DOLENJSKI LIST
Posledice omejenega zdraviliškega zdravljenja se bodo pokazale šele čez nekaj let — V Dobrni bodo odpustili 89 zaposlenih — Zdravilišča ne bi smela odpuščati zdravstvenega osebja
Na seji upravnega in nadzornega odbora Zveze naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev, ki je bila v petek, 15. septembra, v Dolenjskih Toplicah, so razpravljali predvsem o težavah, ki jih je povzročil zakon o omejenem zdraviliškem zdravljenju, ter o nadaljnjem razvoju slovenskih toplic. Ugotovili so, da
Bogo Gorjan gre v New York
Sevniški poslanec, člankoma narodov in zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine Bogo Gorjan je bil določen, da te dni kot član jugoslovanske delegacije odpotuje na zasedanje organizacijo Združenih narodov. S predstavniki občinske skupščine se je dogovoril, da bo spotoma še enkrat obiskal Sevnioo in imel po možnosti tam še eno predavanje.
se bodo prave posledice pokazale šele čez nekaj let, ko bo naraslo število invalidnih oseb in pacientov, ki bodo
DANES:
□ Gozdovi k
Brežicami str. 3
□ INIS se popravlja!
str. 3
□ Prazni hlevi v Martinji vasi	st.	4
□ Sami ste napisali str. 6
□ Kino in kavama — premalo	str.	7
Q »Zlata jama« odgovo-ja	str.	8
■ Jama, skozi katero se pride na drugi svet str. 12
morali
pust.
imeti zdravniški do-
Iz poročila posameznih zdravilišč se vidi, da se J« skoraj povsod povečal obisk samoplačnikov hi inozemskih gostov, vendar to še vedno ni dovolj, da bi se lahko no-
(Nadaljevanje na 2. str.)
St. 38 (913) L. XVIII NOVO MESTO, četrtek, 21. 9. 1967
Proti-
tuberkulozni
Neuradna ocena 800 milijonov!
Ta teden so cenilci še Vedno v vinogradih na Bizeljskem. Uradnih podatkov za škodo, ki jo je napravila zadnja toča v nasadih vinske trte, še nismo dobili. ljudje cenijo, da je toča uničila za 200 vagonov vinskega pridelka. To znaša v številkah blizu 800 milijonov Sdin. Zraven moramo prišteti »e škodo v sadovnjakih in ^ vrtovih, ki tiudi ni Majhna.
OD 21. SEP. DO 1. OKT.
Padavine med 21. in 24. septembrom, okrog 28. septembra in 1. oktobra. V ostalem suho oziroma lepo vreme.
Dr. V. M.
Bo treba nekatera zdravilišča zapreti?
NA REPUBLIŠKEM TEKMOVANJU ZMAGALI BREŽIČANI
Tudi Krpan je vzel kobilo s seboj!
teden 1967
Z dosedanjim uspehom zatiranja tuberkuloze smo lahko zadovoljni:	kljub inten-
zivnemu iskanju odkrivamo vsako leto manj novih bolnikov in med temi tudi z vedno manj razširjenimi obolenji. Razširjenost tuberkuloze je vedno manjša, deloma zato, ker večina znanih bolnikov ozdravi, deloma pa zato, ker manj novih bolnikov odkrijemo. Dandanes nam zaradi tuberkuloze prav redko kdo umre. Največkrat umirajo bivši tuberkulozni bolniki v visoki starosti ali pa zaradi drugih bolezni, ki so posredno pogojene s tuberkulozo. Tuberkuloza pri mladih ljudeh je prava redkost, umiranja zaradi tuberkuloze pri mladini pa že dolgo ni več pri nas. Ne smemo pa prezreti važnega dejstva, da bi v borbi s tuberkulozo delali nepopravljivo napako, če bi skrbeli samo za tiste osebe, ki so že bolne. Od okužbe s tuberkuloznimi bacili pa do bolezni navadno mine precej časa in se telo okužene osebe že samo s svojimi obrambnimi močmi spoprime z bacili in se otresa povzročitelja, da ne pride do bolezni, katera pa se prej aU slej le razvije, če telo ne obvlada okužbe. Tej borbi telesa sedaj lahko pomagamo s sodobnimi zdravili in s strokovnim nadzorovanjem okuženih OSeu. "Ker s tami sredstvi razpolagamo, jih moramo sistematično uporabljati. Sedaj iščemo med zdravim prebivalstvom ne samo bolnike, ampak tudi osebe, ki so okužene, pa še niso bolne. Za vse take osebe vsestransko skrbimo.
