Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in »action 1103, Act of Oct. 8, 1817, authorised on J una 4, 1911. rancija se bo borila (izgubljene kolonije vtiletalike baterije reljale na angleška letala v Siriji )SKVA VIDI RAZ-tGNITEV VOJNE efcy icob »če am. ar: , Francija« 20. maja.— ie protiletalske baterije le streljsti na angleška _ letala, ki so se pojavila Sirijo, docim so uradni kro-ignili, da bo Francija od-ofenzivo in napela vse si-dobi nazaj kolonije v Afri-tere zdaj drže rebeli, kate-rodja je general Charles de , načelnik francoskega od-Londonu in "svobodnih icozov." Ta značilen razvoj pojavil, ko je admiral Jean i, podpredsednik Petaino-ide in zunanji minister, ne-odpotoval v Pariz, da juje pogajanja z nemškimi lelji- hncija ne bo trpela vmeša-tuje sile v napore, katerih en je osvojitev pokrajin, ki irie general De Gaull in pristaši," pravi uradni unike. Ta citira tudi letake, jih spisali rebelni franco-ojaški voditelji in katere igleški letalci včeraj metali prebivalce v sirijskih meto! dokaz, "da je eden iz-ciljev angleške politike od-e Sirije od Francije. Ura ttla, ko mora Francija re-irati vse dele svojega nik JMHHJK Poročila se ' aabul Turčija, 19. maja.— janji nemški krogi pravi-ae ruski "prostovoljci" na-i v Iraku in pomagajo do-om v boju proti Angle-čeprav je Moskva zanikala mo poročilo. Ti krogi so na-li tudi skupno nemško-tako intervencijo proti an-oboroženi sili na Bližnjem u v bitki za iraška oljna I ruskimi prostovoljci so , ki so se že pridružili ira-(Wiki sili. Nemčija je po-vee bombnikov v Irak pre-Wje, nad katero ima Fran-ndat. rbi litev nemških krogov, da •ovjetska Rusija "neurad-idružila Nemčiji in Italiji 31 Proti Angliji na piiž-vzhodu, je bila podprta z ¡"lom, da sta imela Franz p"Pen, nemški poslanik v J. >n sovjetski poslanik M. ■ogradov sestanek z iraškim ministrom Sefke-J*1™ « je slednji vr-&*dad. Sefket je dobil za-o »kupni rusko-nemški v boju proti Angležem v J" tisk poziva angleške ^«vtoritete. naj okupirajo J*»orali Angleži že pred okupirati Sirijo 19. maja. - Pravda, komunistične stranke, VL,SHki 'etaliki na-Z?*** v Slriil. n. ka-* "Jhajajo nemški ln >tu-bombniki, dokazujejo konflikta na Bliž- T* pravi, "•o««» nanonaliati v 81- Tran» 5*»*tnrali Jordaniji ln Palestini lUie n. , "JihoV« * * «tram iraške vlade. lH 19. msja.- "T I)rntT- 'rancoeki ^'»r v Siriji in Le-t < P**van) Veliko Brita ^^.pripravljene n. »«• bt Cltw, llllnoK —étt Üwam Co— w «T March 8. ISIf. I ———■ i CHICAGO, IUL. TOREK, SO. MAJA (MAY 20). 1M1 PROSVETÀ THE ENLIGHTENMENT ' SI SU O I* LASTNIMA II.OVWIM NABODNS kr II*iim N«MMHI BMMM |MM| O rt m atf M4 I muli»! » 4rto.. o po*il|ololju ^te v «lučaju. te te prilotll psitatop, A4»«rtui*f ntm «m ggmmmt Mt»M«*lH «i caUMM MS vmoIMUS •rtlclaa will m» ta ra*«r««4 Oltar MMKrtvu. aota M (MM, »tear*, i»mm. «te. «IU ta morata u «i taw Mir »ta« i m—■■>»< ta Nul«« a« »o, Mlf-N te PR08VETA Urate* A»«.. CM—p«. MEMBSB Of m FKt» K BATED > » * »»»»« < »«»»W»*»»»*»*««*»**'*1****1**»» »»o»«»»» o». r «k!•«•>« m prta«r (Ma? 11, 1*41), mmI, 4o >m te i teai te p»MlM»>, ta m '«o tat aa «atari 1M M je Hrvaška "neodvisna" Pred nekaj dnevi je prišla vest iz Rihia, da so hrvaški fašisti, ki so na čelu "neodvisne" Hrvaška« sklenili, da bi radi dobili kralja in obrnili so se na Mussolmija, naj jim preskrbi kakšnega italijanskega princa za hrvaškega kralja ali pa naj bo kar italijanski kralj Viktor Emanuel obenem hrvaški kralj-- Ta vest je nov dokaz koliko je Hrvaška pod notorlčnim Paveličem neodvisna. Prav za prav dokazuje nekaj drugega, namreč to — da zločinec Ante Pavelič zdaj plačuja Mussoliniju "board" in protekcijo, ki ju je užival zadnjih deset let v Italiji, kjer je gostoval in brez ovir koval naklepe za umore Srbov in za fašistični puč na Hrvaškem. Kmalu bomo čitali, da je Pavelič enostavno izročil Hrvate Mussoliniju in konec bo komedij« z "neodvisnostjo". V tam primeru bodo Hrvatje tam, kjer so že dalmatinski Hrvatja in Slovanci na Dolenjskem z Ljubljano in dalom Gorenjske vred, ki jih je Hitler izročil čistilcu -svojih čevljev Mussotu v stiskanje. Dolg, ki ga je gangster Pavelič naredil v Itali-' ji, je prevelik, da bi ga mogli hrvaški fašisti plačati samo z Dalmacijo, z delom Slovenije in s kosom Srbije. Mussolini se bi rad naplačal za izgubo Abesiriije in morda Libije v Afriki na račun Jugoalavije, katera je bližje. Vse pa kate, da pošteni Hrvatje ne bodo dolgo trpeli italijanskega "veličsnstva" in takrat bodo pošteni Hrvatje prav tako "banditi" in hrvaški jezik bo prav tako "svinjski jezik" kakor so zdaj Srbi "banditi" in kakor je srbščina "svinjski jezik" pri Hitlerjevih divjakih, ki ubi-jajo Srbe na debelo, kakor pripovedujejo poročila newyorškega Timesa. Upajmo, da ta strašna noč v Jugoslaviji ne bo trajala dolgo. Demobatična akcija Pred kratkim se ja v New Yorku ustanovila Unija za demokratično akcijo, kateri na čelu je socialist Reinhold Niebuhr z mnogimi progre-slvci vred. Programatična Izjava te organizacija poudarja boj zoper vse totalitarsko tendence doma in na tujem in kliče vse Američane, ki iskreno verujejo v demokracijo, naj se, organizirajo in stopijo militantno na plan pred vsem proti domačim sovražnikom demokracije. V svojem programu Unija za demokratično akcijo (UDA) pravi, da je skrajni čas, da vsi demokratični Američani nastopijo enotno proti vsem onim elementom, ki s propagando ali sabotažo delujejo v interesu nacizma, fašizma in komunizma in na ta način Izpod kopa vajo temelje ameriški politični demokraciji, katera je edina pot do ekonomske in socialne demokracije v Združenih državah. V Ameriki je še veliko število zaapanih ljudi, ki ne pojmujejo nevarnosti, katera preti A-meriki v slučaju zmage nacijske Nemčije; ne morejo se zavedati, da bi nacijska zmaga po- k gnila Ameriko v stalno mllitaristlčno ekonomijo, katera bi stalno ogražala politično demo* kracijo. Dalje je v Ameriki mnogo idealistov, ki dan za dnevom hipnotizirajo nemislečo maso ljudi z argumentiranjem, da ae Amerika najslgurnej-bv obvaruje hitlerisma it tujine, če najprvo pomete z ameriškim "hltltrizmom", ako najprej počuti svojo hiAo in s tem poda dober igled E-vropi To argumentiranje je fantaziranje otrok in |»a voda na mlin demagog*" L Nadalje so tukaj petokolonci in "apizarji,** ki pravijo, da je ra Ameriko vtaeno, naj zmaga Nemčija ali Anglija, kajti med njunimi Imperialistic >»mi cilji ni razlike Takšno govorjenje in ptearjenje je naravnost kriminalno. Ne-pobitna n anica je. da zmaga Veliki Britanije — ne glede na to, kakšna je bila njen« («ilitika še včeraj — pomeni napredek za vaa »vet, pomeni obstanek pogojev za nadaljnji lazvaj v napredno amer, dočiin bi *ma#a nacijsk« Nemčije pomenila aužnost za delavce v «isten . ni|-IiLarlsirane ekonomije za dolgo dobo Tako ae glase smernice nove Unije za demokratično akcijo Mi ae na vaej črti atrinjavno s tem In posdravljamo novo organizacijo zg obrambo ameriške demokracije žele* ji vsega uspeha. Glasovi iz naselbin ¿Ji.,alarega Načela Piney Forl* O.—V tukajšnjem rovu Hanna Coal Co. se še nič ne dela. Mogoče bodo še en mesec fKjčiifcJi, ker predelujejo tipel. Pred par leti je kompanija zabila milijon dolarjev v nov tipel in sedaj jih bo zopet toUko. Potem bo vse mehanizirano in premo? bo šel iz jame kot Hitlerjev "blitskrieg". Nič se ne be vprašalo, če koga pobije ali ubije. Pravijo, da ima kompaqija tukaj še lft milijonov ton premoga. Očividno bi ga rada dobila ven v nekaj letih s čim manj delavci Premog ar j i so dobili dolar povit ka dnevno. Za ta dolar bodo pa kompanije zahtevale, da bodo morali toliko več narediti. Priganjale bodo mašine in priganjali bodo bossi, da se bo sveti profit čim bolj kopičil. Sedaj kompanije še izbirajo delavce, kake bodo uposlile, toda prišel bo čas< ko delavci ne bodo hoteli iti v jamo. Poprej je vzel oče svojega sina v jamo, ko je bil star 10 let, da ga je navadil in izučil v delu. Sedaj tega ne bo več. Fant bo moral hoditi v šolo, ko bo star 18 let, pa k vojakom. Potem si bo poiskal bolj varno delo in se bo na jamo požvižgal. Tukaj sta že dve slovenski družini zapustili svoje lastne hiše in premogorovu pokazale figo. Ena je šla na farmo, druga pa v mesto v tovarno. V tej okolici je slana okrog 10. maja vse pomorila. Štiri dni je bilo zjutraj vse belo. Ne bo ne sadja ne grozdja, niti kaj za pod zob. V starem kraju, kadar je slana pomorila in toëa pobila, smo molili, toda ni nič pomagalo; tukaj pa kolnemo, ampak tudi ni$ ne pomaga. V starem kraju padajo tudi bombe, kar je menda—"božja Štrafenga". Tukaj smo še varni pred bombami. Bombe bodo padale, dokler bodo v Evropi norci vladali. Hace Žlemberger. 