St« Poštnina pavšalirana. Cbtsasnfa številka velja K 3*~ Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 4S K. Letno 573 K. Inozemstvo: Mesečno 68 K. Letno S1G Iv. Ogl asi: enostolpna min vrsta za enkrat 2'SO Iv, večkrat popust. nm.r arr.1: f-n-.T»x santflrtMi *m ate ai 1 i t/ LfiiMisifji ©irecta 1« š^rca 1922. uffmamiAesiSfaaraimp:'*- .'mnaiMpi" i*rr*Mn"fw * i '*iy Pavšalni franko. e MMteaaaMiiiaiaanHMBžžaMiMBBaaBaegBMagaBaigaaiMBi^MMMMBi -mv acffiM««aB»EBBBBmBiBnaa Uredništvo: lova ulioa 1/1» T«5efwi 350 Uprava: Ljubljana. !iintr£c3-_ Tdfiiar ** Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložili zoafi$$ ra odgovor. Ci GENERALNA DEBATA O POSLOVNIKU. _ VLADNEM DELU. Scina. _ STOJAN PROTIČ O _ Beograd, 28. febr. (Tzv.) Današnja Seja narodne skupščine se je začela ob petih popoldne. Po čitanju zapisnika ttadnje seje, nadalje prošenj in pritožb preide zbornica na dnevni red: generalno debato o posovniku. — Poslanec Uroš Stajič veli, da je bil v odboru kot član in da ne more dovolj obsojati nedelavnosti odbora za poslovnik. On je prepričan, da bi bil poslovnik mnogo bolj liberalen, ako se *lada ne bi vmešavala v poslovanje odbora. To njeno vmešavanje ni parlamentarno in je tudi protiustavno. Clen 76. ustave predpisuje v 2. odstavku, da si narodna skupščina določuje sama poslovnik. Govornik ra&-pravlja nato o poedinih členih novega poslovnika. Kar se tiče predlagane ustanovitve parlamentarnega odbora *a zunanje stvari, pravi, da bi bil tak Odbor zelo potreben, ker mora parlament vedeti, kako se pri nas vodi zu-^nja politika mnogo pridobila. Dan-Oanes se informacije o zunanjem položaju črpajo edinole iz časopisov, in e te informacije so lahko netočne in endenciozne, kar se le prečeši o doga-^oaške zadeve, ker misli, da bi imela J®. Govornik se zavzema tudi za odbor tudi vojska mnogo koristi od takega l^ora. Tak odbor nikakor ne bi mrmj-u?leda naše vojske. Poslanec Sta-se potem bavi s prisostvovanjem ' ?°vinarjev pri sejah poedinih odborov m ugotavlja, da imajo novinarji pristop Samo v\ zakonodajni odbor, v druge P® ne. Govornik misli, da se v odbo-rešuje najmanj 90% vseh parla-^ntarnih zadev. Ako se pri sejali odborov izkjučuje javnost, potem se ne tnore vedeti, kaj parlament dela, zlasti takrat, kadar narodna skupščina nima *ej. Zemljoradniški klub bo v načelu glasoval za novi poslovnik, toda le te-dsj, ako se sprejme oddvojeno mišljc-• »je njegovega kluba. — Radikalni disident Aleksa Sujovič pravi, da on takorekoč izključuje poslance, ki se vežejo na svoje klube. Kar se tiče ed-borovza zunanje stvari in za vojaške zadeve, misli, da niso potrebni. — Nato povzame besedo poslanec Stojan Protič, ki najprej v daljših izvajanjih nastopa proi ternu, da so v načrtu novega poslovanika določene tako kratke'' debate. Pravi, da tako kratko odmerjeni rok govorov izključuje, da bi se mogil ustvariti dobri zakoni. Vseeno pa je zadovoljen s tem, da se more poslovnik lažje izmenjati kakor ustava. Stojan Proti^ govori zatem proti členu 7. načrta poslovnika, ker ne ščiti skupščinskih manjšin, preide nato na zahtevana odbora za zunanje in za vojaške stvari in pravi, da je on edini opozionalec, ki se ne strinja z ustanovitvijo odbora -za zunanje posle. On misli, da se važnost tega od-' bora pretirava. Pravi, da bi v tem slučaju poslanci postali sodelavci ministra za zunanje stvari, ali pa za vojnega ministra. Meni, da 1 bi se kontrola dala doseči tudi na ta način,, da npiodna skupščina v poedinih važnih, slučajih izvoli poseben odbor, ki bo o stvari razpravljal. To je vsekakor bolje, kakor stalni odbori, posebno ker poslanci niso nikomur odgovorni za svoje delovanje in da jih nihče ne more pozvati na odgovor, ako so kaj zagrešili ali slabo liapravili. Govornik kritizira nadalje določbo glede izključtve poslancev, ako ne varujejo tajnosti. Veli, da ie bil poslovnik izdelan s tendenco, da imamo doslej predloge debate. On misli, da to ne odgovarja resnici. Potem kritizira še nekaj drugih Važnejših'členov poslovnika. — Za njim govori poslanec Anton Brandner (narodni socialist), ki tudi kritizira poedine člene poslovnika in se strinja z izvajanji opozici-onalnih govornikov o tem predmetu. •—• Seja se zaključi ob 7-5° zvečer, prihodnja seja jutri ob poldne. štirih po- ffew pravilnlfc ra proitef z in valutami- IZJEMNA DOLOČILA ZA HRVATSKO, BOSNO, DALMACIJO IN SLOVENIJO. Beograd, 28. februarja. (Izv.) Novi pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami določa v členu •9» da ima država s pomočjo Narodne banke pravico do odkupa ene tretjine deviz, ki jih kupijo banke od ^voznikov. Narodna banka se more P° potrebi posluževati te pravice. Nekatere banke doslej niso prijavljale deviz, ki so jih kupile od izvoznikov, še tisti dan, ampak so jih prijavljale dva dni kasneje, to pa v na- oi, da poskoči tečaj dotične devize. Ba prepreči te manipulacije, je fi-hanačni minister izdal za Hrvatsko jh Slavonijo, Bosno in Hercegovino, jpalmacijo in Slovenijo naredbo, po kateri morajo pooblaščene banke kplikor mogoče hitro eventualno tudi brzojavno ponuditi podružnici Narodne banke v Zagrebu eno* tretjino sprejetih deviz najkasneje do prihodnjega dne ob desetih dopoldne. Ako podružnica Narodne banke Sprejme ponujeno tretjino devi2. objesti o tem takoj banko, ki sama še > lsti dan proda na zagrebški borzi 05»tali dVe tretjini deviz po odbitku Svoje provizije. Pooblaščene banke s sedežem zunaj Zagreba, toda v £°ri navedenih pokrajinah, dajo br-2oJavno svojemu korespondentu na ZaRrebškl borzi nalog, da proda na 2akrebški borzi dve tretjini deviz,' oim dobijo brzojavno obvestilo Narodne banke v Zagrebu, da sprejme eno tretjino ponujenih deviz. Definitivni obračun z izvoznikom za cr,o tretjino deviz, ki jo sprejme r Tuž-■hca Narodne banke, se izv,si pričanji dan do desetih dopoldne, čira dobi podružnica Narodne banke poročilo o kurzu na beograjski borzi. Za obračun predmetne tretjine deviz se vzame povprečni kurz zagrebške borze, ako ne presega en dinar tečaja na beograjski borzi. V nasprotnem slučaju se vzame povprečni kurz zagrebške in beograjske borze tega dne. Ako onega dne ne notira ne zagrebška in ne beograjska borza, ootem se vzame tečaj prejšnjega dne. Ako f>a dva dni zaporedoma ne notira borza, se vzame tečaj, ki odgovarja pariteti pariške borze. Če Narodna banka v Zagrebu ali njena podružnica v Zagrebu ne reflektira na eno tretjino deviz, mora o tem v vsakem slučaju pismeno ali brzojavno obvestiti pooblaščeno banko, ki more potem z vsemi od izvoznika dobljenimi devizami (tri tretjine) postopati tako, kakor je določeno za dve tretjini. Ako izvoznik proda devize na borzi, s tem še ni izpolnil svoje obveznosti, ampak mora prodati devize pooblaščeni banki, ki pa ne sme biti ona, pri kateri ima svoje obveznosti. Vsako drugo postopanje ima za posledico izpremembo člena 27 pravilnika. Ako špekulira izvoznik z devizami in jih po tej naredbi .ne proda eni izmed pooblaščenih bank, krši določbe člena 23 tega pravilnika in se kaznuje po členu 27. Zagreb, 28. febr. Borza danes ni trgovala z valutami in devizami, ker so njeni člani sabotirali v znak protesta proti naredbi finančnega ministra o prometu z devizami in valutanii. Nekaj sklepov je bilo zunaj borze. 2 SEJE MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 28. febr. (izv.) Na sinočnji ®®5i ministrskega sveta se je razprav-0 odgoditvi pogajanj z avstrijskimi 5 ■ Sati glede sekvestra Steinbeisovega ^djetja. Na dnevnem redu je bila tudi oprava o kreditih , za. uradniška stanovanja. Ministrski svet je sklenil, da se ima organizirati propaganda za čim veejo posetev sladkorne repe. Razmo-' rf'ua!i .so Rekatere manjše predloge, akar je bila seja zaključena. PAŠIČ VODI OSEBNO VLADNO DELO V VPRAŠANJU OBLASTVENE RAZBELIVE DRŽAVE. Beograd, 28. