The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper. United States of America Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj, priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 132 CHICAGO. TOREK. 11. JULIJA — TUESDAY, JULY 11. 1933 LETNIK (VOL.) XLII London, Anglija. — To, da Se ekonomska konferenca ni mo-g'a zediniti pri enem izmed ^lnogobro.jnih vprašanj, ki jih irna rešiti, je še ne opravičuje, c'a bi morala opustiti vse na-'Hinje delo in se raziti. To je bil glavni smisel izjave llačelnika ameriške delegacije, državnega tajnika Hulla, ki jo Je v soboto naslovil na vodilni odbor konference: "Svetovni državniki še niso imeli lepše prili-e> da kaj store za svet, kakor •Ilrn jo nudi ta konferenca", je nadaljeval. "Ako zanemarijo to Priliko samo zaradi nekaterih Soglasij, ki so se pojavila, bo Po vsej pravici zapisala zgodovi-lla prokletstvo nad nami. Vsi ^'etno, da so težave velike. Vede-1 smo to prej, predno smo se z'J1'aii in' smo morali biti prijavljeni na nje. Potrebno nam ni drugega, kakor da osvežimo Mločnost, premagamo ser ranje ovire in se poprimemo na-' na^oge z globokejšim razumevanjem." t l izjavi je navedel Hull več . » jih v dobro celega sveta DRŽAVNI TAJNIK HULL PO VDARJA, DA LEŽI PRED KONFERENCO ŠTEVILO VAŽNIH VPRAŠANJ, KI JIH MORA REŠITI. — KONFERENCA SE TA TEDEN ^ NADALJUJE. — V EKONOMSKEM OZIRU SE SVET RAZDELIL V DVE SKUPINI; ENO VODI AMERIKA, DRUGO FRANCIJA. PREDSEDNI-KOVPOZIV Predsednik v posebnem pismu posredno pokazal južnim državam, da želi,da glasujejo za preklic 18. amendmen ta. —0— Washington, D. C. — V soboto je predsednik Roosevelt jasno pokazal, da stoji glede prohibicije še vedno na istem stališču, kakor ga je zastopal tedaj, ko je vodil predsedniško kampanjo, in to stališče je: Pro-hibicija se mora brezpogojni odpraviti. Izrazil je to stališče v posebnem pismu, ki ga je naslovil na nekega demokratskega narodnega odbornika v državi Alabama. Ta odbornik je namreč brzojavno vprašal Roosevelta, kaj je njegovo mnenje glede., suhaških zakonov. Odgovor Rooseveltov se glasi: "Menim, da sem dovolj jasno pokazal, da stojim na stališču, da se mora demokratska platforma, ki je bila sprejeta preteklo leto, izvesti, kolikor leži v naši moči. Ena od obvez v platformi pa se glasi: 'Zahtevamo preklic 18. amendmenta. V svr-ho, da se doseže preklic, zahtevamo, da kongres nemudoma predlaga tozadevni ustavni a-mendment v sprejem konvencijam posameznih držav.' — Kongres je o tem že odločil in o a-mendmentu zdaj glasujejo posamezne države. Končno naj omenim tudi, da sem vedno, odkar sem bil nominiran pred letom dni, povdarjal, da podpiram demokratsko platformo 100 odstotno. Glede te zadeve sem prejel že toliko brzojav, ne samo iz Alabame, marveč tudi iz Tennessee, Arkansas, Kentucky in drugod, da smatram primerno, da to svojo poslanico, ki jo pošiljam vam, objavim tudi v časopisju." Ta Rooseveltova izjava je zeli primerna ravno za sedanji y:ž»j. V južnih državah se bodo na1! reč vršile ta mesec volitve za konvencije, v katerih se bodo unele te države odločiti glede 18. amendmenta, in ni dvoma, da bo to predsednikovo stališče odločilno vplivalo na mišljenje prebivalstva. STANUJE V HIŠI PONESREČENE SESTRE ] & f < * > vmmiimm^nm^s^^^m^M^mm^^^m^ Nova orjaška zračna ladja Zed. držav, Macon, ki je nedavno prestala svojo preizkusno vožnjo in je bila uradno sprejeta v mornarico Zed. držav. Slika jo kaže, ko jo spravljajo v Lakehurstu, N. J., v hanger, kateri je bil prej bivalšče ponesrečene sestre, zračne ladje Akron. konf, erenca lahko reši in jih tu- m°ra rešiti. V prvi vrsti sto- di j! Pospeševanje zvišanja cen živ-•'.enjskim potrebščinam po ce-svetu, kakor to dela Ame-s tem se bo dosegla večja UlPna močna odjemalca, kar bo ^rivedlo do živahnejšega obtoka denarja. . Kakor je v soboto kazalo, se •1e sPor, ki je vladal zadnje ted-glede rešitve denarnega vpra-toliko polegel, da se je u-P&lo, da se ta teden konferenca P° načrtu naprej vrši. Imel pa ^ sPor to posledico, da boste v aprej obstojali na konferenci skupini. Eno bo vodila Arae lka in bodo v njej poleg Angli e tudi Skandinavske dežele in Zna Amerika. Druga pa bo % VO(lstvom Francije, za ka- 0 se bo uvrstila večina Evro-je' v Prvi vrsti dežele, ki še sto ziatem standardu. Zastop 1 zadnjih držav so imeli >oto posebno konferenco, na na pomoč letalcu KRIŽEM SVETAlKONKORDAT z nemčijo M kateri nek V Se Je sklenila med nJimi b0l- zveza, da bodo medse-lag0°. Var°vali svojo zlato pod-~ 'P se bo v ta namen zložil P°seben skiad. M°Ž BREZ DOMOVINE lijo'hicag0' 111 — Oblasti si be-tuk g3ave- naj napravijo s gj^a',srijim gangsterjem in biv-V0, tovarišem Al Caponija, A. odr i-Gm' Amei'iške oblasti so Itar- ''6 njeg°vo deportacijo v kon1JO- Tukajšnji italijanski Itar Ul pa oblasti obvestil, da Češ 'If ^eportiranca ne mara, rjv' "a tedaj, ko je sprejel ame-b državljanstvo, je prenehal riSfrltalijanski državljan. Ame j ' , državljanstvo pa mu je bi zam if,t0' ker je v Prošnji' zanj amolčal nekatere podatke. Edi- tLnUe še- ako bo deporti-Ser ie0yte,la SPrejeti Argentina, d! J ^ r0Jen' M°žno pa je, taotiva? • ,branila z ravno isto °tlVaciJ0- kakor se ga Italija. PONOVNO SUHAŠKO N SILJE Sovjeti iščejo ameriškega letalca, ki je izginil. —o— Moskva, Rusija. — Ameriški letalec James Mattern, ki je izginil 14. junija, ko je na svojem poletu okrog sveta kušal preleteti razdaljo iz Sibirije v Alasko, je nepoškodovan na nekem malem otoku, ki se imenuje Anadyr. Sovjeti so mu poslali na pomoč dva aeroplana in štiri ladje, da ga najdejo. Kakor se je glasilo brezžično poročilo, ki ga je pred par dnevi odposlal Mattern, se je na poletu ponesrečil ; letalo se je razbilo, do-čim je on sam ostal nepoškodovan. i -o- VELIKA POŠTA MRS. ROOSEVELT New York, N. Y. — Svojo velikansko korespondenco, ki jo ima žena predsednika, Mrs. Roosevelt, že zdaj, se bo še v ogromni meri povečala. Povabiti namreč namerava vsakega posameznega prebivalca v Zed. državah, naj ji na posebni, za to prirejeni tiskovini pove, kaj ga teži in kake težkoče ima. Lepa pošta ji bo prišla, ako bo dobila pisma od 120 milijonov ljudi. --o--- ZA MALO IGRAČO V NE-VARNOSTI 8 ŽIVLJENJ Quincy, 111. — 11 letni deček Eugene Klingsmith se je igral na dvorišču svojega strica. Pri tem pa mu pade igrača, neki stari avtomobilski rog, v zapuščen — Havana, Kuba. — Načelnik vojnega departmenta, A. Herrera, je pretekli teden izdal ukaz, po katerem se izpusti na svobodo 19 političnih kaznjencev, ki so bili zaprti pod obdolžbe, da so netili upor., — Ženeva, Švica. — Namesto, da bi se orožje zmanjšalo, ga hoče Japonska napraviti še bolj uspešno. Japonska delegacija na razorožitveni konferenci zahteva, da se mora dati dovoljenje za večje tanke in večje topove, kakor je predvideno v tozadevnem angleškem predlogu. — Asuncion, Paraguaj. — V ozemlju Granw Chaco se še vedni