176. Is preteklih dni Elisabeth, N. J.—Zadnjič sem obljubili, da bom nadaljevala z mojimi spomini iz našega življenja po zapadu. Zelo sem bila vesela svidenja z mojima dvema bratoma v Leadvillu, Colo. Ker se nismo videli že iz otroških let in ker sem zahrepenela po njih, zato sva se z možem tudi tja podala. Moja brata sta prej delala v Denverju. Ker pa 10 bile slabe razmere in ni bilo saalužka, sta se podala za drugimi v Lead-vlile. Tam so bile strašno globoke jame v visokih gorah, kjer je tudi moj mož dobil delo. On se nI ustrašil, toda več delavcev je raje delalo v rudotopilnlcl za zelo majhno plačo, kot pa v tistih jamah. Brat Jakob ga je vprašal, če bi šel in da bo on bossa vprašal za delo. Ker je kompanija imela godbo, je boaa takoj vprašal, če zna igrati kakšen lnatrument in mu bo takoj dal delo, ker potrebujejo godbenikov. Oba gresta v pisarno in mož je takoj dobil delo. Ob 4. popoldne so že šli daleč gor v hribe na delo, jas pa sem sama oatala doma v strahu. Slht je trajal osem ur, do 2. zjutraj. Ko so prišli domov, je tudi mene strah pustil. ; V Čast Heleni, Mont., je moj mož igral pri tamkajšnji godbi, pri kateri je bilo 35 Slovencev Od te godba so nam še znani živeči Tone Strajnar, P. Hrelo, J. Turk in J. Benigar. Se zdaj ima mo slike od teh rojakov. Tudi v Leadvillu so godbeniki igrali vsako nedeljo po*poldne v kom-panijskem uradu in bili plačani za čas. To delo je trajalo dve leti. Ljudje so bili tsm zelo prijazni z nami. Vedno je bila polna hiia prijateljev. Belokranjci so tam težko delali, ali polagoma se je med njimi naselilo zadovoljstvo. Vsakdo je poznal moje brate. Pokojni Frank Stonich iz Chicaga je večkrat pri nas prenočeval, ker kot Belokranjec je bil rad med nami. Se danes imamo zlate ure, ki, smo jih kupili od njega. Ženske so tisti čas nosile ure na verižicah okrog vratu. Zato je to še tudi lep sppmin na pokojnega Franka Stonicha, ki je bil med ljudmi zelo priljubljen in je tam prodal zlatnine za tisočake. Podnebje je bilo v tistih hribih zelo hladno, ali v poletju je vseenb lepo rasla solata po vrtovih in ljudje so bili zadovoljni. Prvo leto je 20. maja tam zapadlo pet Čevljev snega. Ko zjutraj vstanem ob petih, vidim, da je sneg zakidal vsa okna. Grem jih vprašat, če bodo šli n# delo gor v hrib. Seveda bodo šli in sneg bodo z obrazom rinili tfor proti vrhu. Sla sta moj mož in brat Jack, iz boardinghousa pa jih je šlo okrog 30 od mrs. Bernard. Toda ti delavci so bili tako mokri tisti dan, da tudi ene niti ni bilo suhe na njih. Snežilo je še kar naprej. Tako je bilo 20. maja leta 1916, ko je v Evropi divjala vojna in ko se je Amerika pričela pripravljati na vojno kakor se pripravlja zdaj. Agnea Pasarich. O 25 letnici društva 262 l! Johnatown, Pa.—V soboto, 10. maja, je bil pravi praznik v naselbini Sharon, Pa. Že zgodaj zjutraj smo se podali na pot z Josephom Zakšekom in njegovo malo družino v to 138 milj oddaljeno našo postojsnko ob meji Ohia blizu Youngstowna. Sha-ron-Farrell skupaj štejeta okrtog 45,000 prebivalstva. Zelo sem bil začuden, ko sem si ogledal njih društveni dom, ki sicer ni posebno velik, vendar pa praktično in moderno urejen na zelo lepem prostoru. V spodnjih prostorih smo takoj dobili potrebna okrepčila, ki nsm jih je serviral Joe Godina, znani lovec srnjakov in medvedov. . Ker smo imeli dovolj časa, smo obiakali tamkajšnje rojake na njih domovih, zlasti Mlakarjeve, Gorenčevc in Qarmove. Seznanil sem se še z mnogimi drugimi člani in prijatelji iz ondotne naselbine kakor tudi iz Youngs-towna, VVarrena in Clevelanda, ki so prišli na slavnost 25-letnice društva 282 SNPJ. Obiskali smo tudi našega znanega farmarja in dopisnika Pro-svete Antona Valentinčiča. Njegov dom in mala kmetija se mi je izredno dopadla in je na zelo lepem kraju blizu ceste. Pogostil je nas naravnost kraljevsko. Njegova boljša polovica nam je nanoaila na mizo več vrst potic in pogač, Tone pa je prinesel zelo fino prekajeno šunko domače- ga izdelka. Ne vem ali je bila od prašiča ali od mula k a, vem le, da je bil prigrizek tako dober, da se boljšega ne sprtninjam. Valentinčič je pričakoval tudi Bar biče vega Franceta z veliko latvico kislega mleka, ampak ga ni bilo, ker je bil menda zaposlen s svojo staro škatljo po St. Clairju. Ob 7. zvečer smo se zopet podali v tamkajšnji Slovenski dom, kjer so se začeli zbirati Člani in drugi gostje. Ob začetku programa, ki ga je izvrstno vodil br. Kramar, je bila dvorana napolnjena. V uvodu je br. Kramar spretno orisal društveno zgodovino, br. Garm pa nam je kot predsednik društva predstavil še živeče ustanovne člane, sedem po šteyilu. Govore so pa podali Še drugi zastopniki društev in federacij ter br. Barbič in moja malenkost. Zelo lep je bil nastop mladinskega krožka pod vodstvom neumorne mlade članice Frances Novakove, ki je te malčke do-vedla že do zelo lepe zmožnosti V petju. Podali so nam v zboru, duetih in solospevih kakih 14 pesmic v slovenskem jeziku, razen par izjem v angleščini. Duet v španščini (majhen deček in deklica, menda Novakova) je bil nekaj očarljivega, kakor, tudi duet Frances Novakove in Mlakarjeve. Tudi akrobatski ples mlade deklice (imena ne vem) je bil nekaj dovršenega. Skratka: bil je res krasen večer in gotovo bi se ljudje še bolj iz srca radovali, ako bi ne bili tako odurni časi za Slovence, katerim je zatemnila dušo ta nesreč« na vojna. Po obširnem programu je sledil ples, za katerega je igral Bar-bičev orkester. Starejši Barbič se je silno možato držal pri svi-ranju in si je gotovo mislil: Zdaj boste pa tako plesali kakor bom jaz hotel, kar se je tudi zgodilo. V spodnjih prostorih je bilo vse živahno skoro dp jutranjega svita, nakar je bilo treba malo k počitku. Jaz sem se na prijazno povabilo zavlekel h gostoljubni Gorenčevi družini, kjer sem dobil udobno posteljo, seveda le za par ur, ker je bilo treba zopet vstati. Zato sem hitel spanjem, da sem bil zopet čvrst v lepem jutru. Družinam Go-renc, Mlakar, Valentinčič in vsem ostalim bodi iskrena zahvala na tem mestu. Priznanje, komur priznanje, in sicer mladinskemu krožku, njih mladi učiteljici Francki in ostalim dekletom, ki ji pomagajo pri tem vzgojevalnem delu, kakor tudi staršem in članstvu za njih sodelovanje in sporazum. Lahko ste vzgled marsikateri slovenski naselbini po širni Ameri-ki in 25-letno delo društva in vaše vzajemnosti naj bo vam vsem v ponos. \ Andrej Vidrlch. podpredsednik SNPJ. t O delu lp drugem Broughton, Pa,—Že dolgo ni bilo nobehega dopisa iz te stare firemogatake naselbine, ker menda vsakdo raje čita kot pisc Kar se tiče dela, je še precej povoljno; rovi obratujejo s polno paro, ali je še vseeno veliko moških brez dela. Tukaj je rov Pittsburgh Coal Ca po imenu Mootour No. 4, v katedem dela okrog 800 rudarjev. Pred štirimi leti je v tem rovu delalo 1500 mož, ampak kompanija je instalirala stroje, premogarje pa vrgla na cesto Nekaj jih je dobilo cesarsko delo, tods tudi to se težko dobi. , Ksr se tiče društva, je težko dobiti kakega novega člana, pa Slika l)«dl ubitih la ranjenih. UAJ4 tbdehski Anton Gorden Tragediija Evrope in njeni nauki—11, Ko hiša gori, res ni najvažnejše vrw prizadete, kako je požar j vsi tukajšnji Slovenci so že člani SNPJ. Novi naseljenci več ne prihajajo in sploh se dels ne dobi. Naše društvo zboruje prvo nedeljo v mesecu. Ns zadnji seji smo imeli volitve delegata za 12. redno konvencijo SNPJ. Izvoljena sta bila dva, prvi za delegata, drugi za nar