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je danes dopoldne povabil k sebi predsednika demokratske skanke Ljubo Davidoviča in z njim razpravljal o oblastih v Srbiji. Predvsem sta razpravljala o ustanovitvi ni ve oblas ti, ki sc je vstavila V vladni načrt. DEMOKRATSKI KLU3 RAZPRAVLJA O SREZKI SAMOUPRAVI. Beograd, 28. febr. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja demokratskega kluba, na kateri j* najprej poročal predsednik Ljuba Davidovič, da so se povrnili v klub trije poslanci iz Vojvodine, ki so svojčas izstopili iz kluba. Po debati o nekaterih notranjih zadevah stranke se je prešlo na razpravo o načrtu zakona glede srezkih samouprav. MINISTSKI PREDSEDNIK PAŠlC IN VOJNI MINISTER VASIC V AVDI-JENCI PRI KRALJU. Beograd, 28. febr. (Izv.) Kralj Aleksander je danes popoldne sprejel ministrskega predsednika Pašlča in vojnega ministra generala Vasiča v daljši avdi-jenci, ki je trajala nad tričetrt ure. SAMOSTOJNA KMETSKA STRANKA V SRBIJI. Beograd, 28. febr. (Izv.) Samostojna kmetska stranka razvija v Srbiji intenzivno delavnost. Zlasti je agilen poslanec Denis, katerega so zemljoradniki izključili iz svojega kluba, pa je prestopil k samostojni kmetski stranki. NOV SPOR MED VLADO IN MUSLIMANSKIM KLUBOM. (Okrožnica vojnega ministra o zlaganem muslimanskem kongresu v Skadru je bila vendarle izdana.) Beograd, 23. febr. (Izv.) Med vlado in muslimanskim klubom je prišlo zopet do spora. Nesoglasje je nasedlo zaradi komentarja, ki ga je priobčil zagrebški »Hrvat«, o znanem rezervainem aktu vojnega ministra, s katerim se ostavka muslimanskih ministrov spravlja v zvezo z instrukcijami, ki so jih dolili na nekem muslimanskem kongresu v Skadru. Poslanec Korkut je dvakrat posetil predsednika narodne skupščine dr. Ribara in ga trosil, naj zahteva od vojnega ministra generala Vasiča še danes odgovor na interpelacijo mnsli-mansega kluba o tej stvari. Ob polucni sta bila Korkut iti še en muslimanski poslanec dalja časa pri ministrskem predsedniku Pašlču. Po tej konferenci je muslimanski klub nekaj časa prisostvoval začetku današnje seje narodne skupščine, da čuje odgovor vojnega ministra Vasiča. Ker pa ta ui prišel k sc;i, so muslimanski poslanci nato. zapustili dvorano in šli v svoj klub. Tam j'h je posetil zbornični tajnik dr. Janjič in povabil muslimanska minist.-a, naj prideta k ministrskemu predsedniku Pašiču ra konferenco. Namesto tega pa je muslimanski klub poslal Pašiču pismo, v katerem izjavlja, da se ne raztovarja dalje z vlado, dokler vojni minister ne da zadovoljivega pojasnila, zakaj danes ni odgovoril na interpelacijo, ili dokler se ne zamenja načelnik v vojnem ministrstvu, ki je izdal omenjeni akt. V tem vprašanju so tudi najzmernejši muslimanski poslanci nepopustljivi. OSAMOSVOJENTE IRSKE SE ZAKLJUČUJE. , London, 28. febr. (Izv.) Angleški minister Churchill je izjavil v spodnji zbornici': Konferenca z Churchillom in pooblaščenimi zastopniki začasne vlade na Irskem je dovedla1 do zadovoljivega in nadepolnega uspeha. Ir-skt minisri so se vseskozi držali an-gleško-irskega dogovora in so odločeni izvesti zakonite pogoje. Na kon-ventu sinfajnovcev so bili stavljeni nujni predlogi, po katerih naj se neva irslča ustava hkrati z angleško-irsko pogodbo predloži irskemu ljudstvu, preden še pride do splošnih volitev. Začasna vlada je tej želji ugodila. Z druge strani so republikanci obljubili, volitve olajšati in ne ovirati ukrepov začasne vlade. Radi tega dogovora se volitve na Irskem zavlečejo za šest sedem tednov in se bodo, kakor je sklepati, vršile začetkom meseca junija. Churcb.il je zaključuje svoj govor z opazko: »Vzpričo teh dejstev ni razloga, da bi se politika angleške vlade izpremenila. Zato se umik britanskih čet nadaljuje in se pri prvi priložnosti obnovi debata 0 zakonskem načrtu glede angleško-irkse pogodbe.« ANGLEŠKA UMIKA GETE IZ IRSKE. Rim, 28. febr. (Izv.) Kakor se poroča iz Londona, je angleška vlada sklenila,. d3 nemudoma umakne britanske čete z Irske. ITALIJA SOGLAŠA Z ROKOM LONDONSKE RREDKONKERENCE. Rim, 28. febr. (Izv.) Kakor javlja »Tribuna«, je zelo verjetno, da sb bo Italija strinjala z določitvijo novega roka, za mednarodno gospodarsko kno-ferenco v Londonu. la. Solidarnost da! V sobotni številki z dne 25. t. m. smo prinesli poročilo na tem mestu o predlogu ameriškega senatorja Mac Cormicka glede sedmih milijard dolarjev, M jih dolguje Evropa Zedinjenim državam. Dejali smo, da je ta ogromni dolg, ki znaša po sedanjem kurzu v naših kronah izražen 2.240 milijard, najtežje vprašanje gospodarske obnove in obenem vprašanje gospodarske konference V Genovi. Naj ta problem danes na kratko bolj objasnimo. Nemčija je plačala svoj prvi odškodninski obrok 31. avgusta l. 1921. Ker je Nemčija država, H tačas več importira kakor pa cksporiira, je ssvfda morala kupiti za plačilo dolgov tujo valuto. Vsled povpraševanja po tuji valuti je morala nemška marka pasti. Naravna posledica padca marke ie pa ta. da se nemško blago za tujo valuto in tujcem izredno poceni prodaja. Z bremenom, ki jo naloženo Nemčiji kot vojn* odškodnina je poslala Nemčija občuten konkurent proti svojim'zmagovalceM, Angležem in Francozom. Vsled nemške konkurence — to se pravi vsled cenenega izdelovanja v Nemčiji — ne more danes Anglija preskrbeti dela dv&intt milijonoma delavcev, in tako je premagana Nemčija na gospodarskem poide nastopila kot največja nevarnost za produkcijo svojih lastnih zmagovalcev. Nemška marka pada, toda s svojim padcem poteza za seboj svoje upnike, M bodo z razbito marko ležali tudi sami razbiti na tleh. Problem nemške vojne odškodnine je torej svetovno gospodarski problem. In angleški ministrski predsednik Lloyd George ja kot reprezentant angleškega javnega mnenja jasno povedal rešitev tega problema, ki se glasi takole: Nemčija ne srne več konkurirati v ceneni produkciji z Anglijo. Padic nemške marke je obenem padec kredita in stopnja do insolvence Nemčije. 2 nemško insolverico je zvezana katastrofa vseh zaveznikov, ki so upniki Nemčije. Nemčija mora imeti varovano delazmožnost in mora producirati ter niham, kjer zaveznikom ne škoduje, oddajati svoje blago in dobiti za to zdrdv denar. Edini teritorij, kamor danes lahko Nemčija brez škode za zavezntM svoje blago oddaja, je Rusija. Toda tudi Rusija rabi zdravega Uredita, kato-remu bi zavezniki mogli zaupati. Edini zdravi kredit pa, ki je danes na denarnem trgu za vso Evropo v veljavi, je amer ihanski. Treba ie torej gospodarsko politiko Nemčije in politiko zaveznikov sploh spraviti v soglasje e politik« Zedinjenih držav. In tako je prišlo do vvashingtonske konference. Na tej konferenci fe hotela Amerika doseči razorožitev ne le Evrope, ampak razorožitev sveia sploh, Anglija, ki je vsled prijateljstva in gospodarske moči Zedinjenih držav žrtvovala v.