Poštnina pavšalirana
tj)r&vrta
liceji
ižriicu
jLjuWl-
• t
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavlfaniem na dom ali po pošti K 10‘— mesečno.
četrtletno K 30'—. če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9'50. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik popoldne.
Posamezna številka stane 60 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Telefon uredništva št. 276, uprave šl. 24.
Leto III.
Maribor, četrtek 20. maja 1920.
St. 111.
Konec poljskega prodiranja v Rusijo.
Papežev apostolski vikar na Reki. — Sultan odstopi. — Konferenca vesoljnega židovstva.
Občinski volilni red za Slovenijo.
»Mi smo s tem volilnim redom izprožili izstrelek iz najtežjega topa. Ta ogenj bo dobrodejno vplival na razčiščenje naših političnih razmer.«
Slovenec, št. lil.
Svojčas je demokratična slovenska deželna vlada predložila centralni vladi v Beogradu v odobrenje nov občinski volilni red za Slovenijo; homatije ki so nastale pozneje v Beogradu pa so zakrivile, da ta volilni red še ni bil sankcijoniran. Ta volilni red pa je poznejša klerikalna deželna vlada preustrojila tako kakor so zahtevali interesi klerikalcev ter ga ponovno predložila v Beo-9radu. Korošec in Protič sta bila pač prijatelja ter povsod podpirala eden drugega in teko je tudi v tem slučaju Protič ugodil Korošcu in njegovim pristašem.
Ko so se te dni vršila pogajanja za koncentracijsko vlado, so bili klerikalci v strahu za ta svoj volilni red ter so na vse
L. S t a n 6:
V tihi noči .. .
(Dalje.)
Pogledal sem zdravnika. Stal je nepremično pri postelji in temno zrl pred se. Kaj neki premišljuje? Njegovo temno čelo in na-mršene obrvi pričajo o težkem notranjem boju, s katerim hoče zdravnik iztrgati neizprosnemu tiranu, smrti, svojo žrtev, katere se že oklepajo mrzli, koščeni prsti. Tudi meni je postajalo čudno pri srcu. Ali je to |?mo domišljija? Ne. Tudi jaz sem čutil bli-lno Onega ...
• Zdravnik mora biti istočasno filozof, sem ,' teislii. In vendar; ali mu ne postaja ta Jastnost večkrat škodljiva? Čemu premišlje-var>|e ? Aij ne ovira to našega poklica ?
Glava mi je postajala trudna, pred očmi se mi je temnilo. Živci so bili vsi razdraženi ? mi niso hoteli odgovarjati na moja vpra-san-a. Čuditi sem se moral zdravniku, ki je stal ob postelji, kakor bi bil zamaknjen v kako čudno podobo. On je vendar imel pred seboj že mnogo podobnih slučajev, kako mu mora imponirati tale, ki ni vendar nič posebnega.
, v Moje premišljevanje ie pretrgalo lahko ko« ranjenca. Odprl je oči, le napol, in nas je zapazil, se mu je obličje zjasnilo,
načine delali, da bi bil odobren poprej predno se sestavi koncentracijska vlada. In to se jim je tudi posrečilo. O regentovem podpisu tega, po klerikalno prikrojenega volilnega reda, se je izvedelo šele potem, ko so bili dogovori med vladnimi strankami in demokratsko zajednico za sestavo koncentracijske vlade že končani. Ta vest je vzbudila v parlamentarnih krogih ostre kritike, ki so padale na naslov dr. Koroščeve zahrbtnosti in nelojalnosti, ki se ni sramovala sredi pogajanj in tik pred njihovo zaključitvijo na tihotapski način uzakoniti ta za svoje strankarske namene prikrojeni občinski volilni red.
S tem volilnim redom se uvaja splošna in enaka volilna pravica s proporcem. Pravico voliti imajo vsi možki in ženske, ki so dopolnili 21. leto, ki so državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter bivajo vsaj eno leto nepretrgoma v dotični občini. Paragraf peti razglaša pasivno volilno pravico tudi za ženske: Za občinske odbornike in njihove namestnike smejo biti izvoljene vse osebe možkega in ženskega spola* ki imajo aktivno volilno pravico in ki sicer niso na ta ali oni način izgubili volilno
kakor nebo, ki se po končani nevihti veseli skorajšne sprave razburkanih elementov. Ali upa od nas sreče, zdravja? Srce se mi je stisnilo ob tem pogledu, a zdravnik ga ni videl.