vodijo z Bolivijo krvavi boji. V nekem spopadu pretekli teden je padlo 1500 boli vijskih mož in ujetih je bilo 32. Poročilo ne pove paraguaj-skih izgub. — Pariz, Francija. — 24 julija bo odpotoval min. predsednik Daladier v Rim, da podpiše pakt štirih velesil in da se obenem razgovori z Mupsolinijem o raznih spornih točkah med obema državama, zlasti glede razmer v srednji Evropi. OB DOLŽEN NOVE SLEPARIJE Chicago, 111. — Pretekli teden se je objavilo, da je bil od neznanih izsiljevalcev ugrabljen prosluli mednarodni slepar John Factor, znan pod imenom "Jake the Barber". Tega moža tožijo angleške oblasti, ker mu je dokazano, da je razne angleške državljane osleparil za svoto se- Iz Jugoslavije. SLOVENSKI ROMARJI V AVDIJENCI PRI SV. OČETU. — ŽRTEV BREZPOSELNOSTI: KER NI DOBIL DELA, JE ZAHTEVAL JEČO. — RAZNE NEZGODE IN NESREČE IZ STAREGA KRAJA. Sporazum nom. Nemčije z Vatika- Sv. Oče slovenskemu narodu Za binkoštne praznike je bi- |Ppa bo očito, da ima svet računiti najprej s krizo medsebojnega zaupanja in da ima preboleti v '■nn'^i^H'i'"'"i"''''THPvr11 tfHWJttaaimsaaxsssr.,"'......' —:— jih žena in posušena lica svojih rodnih otrok. Njihova srca krvavijo, usta molijo in hkrati preklinjajo, mišičevje, željno dela in gibanja, pa se trga Ob silnih udarcih pesti po neobčutnih mizah. Prekletstvo današnjega časa? Če je kdo zaslužil to prekletstvo, delavec ga gotovo ni! Preveč je na njem odgovornosti za mnogOčlansko družino, katero prehraniti in h kruhu spraviti mu je edina želja. Pa poslušaj mo izpoved tega delavca! "Prej, saj vešte, sem zmirom delal. Bil sem najprej hlapec na kmetih. Pa sva se seznanila z je zapela pesem redukcije, zaslužki so se zmanjšali, življenjske potrebščine pa so ostille ne-izpremenjene ali pa so se še podražile. In potem ni bilo več ne za obleko in kmalu tudi za obutev ne. Samo še za hrano. Novembra lanskega leta je prišla zame najbridkejša ura, ko je podjetje, pri katerem sem delal dolgo let, ustavilo sleherno delo. Kaj zdaj ? zdaj ? Kaj naj zdaj počnem s šestimi majhnimi otroki, kateri najmanjši je komaj shodil, najstarejši pa še deseto leto ni dopolnil? Kaj naj počnem z ženo? Obrnil sem se na vse kraje, na vsa podjetja in privatnike, ki še sploh koga zaposlujejo. Lahko si mislite, kako je človek v takih trenutkih še posebno iznajdljiv. Toda, kamor sem prišel, povsod je že bilo prepolno in ni pomagala ne moja prošnja, ne mojih šestero otrok ne žena ne moje krepke roke. Nič dela! In potem strašen odmev: nič jela ! Nič jela za šest zmerom lačnih kljunov, ki jih ne more skrbna mati zlepa nasititi, tudi če so vse kašče irl Shrambe polne, rtič jela za pridno, delavno in skrbno ženo in mater, da zase sploh ne govorim. In zdaj je od tega že polnih šest mesecev. Senltertje kakšen majhen zaslužek, serntertje podarjen košek krompirja in koruze, semtertje od dobrih six iz-prošen kleb kruha. Želodec pa zahteva in zahteva. Vsak dan vsaj po trikrat poterja od tebe: daj jesti! Zdi se mi, da sem svojega že nekako ukrotil, otročjih želodčkov ne morem nikakor ne." Pogledal sem ga v obraz in mi ni bilo težko ugotoviti, da je "krotil" želodec rta račun svojega zdravja, zakaj tako življenje izpodje še tako močno te^ lo. "Zadrtjič mi je eden izmed o- rejo, moriti ne smem!" Iz njegovih udrtih oči je pritekla solza: ena, dve; zajokal je. Ta mož, ki je bil navajen vsikdar trdo delati, ki že leta in leta ni imel solze v svojem očesu, je jokal pred menoj kot dete. In ta-čas sem videl, kaj se to pravi' oče. Pa čeprav preprost, nešolan delavec, v svojem očetovstvu je višji in globlji od onih, ki jih otroci stokrat na dan kličejo za papačke in atlce. Težko mi je bilo ob možu, ki so mu solze tekle zaradi svojih lačnih otrok. -o-— PRODAJALCEM ALKOHOLNIH PIJAČ deklo pri gospodarju in sva se trok zbolel. Pa so me spraševali. vzela. Jaz nič, ona nič. Samo pridne in dela vajene roke. Pa sem si rekel: drugi odhajajo v mešto, v tovarne hodijo in rudnike, bolje se zasluži in manj se dela. Saj veste, kaj je hlapec. Irt sva se z ženo preselila v mesto. Jaz na rudnik, potem sem zme- kaj mu je. Moj Bog, kaj mu je? Od lakote je zbolel! Kje naj o trok živi brez mleka, brez vsakih hranilnih snovi? Še odraslo in docela razvito telo potrebuje maščobe, pa ne tako, ki je komaj v razvoju! Od časa do časa ku^ pim liter mleka za šest otrok! To Washington, D. C. Urad državnih davkov želi dati priliko vsem trgovcem, ki trgujejo s pivom, vinom ali drugimi sadnimi pijačami, da berejo naslednji članek. V ta namen je bil tudi naš list naprošen, da to svojim citate Ijem objavi. Opaža se med trgovci s *pi vom, virtom in drugimi sadni mi pijačami, ki vsebujejo alkohol, napačno razumevanje glede na odgovornost za posebni davek, ki je v zvezi s prodajo teh pijač. Da se vsako napačno razumevanje glede tega odstrani, v ta namen je priobčen naslednji članek. Kupci davčnih znamk za prodajo omenjenih pijač plačajo za znamko $20.00 za eno leto. Talci se imenujejo "Retail Dealer in Fermented Liquor". Imajo namreč taki pravico prodajati samo manjše množine alkoholnih pijač, izpod pet galonov naenkrat, ki ne vsebujeo več kakor 3.2 odstotkov alkohola po teži. Vsaka oseba, ki prodaja ali ima na prodaj pivo v množinah ne manjših kakor pet galonov naenkrat, ki pa se ne peča s prodajo vina in sadnih alkoholnih pijač, je pripoznana kot prodajalec, ki na debelo trži s pivom, in je radi tega dolžan, da kupi davčno znamko, ki se prodaja po $50.00 na erto leto. Kupci davčnih znamk, ki se prodajajo >po $25.00 za eno leto, se imenujejo "Retail Liquar Dealer", so upravičeni ne samo, da Itkhko prodajajo pivo, ampak tudi vino in dim-ge sadne pijače, ki ne vsebujejo več kakor 3.2 odstotkov alkohola po teži in sicer smejo te pijače prodajati le v manjših množinah, izpod pet galonov naenkrat, ne da bi bili potem podvrženi še kakim na-daljnim prispevkom. Trgovci, ki prodajajo zgoraj omenjeno pijačo iia debelo, morajo plačati davčno znamko za $100.00 za eno leto. Ti trgovci, ne samo da smejo prodajati vino in sadne pijače, ki ne vsebujejo več kakor 3.:2 odst. alkohola po teži, ampak smejo prodajati tudi pivo, ki vsebuje enako množino alkohola po teži, kakor je zgoraj omenjeno, a v ne manjši množini, kakor pet galonov, in niso podvrženi rtikakim nadalj-nim prispevkom. Trgovec s pivom in trgovec z drugimi likerji na debelo, "Wholesale Dealer", ne more prodajati omenjenih pijač na drobno, to je, jih ne more prodajati v manjši množini kakor pet galonov, ne da bi bil podvržen še drugim nadaljnim prispevkom. Ištotako ne more trgovec, ki je kupil davčno znamko za razprodajo omenjenih pijač na drobno, istih prodajati na debelo, to je v množinah od pet galonov in več. Ako hoče tak trgovec poleg že kupljene davčne znamke še drugačno razprodajo, kakor mu dovoljuje kupljena znamka, si mora nabaviti še dodatno davčno znamko, ki mu dovoljuje tako