Globoko sem prepričan, da bi dejavnost zdravstvene službe, socialno-skrbstvene službe in materialna ter vzgojna pomoč RK bili še bolj uspešni v boju proti tuberkulozi, če bi prebivalstvo, ki je z nevarnostmi tuberkuloze seznanjeno, pri tem sodelovalo.
Ali je prav, če se oseba, ki ve, da ima tuberkulozo in da izloča bacile, ne zdravi, dokler je pač to potrebno? Saj je to v njenem interesu, zdravljenje pa je vrh tega brezplačno! Ali je prav, da se taka oseba giblje med
(Nadaljevanje na 2. str.)
Dva pokala v rokah zmagovalcev. Na republiškem tekmovanju traktoristov v Murski Soboti je zmagala ekipa iz Brežic. Naslov slovenskega prvaka je osvojil Franc Frigelj (na sliki levo spodaj). Družbo mu delata Ivan Slopšek in Ivan Glogovšek, ki sta se kot posameznika prav tako plasirala na prvih šest mest. (Foto: Jožica Teppey)
NAJSTAREJŠI LJUDJE NE POMNIJO
Kostanjevica in Šentjernej bela od toče
Uničeni vinogradi, sadovnjaki in poljski pridelki - Prizadete v okolici Kostanjevice obiskal predsednik ObS Krško Stane Nunčič
Hudo neurje s točo je besnelo v ponedeljek, 11. septembra, po 16.30 na območju med Kostanjevico na Krki in Šentjernejem. Toča je uničila ajdo, kolerabo, proso, zelenjavo in oiklestila vinograde ter sadovnjake. V Brezovici pri Šentjerneju je uničenih okoli 100 ton jabolk v zadružnem sadovnjaku; na Golobi-njeku in drugod so bili ljudje pohiteli s trgatvijo. V šent-jemejsiki okolici je neurje
najbolj prizadelo Gručo, Le-dečo vas, Brezje, Dol. Staro vas, Šmarje in Dol. Brezovico. Najbolj prizadete vasi ▼ kostanjev iški okolici — Dol. Prekopo, Dobravo in Gornjo Prekopo — je naslednji dan obiskal predsednik ObS Krško Stane Nunčič. Toče je padlo ponekod 10 cm in š* več, predtem pa je bil naliv, da je kar zemljo odnašalo. Tudi najstarejši ljudje ne pomnijo takšnega neurja.
Leopold Krese, ljudski poslanec črnomaljske občine, je bil pretekli teden izvoljen za novega predsednika gospodarske zbornice Slovenije
(Foto: M. Švabić)
Ekipa AGRARIE iz Brežic je v Murski Soboti častno zastopala Spodnje Posavje — Tudi med posamezniki je osvojil prvo mesto brežiški tekmovalec Franc Frigelj, ki bo sodeloval na zveznem tekmovanju v Vel. Gorici
Na tekmovanju traktoristov so jo Franc Frigelj, Ivan Slop gali na izbirnem tekmovanju Slovenije v Murski Soboti je šek in Ivan Glogovšek. Tek- med občinami Sevnica, Krško ekipa AGRARIE iz Brežic za- movalci so zastopali Spodnje in Brežice, sedla prvo mesto. Sestavljali Posavje. 20. avgusta so zma (Nadaljevanje na 3. str.)
Zaradi slabega vremena je bila velika tombola TURISTIČNEGA DRUŠTVA V KRŠKEM
PRELOŽENA
na nedeljo, 24. septembra
KAM TOREJ V NEDELJO POPOLDNE?
DOLENJCI SO ZA ŠALE IN SMEH! Te dni prihajajo v upravo našega lista mnogi bližnji naročniki, ki sami doplačujejo po 450 S din za razliko naročnine za letošnje drugo polletje. Mnogi med njimi se pošalijo na račun podražitve in nam ponujajo stekfienko vina ali sveža jajca, češ »saj ste tudi pred tremi leti pisali, da znaša podražitev manj kot 10 jajčk.. « — Več o razliki za 1967 berite na 5. strani današnje številke!