mestnika. Drugi seje močno razjezil, ker ni bil izvoljen za prve- JP _______ ga. Toda temu jaz nisem kriv, omejiti m pogaaitL Vendar m čeprav sem predsednik društva, cašmtiu »ni^u ______ } w gasilci z* Le potolaži se, saj bomo čez štiri let zopet volili delegate. * Naš Slovenski dom ppriredi veselico 30. maja. To bo namreč otvoritev naše prenovljene dv<*-rane. Odborniki so pridno na delu, da bodo posetnikr imeli najboljšo postrežbo. Igral bo orkester F. Rebarnika ml. Pričen tek ob 8. zvečer. Vabljeni ste od bflizu in daleč. John Grobin, predsednik št. 52. "Electroliner"_vlak bodočnosti Cleveland—Pri nas v Cleve-landu imamo že dolgo časa boj med mestno administracijo in Cleveland Railway Co. radi vprašanja ali problema, kdo naj vodi mestno transportacijo. In kadar> hoče ozlovoljen potnik stresti svoje sitnosti radi slabe postrežbe, se bo gotovo znesel nad sprevodnikom, češ mi bomo dobili avtobuse. Seveda tak človek ne ve, kaj govori, ker za potnika ni glavno vprašanje, kje se vozi, marveč kakšne udobnosti ima pr"ožnji. In železniški vlak je še vedno stvo, če je moderniziran v stilu današnje dobe, ker vozi gladko brez tresenj as Vsled tega hočem nekoliko opisati "Electroliner" North Shore železnice, ki vozi med čikašldm "loopom" in Milwaukee jem skozi Waukegan, Kenosho in Racine. Dne 9. februarja je zdrčal eden najhitrejših, najlepših in naj udobnejših električnih vlakov iz Chicaga v Milwaukee, ki je bil kdaj izdelan na svetu. Ime tega vlaka je "Electroliner". Ko potnik vstopi v ta vlak, misli, da je vstopil v kakšen bogatinski družabni klub. Pozdravijo te moderne risbe vsakojakih barv. Sedeži so mehki, je kadilni voz in celo barrpom in restavracija, kjer ti seryirajo mrzla ali vroča jedila pripravljena na elektriko, kakor tudi lahko dobiš raznovrstno pijačo. ; Vlak je, kot pravijo, "air conditioned", ki daje pozimi toploto in poleti hlad, zrak pa je vedno čist. Izdelan je tako, da potniki ne slišijo nobenega ropota, kot to delajo na primer čikaške nadulične, ali pa tudi stari vlaki North Shore železnice. Ko je družbe pričela študirati, kakq bLizboljšala svoj biznis, ki je zadnji leta bolj in bolj nazadoval, je najela Jamesa F. ife>pensteina, da analizira pro- lem moderne transportacije, predvsem pa novih vlakov. Ker ta proga teče med močno obljudenimi kraji, so pri študiranju dognali, da ta električna železnica največ prevaža ženski spol. Prišli so do zaključka, da je treba notranjost vlakov tako deko-rirati, da bodo čimbolj privlačni za nežni spol. Radi tega je vsak voz drugače prebarvan, z drugačnimi scenerijami. V barroo-mu so ns primer narisali rumenega slona, ki hodi po vrvi kot akrobat v cirkusu. James F. Eppenstcin, oče "Electrolinerja", je bil rojen v Chicagu leta 1899. Pozneje je moral z očetom v Elgin, 111., kjer je pomagal izdelevati žepne ure znamke El^in. Starši so tudi is njega hoteli napraviti urar-ja, oziroma da bi se posvetil temu biznlsu. Ko je Jsmes začel pohajati višje šole, se je začel močno nsgibati k arhitekturi. Hotel je posuti arhitekt, toda družina je insistirala, naj se raje drži biznisa Res se je podal očetu, ki je bil predseteik Illinois Watch Case Ca, Se dlenil in si ustanovil svoj dom. *$>da urarstvo gs ni zanimali, marveč ai je pričel očitati, zakaj ni sledil svojemu nagibu in se izučil za arhitekta. Njegovi ožji prijatelji so mislili, da mora biti v njegovi glavi nekaj narobe, kot na primer zdaj s Hes-som, Hitlerjevim pomočnikom. Ampak on se ni zmenil zanje, prodal hišo, šel na vseučilišče Michigan in Harvard ter par let na študijsko potovanje v Paris, Berlin In Rim. Vrnil se je leta 1934, ko je bila deprssijs še vedno ns višku ali (Dalj* sa i. strani) gašenju zanimajo za vzroke ^T^« poi^jake oblasti iz razloga, da ¿¿¿¿i ali krivce in da preprečijo požare vj*^ ki° ^ kd° da Si «p^J no hišo, lastno vas in deželo zato da ^ magat gasit v deveto deželo čez^cT^ in to že drugič v kratki dobi 25 let ted J biti nekaj narobe z vami in ne boste^Sfi vec pametno, če sami sebi podtaknete ¿3 domnevi, da boste s tem pomagali soče milj daleč, ki mu je hiša v pla^ 1 Bolj pametno boste storili, če se zato J misli m vprašate; Kaj, vraga, pa delajo om je tem za devetimi gorami in Širokim m da od časa do časa drug dugemu zapaliio in se pobijajo? Kaj je vzrok njih poL maniji in njih požarov? To je potrebno d, rite, če se hočete izogniti enakim i manijam in če si nočete nekega dne sami liti svoje hiše s tem, da ste okrog nje nate smodnika ali žvepla, soseda pa izzivali mi načine ter gledali, kako ga boste k tlom ta pa skrbeli, da ne prestopi na vaša tla. Veste, nekega dne se lahko zgodi, d» K ponižan in zapostavljen sosed oborožil, b« odprto ali na skrivnem ter vas napadel z furijo in pobesnelostjo; pri tem tudi ne bo dal na male sosede ter jih bo pomandral, da pride do vas in vas uniči. Pri tem lahko postane navaden ropar, svoja zlocus pa opravičuje, češ da ustvarja - "no? n najudobnejše transportno sred-| obenem pa kaže na vas, češ vi ste prav tak lali in na enak način prišli do svoje pose* moči; zdaj je prišel čas, da se ta igra zasu^ pri naši veri, mi bomo skrbeli, da se to Vi ste bili prej gospodarji, podjarmljali stva ter jih izkoriščali, da ste prišli do stva in moči, zdaj jih bomo pa mi! Na tem primitivnem, barbarskem, ropanj in antisocialnem principu ni zgrajena le v* pitalistična Evropa, marveč ves imperialk svet: sploh ves kapitalizem in pred njim (e lizem, pred tem pa suženjstvo. Posledici slabe in krivične uredbe človeške družbi vojne, ki v današnji dobi moderne prodsl in visoko razvite tehnike postajajo katastn ne za vse posredno in neposredno prizadele rode. Velike in močne države, ki se k med sabo kakor so se v pradavni dobi ogromni dinozavri in njim podobne prag« in pradžungelske pošasti — te države se v dragih modernih vojnah gospodarsko izcq male države pa itak ne štejejo nič v dobi k nikov, tankov in mehaniziranih armad. Te le države in narodi so le patetične žrtve njih kapitalističnih in imperialističnih dis vrov. Seveda so ti kapitalistični in imperialistibi nozavri zaviti v plašče različnih barv in Starejši dinozavri nosijo plašče demokrd znamke, kar ni njih zasluga niti lastno* pa posledica družabne evolucije in borbe ga človeka proti tiranom; njih mlajši bratci, ni energije, nakopičene brutalnosti in po plenu pa so odeti v plašč totalitarizma, rakteristika obeh pa je v tem, da se oba k pod visokodonečimi gesli, ker ta so poti L omamljenje ljudstva; na eni strani je "za demokracijo", na drugi strani pa za -»red". Ampak to ni nič novega. Že od pamtiw* se vsi državotvorni roparji borili na oM neh pod visokodonečimi gesli. Križarji^ na primre borili za — vero in Boga, občna ropali, morili in požigali ter odpirali^ pota Hansetični ligi holandskih in n govcev proti jugovzhodni Evropi, Mi Indiji. Z razvojem monarhij sta M1 dobila še domovino in cesarja ns bojniH rih. V zadnjem stoletju so evropalu ameriški imperialisti širili "civilizacijo ščanstvo" primitivnim in vec ali voljstvu živečim "barbarskim" m ljudstvom širom sveta in si iz nj»* kolonije. Najbolj energična ps tud. je bila Anglija pri tem širjenju - « in "krščanstva". Pridns je bils W njenem imperiju — "nikdar solncc V tem stoletju, v zadnji in dsnsinj' vojni pa se'borimo za bolj ve ike » ljubne ideale. Borba za ''civilusc^ ščanstvo" se je obrabila v Zdaj imamo zapisano na naših bojm gesla, ki so sodobno najbolj strssu ^ bolj vlečejo. Pod praporom m (Dalja na t toi s' manj» Pred dvajtetimi I«* (Iz Prosvetc. 20. msjs 1«»» Wadt~ J*1 Domače nesti. V Rentons. ws~ Ivana Poetišek Iz žirev Delavske ve,ti. V krv.v» « nlmi policisti in rudarji v w. ubitih 10 rudarjev. Inozemstvo. - V Itslijl je bilo socialističnih poslancev Sovjetska Rnetja ^JJJJ jajo veliko agitacijo za trgour* vjeti. Jovice ... 5 starega kraja jlovcnijc , j OGLEDNEGA okeščana mesto 20. februarja.