razprodajo. Te davčne znanike se plačujejo vsako fiskalno leto, ki se prične s 1. julijem vsakega leta. Od vsakega prodajalca pi va, vina ali drugih sadnih pijač se zahteva, da kupi tako davčno znamko, ki je veljavna od 1. julija 1933, tako za prodajo pijač na drobno, kakor tudi na debelo. Ne smejo pa teh znamk uporabljati za kupčije s pivom,vinom ali sadnimi pijačami, ki so glede alkohola v nasprotju s postavami posameznih držav, ali z Zakonom, ki določa količino alkoholne moči v takih pijačah. -o- KARO ZMANJŠAŠ KRVNI PRITISK Dr. Bienstock v Miihlhaiise-nu je mnenja, da je naraščanje krvnega pritiska neke vrste kronično zastrupljenje Za zdravljenje te bolezni priporoča rastlinsko hrano za dva meseca. Celo mleko in jajca so kot živalski izdelki prepovedani. Dovoljeno je uživanje stročnega sadja, Zelenjave, masla, kruha, krompirja, riža, gob, inočnatih jedi brez jajc in mleka, sadnih sokov, sadja, kompota, olivnega olja, medu, solate, kave, čaja, kakava, čokolade in sladkorja. Katoliški Slovenci ogfašajtt »voje prireditve v "Ameirikan-m Slovencu"! Radovednost. — Osemletna Ančka, prišedša iz šole, se je dolgo muzala okrog matere, slednjič ji vendarle reče:., "Mama, danes nam je gospod učitelj razlagal, kako lep je materni jezik. Pokaži ga mi. mama, da vidim, če je res!" ' * * * Strah. — "No, glejte, koči-jaž, kako vendttr to, da se boji vaš konj tako malega pseta?" — "Gospod, kako bi ga ne bilo strtih, ko pa je pes širitarjev." * * * Napoleonov vojak — Maršal Launes je predstavil Napoleonu častnika, ki je bil znan strahopetec in trdil of njem, da ima kroglo v telesu.-"Ta kroglo v telesu?''' se Jjef smejal Napoleon. "Edino, čc; jo je požrl." * * * Kmetje in muzej. — Nekje v naši lepi Sloveniji so zadeli pri odkapanju cestnega klanca na veliko okostje, ki je bilo iz predpotopnih časov. Sklenili so, poslati te kosti v muzej, a znali niso, kako. Kosti ni bilo mogoče radi velikosti spraviti v nobeno Vrečo! Tedaj so pogruntali pravo.. Razbili so kosti na drobne kose, jih zložili v vreče in poslali predzgodovinsko najdbo V muzej. * * * Poknjen nos. — Pretepač je je bil obtožen, da je razbil tovarišu pri tepežu nos. Ko mil sodnik to očita, odgovori za-toženec: "Kaj, jaz da bi m" bil razdrobil nos? Nemogoče! Moral je že imeti od prej ra2' poklega." # * * Popolnoma prav. — Žena; "Kako dolgo si bil včeraj 1 gostilni?" — Mož',: "Do pol' noči." — Žena: "Čemu lažeš: Tvoj prijatelj mi je povedal' da ste bili do štirih!" — Mož; "To je bilo pa že danes in nc včeraj!" * * * Vaški brivec in eesAr. — K« je potoval okrog cesar Jože! II., je stopil v vaško krčmo i'1 se pustil obriti od gostilničar' ja, ki je bil obenem tudi bri' vec. Brivec si je pljunil na roke, razmazal milo in ga nanif zal po licu. Ko ga je obril, j" cesar pripomnil,: "Kaj ste taW neuljudni, da ne vzamete nif lo vode?" — Brivec se je ow rez£tl: "No, tako sem obril 1£ vas, ker ste tujec. Drugeoil vaščanu pa kar pljunem ^ obraz." * # * Na *ejmu. — Kupec: "Aj't je dobra žival ta-le vaš kOWl poteip, bi ga kupil?" Kmet: "O, dobra, kaj pad* vozi rad, tudi zdrav je in krfl' tek kakor ovca, le kadar ^ zgrabi kolika, se čuvajte, d* vas ne udari!" "TARZAN IN ZLATI LEV" (Metropolitan Newsp&per Service) Napisal! EDGAR RICE BURROUGHS pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se člene pogosto Spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 2:40 ............ 100 Din Za $ 5.00 pošljite. ..S 5.75. " 6 3.00 ............ 130 Din Za $10.00 pošljite. ..$10.85 | " $ 5.00 ............ 220 Din Za $15.00 pošljite. ..$16.00 | " $10.00 400 Din Za $20.00 pošljite. ..$21.00 j " $10.80 ........... 500 Din Za '$25.00 pošljite. ..$26.00 | " $20.00 ........... 950 Din Za $40.00 pošljite. ..$41.25 ! 2425 Din Za $50.00 |x>šljitc. ..$51.50 i (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, IVV- John Jerich Dobro je vedel Esteban, da ga bodo Waziri C razkrinkali, da ni pravi Tarzan, ker je svojo vlo-j;o tako slabo igral. Spremenil jči ;>?«črt in u-kazal zakopati zlato na skrivnem kraju, da ga' zopet odkopljejo, ko preženejo roparje, ki so v okbHci, kakor je »enil. To jc vplivalo na Wad-re, da so zopet začeli verjeti, da imajo pravega Tarzana. — Okoli hodeč po džungli In iskajo2 poti, so drugo jutro opazili Floro in njeno družbo. Esteban, videč da je sedaj na varrtern, je velel firfiim vcijšžakdftv vrniti se domov, zlato naj pa pfiste. Žalbstni obljubijo, ker pač .niso bili vajeni ugovarjati poveljem velikega Bwana. Ko so odšli, se jc Španec podal k šotorišču svojih belih ljudi, ti pa niso pokazali prav nikakega navdušenja nad njegovo vrnitvijo. "Eden teh črncev," reče Peebles, "je nam raztolmačil, da je Tarzan vse to za te napravil. Povej nam. Kako je bilo?" "Vjeli so me," se izgovarja Esteban, "a kakor vidite, sem ifm uSel." — Na vkliz brezbrižno se vssde poleg čmertie družbe, ki ga hi preveč prijazno gledala in si mislil, da pač lahko čaka. Razmijsljeval je o ravno zakopanem zlatu, ki da ga bo vzel s seboj, ko se bo sam vrnil iž Afrike. Samo vprašanje je bilo, kako to napraviti. Komu naj zaupa? Par dni je premišljeval, kako bi skril zlato, da bi Waziri ne izvedeli zanj. Owaza,. stari malopridnež In VOdja Fldrimo či-he partije, je rad prevzel EstcbanoVo naročilo. Ko je etni lisjak izvedel od Španca vso skrivnost o zakopanem zlatu, je iskal izgovora in ga našel, da je zapustil Flofino družbo še s kakimi dvanajstimi črtici, ki so Se spravili rta delo, a jih je zajela noč, predno so končali. Ko so prenašali zlata bremena je Owaza zlobno pomislil: "Zakaj bi se žrtvoval za drtige, ko je zlato laHko moje?. . . _Torek, 11. julija 1933 .............| .......■„.. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Tvoj nedeljski tovariš. ■»irmfliiuiuuiiaiiuur.iimiimiiiiiiniuuiiuitiuniinnmmi NAMENJENE ZA FILM I iinnui»'»um»nuinnnu'nii M I TEDENSKI PREGLED 17 Ponedeljek — Sv. Alcksij, spozn. 18 Torek — Sv. Kamil. 19 Sreda — Sv. Vincenc Pavlanski. Četrtek — Sv. Jeronim Emilijan. 21 Petek — Sv. Prakseda, devica. 22 Sobota — Sv. Magdalena. 23 Nedelja — Sv. Ajpoiinarij, muč. Rev- J- C. SmOlfey: ŠESTA NEDELJA PO BINKOŠTIH Krasno podobo iz Gospodovega življenja nam kaže današnji evangelij. Kristus je v puščavi in okoli njega so zbra-ne Velike množice. Vse z napetostjo posluša njegove nauke. 