VELIKO TOMBOLO V KRŠKEM,
na kateri bodo razdelili 18 glavnih in 230 manjših dobitkov v skupni vrednosti nad 5 milijonov Sdin.
GLAVNI DOBITKI: avtomobil SKODA, motorna kosilnica, motorna žaga, pralni stroj, moped, TV sprejemnik in vrsta drugih bogatih in dragocenih nagrad!
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
V POČASTITEV SLAVNEGA OKTOBRA
V	soboto je bila v Novem mestu prva seja odbora za proslavo 50-lefcnice oktobrske revolucije, na kateri so člani Izvolili sa predsednika
Proti-tuberkulozni teden 1967
(Nadaljevanje s 1. str.)
zdravimi? Ali je prav, da oseba, ki je obveščena, da je okužena in da v njej tli tuberkuloza, pa ima vsa sredstva na razpolago, da to okužbo pod kontrolo protituber-kulozne službe zatre, preden se razvije bolezen, ne izvaja navodil protituberkulozne službe? Zavedam se, da je to težek očitek in ga ne bi tako jasno napisal, če bi teh napak ne srečevali vsak dan pri našem delu z bolniki in njihovimi družinami. Na žalost smo v dveh desetletjih brali še preveč primerov družin, katerih usoda potrjuje, da je prišlo do mnogih obolenj tuberkuloze samo zato, ker se bolnik ni zdravil, čeprav mu je bilo zdravljenje omogočeno in velikokrat vsiljeno, pa se je izvijal ali celo na nepošten način oviral de-
lo	vseh tistih, ki skrbe za borbo proti tuberkulozi.
Želim poudariti, da je zdravstvena prosveta še zelo potrebna in da predvsem ni dovolj samo vedeti, kaj je prav in kaj ni prav, ampak se je treba navodil zdravstvene službe tudi držati.
Primarij dr. Ivo Smrečnik
Primarij dr. Ivo Smrečnik gre v Amsterdam
Izvedeii smo, da bo priznani ftiziolog primarij dr. Ivo Smrečnik prve dni oktobra odpotoval v Amsterdam na 19. konferenco mednarodne unije za borbo proti tuberkulozi. Na tej konferenci bo sodelovala vrsta znanih fti-siologav, ki bodo razpravljali
o	perečih vprašanjih protitu-bericuloane in pulmološke službe	Sd
Slavka Zirkelbacha, političnega sekretarja ObK ZKS, za tajnika odbora pa Dolfeta Šuštarja. člani odbora so sprejeli okvirni program prireditev, s katerimi bodo v novomeški občini počastili polsto-letnico usodne zgodovinske prelomnice, ki je odmevala in še odmeva po vsem svetu.
Dolenjski muzej in študijska knjižnica Mirana Jarca bosta pripravila razstavi dokumentov o oktobrski revoluciji in posebej o njenih odmevih v naših krajih. Studijska knjižnica bo pripravila samostojno razstavo knjig, ki govore o oktobrski revoluciji. Potujoča razstava dokumentarnega gradiva bo posebej pripravljena za šole v občini. Delovne organizacije bodo pripravile vrsto samostojnih večjih in manjših proslav, organizirale pa bodo tudi obisk v Dolenjskem muzeju, Dolenjski galeriji in v novomeški študijski knjižnici. Po šolah bodo vrteli zgodovinske filme, občinski praznik Novega mesta pa bo vključil med drugim tudi gostovanje Drame SNG iz Ljubljane, ki bo 28. oktobra v Novem mestu uprizorila Cankarjeve HLAPCE. Tudi Oder mladih bo pripravil nekaj nastopov, na predvečer zgodovinskega dneva pa bo v Novem mestu slavnostna akademija s kulturnim sporedom.
Šolska mladina bo. pisala naloge o pomenu in odmevu oktobrske revolucije; najboljše bodo nagradili. Garnizija JLA bo priredila več predavanj, v njenem kinu bodo vrteli film »Lenin v oktobru«, pri čemer bodo prirejali predstave tudi za šolsko mladino in drugo prebivalstvo. Dolenjski list bo začel nekaj tednov pred obletnico oktobrske revolucije objavljati spis Frančka Sajeta o »Odmevih oktobrske revolucije v naših kraj ih« t razen tega bo domači tednik sproti spremljal priprave in potek obsežnih proslav v občini.
