155 številka. a mi Izdanje za četrtek 30. decembra 1897 (T Trstu, T Četrtek ^uferaj dne 30. decembra 1897.) Tečaj XXII, „•DINOST" Ukaja po trikrat na teden v fteitlb 1»- iMjih ob torkih, ietrtklh In »obotah. Zjntranje ladanje iz- haja ob rt. ari zjutraj, večerne pa ob 7. veter. — Obojno ladanje stene: •« Jedoimeanc , f. 1,—, in« Avstrija t. 1.90 aa tri nweo. . . 3.— , , , 4.M M pOl lstft . . . • — , , , ».- to TM lato ... 12.— . m . 18.— Naretalaa I« plaćevatt uprt] •« nriikt krti prileten« a»r«6nlM «• ipnvi m •ztrn. feaamitne številke se dobivajo • pro* dajalnieah tobaku v Trstu po a uvi, laven Trata po • ari, EDINOST Oglaal ae rajone po tarifa T petitu; sa aaalove s debelimi irkami ae plaČnjo prostor, koMkor obsega navadnih vre tis Poslana, osmrtnice in javne zahvale, 1 •aii oglasi itd.se raflnnajo po pogodi a Tal doplal naj ae poftiljajo nredniitva ulica Casernsa it. 18. Vsako piamo ni.l biti frankovano, ker nefrankovnnn ao -3 sprejemajo. Rokopisi ae no vraftaja, Naroćniuo, reklamacije ln oglaae apie- jeuta upruvnistvo aliea Molino pic- solo hit. 3, II. nadat. Naroinino in oglasa je plafievati loco Trst. Odprte reklama eije so proato poitnine. 61 r rMaoaH J* auJ". Slovenci in bodočnost. Govoril dii. posl. dr. Žitnik na shoda katil. polit, društva v Ljubljani dne 19. decembra 1897. (Zvrietek.) Zadnjih dogodkov ne bosi omenjal, le toliko le pripomnim, da obžalujemo vsi, da grof Badeni li pokazal železne roke takej ob sestanka držav- nega zbora. Z jedno nogo stal je na desnici, z drugo na levici. Taktična napaka je bila tndi, da ni najprvo izdal jezikovne naredbe za Moravsko ter jo izvršil, predno je poskusil na Češkem, v tej hudi luknji, od koder prihajajo nemškoliberalni in pruski viharji nad vso Avstrijo. Na Moravske di je ključ do rešitve Češkega vprašanja. Tu vlada četrtina požidovljenega nem- škega prebivalstva nad tremi četrtinami slovan- skega; tu so nemški otoki raztreseni med češkim narodom. „Incidit in Seyllam, qui vult vitare Charjbdim*, to velja v tem oziru tudi o grofa Badeniju, ki pa je imel o tem najboljši namen, •amreč češke zastopnike pritegniti k večini in resnems delo za državni in ljudski blagor. Kaj sedaj ? Odgovor na to vprašanje je kra- tek. Ne bodimo sicer preveliki optimisti, a tudi ne obupujmo! Bodimo pripravljeni na vse. Mi trpimo in morda bodemo še trpeli v bližnji bodočnosti, kajti ni še popolnem strta nemška hegemonija, po* - nosno dviga vso svajo glavo v Avstriji. Toda za- vest nas tolaži, da nismo osamljeni, temveč smo Slovenci, Hrvati in Malorusi v državnem zbon važen faktor, člen sedanje desnice, s katero mora računati vsaka vlada. Srčna že^ja nada je, da ostane trdna in trajna slovanska vzajemnost, ki se je počela v drž. zboru in se širi od roda do roda v najnižje slojeve pre- 4 bivalstva. Upamo tudi, da nemška katoliško-ljud- ika stranka ostane solidarna z desnico, ki je v Badnjem divjem bojn navzlic surovim napadom neustrašeno vstrajala pod praporom .za resnico in pravico". PODLISTEK. Znani češki rodoljub Fr. Pal»cky je pred 50 leti na slovanskem kongresu v Pragi rekel mej drugim: „Česar naši očetje niso pričakovali, o čemer smo v mladosti le sladko ganjali in česar se pred meseci nismo upali izreči, to je danes dejstvo pred našimi očmi. Slovanski bratje od blizu in daleč so se zbrali v naši starodavni Pragi ka- kor velike družina, podali si roke ter obljubili večno bratovako ljubezen'. Tedaj