Dolgo ni okrenil pogleda od nas in končno tiho, komaj slišno izpregovoril:
»Gospod doktor, ali bo trajalo še dolgo?«
Tedaj se je zdravnik zdrznil, kakor bi se prebudil iz dolgega, težkega spanja, rekel bi skoro prestrašen.
*Kaj pa, sinko moj?«
«Ali moram res umreti?« se oglasi še j tišje mladi bojevnik.
»Neumneži Kaj bi nato mislil, saj bo kmalu zopet dobro. Pa le miren bodi in mi ne govori. Poskusi spati, pa bo spet dobro«.
Bolnik je sugestivno zaprl oči, a spalni.
_____________ (Konee	prih.)
S t rn i š k i.
Agitacija.
(Konec).
Deževati je začelo. Izposodim si pri vratarju star dežnik in hajd še enhrat k Zlati. Trgovina zaprta. Zato nazaj proti koncertni dvorani. Saj gotovo oblega blagajno že vse polno ljudi. Ura nekaj čez devet. Dvorana zaprta. Vse tiho. Izza vogala se prikaže zna-
pravico. Razlika med možko in žensko pasivno volilno pravico je le ta, da ima pasivno volilno pravico le vsaka četrta onih žensk ki se nahajajo na kandidatni listi. Volilni red vpeljuje dalje volilno dolžnost ter vezane kadidatne liste s proporcem.
Naši klerikalci se radi ponašajo s svojo velikansko premočjo. Vsa Slovenija, pravijo je na njihovi strani, drugih strank po njihovi trditvi pri nas sploh ni. Toda to so le fraze, le prazne besede, ki pa niso 'prazno izgovorjene, ampak namenoma; za tem kričanjem se skriva agitatorična podjetnost. S tem, da neprestano kriče, da so najmočnejša in edina stranka v Sloveniji hočejo privabiti v svoj krog predvsem one mlačneže, ki nimajo lastnega izrazitega političnega prepričanja ter se ponajveč pridružijo ob času potrebe oni stranki, ki je najmočnejša, ker ravno od nje pričakujejo največ koristi.
Da so bili klerikalci pri nas svoj čas res močni, to priznavamo, toda to moč so ; si pridobili največ s črnim terorjem Šušter-(šičevega generalnega štaba in njegovih pod-j častnikov kaplanov. Ob početku svetovne vojne pa je večina našega naroda spregledala
nec. Vendar en človek! »Vzemite sedež bolj v sredini; tam se zelo lepo sliši«, mu prigovarjam. »Oprostite, poslan sem, da vglasim glasovir, preskrbite mi ključ«.	jgft
Tak, tako! Začel sem sovražiti ves svet, najbolj svojega konkurenta, odbornika Zormana. Da bi ga vrag pocitral, predno bo začetek, ali vsaj konec koncerta.	^
Koncert se je začel in končal v strašno veliko zadovoljnost vseh navzočih — razen mene — pri precej polni galeriji in napol praznih sedežih.
Po koncertu sedem in napišem na razne velmože sledečo »molbo«: »Tisoč kron sem stavil, da bo koncert razprodan, dvorana polna. Toda vas in marsikoga ni bilo. Dajte cesarju, kar je cesarjevega, meni, kar je mojega. Povrnite mi denar, zakaj stavil sem ne morda na svoje bogastvo, ampak tfia vaše rodoljubje. Sodil sem namreč, da vam preostaja še nekaj drobiža za take kulturne namene in da se vam je omilila naša pesem«. — Koliko in kakšnih odgovorov bom pač dobil?
Danes dopoludne sem pa prejel troje pisem.
Prvo: Kako je izpal koncert? Upam, da je bilo razprodano. Mi nismo mogli priti; vreme je obetalo tako lepo, da smo raje napravili izlet. Imeli smo se res krasno. Danes
ter razočarana pljunila na gnusno klerikalno-avstrijsko divjaštvo ter se obrnila od njih. Klerikalna stvar je takrat v Sloveniji padla na minimum, na katerem bi bila tudi ostala, da se niso pravočasno potuhnili ter postali iz črnožoltih avstrijskih denuncijantov in rabljev narodnozavednih Slovencev — zagovorniki jugoslovenske ideje. Ljudstvo je tej njihovi nenadni izpremembi verjelo ter ni opazilo, da je njihova ovčja koža samo oblačilo, ki naj prikrije naravno volkovo in tako se je mnogo poprejšnjih spreobrnjencev zopet vrnilo v svoj tabor; večina pa se jih ni več vrnila.