-e svoje stare tradicije (zvezo z Japonsko in podelitev avtonomije Irski), je hotela na \vashingtonski konferenci doseči soglasje med evropskimi državami ter s tem pridobiti ameriški kredit in rešiti na ta način gospodarske krize ves svoj ogromni teritorij. Teda temu se je uprla edina država, ki ji daje f versajska pogodba pravico, da je na kontimenta neomejeno oborožena. ~ Francija. Anglija in Zedinjene države sta edini vsirajali na zahtevi, da se m kopnem in na morju oborožitev samo v najskrajnejši meri in po najnujnejsm potrebah vzdrži. Francija je pa zahtevala zase poseben privilegij za izrtdfo zgraditev podmornikov in križark. Amerika je nato odklonila sodelovanje pri gospodarski obnovitvi Evrope. Lloyd George je sicer poskušal v Cannesu skrpati razbito gospodarsko f/t politično situacijo zaveznikov, toda tudi tu jc prekrižala račune prisiljen# demisija francoskega ministrskega predsednika Rrianda in nastop novegft krmarja grabeče Francije — Poincareja. Tak je položaj pred genovsko konferenco: Na eni strani gospodarstvi shdpina, ki ji je r.a čela Anglija (in v ugodnem slučaju tudi Zedinjene države), skupina, ki priteza v sodelovanje brez razlike na zmago ali poraz v svetovni vojni vse delovno ljudstvo sveta, a na drugi strani napoleonistična Francih, ki se lovi za vse mogoče male narode in skuša ustvariti vojaški blok v obrambo versajske pogodbe, pogodbe, ki je v resnici že sto in stokrat prekršena vsm4 potreb vsakdanjega življenja. Med malimi državami smo tudi mi. Naših državnikov in nailk skrb im.a biti, da najdejo trezno in pravo gospodarsko pot. Obnoviti je treba solidarnost dela. ril V ga , 4. Poincare je dalje ugotovil, da Lloyd George na konfernci ne sproži vprašanja oboroževanja na kopnem. ‘ 5. Dana je možnost, da se na podlagi tega sporazuma sklene mecj FranCijo in Anglijo pakt za daljšo dobo. • v . London, 27. februarja. Doznava se, da se dne 6. marca sestanejo v Londonu zastopniki Anglije, Franclje, Italije, Belgije in Japonske, da'sc porasgovore glede priprav za medr naredno gospodarsko konferenco. v Genovi v onih smernicah, ki so se določile na konferenci v Cannesu in na zadnjem sestanku med Lloy in Rusijo normalni odnošaji, to so vpra-Sanja, ki bi mogla tangirati pred vsem —* malo an violo. V asoitiii ? Ministru prosvete je poverjena v državi najzvišenejša naloga. Skrb za narodovo duševno prosvetb, skrb za VZKojo narodovega naraščaja je torišče njegovega dela. Le človek z visoko duševno kulturo in tanko razvitim čutom etične odgovornosti je kos tej težki nalogi. Pri nas v Jugoslaviji je poverjena ta naloga Svetozaru Pribičeviču, ki je bil svojčas profesor v Zagrebu. < Na našega ministra prosvete pa je padel težak sum. Protičev »Radikal« ga dolži sokrivde na umoru pokojnega Mi-lorada Draškoviča,, ministra notranjih zadev. Poslanec Ivanič, Protičev pristaš in glavni urednik »Radikala« dolži Pribičeviča, da je naročil umor svojega strankin-ga sončili onika in voditelja i i se zvezal v to svrho z anarhistom Hercigonjo. V dokaz objavlja »Radikal« pismo Hercigonje in obenem poziva Pribičeviča pred sodišče. To znači, da morajo biti v rokah »Radikala« tehtni dokazi, da nastopa glavni urednik in za njim sam Stojan Pro-tič tako odločno. Ali čudno! Pribičevič se izogiba sodišča, on se zadovoljuje z meglenimi praznimi izjavami, njemu zadostujejo zaupnice njegovih strankinih prijateljev Pribičevič je še vedno minister prosvete in si pušča prirejati ovacije od demokratske omladine v Beogradu. Ob priliki objave Hercigonjinega pisma je napisal Radič v svojem glasilu spomine na čase Narodnega Veča v Zagrebu. Pišoč spomine na sejo z dne 20. novembra 1918 pravi, da ga je Pribičevič tega dne hotel pustiti ubiti, a mu je spodletelo. In te dni je pisala »Riječ«, glasilo hrvatskih demokratov, kjer imata glavno besedo Wilder in Pribičevič, da bi se mogli i pri nas odstraniti neprijetni ljudje, ne da bi država trpela na ugledu. Če pustimo vse to, da gre mimo nas in se zamislimo — zastaja človeku sapa. \ »Radikal« dolži ministra prosvete umora pokojnega Draškoviča, Radič ga dolži, da mu je stregel po življenju dne 20. decembra 1918 in se sklicuje na še živeče priče. Te dni pa čitamo v »Riječi« poziv države, naj ono organizira s pomočjo svojega aparata politične umore' neprijetnih ljudi, pri čemur Istoveti »Riječ« državo z demokratsko stranko. Minister Pribičevič je po umoru Draškoviča organiziral ves tisk in ves državni aparat v boju proti komunistični stranki, češ, da je ona pustila usmrtiti Draškoviča, da je komunistična stranka organizirala politične umore. Takrat, je napisal »Beogradski Dnevnik« članek pod naslovom »Ave Sveto-zare«! Cicvarič, ki je v službi Pribičeviča in njegovega kroga, ki je ostro napadal Draškoviča za časa njegovega življenja, je zapel slavospev Svetozaru Pribičevču in zahteval njegovo diktaturo, S’epo so vsi sledili Pribičeviču, diktatorju, ministru notranjih zadev in prosvete. Dobil je zakon za zaščito države, znebil se je 59 poslancev opozicije. »Ave Svetozare, diktator Jugoslavije!« Vršil se je proces proti morilcem Draškoviča v Zagrebu. Razprava je dokazala, da je bil to individualen čin atentatorjev. Samo sedaj naenkrat sen-zacijonelna obdolžitev, da je oni, ki je postal Draškovičev naslednik sokriv umora. Vrši se tudi drugi proces proti odgovornim funkcijonarjein komunistične stranke, da so sokrivi poskušenega atentata na regenta, sedaj kralja Aleksandra. Listi so prinašali poročila o procesu, ali kdo je zasledil potrditev v težkih obdolžitvah? Med tem pa »Riječ« javno poziva na organiziran umor in to nekaznovano. Kje smo? Ali smo med zločinci ali med ljudmi, ki leže v agoniji? Kam vodi vse to? Struna je nevarno napeta in bodočnost temna. mi 'IS »s S^bocovsaja žrrvatsko solin-t čfee stranke. 26. tega meseca dopol-| dne je v Zagrebu priredil glavni odbor hrvatske republikanske seljačke stranke shod, kateremu je predsedoval Stje-pan Rad;č. Nastopilo je mnogo poslancev stranke. Radič je v svojem govoru naglašal, da gre za to, da se današnji takozvani hrvatski blok pretvori v republikanski ali seljački blok in kot tak bi nastopal tudi pri volitvah. Vodstvo hrvatske republikanske seljačke stranke je doslej delovalo vztrajno in oprezno in je imelo velik uspeh. Apeliral je na prisotne, naj vsakdo zapusti za osem dni svoje posestvo, hišo ali delavnico in naj gre med narod v banovini, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Crni gori in naj propagira idejo in nastopanje hrvatske republikanske seljačke stranke. Povsod naj snujejo organizacije stranke. Hrvatska republikanska seliačka stranka ni navadna politična stranka, ampak se bori za splošne človeške pravice. — Ostali govorniki so večinoma poveličavali Radiča. Na zborovanju se je sklenilo, naj se člani glavnega odbora razkropijo po deželi in povsod organizirajo odbore stranke. Ako se to zgodi, je končal neki govornik, potem nam je zagotovljena zmaga, kateri se bo divil ves svet. X Občni zbor hrvatske zajednice. Zagrebška organizacija hrv. zajednice je imela 26. t. m. dopoldne svoj letni obč. zbor. Predloženo je bilo poročilo in se je razpravljalo o tekočih strankarskih zadevah. Iz poročil je razvidno, da šteje okroglo 100.000 članov. Za predsednika hrvatske zajednice je bil izvoljen bivši zagrebški župan dr. Stjepan Srkulj. X Protestni shodi proti politiki hrvatskega bloka. Na pobudo nacionalistične omladine se je vršil v Splitu 26. februarja dopoldne velik protestni shod meščanstva proti znani spomenici hrvatskega bloka. Za predsednika shoda je bil izvoljen dobrovo-ljec dr. Koharič, ki je izjavil v imenu živih in mrtvih dobrovoljcev, da so pni, ki so podpisali to spomenico, zločinci. Tudi ostali govorniki so najstrožje obsojali postopanje hrvatskega bloka in izrekli da so oni, ki »o memorandum podpisali, izdajice. Vsi- govorniki so dejali, da je treba z vsemi silami nastopiti proti tem rušilcem državnega in narodnega edinstva. Sprejeta je bila resolucija, ki izraža ogorčenje nad osebami, ki so podpisale ta izdajniški memorandum hrvatskega bloka, ki se obrača na tuje sie v notranjih vprašanjih naše države;. Resolucija obsoja tudi misel da se nezadovoljstvo enega dela naše države izloči z amputacijo tega dela od narodne celote. Meščanstvo mesta Splita izraža zase in v imenu vse Dalmacije svoje ogorčenje, da se med izdajieaml, ki vodijo zavedne mase Jugoslovanov iz Krvatske in Slavonije, nahaja tudi Dalmatinec dr. Mate Drinkovič, katerega so Jugosloveni Dalmacije izvolili, da služi narodu v narodni skupščini in da zastopa edinstvo naroda in nedeljivost Jugoslavije. Shod je potekel brez incidentov in se je zaključil ob vzklikanju kralju, vojski in narodnemu in državnemu edinstvu. Tudi. v