1 ri dni so že pri njem, ničesar nimajo več, kar bi jedli. Ko le G°spod to videl, je rekel: "Ljudstvo se mi smili; tri dni so pri meni, pa nimajc kaj, da bi jedli." Podali so mu se-j m hlebov, te je blagoslovil in jih ukazal ra?,dati. Vsi — bll° Jih je okoli 4000 — so bili nasičeni. Pri zadnji večerji je rekel Gospod: "Zgled sem vam dal, da tudi vi to storiti, kar sem Storil jaz." In drugič: "Poj-di in tudi ti tako stori." Tudi mi moramo lomiti svojemu !Jližnjemu kruh, in sicer kruh za dušo, in kruh za telo. Lomimo kruh duše, to je, poučujmo bližnjega po Gospodovem zgledu. Priložnosti za to imamo v življenju dovolj. že starši morajo poučevati svoje otroke. Otroška duša res lačna; sami vidite, kako otrok rad posluša, in kako ho--vse vedeti. Zato podavajte otrokom kruh duše, to je: potujte jih v vsem dobrem. Kako lep je pogled na dčeta, ki Pripoveduje Otroku o Bogu, o Odrešeniku, o nebesih; kako krasen pogled na mater, ki uči otroka moliti. To je dober kruh, kakoršnega morajo podajati starši svojim otrokom, ^alibog niso vsi starši taki, oče ni oče, in mati res ni mati. Mesto da bi otroke učili kaj dobrega, uče jih hudo; mesto niolitve jih uče kleti; mesto resnicoljubnosti jih uče lagati; r"Gsto poštenja, uče jih krasti. Bogu bodi položeno, koliko ^abega semena vsejejo marsikateri starši v srca svojih otrok. typ0 kruha jim podajajo kamen, ki bo enkrat otroka hudo kr t mesto n1u 'Podajajo škorpijona, ki bo otroka en- • rat Krizel. Oče, mati, imejta usmiljenje s svojim otrokom! do v j0UČUje naJ vsak svojega bližnjega; tudi za to ima vsak b}iž° .■> Priložnosti, Naj ne reče: Kaj me to briga! Vidim jatel^lf da hodi po s'labih Potih; opomniti ga moram pri-samo" naj to Riabo P°t zapusti. Ne mislite, da more vek U]Cen poučevati, ne, tudi navaden, preprost člo- v,, ° hko stori, in mnogokrat še veliko bolj, kakor kak ^''ovek. Žalibog najdemo pa tudi v tem oziru mnogo 'U< l' ^ 111 e»to v dobrem, bližnjega poučujejo v hudem, ki so pravi krivi preroki, volkovi v ovčjih oblačilih. Podajajmo bližnjemu tudi telesni kruh. Lakota je huda reč. In če vidimo lačnega, podajmo mu 1 ruha. "Lačen sem bil, Pa 3te mi dali jesti," bo rekel Kristus pri poslednji sodbi. Dajajte pa radi, in dajajte iz ljubezni do Boga in bližnjega. Dajajte radi. Ne z odporom, ne s preklinjanjem. Pomete, da je Kristus, ki ga nasitite. "Veselega darovalca ljubi Bog," pravi sv. Pavel. Dajajte iz ljubezni. Ne iz častihlepja, da bi vas ljudje j Va'ili, da bi bila vaša dobra dela oznanjena morda v časni-;jh; farizeji so tako delali in dobili svoje plačilo. Pustimo pačilo Bogu, on ne ostane nikomur nič dolžan. "Kakor na resti posojuje Bogu, ki ima usmiljenje z revežem." Podajmo torej dvojni kruh svojemu bližnjemu, za dušo v telo! Delajmo tako po Gospodovem zgledu! Vedno so ^ cele množice duševno in telesno lačnih po svetu; storite n delo usmiljenja, imejte usmiljenje s temi množicami, po-vdJajte jim ta dvojni kruh. Na dan sodbe boste potem sli-i Gospodove besede: "Pridite blagoslovljeni mojega Oče-rt» bil sem lačen, pa ste me nasitili." Razne novice iz neodrešene domovine Skupina deklet, katere so bile nedavno odbrane, tla nastopijo svojo karijero v filmih. No a žrtev fašističnega nasilja ne(!°rica, 21. junija. Iz Cerk SoSa ie prispela davi vest, da obmejni miličniki pripravili ^isedo 47 letnemu Valentinu ^»zenu iz Bukovega pri Cerk-a , ' je ^ivel vi Jugoslaviji, žerd Je ve"krat vračal k svoji li r, So ?'A včeraj ponoči ubi-kjj a Pokojnim Erženom je in«'!. tudi tiralica poseb- s.°dišča za zaščito drža- 0 " 'ašistični listi, ki poročajo tragičnem dogodku, Vai Z10' -i6 veLl"al pokojni ErŽGn Pfi fašističnih Polity. Ža tGrorista' ki 3e da! faš ni l3oliciji in obmejnim Ve,;H^»tom že mnogo posla. je ' 0 njegovi tragični smrti PrrKapraviia ha vse slovensko eoivalstvo na Cerkljanskem 0 Klobok vtis. Po^fi8" S° bili v Ponedeljek 1 * obveščeni, da se je Eržen spet do- so ui+ ak,nz P1'1 Cerknem. Ko Gotovih, da se mudi pri svoji ženi, so c-krog polnoči obkolili njegovo hišo. Kmalu nato se je Eržen poslovil od žene in odprl vrata, da bi se spet skrivaj odpravil čez mejo. Tedaj pa je skočilo proti njemu več fašističnih miličnikov, ki so bili'ipripravljeni na strel. Ko pa je opazil, da bi bila sleherna obramba zaman, se je odpravil na drugo stran hiše in se skušal umakniti preko dvorišča. Toda tudi na dvorišču so fašisti že razpostavili straže. Na njihov poziv, naj se ustavi, se Eržen ni odzval. Ko se je povzpel na zid, ki obdaja dvorišče, so fašisti oddali nanj več strelov in ga smrtno zadeli. Takoj za tem sta prispela na lice mesta sodna komisija in poveljnik 62. fašistične legije Benincampi. Fašisti so aretirali Erženovo ženo ter izvršili v hiši strogo preiskavo. -o- Vodovodi na Krasu Fašistični režim je pričel v zadnjih letih na Krasu gradi- ti več vodovodov. Tržaški listi, ki poročajo o teh javnih delih, odkrito poudarjajo, da je postalo oskrbovanje kraških krajev z vodo v zadnjem času problem velikeg-a političnega zlasti pa vojaškega pomena. Načrte za te gradnje so napravili v gradbenih uradih pri goriški in tržaški pokrajinski upravi, denarna sredstva pa je za dosedanje vodovode v veliki meri prispevala država in so izvirala iz fondov ministrstev za javna dela ter vojske. Že 1. 1929. je bil otvorjen postojnski vodovod, ki so ga napeljali z Nanosa. Vode, ki se zbira v rezervarjih v Šmi-helu, pa je toliko, da daleč presega vse potrebe postojnskega prebivalstva in vasi. skozi katere je napeljan. Ta vodovod je bil zgrajen izključno na račun države. Stroški go znašali 2 milijona lir. V Gorici so med tem pripravili načrte za vodovode na Vipavskem ter po vaseh pod Tr-steljem. V Trstu pa so sestavili obširen program, ki je bil doslej deloma realiziran. Na-noški vodovod so podaljšali do Štorij pri Sežani in do Koprive pri Dutovljah. Iz Trsta so napeljali vodo preko Opčin do Sežane, tako imajo vodo izpod Nanosa in iz Trsta sedaj že naslednji kraji: Sežana, Dane, Orle, Storje, Tomaj, Grahovo Brdo, Šepulje, Dutovlje Krepi je, Skopo, Kopriva, Gornje, Šmarje, Križ pri Tomaju lin Krajna pri Dutovljah. | Letos nameravajo prenoviti vodovode v Barki pri Vremah, v Košani in na Doberdobu, podaljšati vodovod iz Kovika v sosednje kraje, zgraditi nove vodovode v Divači, Slavini in Novi Sušici ter več velikih vodnjakov v Škocijanu in Lokvi. Stroški za te gradnje so pro-računani na nekaj 100.000 lir. Krile jih bodo deloma država, deloma pokrajinska uprava, v največji meri pa prizadete občine same. Prav te dni se vršijo tudi pogajanja med goriško in tržaško pokrajinsko upravo za ustanovitev medpokrajinske ga konzorcija, ki bi zgradil vodovodne zveze med vipavskim in kraškim vodovodnim omrežjem. -o-- Jugoslovanski državljan s silo odveden v italijansko vojsko Iz Ljubljane poročajo: — Pred dnevi se je na italijanski obmejni postaji v Postojni pripetil incident, kakršni so tudi današnji, politično precej razrvani dobi vendarle redkost na mejah evropskih držav. G. Danilo Pregarc, bivši prometni uradnik pri naših državnih železnicah, je že več ko pred desetimi leti emi-griral iz Trsta v Jugoslavijo, si pridobil naše državljanstvo in bil dalje časa aktiven jugo-slovenski državni uradnik. Njegova soproga se je z otrokom pred nekim časom vrnila v Italijo in je živela v Trstu, kjer ima g. Pregarc, ki je iz znane slovenske tržaške rod- bine, tudi več drugih svojih sorodnikov. Medtem je g. Pregarc že večkrat