To so naši klerikalci vedeli in radi tega so se bali občinskih in državnozborskih volitev, Tu je tičal pravi vzrok, zakaj so hoteli na vsak način priti do vlade, zakaj so zapostavili vse tako nujne državne in narodne interese, razbili svoječasno koncentracijsko vlado ter onemogočili delovanje poznejše demokratične, zato so tudi delali na vse načine, da odgode volitve; posebno pa občinske, ki bi se bile morale sicer že izvršiti. Na vlado so hoteli priti, sami na vlado in to za vsako ceno in to samo zato, da sj bodo potem nemoteno prikrojili volilni red tako, kakor zahtevajo njihove strankarske koristi. In to so — žalibog — dosegli ter utihotapili sedanji novi volilni red za Slovenijo. Sedaj, ko so to dosegli, sedaj jim ni več do samovlade, zato so brez odpora pristali na koncentracijsko vlado, sedaj, ko imajo, kar so hoteli imeti, ko se jim to, kar so si vzeli, ne da več odvzeti. Svoje črne zavratnosti in podlosti niso še nikoli tako jasno pokazali koi sedaj.
Ker so uvideli, da bi brez žensk propadli, so se oklenili te poslednje rešilne bilke — dosegli so volilno pravico za vse ženske brez izjeme. Naše ženske so že po naravi bolj klerikalno nagnjene in to celo soproge in hčere sicer narodnih in naprednih mož, dajo pa se tudi lahko preslepiti. Kakšen upliv imajo na naše podeželsko ženstvo farovž, prižnica in spovednica, to je stara in znana stvar. Pred volitvami se bodo
imam malo mačka. Sicer pa: Vaš zbor vivat, floreat, crescat.
Drugo pismo: Vstopnic nisem hotel naročiti, ker se je vreme nekam kisalo. Kdo bi bredel po blatu! Sicer je bilo pa tudi brez mene prav gotovo razprodano. V Limbušu smo se izborno imeli. Hudimana je drago vino.
Tretje pismo: Čisto pozabil sem na prijazno povabilo. Tako malo reklame delate. Pismo se prebere in vrže v — koš. Sicer mi pa ni žal, zakaj tudi tukaj smo se dobro Imeli. Vinček pa tak!
Ravnokar mi prinaša pismonoša še četrto pismo: Zakaj tako pozno pošiljaš vabila? V soboto smo krokali, sedaj, ko to pišem — oprosti, roka se mi nekoliko trese — sem ravnokar vstal, ura je pa že deset in koncert se pričenja. No, pa fajn zapojte! Potrebna je taka duševna hrana našim mlačnim ljudem ob narodni meji.
Morda dobim še kako »zahvalno pismo«, kjer mi bo kdo priporočal, naj kar najnujneje ponovimo »krasno uspeli koncert«, da bo že on garantiral, da bo dvorana razprodana.
Naj bo kar hoče. Stavil ne bom več, pa tudi agitacije in reklame ne prevzamem več.
Z odbornikom Zormanom sva se pa pogodila, da plačujem zgubljeno stavo na mesečne obroke.
Stenska ura bo pa še dolgo tiktakala: tisoč in tolk’ in — jaz se bom solzil.
Maribor, dne 17. maja 1920.
vrgli naši kaplani na ženstvo kakor kragulji na kokoši, grozili jim bodo z večnim ognjem in prokletstvom na tem in onem svetu, če ne bodo volile ž njimi. Uspeh gotovo ne bo izostal. Slovenec sam pravi: »Mi smo s tem volilnim redom izprožili strel iz najtežjega topa .. .«
Toda vse to nas prav nič ne vznemirja. Klerikalna stvar stoji in pade z ljudsko nevednostjo in temo. Ker pa luč vedno bolj zmaguje temo in jo je pri vseh kulturnih narodih že več ali manj premagala, smo torej trdno prepričani, da bo ta luč prosvete pregnala tudi iz najširših podeželskih mas ono črno temo in ž njo tudi kužni klerikalizem, najogabnejši politični nestvor, kar se jih je kdaj porodilo med človeštvom.
Sokolski zlet v Pragi.
