LISTEK. Nek&j o denstfju. Ker 8« raYDo v sedanjem Casa mnego govori ¦ %n agiba o dasarja, naj slažijo y pojaanilo sledeCe naU: Pred Y88m si moramo biti na jainem, kaj je de?r"r. Dtnar je vsako sploino in od države priznano plačilno sredatvo in vredaoitno mtrilo, to rej ona stYar, s katero lahko poplaCam avoj dolg in katera mi ob rn«m slaii, da z njo ocenim vrednost dragih strari. Ta stvar mora biti jako rszlična; pri RimijaDih kakor tadi pri Grkib is raenda pri Yseb narodib, ki so 86 bavili z polje dclstvom in žWiBOi6Jo, j« bila taka st?ar živina Grški pesnik Homer, ki je Civel bliza tisoč let pred Kristosom, pripovedaje da je bil SCit junaka Abila vreden mnogo sto ovac. Grki in Rim jani, ki so se pregtešili proli zakoua so bili kazao^ani a tem, da so morali dati državi gotovo Stevilo vo1oy, oziroma ovac. Rimsko ime za denarf »pecnnia« pri hsja td besede pecus, ki pomenja drobnjad ali drobco živino. Vidi se torej, da jim je fivina slažila kot plaCilno, kakor tadi kot \redcstno merilo. Ko sta se trgovma in proiret razSirila in povečala, so si morali peiskati drugo sredstvo, Začeli so derar kovati is rnde, pridržali so pa na denarja slike volov, ozir. cvac, da bi na ta način označili da dnt'čoa kovina nsdcmešCa vrednost vola ozir. ovco. Država je pa prevzela tadi jauutvo za to, da jt dotiCna kovina v resnici vredna toliko, kakor žival, ki }e bila na ko^iai oarisana. Na ta nafin je postal konaast danar. Med ko^inami ae je 2e od nekdaj najbolj odlikovalo srebro in zlato, in sedaj je y vaeh mode*ao orejeaih drža?ab a ^edeno zlato kot denar; zlato slaSi kot vrednostao meriio, pa tadi kot plaCilno sredst70. Pa tadt kovinast denar n\ vsč zadosto^al raz Snrjenema prometa. Bil je deloma preležek, daloma *• je prelahko odrgnil '"i s tem obrabil, labko se ga je pa tadi zgabilb. Zi to sn začeli trgovci oa lagati svoj koviaast denar v baake, a baake so jim izdajale patrdila o položenera denarja, in ta potrdila so 1 Casoro nadomestovala deoar Prvotad je bilo to omejeno aamo na znaoe trgovce iii banke toda ker ]e bilo to y javnem interesa, je kraala posegla drža?a vm«s ia »tvar enotno uredila. S«daj obatoje y v«eh moderaih drža^ah banke, ki stoje pod državnim nadzorstrom in ki imajo pravico, izdajati papirnati deaar. Seveia pa tnorajo imeti banke za izdan denar tadi pokritje, tako da morejo na vsakokratno zahtsvo imejiteljev papirnatih banVovcev za papir tikoj izpiaCati kovinski denar. To pa je skoraj v vseii drža^ah — zlato. V naS; prejSnji A»?>triji je rmsla tako predpravico a^stroograka baaka. po statatih je raorala imeti banka za izdaa papiraat deoar in aicer za dve petiai vseh izdanih banko^cav y zlata, v tri peline pa po Dačina drogih bar.k v popolaoma varnih posojilih 8 kratkimi najveC trjmesečnimi p!ačilnimi rotu. Še sedaj se lahko Cita na vsakem baakorca, da iz^laSa baaka a* vsaik^kritao z*. hte7o za papiraati dana? za na baainrca ozaačeno 87oto deaar v zakonitem ko7iaa3tem dsuarja. Tak je bil položaj do pred vojske, ta ker ia inaelo občiastYO y baako ia držj.70 zaipaaje, ss je sploSao opažalo, da j» ob&instvo rajse jenaalo