Solinu je bil 26. t. m. dopoldne protestni shod proti spomenici hrvatskega bloka, na katerem so zborovalci v ogorčenih besedah protestirali proti izdaj-niškemu delu hrvatskega bloka. V tem zmislu je bila sprejeta tudi resolucija. Shod se je zaključil z navdušenimi vzkliki kralju in Jugoslavjii. X Konec vadne krize v Italiji. Itaijanska vladna kriza se je rešila, Novi kabinet je; sestavil De Facta, ki je bil dvakrat finančni minister, enkrat pa justični mnister. Njegovo ministrstvo je koncentracijsko; v njem bodo zastopane vse stranke, razen fašistov. Facta prevzame tudi notranje iqop fpjprod tftteunz •oa;sjjsiuiui Schanzer, ki je bil načelnik italijanske delegacije na razoroževalni komisiji v Washingtonu. X Popoln sporazum med Anglijo In Francijo. Ministrski predsednik I.loyd George je izjavil v porazgovo-ru s posebnim poročevacem Reuterjevega urada po svojem povratku iz Boulognea, da se je pri razpravi z. mi-str. predsednikom Poincarejem dosegel popoln sporazum. Razmotrivala sta v glavnem o konferenci v Genovi in o vprašanjih, ki se bodo na tej konferenci obravnavala. Vprašanje, ali se Rudija prizna, je odvisno le odstotnega državnega posojila. Tega pa nase finančno ministrstvo ni storilo in ni izplačalo obresti državnega posovjiJa. Ni čuda, da po* tem v inozemstvu pada naš kredt. Jasno Je» da bi takih napak v finančni politiki ne do* laii niti analfabeti. — Časopisni glasovi. »Slovenec.* Vse opozicijonalne stranke, ki obsojajo današnji vladni režim, so po demokratskem receptu postale protidržaven element. Vendar poizkus, oblhtiti opozicijo Z blatenji o protidržavnosti, se ni posrečil. Ljudstvo je spregledalo in se nezadovoljstvo še vedno bolj širi. Kakor vse kaže, bo v doglednem času ostal edino še minister Pribičevič s peščico demokratskih priganjačev v vseh pokrajinah na vzvišenem piedestalu državotvornih elementov. »Jutro.* Ali ]e uradniško vprašanje definitivno rešeno? Gotovo ne. Dosežen je le delni uspeh, ki gotovo zaostaja za upravičenimi zahtevami razmer. — Draginjskl problem še ne rešuie z nemogočimi teorljanr in samimi obtožbami. Mi smo opetovano opozorili na kardinane napake naše finančne in splošne gospodarske politike in potrudili smo se. najti konkretne predloge, ki se dajo spraviti v sklad z realnostmi agrarne države.'— Finančni minister Kumanudi je izjavil, da pripravlja revizijo naše izvozne politike. S tem bo mnogo doseženo, toda ne vse. ‘■Slovenski \aro kla ona. »Ali morem zaupati streža-ju?« »Strežaj me pozna. Bojite se.« je povzel, držeč roko na vratih, »da ne bi človek, ki ga nočete srečati, poizkusil vseh sredstev, da pride do vas?« , »Da. Ako bo pretikal po vlaku io me ne najde — uverjena sem, da me išče že zdaj — st pač ne bo mogel misliti z gotovostjo, da se vendarle vozim, toda odnehal ne bo kar tako. Do smrti vam bom hvaležna — —** »Tolažbe ne potrebujem. Kaj mi še naročite, preden vas pustim s®" mo?« ' < »Ničesar več. Pač . . . nekaj. Ali mi hočete spraviti majhne, prav majhno reč? Ne upam se je imeti pri sebi, ako bi se zgodilo kaj nepri' čakovanega.« Sands je pokimal. »Pod obleko jo imam,« je poiaS* nilo dekle.- Za hip mu je obrnila hf' bet, nato pa, zapenjaje si z eno rok® bluzo, mu je pomolila v drugi do * in debel ovoj; bil je brez naslova zapečaten s tremi zlatimi pečatu Roger ga je vzel. Palje.l štev. 49. .JUGOSLAVIJA' 1. malta 1922. Strim.’* ■ —■ ........ testi w mm )\a^g cenjene čitatelje opozarjamo na OOvi podlistek »Cesaričini biseri«, ki ga pri* Senjamo z današnjim dnem priobčevati. — Žigosanje obveznic predvojnih enga-tlranlh dolgov bivše avstro-ogrske monarhije. Generalka direkcija državnih dolgov je ,* objavo D br. 17668 z dne 24. novembra 1921 pozvala naše državljane, da prošnjam *a protest zoper žigosanje njihovih obveznic predvojnih negaziranih dolgov bivše avstro-Ogrske monarhije, ki se nahajajo na ozemljil •vstrijske republike, po republiki Avstriji, prilože tudi potrdilo o državljanstvo (domovinski list). Ker stranke v mnogo primerih niso predložile prošenj v zmislu objave ali pa . Prošnjam niso priklopile potrdila o državljanstvu, je potrebno, da najdalje do 5. marca tL dostavijo neposredno poslanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju \Wien I. Seilerstiitte No. 30): 1. Potrdilo o Vsaji W «-»(3 ske in trgovinske vede »Revoltello« v Trstu, pa celo ne. Ta Snidersch se kakor posnemam naknadno iz tukajšnjega lista »It Maribor. Piccolo» 7. dne-14. t. m. ni v Zagrebu niti predstavljal kot Francescco Perich, temveč kot Prancescco Persich, vsled česar mi je še bolj neumljivo, kaj je povzročilo ta »eror in persona«. V Trstu, 23. februarja 1922. Z odličnim spoštovanjem Franjo Peric. — Goljufija s čeki. Tekom meseca fe-bruarja je prišel neki, baje trgovec Renato Molteni v dunajsko »Italo-Wiener-Kredit-banko« in prodal tam več cirkularnih čekov banke Comerciaie Italiana v vrednosti 170 tisoč lir. Kot protivrednost je imenovani dobil približno 45,000.000 avstr, kron v gotovini in en ček za Dresdener banko v Berlinu za 500.000 drž. mark. Cirkularni čeki, kateri so se vposlali v Milan, so bili spoznani kot ponarejeni. Goljuf Molteni Renato je iz- državljanstvu, 2. da v dopisu označijo točno ! sinil brez ,sledu. Oškodovana banka je za jtevilko depotne listine, številko strani (ioli- I Ja) za vsako banko, kjer se nahaja depo. Po možnosti naj se predloži tečni prepis potrdila O depou. Prošnjo, s katero se predloži potrdilo o državljanstvu in druge podatke se ®ora opremiti s predpisanim kolkom. V Prošnji naj se sklicuje na poprejšnje prijave. — Za naše praške dijake' je nakazalo nase ministrstvo 10.000 Din kot prvo pomoč. Denar se je poslal našemu praškemu po- ( tlaniku g. dr. Vošnjaku. ' ~ Za izenačenje dijaških štipendij se vrše pogajanja med prosvetno in finančno npravo. Izenačenje pa bo mogoče izvršiti *®‘B v prihodnjem proračunu. — Represalije napram Madžarski. Na-•6 Poslaništvo v Budapešti je ustavilo vi- za potne liste madžarskim državljanom *n kot odgovor na razne šikane, ki jih dejalo r^adžarske oblasti jugoslovanskim potnikom. Največji trpini so in ostanejo, ako ki h res ^edaj izplačajo draginjske do, *«ae, državni sluge raznih kategorij. Lani « jim je odvzelo od mesečne plače 35 K, draginjske doklade, ki pa še vise vi-zraku- predvidevajo za te državne smzbence dnevni priboljšek celih — 80 par. ej-*r.a^un teh bodočih doklad pa že danes 8am 0 razne branjevke in-trgovci drž. slu-I?astne dohodke. Naj bi n&vošiljivci wne>tiali z njimi položaj, ati,JT ^ Slovenjgradcu se je poročila go-^ ničarka v hotelu »Beograd« gdč. Julka na D C lz znane narodne rodbine v Ribnici 1 °harju z g. Hinkom Vidmarjem iz Ruš. 1,0 srečno! Cehi za koroške Slovence. Preteklo Škm c je prišla na Dunaj deputacijk koro-j11« Slovencev, ki sta jo poslala češka potenca Klimeš in Machat k zveznemu kanc-»firiu (jr_ Schobru. kateremu so Slovenci Predložili svoje zahteve glede šolskih in kul-«*rnih vprašanj. . — Časopisje v Pragi. V Pragi izhaja Oanes 770 časopisov in sicer 673 čeških, nemških, 4 madžarski, 4 ruski, 3 francoski, 3 v esperantu in 1 angleški časopis. . ~ Madžarska špionaža. V Zomboru je »sledila policija tajrlo ' podzemsko telefonsko centralo* ki sta jo ustanovila neki Hoff-Biann in Pinter ter bila v stalni zvezi z madžarskim generalnim štabom. — »)u/ru« se oglaša vest zaradi nase . "‘OVenščine. Saj izigleda tako iz »Jutrove- Ea< odgovora na podlistek za našo lepo slovenščno. Našega podlistka , ni narekovala ®orda politična animoznost, pač pa neštetokrat ugotovljeno dejstvo, da ravno »Jut-doslovno pači slovenski jezik z nepotrebnimi tujkami iz službene srbščine. Kadar se bo »Jutro« v tem oziru poboljšalo, nomo drage volje tufli to pripoznali. Tega Pa ne pričakujemo, ker nam je znano, da Je urednik »Jutra« pred nedavnim zatrje-kako je vesel, da ne zna dobro slovenskega, da mu ne bo treba tega jezika po-*abiti. — Tiskarski škrat. V podlistku »Za ®ašo lepo slovenščino« »v 47. štev. našega “sta naj se pravilno bere: »sostavno izpodrivanje« mesto »postavno izpodrivanje« in srbskh časopisov« mesto »iz šolskih j^sopjsov« in dalje »pa niso morda osamljeni pojavi« mesto »za niso itd.