povsem legalno in brez vsake neprilike pripotoval iz Jugoslavije v Italijo da obišče svojce. Tudi pred dnevi se je pripeljal v Postojno z legalno propustnico. Na njegovo veliko začudenje pa so mu karabinjerji v Postojni nenadoma napovedali aretacijo, ga odvedli s seboj v Trst, kjer je ostal zaprt v znani Via Coroneo, nato pa so ga odpeljali na vojaški nabor, ga potrdili v italijansko armado in ga takoj poslali k 50. infante-rijskemu polku v Cremono blizu Milanu. Ta svojevrstni incident je v vseh nacionalnih krogih Julijske Krajine in med vso našo emigracijo vzbudil razumljivo ogorčenje. -o—— Epilog lanskega atentata v Idriji Kakor znano je lani 30. aprila zvečer pred poslopjem rudniške uprave v Idriji eksplodirala bomba, ki sicer ni napravila mnogo škode, a toliko bolj razburila fašistične oblasti. Aretiranih je bilo .mnogo ljudi, večinoma rudarjev in drugih rudarskih nameščencev, ki jih je pa morala policija po nekaj dneh izpustiti, ker jim ni mogla dokazati nikake krivde. Nazadnje so policijski organi osumili 27 letnega uradnika Martina Bratuša, ki je med tem že zbežal preko meje. Prijavili so ga sodišču. Goriško sodišče ga je obsodilo v kontumacijo na 4 leta in pol robije ter 210 lir denarne kazni. Proti obsodbi pa je b;l vložen priziv na tržaško ape-lacijsko sodišče. Razprava se je sedaj v Trstu obnovila. Obtoženca je ex offo branil odv. Bologna Ker obtoženca ni bilo k razpravi, je sodišče potrdilo obsodbo v prvi instanci ter obsodilo Bratuša še na plačilo vseh stroškov. Konec vipavske kmečke posojilnice V rimskem uradnem listu je bil objavljen dekret, s katerim se pooblašča goriška mestna hranilnica, da absorbira vipavsko kmečko posojilnico. Člani vipavske posojilnico so morali prevzeti vsa jamstva, da goriška hranilnica s prevzemom posojilnice ne bo utrpela nikake škode. Vipavski zavod, ki je bil že nekaj let prisilno pod vodstvom fašistične uprave, ši je v zadnjem času po njeni zaslugi nakopal velike dolgove, tako da je bil polom neizbežen . Da bi se pa propast posojilnice vsaj nekoliko zakrila, so fašisti docegli pri goriški posojilnici, da je prevzela posojilnico, obenem pa so nenadoma izvedli velik pritisk na člane posojilnice, da so prevzeli bremena in dolgove posojilnice, ki jim jih je nakopal fašistični upravni odbor. -o- SIROM JUGOSLAVIJE Kap ga je zadela Ko je neki Zvokel iz Nove vasi pri Viču peljal skoži Vič voziček, se je pred milarno nenadoma zgrudil mrtev na tla. Zadela ga je kap. --o-- Kdkor mesta drugih velikih držav Po zgledu velikih mest drugih držav, so začela oblastva v Ljubljani misliti in delovati na to, da dajo prebivalstvu zadosten poduk, kako se je treba vesti v slučaju sovražnega napada, zlasti v slučaju napada s strupenimi ' plinskim'i bombami. Od časa do časa se vrše tozadevna predavanja o uporabi plinskih mask ugaše- 7 dni do JUGOSLAVIJE NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU BREMEN • EUftOPA POSEBNI VLAK ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. — Ali potujte z ekSpresnim parriikoin COLUMBUS. Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega1' agenta ali LLOYD 130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILL.i —, -'iir -i i-iinr ■ m........ vanju svetlosti in maskiranju važnejših objektov. —-—o- Vlom za vlomom Iz Šhiartnega pri Litiji poročajo, da je bilo pred kratkim izvršenih več vlomov v razna stanovanja. Tako So vlomili v trafiko Eozalije Pevčeve v Šmartnem, pri posestniku Ka-ljatu v Zavrstniku, pri Mli-narčku, >pri Spehovih in pri Štrusovih v Stangarskih Poljanah. -o- Padanje števila trgovin Iz statistike, ki jo je objavila trgovska zbornica v Ljubljani je razvidno, da je bilo lansko leto dosti več odjav v trgovini in obrti, kakor pa prijav, zato je število slovenske trgovine in obrti veliko manjše, kakor je bilo leto poprej. Skupaj je bilo lansko leto pri javljenih novih 1000, ocljav-ljenih pa 1476. V dveh letih se je število trgovin v Sloveniji zmanjšalo za 488. ——o- Hrvatje v Rimu Proti koncu meseca maja so priredili Hrvatje veliko romanje v Rim, h proslavam svetega leta. Odšli sta dve skupini in sicer je odšla prva skupina 22. maja, druga pa 31. maja. Ogenj Na Iludni vasi pri Radečah je pri posestnici Mariji Hevar. nastal ogenj v gospodarskem poslopju. Zgorel je svinjak š štarimil Svinjami, pod in domači pes, ki je bil priklenjen. Domači sin, ki je spal na podu, se je prebudil šele, ko je bilo vse okoli njega v ognju in je v zadnjem trenutku rešil sebe in pet glav živine. Obsojen Pred mariborskim sodiščem je bil obsojen posestnik Jakob Šujen iz Ciglenc, na G mesecev, pogojno na 3 leta, radi neprevidne rabe orožja. Sli j en je namreč ne davno po nesreči ustrelil svojega najboljšega prijatelja Janeza Slamiča, ko je neprevidno ustrelil v temno noč misleč da so tatovi. Ob enem se je tudi prostovoljno obvezal, da bo plačal vdovi pokojnega Slamiča 8 tisočakov. Gosli izdelujejo Pred letom se je ustanovila v Ljubljani banovinska šola za izdelovanje gosli. V razmeroma kratkem času so se mladi goslarji toliko izurili, da že izdelujejo brezhibne citre, kitare in violine, katere so preizkusili strokovnjaki in se izrazili, da po kvaliteti in preci- znosti, prekašajo ti domači izdelki tuje izdelke. -o—- Pod vttli je izdihnil Štefan Markež, 6Metni kmet iz občine Struptiik pri Zagrebu je gnal dva svoja lepo reje-na vola v Zagreb na sejem. — Spočita vola sta Se preplašila dirindaja na cesti in blizu Kmetineev zdivjala. Starec je nekaj časa tekel za njima, slednjič je omagal. Ni še pa mogel oprostiti verige, s katero je vola držal, ker je imel verigo ovito okoli roke. Tako sta ga vdla vlekla daleč po cesti, dokler se ni posrečile sejmarjem zdivjana vola lista viti. Za Markeža jte pa bilo že prepozno. Sredi med svojimi volički je obleždl mrl o v. -o- Vozijo se Za binkoštne praznike, tako poročajo iz Ljubljane, je prišlo v Ljubljano 60,000 potnikov. Toliko so zračunali na postaji, kjer so prešteli železniške vozne listke, katere mora vsak potnik oddati. -o- Grozna nesreča V Krčevini pri Ptuju je jahal pred dnevi na mladi iskri kobili 17 letni hlapec Izidor Hrženjak, uslužben pri posestniku Josipu Lukmanu v Brebrovniku. Iz neznanega vzroka se je kobila splašila in hlapec je pri tem omahnil s kobile. Ker so se mu noge zapletle- v jermenje, je tako ob-visel in zglavo tolkel ob trdo cesto. Tako ga je kobila vlekla skoro pol milje, predno se je ustavila. Ubogi hlapec je bil seveda mrtev s popolnoma razbito glavo. -o- Nesreča pri streljanju Med streljanjem je odletel zaradi premočnega naboja v zrak možnar 231etnemu po-sestnikovemu sinu Ant. Sre-botu iz Gabernika pri Slov. Bistrici in ga oplazil po desni strani glave ter mu poškodoval oko. -o- Dirka v smrt Z motornim kolesom se je nekega večera vračal iz Gornje Radgone 301etni šofer A-dolf Pišer v Maribor na svoj dom. V temi je z veliko brzino zavozil v nastavljeno past, v prevrnjen cestni kažipot, e tako silo, da je obležal na mestu z razbito lobanjo. Za zlikovci, ki so kažipot prevrnili, iščejo orožniki. "Naš list 'Amer. Slovenec' je trdnjava, ki je ne sme premagati tudi njen najhujši sovražnik, depresija!"