— :;mTna,ie smrti močki trgovec in posest-'Sil Suser. V Novem ; in daleč naokrog po Do-[enljebU visoko čislan. Ro-7Z v dolenjski metropoli 70 leti kot edini sin pre-^ trgovca, ki se je preseki «Dvora-kjer 50 2: * bili v obratu znameniti Ko je dovršil gimnazijo, udiral še Mahrovo šolo, po pnem vojaškem roku pa se lil domov, v cvetoče trgov-odjetje. Ker mu je bilo vedo trgovine prirojeno, se je ii uveljavil z odličnimi spo-gtmi. s katerimi si je prido-fd ljudstvom velik sloves, dober gospodarstvenik in jzator je bil kmalu izvoljen itno upravo in v upravo k hranilnice. 30 let je bil ,vetovaleč in podžupan ter upravnega odbora Mestne Inice in njegov predsednik, ini upravi je s svojimi spo-gtmi vodil najvažnejši od-gospodarstvo. Za prospeh mesta in okoliša si,je ta-nevenljive zasluge. PONAREJEVALCEV TOTAKOV ribor, 20. februarja.—Tudi isliševanju ostalih soobto-ki se je nadaljevalo site pozne ure, je moral se-redsednik dr. Turato upo-vso svojo preizkušeno »st, da je dobil konkretne ore, nanašajoče se na razlike sodelovanja v zvezi s šonalno ponarejevalno afe-iteri so skušali celo zrah-eio prvotnih priznanj z iz-im, češ da niso vedeli, kaj tj pri preiskovalcem sod-»dpisali. Precej zanimivo zasliševanje Štefana Ko-Zagorja, ki je bil glavni sir" ponarejevalcev. Ko je pisan, če je res pretil iu in Grašiču, da ju bo 1, če ne bosta hitreje izde-bankovcev po 500 din, je i priznal, zagdVarjal pa Se da je hotel priti le čim do svojega denarja, ki ji-je bil izročil. lanes ob 12. uri je bila nama razglasitev sodbe. Med itvom je bilo za razglasitev stnimanje, tako da je bi-danes razpravna dvorana polna občinstva. Nekateri ¿e od devete ure na-grobni tišini je razgla-"httinik senata dr. Turato »jo sodbo: 45 letni čevljar MaJcen s Pobrežja pri j* bil obsojen na 6 let to na trajno izgubo čast-kvIjariKkih pravic in na J* J": 43 letni gostilni-Grašič iz Maribora na na 900 din globe ter častnih pravic za 3 le-'ftni osebni uradnik Moto* »2 Maribora na 3 leta *"«ev robije, na 000 din £»4.1etno izgubo čast-«v'janskih pravic; 51-let-, 11,k J'»sip Majhenc iz f*1 Radečah na leto dni S?. r^ije, na 300 din P din -prfvprečnine ter ni" P^vic za dobo 2 let; 521etna služkinja Frančiška Zimšek iz Vrhove na 2400 din globe; 37-letni mesarski mojster Josip Kolarič s Pobrežja pri Ma-riboru na 10 mesecev strogega zapora, na 300 din globe ter na 2 letno izgubo častnih pravic; 33 letni prevoznik Bogomil Jurij iz Maribora na 1 leto in 2 meseca robije, na 300 din globe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let; 66 letni zasebnik Ivan Merlak iz Maribora na 3000 din globe; 55 letni zasebni uradnik Anton Žuraj iz Zagreba na 2 leti in 6 mesecev robije, na 600 din globe ter rta 4-letno izgubo častnih pravic; 23 letni ključavničar Josip Belec iz Grlave na leto dni robije, 300 din globe ter na izgubo častnih pravic za dobo 2 let; 22 letni čevljarski pomočnik Ignacij Stanj ko iz Grlave na 3 mesece zapora; 63 letni želar Jakob To-manič iz Skorbe na leto dni in 2 meseca strogega zapora, na 300 din globe in izgubo častnih pravic za dobo 2 let; 37/letni gostilničar Josip Štempihar iz Zagorja na 1 leto in 2 meseca strogega zapora, 300 din globe ter na izgubo častnih pravic na dobo 21 let; 27 letna gostilničarka Marija Štempihar na 8 mesecev strogega zapora, 300 din globe ter na izgubo častnih pravic za dobo 2 let; 51 letni trgovec Josip kosi iz Križevcev na 3000 din globe ter plačilo povprečnine 500 din; 16 letni Alojz Majcen se izpusti na preizkušnjo za dobo 1 leta; 32 letni trgovski pomočnik Josip Habjan na 1 leto in 3 mesece strogega zapora," 300 din globe ter dvoletno izgubo častnih pravic; 19 letni delavec Josip Malunec iz Zdencev se oprosti vsake krivde in kazni po paragrafu 280; 49 letni Martin Vu-grin na 7 mesecev strogega zapora, 300 din globe ter 2 letno izgubo častnih pravic; 22 letni mehanik Ivan Vrus iz Sv. Miklavže ,pri Mariboru na 7 mesecev strogega zapora, 300 din globe ter na 2 letno izgubo častnih državljanskih pravic; 44 letna prevoznikova žena Eliza Kostanj evec iz Rozoge na 7 mesecev strogega zapora, 300 din globe ter 2 letno izgubo častnih pravic; 21 letni kovaški pomočnik Ivan Kostanjevec iz Rogoze na 7 mesecev strogega zapora, 300 din globe; 51 letni prevoznik Ivan Kostanjevec iz Razloge na 8 mesecev strogega zapora, 300 din globe ter na izgubo cestnih pravic za dobo 2 let; 44 letni delavec Tomaž Senekovič iz Pobrežja pri Mariboru na 9 mesecev strogega zapora, 300 din glo-din globe ter na izgubo častnih pravic; 28 letni Janez Tomanič, ključavničar iz Skorbe, na 7 mesecev strogega zapora, 300 din globe ter 2 letno izgubo častnih pravic; 21 letni delavec Stanko Mcglič iz Skorbe pa na 6 mesecev strogega zapora, 300 din globe ter dvoletno izgubo častnih državljanskih pravic. Vsem obsojencem se vračuna preiskovalni zapor, denarna kazen pa se spremeni v primeru neplačila v zapor. &TIRIMESEČNI DEČEK ZNA GOVORITI. ^ Bosanski Samac, 23. - febr.— Veliko senzacijo zbuja štiri mesece stari Mijo Nikolič v vasici Jarugah nedaleč od Bosanskega 6amca na slavonski strani. Deček sna že govoriti, kakor govt> u otroci, stari okoli 4vth let. Ljudje ne verjamejo, da -je kaj takega mogoče, dokler na lastna ušesa ne slišijo čebljati malega dečka. Deček je vnuk znane slavonske vedeževalke Irene Radičeve, po rodu Rusinje s Kavkaza.. Irena je prišla v Jugoslavijo s svojim pokojnim možem Mljom RadiČem ob koncu svetovne vojne. Kmalu se je naučila hrvatskega jezika in zaslovela kot ve-deževalka. Kot takšno jo poznajo od Osijeka do Nove Gra-diške. Dnevno prihajajo k njej, da jim prerokuje bodočnost. Praznoverni ljudje sevfeda pravijo, da je stara mati Irena začarala svojega vnučka, da bo njen naslednik v vedeževanju, ko bo ona umrla. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. atrani.) blizu viška. Izgledi za njegov poklic so bili slabi, ker takrat je bilo malo povpraševanja po arhitektih in so sploh poslopjs tako rekoč zastonj dajali, ne pa gradili novih. Vendar je tu in tam kaj ujel za sila Potem pa je pričel delati načrt za North Shore Electroliner, ki mu je prinesel slava Electroliner je zložen iz štirih sekcij, ki leže na petih tako zvenih trokih z desetimi kolesi, de-čira imajo štirje stari vagoni osem trokov in 16 koles. Njegova dolžina je 155 čevljev, diočim je voz elevelaodske poulične dolg 55 čevljev. Vsak oddalek Electrolinerja ima 30 sedežev, dva oddelka za kajenje pa po deset. (Clevelandska "kara" ima 52 do 56 sedežev.) Njegova teža je 200,000 funtov in je izdelan iz lahkega jekla (stainless steel). Brzina Electrolinerja je nad 100 milj, starejših vlakov North Shore pa do 70 milj na uro. Prva poskusna vožnja s tem modernim vlakom je bila 6. februarja—te vlake so označili tudi kot "trains of tomorrow". Eden vlak je odšel iz Milwsu-keeja in drugi ob istem času iz Chicaga. Zasedli so jih ssmi biz-nismani in župani raznih mest. Oba Electrolinerja sta se ustavila v Waukeganu, kjer so gostom servirali v Glen Flora Country klubu. Seveda so bili tudi govorniki, ki so poudarjali, da sta bila ta dva vlaka zgrajena radi potrebe prevažanja potnikov in da bodo še drugi sledili. Izdelsla jih je St. Louis Csr Co. v St. Louisu, Mo. Ti vlaki se ne ustavijo v North Chicago Junctionu, marveč le v Waukeganu, Kenoshi in Racinu. Neka ženska mi je rekla zadnjič v Waukeganu, da je hotela videti ta vlak, ko je prvič vozil mimo, toda je vozil tako hitro, da je videla samo še rep, ker se mu je mudilo v Chicago. Frank Barblč. 53. Angleška vlada bo garantirala rudarske plače London, 19. maja. — Rudarji bodo prejemali od vlade garantirano plačo kakor hitro pride premogovna industrija pod njeno kontrolo. Rudarji, ki so v armadi in uposleni v vojnih industrijah, se bodo vrnili ns delo v premogovnike, da se poveča produkcija premoga. f*7» * m^ .*■>.