« — Učitejske zbornice. V Beogradu se zadnje čase bavijo z ustanovitvijo učiteljske zborrtice, ki bi na) prevzela imenovanja “ premeščenja učnih moči ter oddajala 5voje mnenje v vseh strokovnih vprašanjih. —■ Za pobijanje spolnih bolezni sprejme nemški državni zbor prihodnje dni poseben zakon. —- Oboževanje Habsburžanov' v Nem- , j-j/i se je pokazalo ravnokar s tem, da je oiia v berlinskem panoptiku zdražbana zibeli Usarja Jožefa II. za 11.200 mark. — —■ Morilca bivšega španskega ministr-skega predsednika F or ta in Concepiionja je Nemška vlada izročila Španiji. ' — Pod Madžarsko hočeta priti Fride- r*k Habsburški in knez Esterhazy, ki sta naprosila pri obmejni komisiji, naj se njuna Posestva v Burgenlandu prisodijo Madžar- — Zdravstvena šola v Londonu. Upra-^ Rockefellerjeve ustanove je sporočila angleški vladi, da zgradi in opravi v Londonu za 2 milijona dolarjev zdravstveno šoto s pogojem, da bo angleška vlada skrbela 2a učno osobje in za zdržavarrje sploh. Angleška vlada, je ponudbo hvaležno sprejela. — Naša povodna letala. Te dni je naša Mornariška komisua v. Kotoru zopet pre-* j pet n°vih italijanskih povod/iih letal. *edaj ima naša mornarica 40 povodnih le-*al> ki so vsa izdelana v Italiji. — Zaradi odprave sekvestrov so se poklanja med Avstrijo in Jugoslavijo zopet Prekinila, da dobe avstrijski delegatje nova wvcdila od svoje vlade. B ~~ V svrho regeneracije ribjih voda in vovzdige ribarstva v Slovpniji bo Pokrajin-J«a uprava, oddelek za kmetijstvo tudi le-os oddajal postrvji zarod\ iz ribjega vall-nnfxna ^'edu, ko postane sposoben za iz-» seanie v proste vode. Cena 35 Din. za onega, ld goljufa izsledi razpisala 1 milijon avstrijskih kron in 10 odstotkov od zaplenjenega zneska. — Umrl je v Starem trgu pri Slovenj. 5Cradcu kaplan g. Al. Mešiček, ckin vseh narodnih društev. R. I. P-! >Ljudtka univerza.« Prihodnji petek t>b 8. uri zvečer bo predaval g. docent dr. Matko o predmetu: Sredstva človeškega organizma v obrambi proti obolenju. Mariborska porota začne s pomladanskim zasedanjem dne 6. t. m. ter bo precej kratka. Dne 8. marca pride na vrsto zlo- -gasni carinik Nepomucky zaradi poneverbe. Dijaški kuhinji je daroval tovarnar V. Freund znesek 4000 I<- Poroka in smrt. V 'soboto se je poročila trgovka gdč. Ivanka Weinl z g. Ivanom Antoličem. Drugi dan pa je umrl nevestin oče %. Ivan Weixl, nadučitelj v p. Vsled pogorelega Frunzlovega mlina le nad 150 delavcev in 20 uradnikov brez službe. ■ __ ___ Splašeni konji. Fr. Wagner iz Svečine je pustil pred hotelom »Pri zamorcu« vpre« žena konja brez nadzorstva. Konja sta se splašila ter zdirjala proti Glavnemu trgu, kjer sta razbila izložbeno okno Weltove cvetličarne ter povozila 19 letno gospo Milko Molnarjevo, ki sl je zlomila nogo, da so jo morali prepeljati v bolnico. Wagner bo moral plačevati visoke odškodnine. CeUe. Poziv. Komisija za ocenjevanje gradbenih načrtov za upravno poslopje de-1 iavske nezgodne zavarovalnice in okrajne bolniške blagajne v Ljubljani je dovršila svoje delo. Pri premiranem gradbenem načrtu z Ejslcm »MCMXXII« ni bilo najti zapečatenega ovoja s. pravim imenom in naslovom projektanta. Prosimo dotičnega g. projektanta, da dopošlje najkasneje do 7. marca t. 1. na gradbeni odsek delavske zavarovanice in bolniške blagajne v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 3. v zapečatenem ovoju svoje pravo ime in naslov. — Ocenjevalna komisija je priporočala v nakup načrte pod geslom: s>Zavarovan«, »Oto« in »Resno delo«. Dotične gg. projektante prosimo za izjavo (do 7. marca t. 1. na označeni naslov) če v nakup dovolijo. Ta izjava opravičuje komisijo, da odpre zapečatene ovoje z imenf hi naslovi. -- _ Mesina aprovizacila ima Še nekaj jajc v zalogi. Komac stane 7 K. = Preganjanje draginje. Pred sodiščem je bil obsojen mesar P. na-en dan zapora in na 500 din. globe, ker ni imel v mesnici označenih ceti. Istotako je bil obsojen trgovec Schimdt na en dan zapora in 500 din. globe, ker ni imel -v izložbi označenih cen. Mlekarica Franja Božič iz Dobrove je bila obsojena na 14 dni zapora in 250 din. globe ker je decembra lanskega leta prodajala mleko liter po 10 kron. — Dva zagonetna smrtna Slučaja. V nedeljo je v baraki na glavnem kolodvoiu padel v nezavest sprevodnik Ivan Kladnik, v poiideljek zjutraj pa zavirač Jernej Manice!]. Oba so takoj prepeljali v bolnico, kjer pa sta kmalu umrla na znakih zastrup-Ijenja. Vrši se preiskava. -= Aretacija. Radi hudodelstva nenravnosti je bil aietiraii neki Ivan Gertn. Stavka. Pri Slovenski stavbeni družbi (preje Keršič) je pričelo 28. februarja stavkati 40 delavcev. f= Tatvini. Frančiški Ramovš v Florjanski ul. je bilo ukradeno razno blago v vrednosti 5500 kron, Jožefi Kožuh pa razne obleke v.skupni vrednosti 22.290 K. Tatvini. Dne 23. februarja je neznan tat ukradel soprogi sodnega svetnika Mici Pernuševi na Vodnikovem trgu papirnrrto denarnico z enim predalom ter vsebino 360 kron. — V noči 21. februarja so pokradli neznani tatovi Matildi Avramovi raznega perila obleke in več drugih stvari v skupni Vrednosti 25 000 dinarjev. lOOu Kida zaroda loco Bled. Ker je množina za-[V^a omeipna, sprejema oddelek za kmetij-o naročila samo do 20. marca 1921. „ — Izjava. Prejeli smo in priobčujemo: vavno uredništvo! Znanci so me opozorili jja ne baš prijetno dejstvo, da se spravlja "10'a oseba vsled napačnih poročil, jugoslovanskih listov v zvezo z večmilijonskim cSJ?!?arstvom, izvršenim od nekega Carla niderslcha v škodo neke zagrebške banke, uotična poročila ml žal niso na razpolago, -ato ne vem v koliko sem prizadet. Ne' gle-na to pa smatram za potrebno izjaviti, a niseni z omenjeno afero v nikakl, niti v SnH/P ■ n'*' neposredni zvezi: da mi jb »joticni »gospod« v vsakem oziru absolutno nepoznana ličnost in da me oblasti sploh iso zasledovale, tem manj seveda aretirale. Ugotavljam tudi, da ni Carlo Snidersich di-slušatelj višjgga Instituta, sa gospodaj- Uubljanska porota. Rop na Vrhniki. Včeraj dopoldne so se nadaljevale porotne razprave pod predsedstvom svetnika PernuŠa. Državno pravdni-štvo je zastopa! državni pravdnik dr. Ogo-renk. Kot prvi je prišel na vrsto slučaj Ivana Puclja, roj. 1§96 v Ljubljani po poklicu mehanik, ker je 24. oktobra 1918 kot vojaški begunec napadel Amalijo Marošičevo in ji v neki veži s silo vzel knjižico s 300 kronami. Po ropu je pobegnil v Itaijo: a se zopet vrnil v Jugoslavijo na kar je bil novembra lanskega leta aretiran v Ribnici. Obtoženca je zagovarjal dr. Novak. Po zaslir šavanju prič je senat 'stavil porotnikom 2 vprašanji in sicer prvo radi ropa, drugo pa radi tatvine. Porotniki so potrdil Vprašanje radi ropa z 9 proti 3 glasovi, vsled česar je bil Pucelj obsojen na tri leta težke ječe, poostrene vsak mesec enkrat s postom in trdim ležiščem in vsakega 24. oktobra s samotnim zaporom. Preiskovalni zapor se Puclju ni vštel v kazen. Rop v kranjski okolici. Franc Gregorc roj. 1901 v Sp. Beli je dne 1. novembra 1921. glasom obtožnice napadel ozir. oropal berača Jožefa Marna ter mu odvzel 2 bankovca po 10 din., 1 bankovec po 5, tri po 1 in devet po pol dinarja in nekaj drobiža, Gregorc se zagovarja s tem, da mu je Marn v vinjenosti raztrgal verižico žepne ure in da mu je radi tega vzel denar. Obtoženca zagovarja dr. Kokalj. Po zaslišavanju prič Je stavil senat eno glavno vprašanje glede ropa, katerega so le-ti soglasno zanikali, na kar je sodni dvor izrekel oprostilno