- —Rev. J. Čeme. naročite si po vestno knjigo od škofa Baraga v škem jeziku. U 99 katero izdaja Baragova Zveza. Kritiki, katerim je bh predložen rokopis pred tiskom pravijo: "Nisem mogel nehati dokler jo nisem, vso prebral. Knjiga je mnogo bolj zanimiva,, kdkor povest. . ." in "Veliko veselje, mi je povzročilo, da sein prebral povestno življenje škofa Barage, Svetniškega misijonarja. . ." Društvo 'SV. JERONIMA' ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavefhie katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek,od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa. TA KNJIGA je v prvi vfsti namenjena naši mladini, da bi bolj spoznala in se seznanila z našim velikim Slovencem Barago, ki je igral tako veliko ulogo v zgodovini Amerike. Knjiga vzbuja veličino svetniškega življenja misijonarja pijonirja Barage, kakor tudi ugled in spoštovanje slovenskega naroda. Ta knjiga bi morala biti v vsaki katoliški hiši, zlasti tam kjer so otroci. Knjigo je sprejela v razpečavanje in v razprodajo naša knjigarna in bo stala s poštnino vred samo 75 centov Naši zastopniki in slovenski trgovci ki želijo to knjigo razpečivati naj pišejo po isto na našo knjigarno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD CHICAGO, ILL Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK. Povest z gorenjskih planin Hvaležno pogleda Cilka Lono, ali že so mati za njima in ne moreta govoriti dalje. Pred Li-povškom si voščijo vse tri lahko noč. Hri-barica in Cilka odideta domov, Lona pa k Li-povšku na kozarček žganega, da si dušo priveze. "Nocoj bo pa že spet dirindaj," spregovore mati Hribarica spotoma v breg. "Pa se menda ja ne bodo zopet okrog nas lovili?" Cilka gre molče poleg matere in skrb, ki se ji je z molitvijo olajšala, se ji vnovič vseli v dušo. "Očetu porečem, naj odveže Sultana," silijo mati v Cilko. "Po čemu?" "Da ne bo nikogar k hiši." "Ja, da ga financarji ustrele! Saj ste videli, kako ga je lopnil zadnjič ta, ki hodi k nam." "Ker je bil privezan; prost se mu ne bi dal." Molče stopita v hišo. Oče sede za mizo in pri luči nekaj prebirajo. Janeza ni videti nikjer. "Je Janez že odšel spat?" vprašajo mati. "Ne vem? Kar potuhnil se je nekam." "Slišiš, Sultana bi bilo dobro odvezati nocoj." "Po čemu?" "Financarji love tihotapce. Sedem jih je šlo v Golico, pa bodo spet česa iskali eni ali drugi okrog nas, kakor zadnjič. Pes bi to ubranil." "Meniš?" "I, seveda! Daj, reci Janezu, naj ga odpne." "Privezan naj bi bil, je bolje," brani Cilka, "Do hiše tako ne more nihče." "Seveda od zadaj; od sprednje plati pa pač. Pa ga res odvežem, kar sam." Cilka noče siliti dalje v očeta. Preobleče se ter odide v kuhinjo, da prinese večerjo na mizo. Janez pride od nekod, povečerjajo, nato pa gre vsak po svojem poslu. Cilka gre v kuhinjo, da pomije in pospravi, da se umije in raz-češe za jutri. Ura se pomakne že čez deset, ko odideta oče in mati spat. "Janez," naroče še hlapcu, ki se spravlja spat v hlev, " odvezi ti sultaiia, sem jaz pozabil!" "Bom, oče!" "Dekle, ti pa opravi molitev, zakleni dobro zadnje duri in pojdi spat. Jutri je zgodaj treba v cerkev!" naroče še Cilki preden ležejo. Janez si da še opravka v veži. Pripravlja si na skrinjo nedeljsko obleko in zdaj zdaj pride v kuhinjo Cilko kaj povprašat. Vidi njeno skrb in nemir v obrazu, zato čuti, da bi bilo prav, ako se še malo pomudi. A ko opazi, da si Cilka pripravlja vodo, vošči lahko noč in hoče skozi vrata. "Janez," poskoči Cilka za njim. "No?" "Nikar ne odveži Sultana!" "Meniš, da sem tako neumen? Le brez skrbi bodi! Sultan bo Matevža že »pustil blizu, financarja bom jaz nagnal. Lahko noč!" "Lahko noč, Janez!" Kmalu je vse tiho na Hribarjevem. Samo okno Cilkine kamrice je odprto v svetlo noč, na oknu pa sloni mlado dekle in gleda nepremično v Golico, z lunino svetlobo oblito. Zdaj zdaj se upro modre oči v cerkev in ustnice šepetajo: "Ti ga čuvaj, Marija, Ti ga čuvaj!" . . . V dobravskem zvoniku udarja ura ravno eno, ko pretrga nočno tišino strel gori na Golici. Za njim še eden in čez čas drugi. "Jezus, Marija!" krikne glasno Cilka v odprtem oknu, kolena se ji zasibe in skoro omahne vznak v kamro. Za hip obstoji, potem pa plane k postelji, vrže okrog sebe volneno ruto in že steče po stopnjicah v vežo, odrine zapah pri zadnjih vratih, plane na dvorišče in se hoče pognati v kolovoz. A dvoje trdih rok se je oklene ko s kleščami. "Kam greš?" Janez je, ki je ždel ves čas na kozi ob svislih in slišal strele, a tudi Cilkin krik ter je skočil za njo, ko je videl, da hoče od doma. "Pustite me!" "Nikamor ne greš!" "Pustite me, pravim!" zakriči glasno dekle. V tem hipu stopi iz vežne duri Hribar. Že prvi krik ga je sunil iz postelje, ker ni še spal, in Cilkin beg po stopnjicah je čul. "Kdo je!" zakliče glasno v noč. Ne razloči takoj, kdo bi bil s Cilko. "Oče," se oglasi Janez. Oče skoči k njima. "Kaj imata?" "Cilka hoče v Golico!" "Zdaj?" "Pustite me!" suje dekle hlapca od sebe. "Nikamor ne greš!" stopi oče tesno k nji. "Kaj hoče gor?" "Streljajo se!" "Ali ti je za financarja?" "Za tihotapca!" uide Janezu. V tem hipu se mu dekle izmuzne iz rok in kakor srna zbeži doli po kolovozu mimo Lipovška in cerkve okoli v Šinkovcev graben. Janez teče za njo, za njim oče, bos, gologlav in v samih hlačah. Ali njune kosti so stare, noge okorne in za beg nesposobne; dekle teče že daleč pred njima, ravno pred Lipovškem sta, ko zavije Cilka okrog cerkve v graben. Janezu bije srce, kakor divje, sapa mu stiska prsi in piska skozi grlo. Komaj diše. Toda noče se ustaviti. Za Cilko gre, za njeno življenje. Oče Hribar ostaja daleč zadaj, kamenje ga reže v bose noge, vendar pa ga žene dalje ljubezen in skrb za otroka, ki je njegova edinka. Janez je že v dnu, plane čez Jesenico in zalije po grabnu navzgor. "Cilka, Cilka!" se mu trga iz grla. Mimo Sinkovčeve bajte priteče, zavije okrog, se spotakne in pade ravno pred Cilko, ki čepi na tnali in si pritiska dlan na srce, ki ji1 hoče počiti. Ne more dalje, preveč se je upehala. "Cilka!" Objamejo jo stare, žuljave roke. Pri Šinkovcu zagori luč in stari Šinkovec se oglasi pri oknu: "Kdo pa je?" Obadva sta tiho, samo razburjeno sopenje obeh upehanih reže nočno tišino. Tu priteče oče Hribar, ki ga stari Šinkovec spozna "Kaj pa je, Hribar?" "Cilka!" se staremu iztrga iz ust, dalje ne more. Že je stari Šinkovec iz duri in pri njem. Hribar mu skoro omahne v naročje. "Kam je pa šla?" vpraša Šinkovec. Za vogalom se oglasi Janez: "Tukaj sva, oče!" Šinkovec mora podpirati Hribarja, ko gresta za bajto,tako je stari oče utrujen in upehan. "Cilka, zakaj si storila to?" vpraša oče. "Oče!" zaihti dekle in solze se ji udero v o-braz. "Povej, kaj hočeš gori!" se ujezi Hribar. Cilka molči, Hribar stopi h hčeri: (Dalje prih.) * TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela ločno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva'— Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premaio. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ki jih ima v zalogi knjigarna Amerikanski Slovenec: AJDOVSKI GRADEC, Dr. J. Tominšek .................... 20c AMERIKA in AMERIKANCI, Rev. J. M. Trunk....$4.00 BRESKEV in MARELICA. Pouk kako vzgajamo in oskrbujemo ....................................................................... 40c DOMAČI VRT. Praktičen navod, kako ga uredimo. M. Humek .....................................................................$1.50 DOMAČI ZDRAVNIK, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa ....................................................................$1.50 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Fr. Duler..................$1.25 DRŽAVLJANSKI KATEKIZEM, o pravicah in dolžnosti ameriških državljanov ........................................ 25c DUŠEVNA RAST OTROKA in MLADOSTNIKA, Dr. K. Ozwald ................'................................................ 75c FILOZOFIJA, Fr. Veber ....................................................$1.50 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, Dr. V. Šarabon..$1.25 tično gospodinjstvo ........................................................$1.25 GRADJANSKI KATEKIZEM, za Hrvate o pravima i dužnostima anjeripkih gradjana ................................ 25c IDEJNI PREDHODNIKI, današnjega socializma in komunizma ....................................................................... 75c IZPOVEDI SOCIALISTA. Od socializma do duhov- ništva .................................................................................. 60c KAKO SI OHRANIMO LJUBO ZDRAVJE, Dr. H. Vedenik .............................................................................. 25c KITAJCI IN JAPONCI. Jos. Stare. Življenje in šege narodov Daljnega vzhoda ............................................ 41c KLETARSTVO. B. ICalicky ..............................................$2.00 KNJIGOVODSTVO. 2 del. Iv. Podlesnik....................$1.00 KNJIGA O ŽIVLJENJU. Aleš. Useničnik.................... 85c KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA. Dr. Iv. Grafenauer .......................................$1-00 KREK. Izbrani spisi 1. zvez. Iv. Dolenc........................$1.00 LJUBAVNA in SNUBILNA PISMA ........................... 31c MILOSRDNOST DO ŽIVALI ........................................ 25c MLEKARSTVO, s črticami o živinoreji..........................$1.00 NARODNO GOSPODARSKI ESEJI. Dr. A. Gosar 31c NASVETI ZA HIŠO IN DOM. I. Majdič.................... 75c NAŠE GOBE. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob ..................................................................$1.50 NAUK O ČEBELARSTVU. Fr. Rojina........................ 50c OB 50 LETNICI dr. Jan. Ev- Kreka.............................. 25c O ČLOVEŠKEM RAZUMU. J. Locke. Znanstvena razprava ................................................................................$1.25 OD SRCA DO SRCA. Slovenskim Amerikancem v premislek ............................................................................ 25c OSMERO BLAGROV ali nauk o srečnem življenju..$1.00 OSNOVNA NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE MALARIJE. Dr. 1. Matko ................................................ ISc GOSPODINJSTVO. S. M. Purgaj. Navodila za prak-OSNOVNI POJMI MODERNEGA BANČNIŠTVA IN BORZNIŠTVA. A. Janinik.................................. 75c OSNUTEK SLOV. NAROD. GOSPODARSTVA. M. Brezigar .............................................................-..... 75c OSNOVNI POJMI MEHANSKE TEHNOLOGIJE KOVIN v zvezi tvarinoznanstvom $1.00 PEROTNINAR. 1. in 2. letnik. Vsak po........................ 90c POD DOMAČIM KROVOM. Poučna knjiga o vzgoji 60c PODKOVSTVO. Pouk kovačem in konjerejcem........ 75c PODOBE IZ MISIJONSKIH DEŽEL ........................ 40c POGLED V NOVI SVET ................................................ 15c POLITIČNE STRANKE. Pouk o politiki ....................$1.50 POLJEDELSTVO. Gospodarjem v pouk .................... 60c POŠTNO IZRAZOSLOVJE. Nemško-slovensko. Jos. Petrič .................................................................................. 25c PRAKTIČEN SADJAR. Nauki za sadjerejce................$2.00 PRAVILA ZA OLIKO. Okrajšano po knjigi o lepem vedenju ............................!......................7Se PRAVOSLOVJE. Dr. F. Grivec .................................... 45c PRVA POMOČ. Dr. Mavr. Rus........................................$1.00 RABOJEMNO PRAVO. Dr. F. Mohorič. Navodnik in zakon .........................................................................— 45c RAČUNAR V DINARSTVU IN KRONSKI VELJAVI ................................................................................ 75c RASTLINSKI IMENIK slovenskih dežel. Slov.- Iatinsko-nemški. Al. Benkovič ................................... 25c RAZLIČNO BLAGO. A. M. Slomšek............................$1.25 REJA DOMAČIH ZAJCEV. Dr. S. Voszka................ 45c SADJE V GOSPODINJSTVU. Nauk o ravnanju s sadjem, o domači uporabi in konserviranju............ 75c SADNI MOŠT ALI SADJEVEC. Kako ga izdelujemo in kako z njim ravnamo....................................... 50c SAMOZNAKI SLOVENSKE STENOGRAFIJE. A. Robida ......................................................................... 15c SLOVARČEK k Ovidijevim pesmim. A. Dokler........ 75c SLOVENCI, desetletju 1918—1828. Dr. J. Mal............$5.00 SLOVENCI. Fr. Erjavec. Zemljepisni zgodovinski politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled..$1.25 . SLOVENSKA KUHARICA. S. M. Fey. Kalinšek....$5.00 SLOVENSKA STENOGRAFIJA. F. Novak. 1. in 2. del. Vsak po ...................................................................... 60c SLOVENSKA STENOGRAFIČNA ČITANKA. A. Robida ................................................................................ 95c SLOVENSKI ŽUPANI V PRETEKLOSTI.............. 25c STO IZLETOV, po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. R, Badjura. Informativna knjiga za izletnike .............................................................................$1.45 SLOVENSKA ŽENA, v dobi narodnega preporoda.... 50c SVETA RUSIJA. Dr. F. Stele in Fr. Treseglav............ 45c TRAVNIŠTVO. J. Turk. Slovenskim živinorejcem v pouk .................................................................................... 45c UČITELJ V BOJU PROTI ALKOHOLIZMU. Iv. Štrukelj in R. Horvat, 1. in 2. zvezek. Vsak po........ 45c UVOD V FILOZOFIJO. Al. Ušeničnik, 1. in 2. zvezek. Vsak po ............................................................................