Veliki vsesokolski zlet v Pragi — se je že začel. Zlet ne bo trajal namreč samo nekaj dni, ampak nad dva meseca. Že prvi dnevi meseca maja so bili posvečeni sokolski misli in mladina je v navdušenih vrstah hitela pozdravit kraj, kjer se bodo vršili glavni nastopi koncem junija. Na Letni se že dviga ogromno vežba-lišče, ki bo sredi junija gotovo. Med tem se vrše predzletne slavnosti. Preteklo nedeljo so igrali v „Šarki" Šubertovo igro „Jan Vyrava“ v prirodnem gledališču (Največje gledališče te vrste v Evropi). Predstave se je udeležilo 20.000 ljudi. Med tem se pripravljajo druge velike stvari. Jz Amerike odideta dne 22. t. m. dve ladji z amerikanskimi gosti, ki vozijo s seboj tudi živila. Amerikanski Čehi so poslali češkemu sokolstvu 50.000 dolarjev kot potporo za zlet-Amerikanci so zbrali ta denar na ta način, da je dal vsak Sokol — en dolar. Sprejem Amefi-kancev na svobodnih čeških tleh bo veličasten-— Poseben odbor pripravlja slavnostno igro: sodelujejo pesniki, igralci, režišerji, slikarji in skladatelji. Vprizoiili bodo „osvobojenje domovine*. Pravijo, da bo to nekaj velikanskega; prizor se bo vršil pred soho Svobode; nastopili bodo: otroci, mati domovina, zbor genijev, črni jezdec (vojna), beli jezdec (legije) itd. Predzletne slavnosti se začno 5. junija z umetniško akademijo, (Destinova, Kubelik itd.) 6. junija nastop šolarjev. 12. junija slavnostna telovadna akademija. 13. junija nastop naraščaja. 19. junija slavnosti naraščaja. 20. junija sprevod in telovadba naraščaja. 21. Slavnost na Žofinu. Zlet se začne 25. junija s sledečim programom : 25. tekma Sokolic, 26. tekma moštev, 27. skušnje za proste vaje, umetniška akademija, obisk groba Tyrš-Fugner, slavnostna predstava, Večer na Vltavi. 28. tekme. Polaganje kamena za Žižkov Spomenik. Poklonitev prezidentu Masaryku, javna telovadba, slavnostna scena, sokolski večer na Vltavi. 29. sprevod po Pragi, javna telovadba. 30. Vidov dan v čast Jugoslovenov, javna telovadba, koncert na čast Jugoslovenom (sodelujejo jugoslov. umetniki). 3. julij amerikanski koncert. 4. julij amerikanski dan. 5. julij slavnostni koncert pred Husovim dnevom. 6. julij narodni praznik (Husov dan). Program je torej velik in lep. Češko Sokolstvo je zmagalo, zlet se vrši. Vemo, da mnogi naši ljudje žele iti na zlet v Prago. To bo mogoče le z resno pripravo, ako poskrbimo za prehrano naših gostov. Praga se bo napolnila; češki narod bo imel svoj veliki praznik. Vemo, da bomo tam dobrodošli gostje, a računati moramo z razmerami.
Podpirajte Jugosl. Matico*!
Politične vesti.
Pokrajinske vlade in sprememba v Beogradu. S spremembo samoreakcionarnega beograjskega kabineta v koncentracijski kabinet bo imela za posledico da se bodo v tem smislu rekonstruirale tudi posamezne deželne vlade. Rekonstrukcija slovenske deželne vlade se bo, kakor doznavamo, izvršila v’kratkem.
Demokratska zajednica je dosegla pred svojim vstopom v koncentracijsko vlado popolno ugoditev predloženih zahtev, tako glede povrnitve onih 20% odvzetega denarja, dovolitev kreditov za invalide ter nabavo poljedelskih strojev, skorajšnjo rešitev uradniškega vprašanja. V slučaju, da v parlamentu ne pride do sporazuma glede ustave, se je sporazumno sklenilo, da predloži vsaka skupina zase ustavni načrt, katere bo potem pregledala in izenačila konstituanta. Volitve se morajo izvršiti popolnoma svobodno, po medsebojni kontroli. Izvesti se mora tudi agrarna reforma, katere resort je prevzel demokrat Hinko Križman.
Kdo je reški apostolski vikar Constan-tini. Constantini, ki ga je poslal papež na Reko kot svojega zastopnika, je zagrizen italijanski nacijonalec in velik osebni prijatelj reškega poveljnika generala Gigantea. Med vojno je bil zaposlen na italijanski fronti proti Avstriji ter je posebno znan po svojem smrtnem sovraštvu do Jugoslovenov.