- Jtfik. -z» - ■■! » tDC" okl<>Pt»e divlsUe študira)« semljevtd e tek« maa^vrov. ki ee ee vršili pri Feri "V Krvniki stare Ljubljane Krvnik ali rabolj, kakor ga navadno imenujemo s tujo besedo (katere izvor je po prof. dr. Ramovšu v nemščini "Rliuber*), je človek, čigar poklic je izved ba telesnih, zlasti smrtnih kazni, ki jih je izreklo kazensko sodišče. Niti stari Judje niti stari Grki niso poznali zakonske institucije izvrševalca kažltt nad obsojenci. V Rimu so smrtne obsodbe izvrševali liktorji, njihova funkcija pa ni bila nečastna. Rablje v poznejšem pomenu so sicer imeli Še frankovski grofje, vendar je ta ustanova postala splošna šele v drugi polovici ali celo proti koncu srednjega veka. V Franciji imamo šele v 13. stoletju v vsakem okrožju po enegs rablja. V Nemčiji je ta posel opravljal kak sodni hlapec ali nižji uslužbenec o-skrbnikov.1 Drugod je moral za usmrčenje Obsojenca poskrbeti tožnik, ki je dobil pravdo, po-•ekod najmlajši predsednik sodišča ali celo najmlajši zakonski moš v tistem kraju, po samostanih pa najmlajši frater. Kadar je bilo kje več oseb istočaa-no obsojenih na smrt, so včasih dovoljevali, da en smrtni kandidat pokonča ostale in s tem reši sebe. Splošna je postala ustanovs krvnikov po letu 1484., v klasični dobi čarovaiških procesov (pri nas je obširno pisal o njih pokojni dr, Vladimir Travner v "Življenju in svetu" leta 1929), ko je bilo na stotisoče nedolžnih žrtev izročeno plamenom. Kraj srednjega veka je tortura Izrinila prejšnje "presedmova-nje", dokazni postopek, po ka-terem je nsjmanj 6 oseb poleg tožnika vzelo na svojo vest, da je zajeti človek zagrešil smrtne kazni vredno dejanje. Delikti Čarovnic (erimen magiae, po naše "spolno občevanje s hudičem"), niso bili drugače dokazljivi nego s priznanjem, zalo pa je bila potrebna natezalnica in poleg krvnega sodnika seveda rabelj. r Po nemških državnih zakonih rabelj ni bil brezčuten človek, v praksi pa je. veljal za takega. Noeiti ja moral posebno obleko, v cerkvi je bil zanj določen oddaljen' prostor, pri obhajilu so mu odkazovsli zadnje mesto. Vse se ga je ogibalo. Mests so mu odrekala meščsnsko pravico in celo v blagajniških knjigah (vssj v Ljubljani) je bila njegova rubrika zadnja. — Svoj čas so imeli rsblji neko vrsto cehe ali poklicne bratovščine. Njihovo "mojstrsko delo" je bilo v posebno posrečenem obglsvlje-nju obsojence. Urili so se nad živalmi in nalašč za to napravljenimi figurami. Kdaj ja Ljubljana dobila svojega krvnika, ne vemo, zaradi pomembnosti mesta pa bržčas šd pred 16. stoletjem. Dokler rablja ni bilo, so verjetno izvrševali smrtne obsodbe v Ljubljani sodni biriči oziroma hlapci krvno-sodne gosposke. Ljubljanski rabelj ni bil v mestni, marveč v cesarski službi. Njegov delokrog se ni omejeval ns sicer široko področje ljubljanskega mestnega krvnega sodišča, ki je obsegalo poleg Ljubljane še velik del današnjega ljubljanskega okraja. Ljubljanskega rablja so klicali tudi,drugam, siccr nekatera leta od samega zaslužka v Ljubljani ne bi bil mogel ¿iveti. Bavll se je tudi s konja» štvom. Magistrat, ki mu je sicer plačeval za njegov posel, mu je dal kdaj ns svoje stroške popraviti hišo, peč, zmetati sneg s strehe itd. Sem ps tja mu je tudi podaril kakšen majhen šoesek. Za svoje delo j« imel rabelj posebno temo. Poleg denarjs mu je za vsak poseg šal tudi bokal vina (skoraj poldrugi liter). Pii Je vipeves ali terana, medtem ko mu dolrnjec — kakor vobče boljšim Ljubljančanom tedaj — ni dišal Menda leta 1023. so ndlteH dajati rablju vi-ne v naravi, pa so mu občutno zvišali tarifo Sodeč po zapisnikih, j« mož preveč pil in ni mogel svojega rokodelstva dostojno opravljati Rebrij je stanoval v začetku menda na Rebri, v 18 stoletju v Soteski med Gradom in Golovcem. Ko «o kopali Gruber- Članice unije International Ladles Garment Workers pUsetirajo delavnico Kolodasy 8c Myers Co. v Hertford«. Conn. jev prekop, se j* umaknil pod Grad, na vrh današnje Sodarske steze. Leta 1782., ko je že bival tam, je njegova hiša imela številk» 128, po letu 1805 pa številko 58. Nekako od leta 1820. pa še po letu 1860. je bik) njegovo stanovanje na Zabjaku v današnji številki 12. Ljubljanski krvniki so bili po večini nemškega rodu. Tisto malo slovenskih imen, ki se javljajo, niso zadosten dokaz, ds so bili njih nosilci domsčini. Domača so bila morda le imena, kakor so jih klicali Ljubljančani- ' Up««, Do leta 1814 je sodilo ljubljansko mestno kriminalno sodišče v glavnem po svoji vesti, brez točno napisanega ali tiskanega zakona. Zato je dne 20. avgusta tistega leta izdal cesar Muksi-miljan I. v Gmundnu na prošnjo ljubljanskega mestnega zastopstva kriminalni sodni red za mesto Ljubljsno, ki je kopija tirolskega sodnega reda iz leta 1499 / Vsebuje sledeče glavne določbe: : Zaslišuje in sodi se za zaprtimi vrsti, razen pri tožbah za žalitve. Spisane sodbe se nato javno prebero. Sodi mestni svet pod sodnikovim predsedstvom. Mestni pisar mora izpovedi zs-pisovatir Kazni so tele: Mori lec se usmrti s kolesom, izdajalec se stre in razčetveri, razbojnik obglavi, vlomilci v cerkve, .it ¿f.l/.i 1. nii ..■•.«,.» I Kurilnici, *riv»»vrrctf piinni cjr-valci denarja se sežgo, mnogo-ženstvo in mnogomoštvo se kaznuje z utopljenjem, prav tako posilstvo. Enaka usoda doleti tistega, ki odpelje, zastavi ali proda zaupano mu blago. Zen-sks( ki prelomi slovesno obljubo, se utopi, moški pa obglavi z mečem. Ženska, ki umori ali odvrže otroka, se živa zakoplje v zemljo in se zabije kol skozi njo. Krivoprisežniku se odreže jezik in prsta, s katerima je prisegel. Obglavi se, kdor je brez. važnega vzroka prelomil obljubljeni mir. Večje tatvine se kaznujejo pri moških z obešen jem, pri ženskah z utopitvijo, manjše pa z izpostavitvijo k sramotnemu drogu, izšihanjem in izgonom. Zločinčevo priznanje ln sodbo mora sodnik javno preči-tati pred rotovžem v zločinčevi navzočnosti, zlomiti nad njim sodno palico in hudodelca izročiti rablju. Ljubljanski kriminalni red iz leta 1514 vsebuje med drugim tudi določbe, kdaj se mora o* sumljenec izprašati s torturo Važno je, da je moral izpovedi, podane na natezalnici, ponoviti, ko ga niso več mučili. Če je svojo izjavo preklical, so ga navadno toliko časa mučili, da se je končno vdal ali pe vsled pre-stanega trpljenja umrl. Kaznovali so tudi mrtvega samomorilca. Podoben kazenski postopek in ■lične kazni pozna tudi Karlov kazenski zakonik iz leta 1*32. ki je izpopolnil ljubljanski kazenski red iz lete 1514, K* lov zskonik določa kakor bember-ški kriminalni red Iz leta 1607 ee zločin čerovnije smrtno kazen it, če je nastala škoda. Hodniki pe se ne to določbo navadno niso ozirali. Z nekaterimi poznejšimi dodatki ja po njiju sodil ljubljanski mestni svet vse 4o Marije Terezije, ki je 31. de rembrs 176'; izdala nov kazenski red Tudi ta je poznal M dellk-tov, za katere je bila odrejena smrtna kazen. Težje kazni so seiig pri ¿Ivam telesu ali pri pre- hodnem obglavljenju, rssčetver-jenje, trenje s kolesom, od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol Postopek pa je poenal še rszne poostritve: vlečenje na morišče, ščipanje z razbeljenimi kleščami, rezanja jermenov iz hrbta, odrezanje ali istrganje jezika, prebod telesa s kolom, vplet telesa, če je bil moški, v kolo, od-sekanje roke z nasaditvijo glave in roke na kol itd. Kazenski red Marije Terezije sicer v načelu še dopušča možnost čsrovnlštva, vendar stavlja take omejitve preganjanju co-pernic, da se je cesarica lahko leta 1768 pohvalila, da niso pod njeno vlsdo doslej odkrili niti ene prave čarovnice ali čarovnika. Kot milost je veljalo, če so delinkventu pred sežigom odsekali glsva Obešenje so sms-trall za hujšo kazen ko obglsv-ljenje. Zato žensk niso obešsli. Izpraševanje s mučenjem je bilo odpravljeno šele 2. Januarja 1776, Kazenski zakonik Jožefa II. iz Tata 1787 pozna le smrtno kazen na vislicah v naglem postopku (Standrecht), Kes pa je, da je smrtno kszcn zsmenjal z «,>ddajo v obmejne trdnjave in prisilnim vlečenjem brodov, kar ni bilo manj strašno od nje. Take so bile glavne določba, pod katerimi je moralo soditi ljubljansko, mestno krvno sodišče^ Ukinjeno ja bilo leta 1791, ko se ja ustanovilo samostojno c. kr. mestno ln deželno sodišče. >)' Krvavo sodišče Je zasedalo na Trančl, kjui* je bil tudi preisko-valni zapor za težje zločince. Tam je rabcl Izvrševal torture, usmrtitve pa na Fršlkovcu in pozneje nekjo za Sv. Krištofom. Mnogokrat so justl/icirall tudi kar sredi mesta pred