razsodbo. Nevaren vlomilec. L. 1902 v Ljubljani roj. trgovski pomočnik Jos. Omerza je bil radi tatvine že trikrat predkaznovan in sicer zadnjič pred ljubljansko poroto na 1 leto ječe, z katere Je prišel šele 12. maja IS '1. Dne 5. decembra lanskega leta je vlomil v stanovanje Marija Sirca v Koll-zeju ter odnesel razne zlatnine v vrednosti 9.100 kron, katere je prodal po večini v Zagrebu nekemu žjdu za 3000 kron. Nato se je potepal po Bosni In 20. Januarja t. 1. je prišel odgonskim potom v svojo domov-no občino v Žužemberk. Že 21. januvarja jo je popihal v Ljubljano ter okrog 7. ure zvečer^vlomil v pisarno' Josipa Vidmarja, Preti Škofijo, kjer je iz blagajne odnesel 98.181 kron, dragoceno zlato uro in 2 srebrni kroni. Po bogatem plenu je šel k »Belem volku«, kjer je popil en četrt vina, nato pa se skušal z izvoščkom odpeljati v Zalog., Pri tem ga je prijala policija in tako je prišel v roke pravici. Obtoženca zagovarja dr. Fettich. Jos. Omersa priznava svoje zločine. Po zaslišanju priče Jos. Vidmarja je stavil snat porotnikom eno giavno vprašanje, glaseče se na tatvino in sicer: tatvina nad 1000 kron, nad 4000 kron tn nad 40.000 kron. Porotniki so potrdili sogiasno vprašanje tatvine nad 40.000 kron. Na podlagi tega krivdoreka je senat obsodi vpošteva-joč olajševalne okolščine, na 3 leta težke ječe z' enim trdim ležiščem in enim postom mesečno menjajoče in na povračilo 9,QW ,klQU nžkndovankj Ma^il Žif^fri Organizacijski odsek NSS za celjsko okrožje ima v petek 3. marca sejo v društvenih prostorih v gostilni Wilson ob 8. uri zvečer. Radi važnosti in nujnc^ti zadeve se poživljajo člani, da se seje zanesljivo udeleže. iz telovadnice celjskega Sokola. Telovadne ure za članstvo so se določile naslednje: člani vsak torek, četrtek in soboto od 8. do 9. ure zvečer, članice vsako sredo in petek od pol 7. do poi 8. ure zvečer. — Telovadne ure za deco (do 14. leta) in za naraščaj (od 14. leta naprej) so se določile naslednje: trgovsko obrtni naraščaj v pon-deljek in petek od pol 8. do pol 9., dijaki sreda in sobota od 5. do 6. ure, moška de-ca v pondeljek, torek in .četrtek od pol 5. do 6. ure, ženska deca v sredo in petek Od pol 4. do 5. ure pop. Sokolska maškarada minulo nedeljo v celjskem Narodnem domu je bila lepa prireditev letošnjega predpusta tako glede slikovitosti mask, kalViažja ženska«, izven. — Zvečer ob 8. uri »Hamlet«, izven., Poned., '6. marca? Zaprto. Torek, 7. marca: Dramska predstava v opernem gledališču- OPERA: Sreda, 1. marca: »Werther«, C ’ Cetrtejc, 2. marca: »Cavalleria rusfl-cana, Plesha legendica«, B Petek, 3. marca: »Žlahtni meščan«, E. Sobota, 4. marca: »Madame Butterfly«, abon. D Nedelja, 5. marca: »Faust«, izven Poned., 6. marca: Zaprto Torek, 7. marca: »Žlahtni meščan«, C. Koncert ge. Pavle Lovšetove se vrši v ponedeljek 5. uarca. Spored: Nedved: Pogled v nedolžno oko, Vilhar: Nezakonska mati. Foersteri Arija Minke iz opere Gorenjski Slavček. Lajovic: Begunka pri zibeli. Kogoj: Gazela. Škrjanc: Vizija, Pomladne noči. Ravnik: V razkošni sreči. Parma: Poslednja noč. Prohazka: Zvezde žarijo. Dev: Pastirica. Krek: Tam zunaj je sneg. Pavčič: Pred durmi, Mehurčki. Adamič: V Indijo. Sedeži v pisarni Glasbene Matice. Po daljšem presledku priredi ga Pavla Lovšetova samostojen koncert v pondeljek. dne 6. marca ob 8. uri zvečer V dvorani Filharmonične družbe. Koncert se vrši kot III. koncert iz cikla jubilejnih koncertov Glasbene Matice. — Ga. Pavla Lovšetova Je danes najboljša interpretinja slovenske pesmi in je kot taka znana po vsej Jugoslaviji. V 2adnjem času je priredila več koncertov v Sarajevu in ravno danes poje tudi v Zagrebu, kamor so jo povabili s posebnim namenom, da izvaja naše najlepše moderne samospeve. Vsa kritika ji prizna prvo mesto med koncertnimi pevkami Jugoslavije. Slovenci smo upravičeno ponosno na našo umetnico, saj je gospa danes tudi ena najodličnejših moči naše opere, ki s posebno ljubeznijo in zgledno natančnostjo naštudira vse, tudi največje partije. Na ta koncert opozarjamo naše občinstvo. Romanovski-Kogoj priredita v nedeljo 5. marca ob 11. uri dopoludne v Filharmonični dvorani matinejo, na kateri se bodo izvajali v prvem delu samospevi starejših naših komponistov: Mašk^, Fleišmana i. dr. Naše občinstvo do sedaj še ni imeo prilike slišati teh skladb, ki se odlikujejo po svoj preprosti melodiki, a so srčno občutene, zato smo prav radovedni, kako jih bo sprejelo. Bajž misli Marij Kogoj v uvodu govorit o razvoju slovenskih samospevov. To namero toplo pozdravljamo. Pevke in pevci »Ljubljanskega Zvonar. V sredo ob poiosmih zvečer mešani zbor. Vsi brez izjeme In točno! iam ▼ sadnjem pogltv)tt. TeK Itjrlf najst fragmentarnih poglavij je itirt* najst sičic, in čim bolj proti koncu gredo, tem bolj nadevajo novelistično obličje — in nadaljnjim novelicim bi bilo treba vzeti samo naslov in nada^ ljevati poglavja _ knjižica bi imela isto lice. To ni «Dichtung und Wahr-heit«, temveč pesnitev, katere osnovna struna je najbližja srcu njegova mati in dom _ ogrodje, ki je.vtele-silo Cankarja človeka in povzročilo zgodnje socialno probujenje. Tu ze dobiva Cankarjev obraz poteze Petra Novljana in nazore hlapca Jerneja, tu vidimo že prve vzroke hrepenenja po Lepi Vidi. Ključ v nerazdelivo biftvo Cankarjevo so ti odstavki . . . Kot člo-i vek prezgodaj prebujen, kot umetnik zgodaj dozorel, to je.tisti vzrok, ki daje danes toliko opraviti tistim, kr hočejo Cankarjevo osebo imeti pred seboj po svoji misli, tako ali tako. umetniku »Moje življenje« ne gO\on, pa ga sam slutiš in luč odod ti sin« skozi vsa njegova dela.« Sestanek slovenskih umetnikov iz JUv Renečile se bo vršil v prvih dneh meseca marca, bržkone v Štanjelu._ Primorski urnet-niki nameravajo ustanoviti društvo, v teap tereni bT bili organizirani vsi umetniki vseh papog lz Jul. Benečije (Primo.-ke ta zase-denega dela Kranjske). Namen društva, medsebojno spoznavanje, propaganda slovenske umetnosti, boj proti P'aži'^^tiranl« umetnosti proti trustiranju Podjetnikov, sti^ ki med jugoslov. -metmškimi društvi Itd. -i O razvoju bomo ooročali. »Novi Rod«, krasen mladinski ust, Ki ga izdaja »Zveza učiteljskih v Benečiji, ima že pieko 3500 naročnikov. Sodelujejo najboljši slovenski pisatelji onkraj in tostran meje. V februarski štev. so zastopani tudi trije slovenski slikarji. Na^ ročnina za vse leto 12 L, za inozemstvo 15 L. Tiska se v Trstu v tiskarni »Edinost«. Grafična razstava v Zagrebu — preložena. Vsled nepričakovanih zaprek se je morala III. jugoslovanska grafična razstava v Zagrebu za sedaj odgoditi. Vršila se bo šele v jeseni. Vsi umetniki grafiki so ze sedaj naprošeni da zbero do takrat »vole najboljša dela. Kolegij jugoslovenskiji gr#" Qkov, Zagreb-Ljubljana. Mednarodne razstave, ki se nameravajo prirediti to leto v Italiji, se bodo pričele prirejati vsled hude zime v mesecu maju in se jih bo tudi največ vršilo v tem mesecu Mednarodni razstavni semeni za knjige v Firenci ter šest umetniških in kulturnih razstav, ki so temu semnju prideljene, (razstava antičnih knjig, ilustratorjev in- dekoraterjev, knjig, osobito fotografična izlozba, knjigoveznlška izložba narodne kulture) se bo vršil na vsak način v času od maja do konca julija tl. I in Ki! Ivan Cankar: Moje življenje. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani 1920. (»Narodna knjižnica«, snop. 13—15.) »Vsebinsko je knjižica značilnejša kot marsikako drugo Cankarjevo delo — tako sodi kritik France Koblar v Dom in Svetu 1920, str. 139. — »uvod v njegova dela je, ker cesto odpre na široko vrata v njegovo notranjost, obenem pa dokazuje,, da zunanjega žiljenja za umetnika pravzaprav ni. Več kot gotovo je, da Cankar svojega »življenja« ne bi bil nadalje-val, kjub temu, da to v KI V. poglavju obljubuje. »Novelist ne more pisai o sVojem življenju. Če je kaj prida, je vsaka novela kos njega samega,« pravi Založba ..Zvezne tiskarne" je izdala lične razglednice Nj. Vel, kralja Aleksandra 1. z zaročenko Nj. Vis, n. bodočo kraljico Mariolo. Cena komadu 1*— Din v nadrobni prodaji. Predprodajalcl imajo 25°/0 popusta. Naročajo se pri „Zvezni knjigarni", Ljubljana, Marijin trg 8, proti povzetju ali pa če se poSi)e denar v naprej. Sokolstvo. Sokol I. poživlja vse člane(ice), da plačajo v društvenih prostorih na Taboru 20 kron v garancijski sklad za I. jugoslovenski vsesokolski zlet. Istočasno poravnajo člani (ice) mesečno članarino K 6. Uraduje se V torek, četrtek In soboto od 4—7 popoldne. Odbor. Za Zagrebom Se Karlovec. Na veliki Sokolski skupščini v Karlovcu je prišlo do razkola. Pristaši lugoslovenske Sokolske ideje so dobili 120; blokaši pa 50 glasov. Blokaši so vsled tega sklenili Izstopiti iz društva In si ustanoviti lastno organizacijo. Šport in turistika. Slovensko Planinsko Društvo (Osrednji Odbor) sklicuje sestanek članov radi posvetovanja o sestavi kandidatne liste za volitev'bodočega odbora na četrtek dne 2. marca zvečer ob 8. uri v salonu restavracije pri Levu (Gosposvetska cesta). Z ozirom na važnost volitev, naj se blagovoli članstvo mnogobrojno udeležiti, da izrazi vsestransko svoje želje. — Odbor. Podružnica SPD za kranjskogorski okraj vabi na' svoj redni 14. občni zbor, ki ga prired, dne 5. marca t. 1., ob pol 10. do* poldne, v hotelu Triglav na Jesenicah. Društvene vesti. V$bor Češkoslovenski Obce v Ljubljani svol&v& dne 4. brezna t. r. o 8. hod. večerni v restauraci N&rod. domu fadnon valnon hromadu. Vzhledem na duležilost prSdporad o vsčsokol. sletu se ž&daji členovž vzlast* dSmy by v v plnem poetu dostavili. Češkoslovenski Obec v Ljubljani poM* dfi spoečnč se »Sokol Ljubljana« dne 1. bržzna t r, o 8. hod večerni v tžlocviCnfe Narod, domu »Slanečkove kody«. 345 Vremensko peroiflo; Ljubljana, dne 28. febraarja 1922. KraJ II Črn II Mraka Teim. zrska C Veter Ofebfnast 0-13 Padavine mm Ljubljana ' 7 742 8 0-2 brez vetra | megla — 14 7416 jugo vzh. več. obl. — 21 742-6 — Zagreb 7 769i 30 brez vetra megla — Reocrad 7 769-9 - 10 jugo vzh. * — Dunaj 7 7694 | — 10 sev. zap. * — Innsbruck 7 | — Praha' 7 — — — — Opomba: V L .jubliani ba rometer ne stanoviten, temperatura višja. Stran 4. JUGOSLAVIJA*, 1. marca 1922 49. štev Michel Zevaco: »nostradaMu Ta šarpa je bila rdeča. Biia je znamenje. Nostradamus jo je dal Mirti, rekoč: - »U.pati moramo do zadnjega hipa. Ako te bom videl mahati s to šarpo, bom vedei, da se je posrečilo.« Prišel je strašni trenutek, ko je začuia Mirta z Grevskega trga hrumenje množice okrog kroniškega odra in-jo je dosegel glas mrtvaških zvonov! ... S poslednjo iskrico jasnega uma si je govorila: »V cerkvi je . . . Evo rraša je končana . . . Glej, že je stopil na ulico ... že koraka v smrt! . . .« Zaječala je, kakor bi sama umirala, in zapria oči . . . Tisti hip pa je rekel glas: »Vse v redu, ljubica: mali je naš! . . .« Pogledala je, kakor bi se ji bledlo v snu ... In vidja je Trinouemail-la, Strapafarja in Corpodibala, ki so jo ubirali proti Tkalski ulici . , . Pred njimi pa je korakal Bauracan! Bauracan s polno vrečo na rami . . . Mirta je zavpila kakor volkulja. Z divjo kretnostjo si je strgala šar-po izza vrata in zdrevila proti Orev-skemu trgu, mahaje z rdečim znamenjem rešitve ... V. Prvi vladarski ukaz Franca II. Vrnimo se zdaj v tremitje, ko je Katarina de Madicis, sedeča pri svojem razglednem oknu v sodniški hiši, ukazala hišniku, naj spusti' gospoda Notredamskega prednjo. »Zdaj zvem,« je pomislila, , »zakaj zahteva blagor mojega Henrija, da prisostvujem obglavljenju . . Obrnila se'je in zagledala Nostra-iama. Videla ga je. tako bledega in razoranega, da je takoj zaslutila čuden in nepričakovan doživljaj. Nostradamus se je postavil tako, da je imel tudi on razgled na kroniški oder ln na množico tja do skrajnega konca ploščadi. Govoril je s kraljico; a Katarina je videla, da ne gleda nje! Magove oči so blodile po Grevskem trgu! Govoril je — a glas njegov je bil kalen kakor od zadržanega ihtenja, zdaj trd, zdaj tako šibak, dd ga je jedva slišala . . . v »Gospa,« je dejal Nostradamus, »bil sem pri Sv. Germanu Auxerr-skem. Videl sem smrt velikega pro-?osa.'Gospod de Roncberolles si ic sredi opravila zasadil bodalo v srce«. »Ah?« je mimo zategnila kraljica. »Zakaj se je neki ubil? Vesti li?« Vem. Zato, ker je videl, da njegova hči Floriza ljubi obsojenca, ki bo zdajle obglavljen. Priznala je svojo ljubezen v cerkvi na ves glas ter prisegla, da mu hoče slediti v smrt. . . .« »To je dekle, ki me je prišlo snoči prosit milosti, >ir.j ji darujem obsojenčevo življenje, če ne pa, naj vsaj dovolim, da sme ž njim umreti...« »Da, gospa, . . .« »Floriza! Veste li, da me je hotel moj pokojni kraljevski soprog radi nje zavreči? Kaj ne, ona je tista, ki ste jo spravili v Pierrcionds? Z eno besedo, moja najopasnejša tekmovalka?« »Da, gospa.« »ln se je zaljubila v razbojnika! ... Res vredna sta drug drugega,« je rekla Katarina z glasom, ki je prekipeval od maščevalnega zadovoljstva. »Prav prav, le naj se združita v smrti!« »Gospa«, je dejal Nostradamus, »prišel sem vas prosit, da bi dovolili otrokoma združitev v življenju, ne v smrti. Mnogo mi dolgujete, gospa, in šc več mi boste dolgovali v bodočnosti. Moja znanost in moja kri, oboje vam je na razpolago. V plačilo ne zahtevam drugega nego obsojenčevo življenje . . .« »Čemu se zavzemate zanj?« je osuplo vprašala Katarina. , »Moj sin je . . .« V teh -Nostradaniovih besedah je zvenela cela pesem prošnje in bolesti .. . A Katarina je gnevno zmajala z glavo. Nostradamus je videl to kretnjo in je spoznal nepreklicnost kraljičinega sklepa: spoznal je, da ne misli pogubiti v Beaureversu le soznanca neVarne skrivnosti, nego zlasti tudi Flori sinjega zaročenca! Spoznal je, da hoče Katarina z enim mahom umoriti Royala in Florizo . . . Nekaj minut sta molčala. Kdorkoli bi bil medtem povledal v Mostradarnovo dušo, bi ga bil moral občudovati. Vziic neizmerni muki se je obvladal; toda boj je bil strašen. In ko je hotel zbrati duševne sile ter je iskal magnetskih moči, s katerimi je drugače umel obračati ljudi po volji, je 2? "Til, da mu odpoveduje oboje hkrati: čilost telesa in čilest duha r . . Mrtvaški izprevod je vtem zavil na trg! »Evo jih!« je vzkliknila Katarina z'glasom nenasitnega sovraštva. ■ Obupno ihtenje je zahroplo V Most radamovern grtu. Napenjal je oči-kakor blazen in gledal z vso dušo, z vsem svojim bitjem . . . Gledal je, a ne obsojenca, nego daleč tja preko množice . . . »Poizkusi; zadnje sredstvo!« si je jekel na glas. »Čarodej je zblaznel! . . .« je zamrmrala Katarina. • »Gospa,« je dejal Nostradamus z glasom, ki bi bil omečil trdo skalo, »usmilite se. Rešite mojega sina . . .« Katarina je skomignila z rameni. »Nočete? . . . Prav. Naj bo!« V tistem hipu se je ves izpreme-nil. Njegovo obličje je bilo mahoma spet jasno, njegov glas pokojen, malone tih. »Kaj se godi ž njim?« je strme pomislila Katarina. Z nadčloveškim naporom si je bil nadel Nostradamus krinko popolne brezbrižnosti in miru. Njegove oči so se smehljale! . . . »Naj bo!« je ponovil. »Rad bi si bil prihranil težko operacijo; ker pa ne gre drugače, jo napravim. Če mi obglavijo sina, ga oživim! Zbudim ga od mrtvih! . . .« Katarina je planila kvišku. Groza in sum sta ji zalila dušo kakor mrzel val. »Res?« je vzkliknila. »Res bi mogli zbuditi mrliča . »Saj sem vam pravil, gospa! Ako hočete gledati, izvršim operacijo pred vašimi očmi! . . .« »Da,« je rekla Katarina, brišoč si čelo, ki je bilo pokrito z mrzlimi kapljami, pripovedovali ste mi . . . in jaz vam verujem . . . Toda omenili ste, da bi potrebovali v tak namen krvi nedolžnega otroka, rojenega iz ljubezni . . .