se je prikazala jutranja zarja, katero pa so kmaln zakrili temni oblaki, kajti tedaj je bil boj proti absolutizmu. A danes je boj Vseh slovanskih narodov proti jed neonu delu nemških zastopnikov, boj zatirane pravice proti predpravicam, jednakopravnosti proti hege- moniji. Nemci so zmagovali, ker Slovani niso bili jedini. Mi zahtevamo pravice do življenja, do ob- stanka. Kdor ima le iskrico pravnega čuta, mora priznati, da noben narod ne mere in ne sme zah- tevati manje. A golega življenja na naši zemlji nam ne privoščajo nemški šovinisti in avstrijski brezdomovinci. (Klici: Izdajice 1) Mi ne iščemo pomoči zunaj drŽave, sklicujemo se le na božje ln državno pravo Konečno mora zmagati pra- vična stvar. V tem resnem času pa je nujna potreba, da ves siovensfet naroa stopi /eam «» združen na bojtsce proti skupnemu sovražniku na severu in jugu. Iz- dajica je naroda, Mor bi sedaj se bratil in družil z našim« neprijatelji, ki našo nejedinost izrabljajo proti nam. V tej nadi stopimo pomlajeni in poživ- Ijeni v novo leto, na staro delo: za vero dom in j cesarja I Če je istina, da je bila minolost roman- ska, da je sedanjost germanska, potem je prihod- njost slovanska \ Naj viharja moč razsaja, hraste cepi, skale taja, večna bo Slovencev čast. Maj , iz Brkinov. (Narodno blago, uredil Ivo Tro i t.) Več časa je blodi okoli, dokler ni zapazit v lesu brleče svetlobe. Krenil je proti lnči. Dospevši bliže je opazil, da je svetloba v borni koči. Podal se je notri in prosil prencčiiča. Mati in hči bili sti doma. Mati je zavrnila fantovo prolnjo, rekša: »Rada bi te ohranila, ali če pride moj mož domov, ubije te gotovo". Hčerka je prosila zanj : „Mati, saj ga skrijevi, in ako ne bode že drugače, torej bodrve prosile zanj*. Na to sti ga skrili pod klop. Mož še ni priftel prav do praga, in je že zakričal: .Tu imate živ krst!" Mati in hči sti začeli prositi za fanta. Mož ju je usliial ter rekel fantu: .Nič sa ne boj f Kar ven pridi l Če bodeš priden, imel te bodem rad." Deček se je res vedel po njegovi volji m imel ga je rad. Moi pa je opasil, da je fant vedno nekam žalosten. Vprašal ga je nekega dne, kaj da mu je. Ta mu je puvedal, da je bil izdan hudobi ie pred rojstvom. „Mulči, rekel mu je gospodar, jutri pojdeva v pekel". Fant se je zelč prestrašil tega. Dragi dan sta se res na- potila tja. Ko sta prišla do vrat pekla, je gospo- dar močno potrkal na*nje. Notri je vprašal nekdo: _ „Kdo je ?• — .Jaz sem, jat, kempate, le odprite*, je rekel mož. IPolltiAke vesti, V TRSTUt dne 39 decembra ltt«7. Petek bodi — srečen začetek! Ako je kaj resnice na Ijndski veri, da je petek „najnesrečniši" dan v tednu, torej bi morali v (smislu te vraše, .Po kaj ste prišli?" .Kaj ne veste, da jaz prihajam k vam vedno rad. Saj sem vam pripravil že mnogo duSie. Akt mi obljubite, da mi storite neko ljubav, hočem vam jih pripraviti še*. Hudič je obljubil. .Kaka reč pa je to ?* je vprašal potem. .Ta moj hlapčič*, je rekel mož, .je isdan vaieom slugi. Obrubljena ljubav je ta, da ms ss- poveite, naj ga izbriše.