rotovžem. Izvršitev smrtne obsodbe je bila sploh jayna. Tedenski žarkomet (NsdsljavsnJa s f. atrsnl.) cijo" in s pomočjo Wiisonovih 14 točk, ki pa so bile v Versslllesu krstkomalo vržene skozi okno, smo pred 23 leti naklestlli kaj. wrja, dasi še danes lepo živi na Ilolandskem, zdaj bomo |>a s pomočjo Rooseveltovlh "štirih svobod" In seveda tudi Demokracije skušali zlomiti Hitlerja in njegove barbare. Če se nam to posreči, si bo angleški imperij zopet oddahnil za heko dobo. Za plačilo nas bodo Iz hvaležnosti angleški imperiali-Sti mogoče Še vzeli za mlajšega fiertnerja In tako nam bo militarizem, ki ga zdaj pridno gradimo, mogoče še prav prišel tudi i jo tej vojni. Če drugega ne, bo visel nad izkoriščanimi In zatiranimi masami v Latinski Ameriki kot Dsmoklejev meč ter jih odvračal od vsakih revolucionarnih eskapad v poskusih, ds se iznebe mogočnih grsndljev, ha-cedentov In drugih socialnih pijavk. Zgornje se glasi zelo pregrešno in ortodoiuno in je marsikomu mogoče odurno za uho, vendar pa je v luči zgodovine in ustroja kapitalističnega gospodarstva reeniaa Ljudje pa se branijo resnice, ker ja v današnjem svetu zelo neprijetna. . nadaljuje, Ameriški ideal ženske lepote Moda tekmovanja za najlepše dekle posameznih ameriških državic se bolj in bolj bliža koncu. V zameno za tftkšna tekmovanja so si zdaj ameriški lepotni saloni izmislili novo zanimivost. Določiti hočejo idealni a-meriški tip današnje ženske lepote. > Na svojem poslednjem sestanku so kozmetiki izbrali izmed 400 najlepših deklet iz vseh krajev Amerike nekaj deklet, ki so po svojem tipu bile najbližje a-meriškemu idealu lepote. Z ozi-rom na ta dekleta so kozmetiki za idealni tip Američanke določili tele mere, Dovršena lepa A-meričanka mora biti danes nežna in majhna. Tehtati mora o-krog 50 kg, ne sme pn biti večja od 162 cm. Bolje je, da je Američanka grda v obraz, kakor pa da bi bila velika in debela. Sicer pa to za Američanke ni tako tragično, kakor morda mislite. Dekule ln velike ženska so namreč v Ameriki že dsvno prava redkost. Za doslej so se Američanke skrbno trudile, da ohranijo svojo vitkost, čeprsv na škodo organizmu. Estetika in kozmetika j« namreč v Ameriki važnejša . od zdravja, sreče in ljubezni. Bogate Američanke od svoje- * gs bogastvu prav za prav nimajo doeti. Vsaj kar se jadi. tiče, si ne upajo privoščiti pnav nobene poslastice. Lahko rečemo, da so Američanke večkrat lsčne, kakor pa site. Tako na primer za zajtrk povprečna Američanks poje samo kavp brez (točiva in pol limone. Potem do kosila ničesar več ne Je, za kosilo ps poje: trideset gramov sira, eno Jej-če, osem tankih krhljev kumarice, solato z oljem ln kos prepečen ca. Zs večerjo pa spet poje kskšno mslenkost. Ameriški zdrsvnikl pravijo, da je takšno gladovanje prava norost, in s ststistiksml dokazujejo, ksko kvsrno vpliva na zdravje. , Število bolnih na pljučih se je v zsdnjih letih v Ameriki znatno dvignilo, posebno ksr se bogatejših žensk tiče. Zsto so pred nedsvnlm rszna ¿enaka društva začela t vsemi močmi delati proti nezadostni prehrsni. Ds bi imels posebno veliko u-spehs, ssms ne verjamejo. Protinaeijska propaganda na Norveškem Stockholm, ftvedska, 19. maja. — Časopis, ki urglrs, opozicijo proti nscljski organizaciji ln vls-di Vldkuns QulsJinga, je krožil v vseh norveških krsjlh, ko je ljudstvo praznovalo narodni praznik. List je uključevsl prokla-mscijo kralja liaakona, ki biva v izgnanstvu v Londonu, List so rszpečsvsll regularni poštni uslužbenci. Sem dospelo poročilo prsvi, ds so bili izdsjatelji aretirani. Čudešne hlače NaJsaneeUlveJše dnevne delavske vesti so v dnevniku "Pro avett^ Ali lik štiaie vsak daaf Dva židovska Isiajaka sedita in modrujeta: . "Poglej te hlače," pravi Oe-ruh svojemu tovarišu. 'To niso hlače, to je čudež, Volna prihaja iz Avstralije s plantaž, angleški prekupčevalci so Jo prodsll v predilnico, od ondod Je roms-Is k tkalcu na Češkoidovsško, od ondod h krojaču In veletrgovcu v Lvov In ts Jo je p<»*lel k trgovcu na drobno v Kolomejo. Od teh hlač žive torej lastnik plantaž v Avstraliji, angleški prekupčevalec, krojač in prodajalec. Vsi Šive od teh hJsč, toda jaz, Ilaruh Iz Zahlotova, jaz-jih nisem plačal." • Posna gs V neki gostllnlcl so se zbrali nekdanji borci Iz svetovne vojne In obujali spomine s fronte Eden izmed njih. znan bojazljl-vec, se je ¡m hotel še (»osebno postaviti In je dejal: "Kaj boste vi, mene poglejte! fte zdaj imam kroglo v telesu I" "Ti T" ae obregne njegov prijatelj. "Pa je menda nisi požrl?" Čudna mlevis Neki gospod, ki Ima zmerom dela če« glavo, se pritožuje svojemu znancu! "Nikoli, verjemite mi, nikoli ne najdem minute miru, da bi se eno samo uro počit" POLOM ROMAN IZ VOJNE L. 1870* 1 EMILE ZOLA' 1 éISSr' Preložil VLADIMIR LEVSTIK f WMiiíiítriíiíffnMiWi«—^— (Se nadaljnjo.) V »vojem ogorčenju se je tudi Maurice obrnil k Jeami: , "Poslušaj, jaz ne morem več ostati tu. Verjemi, da znorlm ... Čudim se, da se je telo ustavljalo; ne čutim se preveč bolnega. Toda v glavi se mi meša, da, meša se ml, o tem nI dvoma. Če me pustiš v tem peklu še eno uro, sem zgubljen . . . Prosim te, odidiva, odidiva takoj!" In pričel mu je razkladati nenavadne načrte za beg. Preplavala bi Meuso, plahila nad stražnike in jih zadavila s koscem vrvi, ki jo je nosil v žepu, sli ps bi jih pobila s kamenjem ali podkupila z denarjem In oblekla njihove uniforme, da prideta skozi pruske vrste. "Fant, molči!" Je ponavljal Jean ves obupan. "Plaši me, da te slišim govoriti take neumnosti! Ali je vse to psmetno, ali je sploh mogoče? .. . Jutri vidiva. Le molči!" . Zakaj, dasi mu je srce prekipevalo srda in studs, vendar je bil sredi te gladne trudnosti, sredi more tega življenja, ki je dosegala skrsj-no mejo človeške besede, ohranil svoj zdravi um. In ko se je tovsriš še dalje razsipal v blaznih besedah in hotel planiti v Meuso, ga je moral držati nazaj, šiloma celo, s solzami v očeh, s prošnjsml in zmerjanjem. Nato je dejal mahoma: "Glej, glej!" # . ... Začulo se je pljuskanje vode. Videla sta LHr poullea, ki se je bil odločil in zdrknil v reko, odloživšl suknjo, ds mu ne bi ovirala gibanja; njegova srsjca se je svetila v nemimi črni vodi kakor svetla bela lisa. Polagoma je plaval' navzgor, nedvomno iščoč kraja, kjer bi mogel na suho; a na onem bregu so se ostro risale drobne sence nepremičnih straž. Takrat je svit naglega bliska razcepil noč, in pok puške je zagrmel tja do Montintontakih skal. Voda je ssmo vzbrizgnila kakor pod udarcem dveh blaznih vesel, ki sta padli po njej. To je bilo vse; Lapoulleovo truplo, bela liaa, je pričelo brezgibno in ohlapno plavati s tokom navzdol. Drugo Jutro, v soboto, je Jean že zarana odvede! Maurlca v taborišče 106. polka, v zopetnl nadl, da odrinejo. Toda povelja nI bilo še nobenega, polk se je zdel kakor pozabljen. Mnogo jih Je bilo odšlo, polotok se je praznil, In tistih, ki so Jih pustili tu, se je lotevala črna bolezen. Že osem dolgih dni je v tem peklu kalila in poganjala blaznost. Dež Jo bil ponehal, toda težko svinčeno solnce Je pomenilo le novo muko. Prehuda vročina je do kraja Izčrpala vojake In povzročila, da Je dobila griža nevarni značaj epidemije. Odpadki ln Izmečki vse te armade so kužlll zrak s svojo zoperno pero. Niti ob Meusl niti ob prekopu nI bilo mogoče hoditi, tolik je bil smrad utopljenih konj in vojakov, ki so gnili v pobrežni travi. Na poljih pa so gnili sestrsdsni konji ter širili takšen smrad po kugi, da so Prusl, ki so se jeli bati sami zase, priskrbeli lopat in motlk ter silili jetnike pokopsvati trupla, j Sicer pa je bilo tisto soboto konec pomanjkanja; ker Je bilo jetnikov manj, živila pa so do-šls z vseh strani, je najhujši bedi nenadoma sledilo največje Izobilje. Kruha je bilo na razpolago, koliko ga je kdo hotel, in tudi mesa, celo vina; jedli so od zore do mraka, za žive in mrtve. Noč Je padla — jedli so še vedno in so jedli do drugegs dne. Mnogo jih je poginilo zaradi tega. Čez dan je bila Jeanu edina skrb, nadzorovati Maurlca, ki se mu je zdel sposoben vsakatere prenapetosti. Napil se je