« To je bilo v trenutku, ko se je vzpel obsojenec na oder. »Prav pomnite!« je dejal Nostradamus. ln sam pri sebi je zaječal: »Moči nebeške! Moči pekla! Samo pet minut mi dajte še živeti! ...« Royal Beaurevers je prikleknil h kladi . . . »Rekli ste, da za nič na svetu ne bi mogli zaklati otroka. . . .« »Tako sem dejal!« je potrdil No-stadramus. Krvnik- je nepremično gledal na okno. ' . »Dogme!« je zarohnela Katarina. »Videti hočem, ali se vam posreči! . . .« To rekši se je sklonila in mahnila z roko! Dala je znamenje krvniku! ... A Nostradamus je vzplamenel. Njegovo čelo, njegove oči, vse njegovo bitje je zažarelo t>d nadčloveškega veselja ... V dabavf, na koncu trga, je bil zagledal Mirto, ki je divje mahala z rdečo šarpo! ... Preden je utegnila kraljica dovršiti svojo gesto, jo je popadel za roko in kriknil: »Bom klal, da sl vrnem otroka. Žrtev imam: vašega spa! ... Malega ja! . . .« In zrušil se je, kakor bi ga podrla strela. Katarina je zakričala z glasom neizmerne groze. Z vsem životom se sklonila proti krvniku in zatulila kakor blazna: , »Stoj! Ne! Nikar! . . . Pomilo-ščen je! . . .« In sekira, ki jo je krvnik že za-vihtil, se je ustavila tik nad obsojenčevim tilnikom! Donebesen vrisk je zaoril iz množice, ki je poskakovala od radosti in pozdravljala Katarino z navdušenimi vzkliki: »Kraljica ga pomilošča! ... Živela kraljica! . . . Ura! . . . Slava kraljici Katarini! . . .« sinka, go-princa Henri- * Dobra kupčija. V tržaški okolici pri Sv. Jakobu na hribu je gostilna, katero vodi gostilničar Vincencij Werk. V to gostilno je stopil pred nekaj dnevi neznanec, Ki je bil oblečen — kakor je- pri takih osebnostih navada — kot kak knez. »To vino ni posebno dobro,« je začel neznanec napeljevati pogovor z gostilničarjem, da bi ga prej spravil na Hm, Krčmar mu je odgovoril, da ni lastnik gostilne in zato tudi je nabavlja vina. Pmslo js tudi do pogovora, v Katerem je '•pra-šal neznanec gostilničarja, če bi bil zadovoljen, da bi oba c prla k,e drugje na svojo roko gostilno. Gostilničar je bil s to kupčijo /adovol;en. »Toda«, je rekel neznanec, »»c,Lij jri-de druga točka na vr-st<>, namreč denar, s katerim si bova' pripomogla, da portaneva gospoda.« Tudi a točka e bila rešena: krčmar ;t izrodi neznancu — kakor tru ie rekel — 469 lir v a obrtno dovoljenje in 300 lir za njega (neznanca). Minul neznanca, ki je skrbel Čim prej bilo na izpreg n* ne L-; d. H obluibi!, da bo pre-obrtno dovoljenje, ni ed. Krčmarju se ta stvar ni zdela sumljiva Slednjič je pa Werk izprevidel, da ga je neznanec pošteno potegni! To rru ie namreč zaupno povededal niegov L •variš Anton Fortuna, vodja gostilne v ulici rozza št. 5, katerega ’<• neznan c 'udi potegnil za 726 lir. Oba cpebn-Aenca sta naznanila »kupčijo« policiji. * Vzoren red v londonskih gledališčih Ravnatelji londonskih gledališčih so izdali strogo naredbo, da ne sme nikdo stopiti v gledališčno dvorani , ako se je predstava že začela. Tej naredbi se morajo ukloniti, ne le najuglednejši ljudje, nego sam kraljevski par. Gledališčnemu osobju je ukazano, da izvede to naredbo točno, sicer bo za najmanjši prestopek odpuščeno iz službe. * Odsotnost, ki stane n.100 lir. Gospa Avgusta Reiss, stanujoča v ulici Ginnastica št. 21 v Trstu, je pustila za hip svoje stanovanje brez nadzorstva To ugodno priliko sq uporabili neznani tatovi in odprli s ponarejenimi k'juči stanovanje, iz katerega so pobrali, 1100 lir v denarju in hranilno knjižico za 10 000 lir. Policija je ukrenila potrebne korake, da ne bodo mogli tatovi dvigniti iz hranilnice omenjeno svoto. Krasa;: bm—mBBBamB3CBanaganMg»BKgmaiianM Pred ogledalom more vsakdo vsak. dan opažati kako vse lepše in mlajše izgleda, ako uporablja lekarnarja Fellera že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Fellerova »Elsa« pomada za lice, Fellerova »Elsa« Tanodhina pomada za rast las (2 lončka ene' vrste teh pomad skupaj s poštnino 52 kron), Fellerovo »Elsa-lilijno mlečno milo, najboljše »mifo lepote« 4 kesi poštnine prosto 98 kron, Evgen-V. Feller, Stubica donja, Elsa-trg št. 357 Hrvatsko. pom. Proda s@: PES, VOLČJE PASME ^ . 5 mesecev star. £7 cm visok, črnoslv* dl** ke, dostopen za dresuro. Cena po dogovor«. Alojz Žabkar, voznik pri premogovniK«. Hrastnik. VEČ INSTRUMENTOV _ p« jako ugodni cen' (klarinete, lovski rog. lovski reg za bas Itd.). Godba v Doinžalan* Istotam tudi na ogled ta POSESTVO 38 minut nad Rimskimi toplicami, pribliŽBjj 45 joliov obširno, z popolnoma dobrim “ obširnim gospodarskim poslopjem, z obsif* nim živinskim kakor svinjskim hlevom o*** roma kozolcem in kletjo in z zelo dobrim sadnirh vrtom. Redi se lahko 8 do 9 goved. Njive in travniki v zelo dobrem stanju in tikoma ob gospodarskem poslopju. Cena 220.000 K (55.000 iMn.) Natančneje podatke daje g. Fr. Krenil, gostilna »Stara Pošta«, Rimske Toplice. 329 Veleposestvo 150 oralov, večinoma travnikov velja tri milijone kron. Posestvo 26 oralov njiv, travnikov, gozd* in vinograd z lepo hišo potem pesestv* z 34 or. kak^jf ijooi in 16 oralov Gostilniško posestvo 2 it oralov in sicer travnik, njive in gozd 1,200.000 K Prj Mariboru. 1 Trgovske, stanovske hiše, vile z vrtom. hotel s kavarno proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 347 PRISTNI LJUTOMERČAN novo vino, večjo množino, domač pridelek na razn-olago. Na željo vzorcL Naslov * upravništvu lista. 35» l SBI STEKLENICE ZA SIFON IN POKALICE že rabljene, vendar kompletne. Naslov v upravi lista. 33^ SUHO BUKOVO OGLJE IN -BUKOVA DRVA' v gc-du ali stoječ bukov gozd se kuni ob progi T 'ubljona—Cehe. Ponudbe na poštni predal 103, Ljubljana. 342 Slu* ht. KNJIGOVODJA z vecHtio prakso, bilancist išče sl"žb£ pri, večjem podjetju. Ponudbe pod »Agilen« na upravništvo. 321 SPRETNI LESNI STUGARjI nadalje Več strokovnih delavcev za upognjeno pohištvo, brusarjev, krvačev, apre» turistov in mizarjev se sprejmejo v trajno delo v tovarni upognjenega pohištva Retnea iti Co. na Duplici pri Kamniku. Zglasijo nai se le najboljše moči z dobrimi spričevali, treznega in zanesljivega značaja. 349 VOZNIKA h konjem, zanesljivega in neocenjenega sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. J. Bonač, Ljubjana, Čopova ul. 16. 343 SAMOSTOJNEGA V VINSKI STROKI izvežbanega potnika za Slovenijo se Išče. .Naslov v upravi lista. ^4J IZKUŠEN STROJNIK izučen strojni ključavničar, priden In dober delavec, želi spremeniti mesto. Cenjene ponudbe prosim pod »Strojnik 346« na upravništvo »Jugoslavije«. 346 KROJAŠKEGA POMOČNIKA * ’ za velike kose, izurjenega, Išče za tako! Joško Sušnik, Sv. Petra nasip 15. 343 % 'Sli! Za prevažanje premoga se kupi dobro ohranjen 3 do 5-tonski J!,l% # AUTO #’L Tillll# Ponudbe z navedbo znamke in cene pod ,Auto‘‘ Ljubljana, poštni predal štev. 74. I l il ib tfej m a za 8 do 10 litr. na minuto ter dvSsaSo (Krahmvinde) z dvoino prestavo. Ponudbe na upravništvo Jugoslavije pod „Rudnik“. vratalhe, zspsstnlce, MfcShflfJl ~ M£iiZiry d?ag8 prs!i!s mA in si?sf!f)!i>$ toffarr • * w • ■ a o Sprejemališče: Šelenburgova ulica štev. 4. Podružnice: Flaribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto. KeftanJevtei prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. Pogačnik, Ljubljana, Dalmatinova ulica l./I, Posredovalci se dobro plačajo. SCstJiaa s slikam; £es in pouk Malim m&lim izvod 20 K v Zmml knjigami v Ljubljani, Marijin trs; štev. 8. živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8. VIZITKE, KUVERTE in PISEMSKI PAPIR S FIRMO, TABELE, PROSPEKTE, LETAKE, LEPAKE in vsakovrstne druge tiskovine izvršuje lično in poceni ZVEZNA TISKARNA LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA L Naročila sprejema tudi uprava »Jugoslavije" in njene podružnice v Celju, Mariboru in Ptuju. .1? |ilMP i-T’ H