Papež in naši klerikalci. Naši klerikalci so vsled nečuvenega papeževega nasilja nad našimi pravicami na Reki v veliki zadregi. Zagovarjati papeža ne morejo, ker vejo, da bi s tem vzbudili burjo ogorčenja, napadati pa ga kot njegovi hlapci tudi ne smejo, radi tega so si izmislili drugo: »Slovenec« si je naročil iz Beograda poročilo, katero trdi, da je imenovanje Constantinija za reškega apostolskega vikarja doslej le nepotrjena govorica. To je laž, kajti vest je s tem, da je Constantini že prispel na Reko ter prevzel posle dovolj potrjena, tudi če se uradno nikoli ne potrdi. Izgovor je vsak dober. samo če pomaga; samo žal, da ta ne bo pomagal-
Dnevne vesti.
Mariborski delavec izide v soboto s prilogo, na kar opozarjamo naše čitatelje in inse-rente.
Poverjenik dr. Verstovšek potuje, mesto da bi se pečal s svojimi poverjeni-škimi posli po Avstriji ter pripravlja ugodnosti za orlovski tabor v Mariboru. Svoječasno so klerikalci napadli dr. Kramerja, ker je za časa ko je bil minister prišel v Ljubljano ter so ga videli s palico na cesti; klerikalni poverjenik pa nemoteno zanemarja svoje uradne posle ter agitira za Orle. Upamo pač, da bo dr. Verstovšek kmalu popolnoma na dispozicijo Orlom in klerikalni stranki.
Zakaj je klerikalna deželna vlada odstavila v Št. Lenartu v Slov. Goricah dosedanjega gerenta, nadučitelja Kopiča, nam je povedala včerajšnja „Straža", sicer menda nevede in nehote. Iz „Stražine" notice se da namreč posneti, da je bil vzrok za to ta, da je g. Kopič pripomogel, da je nekdanjo šulfe-rajnsko šolo dobil „Sokol" v Št. Lenartu. Pa naj še kdo reče, da ni to klerikalno nasilje; črni teror s kakršnim se lahko ponaša samo slovenska klerikalna deželna vlada.
40-letnica Schulvereina se je vršila z veliko slavnostjo na Dunaju.
Vprašanje jezika. V ljubljanskih listih, posebno v ^Slovenskem Narodu" se je te dni mnogo razpravljalo o vprašanju našega književnega jezika. Pojavili so se različni gospodje, ki so v svojem naivnem idealizmu predlagali naj se slovenščina kar naredbenim potom spravi s sveta ter nadomesti z nekako jugoslo-venščino. Neki tak zagovornik nove jugoslo-venščine zagovarja istočasno cirilico ko hoče odpraviti slovenščino in vendar bi bila opustitev cirilice tisočkrat lažja nego odprava slovenščine, ki je; vsaj zaenkrat praktično neizvedljiva. Tem gospodom je dal dobro lekcijo g- Joso Jurkovič v včerajšnjem „S1. Narodu". Po našem mnenju je za take razprave, ki le škodujejo škoda časa in papirja.
Dar. Prostovoljnemu rešilnemu oddelku sta darovala g. Viljem Ilger in njegova gospa soprog o priliki praznovanja srebrne poroke 1000 K. Presrčna hvala.
Nabiralni dan za prostovoljni rešilni Oddelek. Vse one dame, ki so se že prijavile za sodelovanje se naprošajo, da se zglase jutri v petek ob 19. uri v dvorani na Koroški cesti št, 12.
Mariborski denarni zavodi v soboto pred binkoštmi ne bodo uradovali in bodo blagajne zaprte.
Mestno kopališče se dne 22. maja t. I. zapre za delj časa radi čiščenja kotlov in prenovitve kopališča. Zopetna otvoritev se bode pravočasno naznanila.
Pristojbina za agenture po 2000 din. je namenjena le za agenture ki se pečajo z izseljevanjem ne pa za trgovske agenture, kar naj blagovolijo merodajne osebe vzeti na znanje. Trgovski gremij.
Bufet pri plavalni šoli. Pri mestni plavalni šoli se je ob bregu napravil bufet, ki se bo oddal v najem za letošnjo kopališko sezono t. j. od približno koncem maja do srede septembra. Obrtno upravičeni interesenti se vabijo, da vlože ponudbe (z obnovitvijo zakupnin) do 28- t. m. 12 ure dopoldne pri mestnem magistratu mariborskem.
Vrtni koncert, se vrši danes v četrtek 20. t. m. od 19.—22. ure na vrtu v Narodnem domu." Vstop prost!
Za pse. z ozirom na dejstvo, da se pasia steklina vžlic vsem veterinarnim varnostnim odredbam vedno bolj razširja, da je pasja steklina pred kratkim časom zahtevala celo človeško žrtev, odreja mestni magistrat, da se bo v bodoče v smislu tukajšnjega rezglasa z dne 4.2.1920 št. 2105 točke 3., 4.,
7., in 8 vsak pes, ki bi se ga nezadostno zavarovanega zalotilo brezpogojno pokončal. Ta razglas stopi v veljavo 24 ur po razglasitvi na obč. deski.