papirnati, nego z!at denar. Z izbrahom y»jdq 8© se t? rnzrasre tenaaljito izpremaaile. — Drlsva je najao rabila deaar, zaakazala J8 avstroogrski banki, da da patrebea de nar drfavi na razpolago, ia tako je ztfiela banka t;*Vati ia izdajati daaar, za katerega w i'n»!a t*ra gega pokri'ja, kakor dot:fno povelje države, Sedaj tadi ni dajala za S7oje bankovc« zlalo, zlato je popolnoma izginilo iz prometa. Na ta naCin se je izdalo 24 do 80 railijard kroa, ki ^o skoro brez Yiakega pokritja. Posledica tega je bita, da je denar izgubil mnogo na vredncsti V lastni državi je na&tsta velika draginja, -t v isozeais-tva se za eno kroiic dobi kcmaj ena petica franka, akoravno se je pred vojno dobilo z\ 92 vinarjev en celi lrank. Avstro-ogreka backa š» tudi Kedaj izdaja nove bankovce, in sicer na nkaz Nemške Avstrije. NemSka A^strija mora plaCati ogromne svote raznim viackm aradnikom in oficirjem, ki ro S9 t»m zbrali iz ce!e bivS? A^atrije, todi izplačuje dane8 brezposelnim delavrem ns. dsin pi 16 K. Takih delavcev je do sedaj ža nad 70 000 Za Ysa ta piačila se vporaMjajo bankovri avstro-ogrske backe, ker dohcdkov Nem?K*. Avstriia ciina velikih. Ako bi naša država pu^tila nemotero denar v caSe kraje, bi naenkrat imeli Se veliko več papirnatega dei-«rja m cece M Sle vedno bolj kvifikn. Danar bi s Casom zgobil ybo vredaost. To bi 8« postb; o pokazafo pri trgovini z iaozemitvcm Iaozemstvo bi zahteval« za svojt pridelk« *li dfcuar y zUta, ali bi pa papirnat deaae vze o po taki c«ni, ki bi pribiino odgovarjals pokritja papirnatega denarja s ziatom Čina Yeč je bankoYC6Y, tem manjSe je to pokritje Poslodica tega bi bila, da bi cLiegli po sebno cni pridelki, ki jih n« izvajamo doma, na ravncst nedos«g jive ceae Taki izdelki bi bili na pr. blago za cbfoke, pcljedelskl stroji, pa todi altdkor, kava, petrolej, riž itd. Tadi bi se ne nugla razviti nikaka trgovina, nikdo nefe nič pro dati, ker ne ve, koliko icde denar. ki ga )e danes dobil za prcdano atvar jntri vreden, pa tadi kopiti si te cpa nikdo Yečje zalcge, ker ne \e, ako ce bcde prin cran, prodati ceneje, kakor je kopil. — z eno besedo, Ysaka trgovina je nerao goča, ker se ne Ye, kcliko )e dtcar vreden. Za to se dtoar splob cdkla.ja, zabteva 88 le blago v zaneniavo. Kam to pnvede, vidimo dand&nes, ko mm bo kmala zmi.DJkalo soli in drogih sajpo tretivjših fredmetc., vkljab tema da je deni.rja več kakcr dovclj. Za to pa moro biti skrb vsake dižave, da izjedrjači vrcdct-st svojega denarja z denarjem drogil držav, to je, da regolira valoto To je mcgc če le tedaj, če je banka primorana, da izplača ^i:c Ysctc, ki je označena na bankovcu. ua zahtevo ˇ taki gotovini, ki je ladi y drogih državah priznana ktt Jea&rno sredstvo, to Je daadanes y zlata. Čim m ss bode v naSih zemljah nakopiCilo papirnatcg* denarja avatro ogrske banke, Um dalj&a ia teža»ntjia bodt pot do zdravega de narofga trga. Da se pa rorejo le naravncat oba parie razm«rt zboljlati, je prtd nem potrabno ve tieti, koliko je sedaj pri nas deaarja — la ne mo tiuo », C« trdimo, da j« s«daj zaokacano tigoaanjt baakoTCCT pnri korak do bo^lih donarnih «r.