$1.25 UVOD V KRŠČANSKO SOCIOLOGIJO. Dr. Al. Ušeničnik ............................................................................ 40c VARČNA KUHARICA. Marija Remec. Navodila za pripravo okusnih jedil s skromnimi sredstvi............$1.50 VINARSTVO. Andrej Žmavč ............................................$2.00 VLADAR. Nice. Machiaceli. Lastnosti, ki naj bi jih gojila vladajoča oseba .................................................. 40c VZOR-ČLOVEK ALI OSEBNOST KOT IDEAL. Df. J. Jeraj ........................................................................ 50c VZGOJNA METODA. BI. Janeza Bosca...................... 50c VZORNA GOSPODINJA. Giz. Majeva........................ 85c ZA KRŠČANSKI SOCIJALIZEM. Pomisleki in odgovori, Dr. Gosar .....................................................50c ZAZNAMEK OKRAJŠAV KORESPONDENČNE- GA PISMA. Fr. Novak .............................................. 50c ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, kot jih rabi slov. narod ................................................................................... 85c ZDRAVILNA ZELIŠČA ......................................35c ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE, jos. Novak ...................................................................................... 950 ZGODOVINA FARE DOMŽALE. Franc Bernik ....$1.00 ZGODOVINA NOVEJŠEGA SLOV. SLOVSTVA. Iv. Grafenauer .................................35 ZGODOVINA SLOV. NARODA. Dr. Jos7 Gruden. 1.—6- zvezek. Vsak zvezek po ..................60c ZDRAVLJE IN BOLEZEN, v domači hiši. Drl""j" Potrata ....................................................................75c ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCTH," HRVATIH in SRBIH. Dr. J. Mal.............................$1.50 Naročilom je priložiti denar, Dodisi v gotovini, Money Ordru. bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine proste. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET CHICAGO. ILL. • <>CK>C><><>^<>0<><>OOO0-0CU>0<>^^ PROBLEMI IZSELJENCA da si prosilec kam zapiše števf" ko datuma prvega papirja, k* kor tudi ime sodišča, ki ga jetf' dalo, tako da ima vse potrebi' podatke za slučaj, da bi se p^ šnja skupaj s prvim papirje" kje izgubila. Delo na javnih gradnjah tU«!' za deklarante VPRAŠANJE: Ali je res, * le ameriški državljani bodo srtf li dobiti delo na federalnih ja* nih gradnjah, ki jih je Kor gres ravnokar dovolil? ODGOVOR: Izvirno besedft zakona (National Industrial B? covery Bill), ki je pooblastil tf šek $3,300,000,000 za javni gradnje, je vsebovalo določbe ki je dajala prednost za vp slenje vojnim veteranom in arrtf riškim državljanom. Ker tafc določba ob sedanjih razmerah dejanski izključila vse inozemc. iz javnih gradenj, je Foreif Language Information Servis začel živahno kampanjo pro' dejanski izključitvi inozemcev« javnih gradenj. Vsaj deloma i je uspelo, kaj ti zakon, kakor jg bil končno sprerjet od kongresi ne daje prednost le veteranofr in ameriškim državljanom, mat več tudi inozemcem, ki imajo pr vi papir. Novi zakon zato j| manj ugoden le za one inozemC Za one, ki so prišli nezakonito L 1921-1924 VPRAŠANJE: Ob začetku izrednega zasedanja Kongresa so nekateri Časopisi poročali, da je bil predložen zakonski načrt, po katerem bi se dovolila registracija prihoda onih, ki so prišli nezakonito pred dnem 1. julija 1924. Ali je kongres kaj storil v tem po gledu? ODGOVOR: Dasi se smatra, da nj kongres proti podaljšanju iste pravice, ki jo uživajo oni, ki so prišli pred dnem 3. junija 1921, na vse one, ki so prišli pred dnem 1. jul. 1924, vendarle kongres ni v tem zasedanju nič ukrenil v tem pogledu. Ali je skoraj gotovo, da to vprašanje pride pred kongres v prihodnjem rednem zasedanju. Pasport ni potreben za hiko Me- VPRAŠANJE: Sem natu^a-liziran ameriški državljan in nameravam obiskati Mehiko, kakor tudi centralno - ameriške dežele.Ali mi je treba potnega lista ? ODGOVOR: Za ameriškega potnika ni treba pasporta za Mehiko, Kubo, Dominikansko republiko, Uruguaj, Paraguay, kakor tudi ne za Kanado. Potrebno pa je, da vzamete s seboj svoj državljanski papir, kajti je mogoče, da bo kdo zahteval, da dokažete svoje ameriško državljanstvo. Nadalje treba priskrbeti si posebno dovoljenje od me-ihikanskega konzula in od drugih konzulov onih dežel, ki jih nameravate obiskati. Ugotovljenje prihodov skozi Kanado VPRAŠANJE: Prišel sem v Ameriko 1. 1911 in sem se izkrcal nekje v Kanadi. Teden potem sem odpotoval po železnici do Pittsburgha. Kako naj najdem ime parnika, 3 katerim sem prišel? ODGOVOR: Ni treba, da inozemci, ki so vstopili v Zdr. države po kopnem iz Kanade ali Mehike, znajo ime parnika, s katerim so prišli iz Evrope. Morajo pa navesti dan in ime priseljeniške postaje ob meji, kjer so bili pregledani od priseljeniških uradnikov. Zalibog pa zapiski prihodov ob kanadski meji niso bili dr-žani v dobrem redu v prejšnjih letih. Dostikrat je jako težko najti zapisek o prihodu. Tem bolj težko je, ako se kdo ne spominja dneva in imena mesta, kjer je vstopil v Zdr. države. Vendarle naj prosilec za državljanske papirje navede vse podatke, kakor se najboljše spominja. Naturaliza-cijski urad ga obvesti, da-li so našli kak zapis, ki potrjuje njegov prihod. Drugače ne oreostane drugega, nego za-nrositi za legalizacijo prihoda. Inozemci v New Yorku ne morejo dobiti licence za pivo VPRAŠANJE: Ali more ino-zemec, ki ima svoj prvi državljanski papir, dobiti v državi New York licenco za prodajo pi-ve? ODGOVOR: Alcoholic Beverage Board države New York je nedavno odredil, da le polni a-meriški državljani smejo dobiti pivne licence. Prošnji za drugi papir treba priložiti prvi papir VPRAŠANJE: Ali je zares potrebno vposlati svoj prvi papir, ko se zaprosi za naturalizacijo. Ni zadosti, ako se le navede številko prvega papirja? ODGOVOR: Obstoječi predpisi zahtevajo, da se priloži prvi papir s predhodno prošnjo za naturalizacijo. IJmestno pa je, ki iz enega ali drugega vzro^ nimajo še prvega papirja. Hitra legalizacija je mogoč' VPRAŠANJE: Prišel sem Združene države 1. 1914, ali |J ne morem niti približno spoin1' njati ni dneva ni imena parnih; Kako dolgo vzame, da se clo': • certifikat registracije v zmis'5| onega zakona, ki dovoljuje ii^ zemcem, ki ne morejo dokaza? zakoniti vstop v Združene drž*"; ve in ki so prišli pred 1. 1921, »'I legalizirajo svoje bivanje in t"' ko zaprosijo za državljanske Pa'' pirje? ODGOVOR: Ako tiskovin (Form 659) ki služi za prošni0 za registracijo, je pravilno # polnjena in je prosilec zadosti' vsem predpisom glede prošnje'| je sedaj mogoče izvršiti registri® cijo v prav kratkem času. V katerih izrednih slučajih je b'' certifikat registracije izdan cel" tekom dveh tednov. Navadno treba v newyorškem okraju Č&'| dati približno en mesec od vl