V	torek se je v palači OZN v New Yorku začelo redno zasedanje generalne skupščine svetovne organizacije. Čeprav je na dnevnem redu obilo važnih in perečih vprašanj iz mednarodnega življenja, bo glavna tema vendarle kriza na Srednjem vzhodu in napori številnih držav, da bi našli politično rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse prizadete strani. Vse več je držav, ki se živo zavedajo, kako nujno je najti takšno rešitev in kako velika je pri tem odgovornost OZN. Odkar obstaja svetovna organizacija, morda še nikoli njen ugled ni bil tako ogrožen, kot je danes. Prvič se je zdaj zgodilo, da OZN ni mogla sprejeti nobenega učinkovitega ukrepa, da bi prisilila k umiku napadalca ali da bi ublažila posledice izraelskega napada na sosednje arabske države.
Izredno zasedanje generalne skupščine, ki je bilo neposredno po agresiji sklicano na pobudo Sovjetske zveze, se je končalo brez otipljivih rezultatov. Kako bo zdaj? Ne manjka črnogledih prerokov, ki napovedujejo nov neuspeh, pa tudi ne tistih, ki verjamejo v uspeh. Kot največkrat bo tudi tokrat stvarnost najbrž nekje v sredini. Prav neverjetno je, da bi generalna skupščine kar naenkrat lahko sprejela kakšno resolucijo, ki bi predvidevala ureditev položaja na Srednjem vzhodu in še manj verjetno je, da bi takšno resolucijo lahko tudi uresničila. Tista pot, ki je videti najbolj uresničljiva, je pot napornega in dolgotrajnega prizadevanja vseh miroljubnih držav, da bi dosegle vsaj delno izboljšanje, odstranile neposredno nevarnost za nov spopad in ustvarile temelje, na katerih bi bilo mogoče v prihodno-
sti zgraditi trden mir na tem eksplozivnem področju.
Nemogoče je pri tem spregledati zelo široko in intenzivno diplomatsko akcijo Jugoslavije. Kot je znano že nekaj tednov potujejo po številnih državah sveta osebni odposlanci predsednika Tita, ki državnike seznanjajo z jugoslovansko zamislijo o tem, kaj naj bi storili za politično rešitev srednjevzhod-nega vozla. Jugoslovanski predlogi so dovolj znani in jih zato ni treba posebej naštevati Povejmo le, da
Zasedanje generalne skupščine
je večina državnikov v načelu soglasna z njimi in da so pozitivno odgovorile celo velesile. Z nekaterimi pomisleki se strinjajo z njimi tudi arabske države in le Izrael jih je gladko zavrnil, čeprav so ti predlogi naleteli na splošno odobravanje, bi bilo vendar preveč lahkoverno misliti, da bodo kar tako sprejeti. Eno so besede odobravanja, drugo pa dejanja. Danes pač nihče ne more odkrito razglašati, da mu napetost na Srednjem vzhodu ustreza, toda tako je, in zavezniki Izraela si bodo vsaj na tihem prizadevali, da bi bila morebitna rešitev bolj ugodna za Izrael in tako nesprejemmljiva za Arabce.
Jugoslovanska pobuda bo vseka'
kor zavzemala vidno mesto v iskanju politične rešitve tudi v okviru OZN, naletela na veliko javnega odobravanja in na veliko — čeprav manj javnega — nasprotovanja. Pri tem seveda ne gre za to, ali je ta pobuda jugoslovanska ali koga drugega, najvažnejše je le, da bi z iskrenimi prizadevanji našli kakšno rešitev, če se to ne bo zgodilo, potem ne bo v nevarnosti samo mir na Srednjem vzhodu, ampak tudi ugled OZN, ki je doslej dolga leta ščitil predvsem majhne države pred samovoljnimi posegi močnejših. Na vsak način je zdaj trenutek, ko je nujno potrebno nekaj storiti in ves svet pričakuje, da bo OZN tudi res kaj storila.