* Hudoba se je kar pre- strašil. .Ker sem obljubil, naj velja*, rekel je na to moža. Hudič je zakričal. Kar je prišlo k njemu slu- žabnikov ko listja in trave. Povprašal je vsakega: .Ali imaš ti zapisanega tega fantiča? Ti, ti* itd. Sleherni je odgovoril, da ne. Potem je zažvižgal v drugič. Zopet je prile- telo hudičev ko listja in trave. Hndič je povpra- ševal kakor prvikrat, a nikrio ga ni zaznamoval. Zaklical je torej tretjič : prišlo jih je neiz- merno veliko. Vprašal je kakor prej, toda še le zadnji hromi budiček ga je imel zapisanega. Po- glavar ms je zapovedal, naj ga izbriše takoj, a ta ni hotel. Pretil mu je, ako ne sluša, da ga da semleti ko prah; a to ni ustrašilo hudička. Potem ie rekel poglavar, da ga d& zribati ko repo; a tudi to ga ni strašilo. de le. ko je slišal, da ga d& ' t, tV 411X1 M, v seveda) gojiti bojazen, da ne bode srečna era, ki se prične z novim namestnikom tržaškim, grofom Gc6ss om! Kajti zadnji dan v Um mesecu in zadnji v tem nesrečnem leta, bode petek. fte spominjamo se sicer več dobro, da li je bil tndi dan nastopa bivšega namestnika tržaškega istotako petek, ali sodeči po izkuinjah, ki sme jih doživljali v dobi vladanja viteza Rinaldinija, bi dejali, da je bil. Dan SI. t. m. bode petek. Stari pregovor pravi: „V petek slab začetek*. In dne 31. t, m., torej v petek, začne vladati na Primorskem novi namestnik, grof GoSas. Ali naj izvajamo iz tega dejstva, da bodi tndi ta doba nesrečna za Slovence v Primorju? Morda pa temu ne bode tako, kajti včasih se do- gaja rado, da je bai začetek, storjen v pstek, ob- rodil dobrega sada in je ljudij, ki imajo celd vero, da je petek oni dan, ko ae treba lotiti vsakega važnejega posla, ako hočemo, da se posreči. Želims, da bi pripadal novi tržaški namest- nik grof GO&JS tem ljudem, da bi se njemu posrečilo nadaljevati v petek dne 31. t. m. zapri- čao veliko in velevažno opravilo na srečo vseh primorskih narednoitij: da bi se posrečilo njemu, kar se m noteio posrečiti njegovemu preuui*u; da dorede do javnega življenja v naši pokrajini v smislu gesla „viribu* unitis", da bi se mu posre< Čilo doseči ono združenje narodnostij na Primor- skem, katero jedino zamore koristiti državni ideji avstrijski in gmotnemu ter duševnemu blagru tu- kaj zbranih narodnih skupin; naj bi se mu posre- čilo iztrebiti ono strankarsko in msterijalistiiko jednostranost, ki je bil s dosedaj koristna le jed- nemu delu prebivalstva, dočim je donadala dra- gemu neizmerne Škode. Vse to naj bi se posrečilo novemu namestniku tržaškemu in potem bodemo prepričani, a dan njegovega nastopa, doui je bil petek, ni bil dan nesreče, ampak dan sreče 1 Deželni zbori. Včeraj so se selli deželni zbori Nižje Avstrijski, Štirški, Gališki, Silezijski, položiti na Ciprijanovo posteljo, slušal je svojega poglavarja. Ciprijan je bilo ime gospodarju onega fantiča. Bil je tak hudodelnik, da je hudič navlašč zanj dal napraviti železno posteljo. Ko je izvedel gospodar, da je hlapčič izbrisan, napotila sta se domov. Fantič pa ie bil še vedno žalosten. Gospodar ga je vpra- šal zopet: .Ne boj se nič. kar povej mi, zakaj si ie vedno žalosten ?" Dečak mu je rekel: „Ko sva bila zadnjič v peklu, veste, da me ni hotel izbri- sat oni hromi hudiček, dasi mu je glavar tako hudo pretil. Še le ko mu je rekel, da ga akaže deti aa Ciprijanovo posteljo, potem jo ubogal komaj*. .Molči, drngi dan pojdeva zopet v pekel", je rekel gospodar fantu. Podala sta se tja. Ko sta prišla pred peklen- ska vrata, je potrkal gospodar. Notri se je oglasil nekdo: .Kdo je ?* „Jaz sem, kompare, le odprite*, je rekel sooi. „Pa nas obiskujete pogoatoma". .Kaj ne veste, da vas imam rad. Saj vam pridobivam vedno aovih dsš. Jedno ljubav mi pa vendar morate učioiti". .Kaj takega*, je vprašal hudič. „Vaše sobe bi videl rad*. (Pride ie).