63.665 nemških otrok iz nem. Avstrije je po uradnih podatkih v tujini, kjer žive od milosti dobrih ljudi (v Švici, v Italiji, na Švedskem). Ako pomislimo, da je število porodov zelo padlo in da umirajo ljudje na Dunaju trumoma na tuberkulozi, kaže nam to število težek pogled v bodočnost, kajti razmere v nem. Avstriji se še ne bodo tako kmalu izboljšale. Strašna je svetovna Ne-mezis!
Pater Hlinka zahteva, da se morajo Po slovaških cerkvah 4-krat na leto vršiti °fri za klerikalni tisk.
Madžari iščejo svojih bratov. Težke razbere na Madžarskem silijo ljudi, da zapuščajo j*omovino. Dočim dobe Rusi pri svojih bra-
Slovanih pribežališče v Cehoslovakiji in Jugoslaviji', nimajo Madžari v Evropi nobe-lan bratskega naroda, zato so se obrnili na nr,V -?, da b* tftn pomagali. Japonci so odgovoril^ da dobijo inženirji in tehniki delo Pri njih — za druge pa ne bojo skrbeli.
Kultura in umetnost.
,£astn‘ več.er 2°sPe Berte Bukšekove ^ Vala Bratine. Jutri zvečer praznujeta naša zaslužna umetnika svoji častni večer s Iti* '9ro »Satan v ženski« (Žena-vrag) Igra zahteva samo tri, toda tri izvrstne in dovr-
šene igralce, ki morajo izdrževati sami, skozi celih pet dejanj zanimanje publike. To ni lahka stvar, kljub temu, da je igra že sama na sebi res zanimiva in vseskozi napeta. Da pa bosta gospa Bukšekova in gospod Valo Bratina s tretjim igralcem, našim mojstrom Nučičem, dovršila to težko nalogo do popolnosti in uspeha, to je gotovo. Dolžnost vsakega mariborskega Slovenca in Jugoslovena pa je, da se ta večer oddolži našima umetnikoma, ter ne izostane od predstave.
Gostovanje Josipa Povhčta, režiserja in spevo-komika kr. gledališča v Ljubljani. V nedeljo in ponedeljek nastopi v našem gledališču Josip Povhe, režiser in prvi komik kr. gledališča v Ljubljani, kot gost. Josip Povhč je dobro znan našemu občinstvu, ker je gostoval že v Narodnem domu. Dobro so nam še v spominu njegovi duhoviti dovtipi. V nedeljo nastopi gosp. Povhe v „Nebesih na zemlji", v igri ki je že sama na sebi polna humorja. Nastopi! bo v ulogi Vesela. V pondeljek pa v ulogi Cvirna, tovarnarja ženofa v „Španski muhi". Opozarja se, da sta obe gostovanji v abonementu.
Razne vesti.
Slika iz predmestja. Tam v neki predmestni, podstrešni sobici v Ljubljani stanuje vdova-delavka s svojim 13-letnim, po lišpu hlepečim dekletcem. Nekeda dne mati zboli, mora v bolnišnico ter pusti hčerko samo v svojem tihem, ubožnem stanu. Mati je v bolnišnici. Mlademu, z družbo umetniško nadebudnih »žabic* občujočemu dekletu se zahoče po slaščicah, sladkarijah in »azurno-tenkih, pikantnih nogavicah« Drobna g'avica pride na idejo.Urno pogrebi kose perila, rjuhe, srajce in drugo ter na starino ž njimi. Neki starinarki proda vse za 975 K. Denar! Denar! Želje so izpolnjene! Kupljene so nove ažurne nogavice za 200 K. Potem bufet, slaščičarna. Izda znatne vsote za slaščice Samo en dan je. pustila v nakem buffetu 200 K. Denar je pri kraju; lahkomiselno življenje je tako mikavno in zapeljivo. Zopet proda neki ženščini na Sv. Petra cesti materine stvari za 2220 K in potem drugim osebam za 680 K. Iz hvaležnosti in v razkošnem veselju podari mlada »žabica« še svojemu plesnemu učitelju —100 K. Mati se vrne iz bolnišnice. Začudeno in preplašeno zre po svoji nemi sobi. Skoro vse je prazno in raznešeno. Ni rjuh, ni brisač, ni perila, ni čevliev, ni ure! Sploh tatovi so morali biti v njenem stanu. Ugotovila ie, da ji je izginilo za 10.000 K raznih stvari. Naposled je dekletce priznalo materi svojo zablodo.