bil. ln zdsj je govoril, da hoče oklofatl kakega nemškega častnika, samo da ga odvedo. In ko je Jean zvečer zaale- dil v stranskih poslopjih na Tour-š-Glaire nezaseden kotiček kleti, se mu je zazdelo pametno, da bi šel s tovarišem, ki bi ga pokojna noč nemara pomirila, tjakaj spat. Toda to je bila najstrašnejša noč njunega bivanja na polotoku, noč toliko groze, da do jutra nista mogla zatis-niti oči. Drugi vojaki so polnili klet; dva sta se bila vrgla v isti kot in sta umirala, izčrpana od griže; ko Je napočila popolnoma tema, nI več prenehalo njiju zamolklo ječanje, njiju brez-miselni kriki ter naraščajoče grgranje smrtnega boja. - V temi je postalo to grgranje tako strašno, da so drugi jetniki, ki so ležali v bližini in so hoteli spati, vstajali in kričali nad umirajočima, naj molčita. Ta dva pa jih nista slišals, grgranje je trajalo dalje in se je vračalo vedno iznova, glasnejšo od vseh drugih glasov; od zunaj pa je prihajal pijani hrup tovarišev, ki so še zmerom jedli, ne da bi se mogli nasititi. Takrat se je pričelo za Maurlca najhujše gorje. Hotel je uiti tem tožbam strašne bolečine, ki so mu tirale znoj groze na polt, toda ko je tipaje vstal, je stopil na človeške ude ter padel na tla kakor zazidan med te umirajoče. Niti rešiti se ni več skušal. Vsa strahotna nesreča, od odhoda Iz Reimsa do zdrobljenja pri Sedanu se je budila pred njegovo dušo. Zdelo se mu je, da se trpljenje Chalonake armade zaključuje šele nocojšnjo noč, v črni noči te kleti, kjer grgra dvoje vojakov in ne da tovarišem spati. Ta armada obupa, ta žrtvovana čeda pokore je bila f rdečim valovjem svoje krvi plačala grehe vseh na sleherni postaji. Poklana brez slave, vsa opljuvana je zdaj zapadla mučeništvu in kazni, ki je tako krute ni zaslužila. To je bilo preveč; ves bolan je bil od jeze, gladen pravičnosti ln goreč od želje, maščevati se nad usodo. Ko je napočil jutranji polmrak, je bil eden vojakov mrtev, drugi pa je še vedno hropel. "Daj, pojdi, mali," je dejal Jean z nežnim glasom. "Nasopeva se zraka, bolje nama bo. Toda zunaj, ko sta prišla obadva po lepem, že toplem jutru ob bregu reke v bližino vasi Iges, se je Maurice še bolj razburil in vzkliknil, iztezaje pest proti širokemu, solčnemu obzorju bojišča: Ilyska planota nasproti, Saint Mengeš na levi, Garenski gozd na desni strani: "Ne, ne! Nič več ne morem, ne morem gledati tega! Pogled na vse to mi prebada srce Jn mi kolje možgsne . Odvedi me proč, odvedi me, takoj!" Tisti dan je bila zopet nedelja. Iz Sedana je prihajalo zvonenje zvonov, v daljavi pa se je že slišala igra nemške vojaške godbe. Toda 106. polk še vedno ni imel povelja, in Jean, plašeč se nad člmdalje hujšim delirijem Maurlca, se je odločil ds poizkusi sredstvo, ki ga je premišljal že od stnočnjega večera. Pred prusko stražo se je drug polk, 5. linijski polk, na cesti pripravljal na odhod. Veliks zmešnjsvs je vladala v koloni; častnik, ki je slabo govoril francoski, Je nikakor ni mogel prešteti. Jean in Maurice pa sta si potrgala z uniform ovratnike in gumbe, pridružila se gnetežu, prekoračila most in se znašala na prostem. Nedvomno sta bila prišla tudi Chouteau in Loubet na isto misel, kajti prijatelja sta jih zapazila za seboj ln «ta se srečala z njiju nemirnimi ubijalskimi pogledi. Ah, koliko olajšanja je prinesla ta prva srečna minuta! Tu zunaj se jima je zdelo, da vidita vstajenje, živo luč, zrak brez mej in cvetoče prebujenje vseh nsd. Kakršnakoli je u-tegnila biti odslej njiju nesreča, nič več se Je nlsts bala, smejala sta se ji, uhajaje tej strašni pošastnostl "tabora bede". (Dalj« prihodnjič) ae pa niso zmenili za njegove pozdrave in so ga kratko in malo ujeli ter ga z ostalimi Avstrijci odpeljali v Moskvo. Kot rečeno, legitimacije ni imel in to je bilo zanj usodno. Američanki sta se zanj zavzeli pri ruskih oblasteh, toda rekli so jima, da je to zelo zamotana zadeva, da imajo drugega dela čez glavo in da naj si le Avstrijci belijo z njim glave. Prišel je težko pričakovani dan odhoda v domovino. Vozili smo se čez Finsko v Nemčijo in ko pridemo v severno Češko, kjer so nas zaprli v karanteno rSdi bolezni, opazim v neki baraki invalida, ki kolne in kliče svetnike na pomoč, vse v eni sapi. Bil je naš Rus, na katerega smo med potjo že pozabili. Sedaj pa na kratko. Star avstrijski častnik, ki je poznal razmere v carski Rusiji in je vedel, kako se taki stvari streže, je ba-tjuško lepo izprašal glede rojstnega kraja in dneva, mu sestavil spričevalo ter izkaznico in tako se je po dolgem času vrnil naš Rus čez Nemčijo in Finsko v svojo pravo dopovino. Imel je izkaznico—in s tem jt postal popoln človek, kakor je predpisano. Izkaznica, .vidite, to je tisto poglavitno! Čemu ti bo samo duša in telo, če nimaš črno na belem, da si res človek? Dandanes pa se je bati, da bo bodoči človek imel samo telo in izkaznico, zakaj za dušo ga ne bo nihče več spraševal." Poplaknili smo nato zaprašena grla in mislil sem si, da je končno le smešno, po kakšnih stranskih stezicah kolovrati ubogi človek, mesto da bi se držal glavne ceste, ki je prav gotovo še najbolj kratka in najbolj zanesljiva. Stari vojaki pa ne morejo nehati, kadar se zagrebejo v vojne spomine, vsak hoče še kaj hujšega in še bolj zanimivega povedati. "Ko sem bil prvič na dopustu," mi je nekoč pravil kmet iz naših krajev, "sem pripovedoval, kar sem vedel, videl in doživel. Domači so me poslušali, toda očividno se jim je zdelo moje pripovedovanje zelo dolgočasno in rekli so celo, da je sosedov sin pa že vse kaj hujšega doživel irt pretrpel, kakor je pravil. Takoj se mi je posvetilo v glavi in ker nisem hotel zaostajati za njim, sem začel lagati in se širokoustitl, kot smo mladosti slišali stare berače, zlagane Radeckijeve veterane. Take sem kvasil kot bi jih s trte zvil, nezaslišano strašne, da se ml je ponočl b njih sanjalo tako grozno, da sem se prebudil. To jim je bilo ps všeč: ksr naenkrat je stal zvrhan polič pred mano in iz kašče je priromala klobaaa, o kateri se mi dotlej še sanjalo ni. Prav dobro se mi je godilo odslej in tudi žlshta je bila z mano zelo zadovoljna." Prav živahen gospod na koncu mize se je hitro vrinil v pogovor in začel: "V Albaniji smo Mmeli pri kompaniji vojaka, ki je svojemu tovarišu kradel komi* in ga dajal Albancem za tobak. To me je zjezilo, ker tobakk v Albaniji nikomur ni manjkalo, komi* pa je bil proti koncu vojne precej dragocena jed. Poklical sem ga na raport in mu rekel, naj se zglasi pri meni v "pisarni", če smem tako imenovati mizo, zbi-to iz zabojev in zraven nje stol, na katerem je bilo treba zelo previdno sedeti — suhemu, debelemu pa bi ga sploh ne svetoval. Fant se zglasi torej v pisarni, jaz položim predenj polo papirja in svinčnik ter mu uka-žem: "Piši! Ljubi starši! Jaz sem zdrav in dobro se mi godi Vendar sem zelo nesrečen, ne ker sem na vojni, kjer mi ni Aič hudega, temveč zato, ker Tcradem svojemu tovarišu kruh. Ne delam tega, ker sem lačen, temveč, da ga dajem Albancem za tobak. Ljubi starši, molite zame k Bogu, da bi se poboljšal in j njal krasti. Ljuba mati, dragi oče, molita zame. Če pa vajina molitev tekom prihodnjih dveh tednov ne bo nič zalegla, bom pisal na županstvo in gospodu župniku, naj vaa fsra moli zame, ker bi se rad poboljšal. Pozdravlja vas vaš nesrečni sin .. ." Potem sem pismo vzel, ga dal pred njegovimi očmi v kuverto, jo zalepil in rekel: "Oddal ga bom pa jaz, imam naslov tvojih staršev.fH Fantu so se vsule debele solze iz oči, ko je odhajal. Ni več kradel. Čez tri tedne ga pokličem na raport in mu izročim-—pismo Kakšna hvaležnost je bila v njegovih očeh, ker nisem pisma odposlal! _ Kaj lepo bi bilo dandanes, da bi moral sleherni, ki krade sirotam in vdovam kruh, bližnjemu čast in dobro ime, javno priznati Svoj greh! Tako smo sejo zaključili in videlo se mi je, da je bila pri jetna in celo podučljiva. Presenečenje Stalno omizje in vojne zgodbe Naptaal Pran Lipah V gostilni redkokdsj kaj pametnega slišiš, vendar poslušaš vsakogsr, če ti še tako neslsne kvssi. Znsni so gostilniški do-vtipi in gostilniške