Zadnie vesti.
Vsa Rusija proti Poljakom.
DKU Moskva, 19 maja. (Brezžično). Protipoljsko gibanje se je razširilo vse do Turkestana. Tisoči in tisoči se javljajo iz vseh delov države kot prostovoljci za proti-poljsko fronto. V Sibiriji živeči Litavci in Belorusi so sklenili na svojem zadnjem zborovanju v Omsku, da se udeleže aktivno boja proti Poljakom. Istotako so se javili na fronto tudi v ozemlju Samara živeči poljski in ukrajinski delavci ter stvorili prostovoljske oddelke. V Odesi so naprosili bivši Denji-kinovi častniki tamošnji sovjet, da jim dovoli udeležiti se boja za osvobojenje Rusije od Poljakov.
DKU Moskva, 19. maja. (Brezžično). Na zapadni fronti so dosegle sovjetske čete pomemben uspeh. Prekoračile so pri Polocku reko Duno in prisilile Poljake, da so se umaknili.
DKU Varšava, 19. maja. Frontno poročilo z dne 18. t m. Južno od reke Dune so se poljske čete po dolgih, trdovratnih bojih vsled pritiska premočnih sovražnih sil umaknile na novo obrambno črto-
DKU Dunaj, 20. maja. Kakor poroča »Neue freie Presse« je po vsej Poljski odrejena mobilizacija letnikov 1896, 1900 in 1901.
Papežev apostolski vikar na Reki.
LDU Reka, 19. maja. Novi apostolski administrator na Reki, Msgr. Celso Constan-tini, je v sporazumu z načelnikom Gigantijem otvoril v nedeljo, 16. t. m. stolno cerkev s kratko mašo. Reška »Vedetta d’ Italia« je dan poorej pisala, da gre za dogodek, ki ga bodo meščani jako radi sprejeli na znanje in da bodo v velikem številu sodelovali pri otvoritvi stolne cerkve, na katero so navezane njih najstarejše tradicije in ki je ostala zaprta izza zadnjih dogodkov, kateri so povzročili, da je moral njih arditski kaplan oditi. Reške žene so z ogorčenjem spremljale tajne mahinacije svojih neprijateljev, ki so se drznili odkrito napadati italijanske duhovnike, ter so povzročile zatvoritev cerkve, da ne bi mogli tamkaj več maševati hrvatski mistifi-katorji. Odnesle so ključe na poveljništvo in tam zapovedale, da se tako dolgo interesirajo za stvar, dokler se niso cerkvene oblasti v sporazumu z reškim magistratom odločile, da pošljejo na našo Reko svečenike s čisto italijanskim čustvovanjem. Prihod msgr. Con-stantini a je Reko faktično odcepil od senjske škofije. S svečano mašo v nedeljo so naše svete ceremonije prešle v dobo eksklusivnega in čistega italijanstva.
Sultan odstopi.
DKU Berlin, 19. maja. »Achtuhr-Abendblatt« poroča iz Bazla, da je po vesteh, ki so dospele tjakaj iz Londona naslovil sultan na Vrhovni svet poslanico, kjer Izjavlja, da se namerava odpovedati prestolu in izročiti vladarske oosle zavezniškim misijam, to pa, ker se nikakor ne more strinjati z določbami mirovne pogodbe in ker ni mogoče misliti, da bi ista mogla dobiti njegov podpis. Vrhovni svet končnoveljavnega odgovora še ni sklenil.
Konferenca vesoljnega ži-dovstva.
LDU Dunaj, 20. maja. Kakor doznava »Morgeazeitung« iz Pariza, bo v Toplicah na Češkem dne 27. julija židovska svetovna pomožna konferenca, katere se bodo udeležili delegati vsega sveta.
Sladkor se podraži.
LDU Praga, 20. maja. Povišanje cen sladkorni pesi letošnje žetve od 15 na 30 kron za meterski stot bo povzročilo na Čeho-slovaškem podraženje cene sladkorju na 8 K za kilogram.
Turki v Baku?
DKU Berlin, 18. maja. „Vossische Zei-tung" poroča iz Kopenhagena: „Times" dozna-vajo, da je Enver-pa§a zasedel Baku. Na poti v Georgijo se nahaja 50.000 Turkov, ki se nameravajo združiti s četami Mustafe Kemal-paše. Tuje misije v Baku razen perzijske, so bile internirane. (Poročilo je jako konfuzno in netočno. Kakor znano so bili Baku zasedli pred kratkim Rusi pred katerimi so vse tuje misije pobegnile. Kakšne misije naj bi bile potem internirane? Op. ur.)
Stavka delavcev pariških pli-naren končana.
DKU Pariz, 18. maja. (Havas). Nameščenci pariških in okoliških plinaren so sklenili, da se jutri zopet povrnejo na delo.
Izvoz sadja in zelenjave iz Cehoslovaške.
DK.U Praga, 19. maja. Izvoz sadja in zelenjave letošnje letine je strogo prepovedan.
Slov. mestno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V četrtek 20.: »Mam’zelle Nitouche«. Ab. A—42.
V petek 21.: »Satan v ženski«. Častni večer Berte Bukšekove in Vala Bratine. Izven abon.
V soboto 22.: »Moč teme«. Proletarska predstava ob zelo znižanih cenah.
V nedeljo 23.: »Nebesa na zemlji«. Gostuje Josip Povhe iz Ljubljane. Ab. A—43.
V pondeljek 24.: »Španska muha«. Gostuje Josip Povhe iz Ljubljane. Ab. B—44.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Mala oznanila.
izvrsten daljnogled (Zeiss), pod ugodnimi pogoji. Vprašati je v kantini
3—3
Proda se
kr. vojne realke.
(inniiflko Kuharica, 30 let stara, £>Clllina punuuua. z nekoliko premoženjem, poštena, se želi spoznati s krščanskim znanja prostim gospodom, ki bi imel kakšno boljšo službo. Ponudbe pod »Zvestoba 28« na upravništvo.
VRTNI KONCERT
se vrši danes v četrtek, dne 20. t. m. od 19.—22. ure na vrtu restavracije
v »NARODNEM DOMU«.
Vstop prost! Za obilen obisk se najtopleje priporoča
HINKO KOSIČ, restavrater.
V torek, dne 25. maja 1920
se bo vršilo
nakladanje konj
kateri so v hlevih pri Rapocu. Pojasnila se dobe pri Krauszu.
m
asis
Manufakturno blago, kakor različna platna za perilo, rjuhe, namizne prte, fine chiffone, cefirje, vse vrste nogavic, črno in belo volno, posteljna pregrinjala, gradi za žimnice 140 cm širok, pepita za damske kostume, blago za ženske obleke, krojaške potrebščine, podlaga in jadrovina vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah.
RUDOLF NIEFERGRL, Maribor, Koroška c. 1 °
(poleg cerkve sv. Alojzija).
m
2—1
VABILO na
izredni občni zbor
delniške družbe
»Mariborska tiskarna" v Mariboru
ki bo
v pondeljek, dne 31. maja 1920 ob 18. (6.) url v tiskarni, Maribor, Jurčičeva ulica št. 4, I. nadstropje.
Vsi delničarji, ki imajo pravico do glasovanja se vabijo, naj polože svoje delnice odnosno interimna potrdila najkasneje do vštetega 27. maja 1.1. pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne v Mariboru. Maribor, dne 20. maja 1920.
Upravni svet.
DNEVNI RED:
1. Sprememba pravil.
§ 26. Vsakih 10 delnic dajo pravico za en glas.
Glasovalno pravico na občnem zboru lahko vsak delničar izvršuje osebno, ali pa po pooblaščencu. Pooblaščenec je tudi lahko oseba, ki ni delničar družbe.
§ 27. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki najkasneje 3 dni pred občnim zborom založijo delnice, katere tvorijo podlago za njihovo glasovalno pravico, na mestu, ki je objavljeno v vabilu s katerim se sklicuje občni zbor.
Rezan in okrogel les
tramove — drva — oglje — kupuje vsaKO 245	množino
Ut
MARIBOR.
©
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu.
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. StickBsr.
ciz0£3 j c=ga |[EE®ct [[lEBga [[
V
leme m
lari!
DB
prevzame
vsako vrsto straSsnJa v iriertu, na koiadvo* rlh, kakor tudi sprcinlianje SeiasisiSkih vos. Pojasnila v pisarni ^ristanlšina ulica 2*
t
$
P*
&
%
M
&
M
%
Mariborski denarni zavodi
naznanjajo slavnemu občinstvu, da ostanejo njihovi uradi kakor tudi blagajne
v soboto ZZ. maja 1.1. zaprti.
Jadranska banka. — Anglo-banka. — Ljubljanska kreditna banka. — Mariborska es-
komptna banka.
A
m
A
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4