povice, tods niti eni ne druge ne zssltižijo, ds bi jih zs klobuk vtsknll. Poslušaš jih pa le ln se smeješ, dasi jih znaš že iz glave, tolikokrst si jih že slišal, Bil sem v družbi nekega stslnega omizja. Stalno omizje so se imenovali zato, ker je vsaj po en člsn bil ob vsskem času prsv gotovo v gostilni, bo-diai dopoldan, opoldan sll pa popoldan, zvečer ao bili M?veda vsi. Stslno pa ni bila miza nikoli nezasedena. Gospod je pripovedoval dovtip in vse gs je pazljivo poslušalo. Sredi pripovedovanj» ae Je moral posloviti In tedaj reče sosed "Nič ne de, bom |*a jaz povedal." In je res povedal dotlčni dovtip do konca in vse se Je prt srčno smejalo. T«ida pozneje sem odkril, da je bil dovtip vsem članom te bratovščine le davno Abela? Zato, ker mu Je pripo-jin povedali sta nam. V prvem vedoval stare dovtlpe. nadatropju je invalid, ki trdi, da | Iz tega torej lahko posnema- Je Rus in ki ga hočejo tudi iz- HUMOR Romanček Moja mala mi poslala prstan je za god. "Tvoja zvesta bom nevesta za življenja pot. Polna sreče te goreče prosim za roko, če me nočeš in odrečeš, * t meni bo hudo." ■ • , Nisem ljubil, ko sem snubil, pa se ne kesam: Boljše žene ni nobene, to vam zdaj priznam. Tine. Napisal J. H. Roeler , Gottfried Freudinger je bil star sedemdeset let in je že petdeset let igral na loteriji. Kljub dolgemu upanju pa še do danes ni nikoli zadel niti najmanjšega dobitka. Posebno zadnji čas je Gottfried pogosto tožil svojemu irijatelju, zdravniku Tadeju 3artholomaeju, zaradi svoje nesreče. Njegovo ubogo srce je počasi, pešalo in ni moglo razumeti tolikšne smole. Prijatelj zdravnik, ki ga je vsak dan obiskaval, ga je pa vselej potolažil in mu tu pa tam zapisal tudi kakšne praške za srce. Ta idila med pri jateljema bi gotovo še dolgo trajala, da ni nekega dne Freudin gerjeva žena vsa vznemirjena krepko pozvonila na zdravnikovih vratih. Ko ji je zdravnik odprl, jo je ves prestrašen vprašal, ali se morda ni možu zgodilo kaj hudega. Ženica je bila res videti vsa iz sebe. "Moj mož—" je hotela povedati gospa, pa ni mogla dalje Zdravnik jo je ves zaskrbljen vprašal: "Govorite vendar, ali se mu je kaj pripetilo?" "Moj mož," je še enkrat ponovila gospa, potem pa pogumno nadaljevala, "je danes zade glavni dobitek." Zdravnik sprva tej veseli novici sploh ni mogel verjeti. Šele ko mu je Freudingerjeva žena pomolila obvestilo iz banke, je verjel. "Kako je pa Gottfried spreje to veliko presenečenje?" je bilo prvo, kar je zdravnik vprašal. "On o tem še ničesar ne ve, je pojasnila gospa, "prav zato sem prišla k vam. Pomislite, če bi moj mož kar nenadno izvede da je zadel glavni dobitek, bi ga prav lahko zadela od veselja srč na kap." Zdravnik, ki je dobro pozna prijateljevo šibko srce, je njegovi skrbni ženici pritrdil in tako; obljubil, da bo prijatelja počas pripravil na to veliko srečo. Ta ko je bila zarota sklenjena in oba z zdravnikom sta odhitela Freudingerjevo stanovanje. Gospod Freudinger w ivadno sedel v „ol njacu m kadil plpo J? bre volje ni bil ga je zdravnik zagil^ no sklenil, da mu bo ^ií senecenje prihranil u mo, ds je ubogo človeštvo že v prvih rodovih pogrešslo dobrih dovtlpov. Jasno pa Je tudi, da je Abelu kmalu zmanjkalo dovtlpov ln to ne samo zato, ker je imel razbojnl Kajn neprestano kol v roki, temveč tudi zato, ker mu Abel nI mogel pravljic pripovedovati. Vsaka pravljica ae namreč prične s besedami: Nekoč v stsrih čaalh ... Pogovor se Je sukal seveda tudi o vojni ln težkih čaalh ln tako nam je gospod, Invalid iz svetovne vojne ln zelo dovtlpcn možak, povedal zgodbo, ki je res opombe vredna: "V Galiciji sem bil rsnjen ln po vrhu še ujet. V Lvovu so ml roko smputirali in nato ao me prepeljali v Moskvo. Nekega dne zvemo v bolnici, v kateri me Js večkrat oblakal ruski drž. svet nlk prof. Ivsn Jakovljevič Jurte-la, ptujski rojak, da bodo težki Invalidi Ismenjenl. Spet bom videl LJubljano in Šmarno goro. si mislim id se začnem pripravljati na veselo slovo od Moška-lov. V naši bolnici so bili v pritličju čsatmki, v prvem nadstropju pa moštvo. Nekega dne. Bredi veselega in nestrpnegs pri- znan, stokrat ao ga *e poslušali ¿čakovanja. sta nas obiskali dve in vendar so se znovigs smejali sestri ameriškega Rdečega križa Kadi takih dovtipov, ki jim že siva brada poganja, je naatal pregovor Zakaj je Kajn ubil In menjati ln poslati v Avstrijo. On jih roti na vse svetnike, da je Rua in celo iz bližine Moakve. Seveda bližina je Rusu tudi tak kraj, ki je sto kilometrov oddaljen. Vprašali so v tistem kraju glede njega, toda stsrosta je imel ljubezen z njegovo ženo in je uradno odgovoril, da je človek tega Imena tam nepoznan. Zdaj Je bila Rusova usoda zapečatena. V Rusiji nsmreč obstoji človek iz telesa, duše ln legitimacijo. Naš siromak Je Imel celo dušo, telo malo pomanjkljivo, legitimacije pa—sploh ne. To je bilo zanj uaodno. Poleg tega je imel še avstrijsko uniformo, ko so ga Rusi ujeli. In kako to? Ko so Rusi oblegsll avstrijsko trdnjsvo Przemisl, Je pri nekem avstrijskem proti napadu obležalo v žičnih ovirah tudi precej Rusov, ki so Jih Avstrijci skupno s lastnimi ranjenci odneall v trdnjavsko bolnišnico. Tam ao ležali, dokler ni trdnjava padla. V takem primeru razdele med vojake ves živež ln obleko, ds pride sovrsžnlku kar ae da malo v roke Tako se Je zgodilo tudi v Przemialu: vsakemu bolniku so na meta I i na vznožje po ene hlače, bluzo, perilo, čepico itd. In tako se je zgodilo, ds je naš Aho se niste...... Naročite si MAJSKI GLAS prvomajska publikacija Proletarca. Bogata po vsebini in ilustracijah * CENA 25c IZTIS (Kjer mogoče, naročite jih vec za svoje znance in prijatelje.) Naročila sprejema sta »e, med seboj neprestano Rus v svstrijskl uniformi po-smejali. kot da sta bili nekaj ve-! zdravljal svoje brste Ruse. ko so ■elegs doživeli. Vprašali smo jih * godbo korakali po ulicah. Rusi PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue - Chicago, Illinois dan. Že čez nekaj -P« Freudinger JrnZ^f govor na svojo srečka "Danes neprestano sm mo na svojo srečko" nim glasom pripovedoval ?revetože ^ V» številko. Smole mi * * voljin zato sem prem^S ne bi morda ti hotel z^T ko dalje igrati." Zdravnik ga je prekinil k selo dejal. '-No, zdaj ml vej, ljubi Gottfried, kaj bi ■ če bi zadel kakšen dobitek." "Če bi zadel dobitek." M dingerju kar ni šlo v glavo1 liko misliš?" je potem i« k, Vo dejal. "Recimo, da bi zadel dobitek," je dejal zdravi" "Glavni dobitek," je , Freudinger. Za trenutek žarek veselja prelete! obraz deti je bilo, da nekaj sluti tem se mu je zameglilo p« mi, nepremično je gledal a nika. Zdravnik in Freudi« va žena sta oba hkrati pri la. Tedaj se je pa Freud zmagoslavno zasmejal: 1 potem," je dejal, "potem klinjam na svojo častno bs da bi polovico dobitka tebi, dragi prijatelj." pc* p« Trenutek nato je ležal nik Bartholomae z razprto mi pred Freudingerjevim o njačem. Od sreče ga je a kap. BLOVEN8KA NARODNA PODPORNA JEDNOTA oda j a «roje publikacije ii k* list Prosveta ta koriitt Ur | agitacijo svojih drniUr la < sa propagando svojih ld*j. pa ne sa propagando dragih nS organizacij. Vaajta srgaaM običajno arojs glasilo. Tanji rični dopiai la naznanili pornih organizacij la ajlh i ae ae pošiljajo listu Prav* t< TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v Marsks obrt spadajoči Mi Tlaka- vabila sa veselice ln shode, vlslinlce. fcaanika. k koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovatiss češkem, angleškem Jeziku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO Sm TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI * Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne—Cene smerne, unijako dalo pn Pišite po Informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. M* TEL. ROCKWELL 4104 naroČite si dnevnik prosi Po sklepu II. redna konvsncije se lahko naroči na lisi *« prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov Is ene druitaaa m nlnL List Prosveta stana sa vsa enako, aa člane alinsc»^ ono letno naročnino. Kav pa člani še plačajo pri^ ^^ tednik, ao Jim to prišteje k naročnini. Torej »e