Že dolgo ni bilo zasedanja^ generalne skupščine, ki bi se začelo v tako mračnem mednarodnem vzdušju. Napetost po svetu narašča, vojna v Vietnamu je vsak dan hujša, na Srednjem vzhodu topovi zaenkrat samo začasno molčijo, pa tudi drugih žarišč ne manjka. Generalni sekretar OZN U Tant — človek, ki je iskreno predan miru in dela vse, da bi ga ohranil — je v torek v otvoritvenem govoru na generalni skupščini znova opozoril svet, da se bliža tretji svetovni vojni. To je mračna in težka ugotovitev, toda le težko ji je ugovarjati. V časih, ko sila vse bolj gospodari v mednarodnem življenju, je svetovna organizacija za večino držav eno zadnjih upanj. Državniki z vsega sveta, ki so se pravkar zbrali v New Yorku, nosijo pred človeštvom velikansko odgovornost. Svet pričakuje od njih, da mu bodo zagotovili mir in varnost s tem, da bodo trezno, razumno in pravično skušali rešiti probleme, o katerih bodo razpravljali
Bo treba nekatera zdravilišča zapreti?
MALI OGLAS,
Ki ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Pre »ere ga 130 tisoč gospodinj, vdovcev, Kmetovalcev dijakov, uslužbenk in vojakov doma In po svetu! — Poskusite!
(Nadaljevanje s 1. str.)
katera zdravilišča izkopala iz težav. V posebno neugodnem položaju se je znašlo zdravilišče Dobrna, kjer bodo morali odpustiti 60 odst. zaposlenih	ter verjetno zapreti
devet desetin svojih zmogljivosti.	Direktor zdravilišča
tov. Lubej je poudaril, da če se stanje ne bo zboljšalo, bodo morali zdravilišče zapreti. Dolenjska zdravilišča, šmarješke, čateške in Dolenjske	toplice so v nekoli-
ko boljšem položaju, ker imajo	zaradi ugodne lege
precej prehodnih gostov.
Ker skušajo zdravilišča reševati probleme s pridobiva-
njem tujih gostov, bi bilo škoda, če bi zdaj odpuščali zdravstveno osebje, ker bodo tako oslabili zdravstveno poslovanje v bodočnosti, so poudarili na seji. Rogaška Slatina in Cateške Toplice so že prodrle na inozemskem tržišču. Tako imajo v prvem zdravilišču pogodbo z avstrijsko zdravstveno blagajno za klimatsko zdravljenje njihovih članov, v Cateških Toplicah pa se prav te dni zdravi skupina švedskih državljanov.
Razpravljali so tudi o usodi Balneološkega inštituta in poudarili, da je taka ustanova v Sloveniji nujno potrebna ter da bi morale zanj skr-
beti tudi druge zdravstvene ustanove, ne samo klimatska zdravilišča.
Za več kot milijardo Sdin deviz
V	črnomaljski občini so letos v prvih 8 mesecih zamenjali v banki, turistični pisarni in na poštah v Črnomlju, Vinici, Starem trgu, Semiču in Dragatušu za 1,330.811 Ndin tuje valute. Največ so odkupih dolarjev, šilingov in mark. Zanimivo je, da so na pošti v Vinici zamenjali za 553, 883 Ndin tuje valute, kar je okoli 40 odstotkov celotnega zneska.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
■ UVOD V RAZMIŠLJANJA O PRIPRAVAH NA KONGRES. Izvršni komite CK KKS je v ponedeljek razpravljal o prvem osnutku programa priprav. Prihodnje dni bodo obravnavale osnutek še komisije centralnega komiteja, nakar bodo na skupni ■eji predsedstva in izvršnega komiteja izdelali dokončen predlog za javno razpravo.
Po prvih razmišljanjih na ponedeljkovi seji izvršnega komiteja je že mogoče reči, da si vodstvo želi kongres, ki bo rasel od spodaj in ki bo imel delovni značaj. Po svoji vsebini, po jasnosti koncepta, po organizaciji in metodi dela naj bi bil to sodoben kongres, ki bo izražal duha časa in ki bo skladen * doseženo stopnjo razvoja slovenske sodobne družbe.
Kongres bo predvidoma pred prihodnjo jesenjo, se pravi še pred zveznim kongresom, ki bo jeseni prihodnjega leta. Poglavitna tema naj bi bila razprava o idejnopolitičnih vidikih koncepta nadaljnjega razvoja Slovenije v okviru socialistične^ skupnosti Jugoslavije in v sklopu pozitivnih pro oesov v svetu. Na kongresu naj bi tudi ocenili dosežene vsebinske rezultate reorganizacije Zveze komunistov.
Priprave na kongres naj bi, kot so poudarili na seji izvršnega komiteja, pomenile aktivizacijo in mobilnost vsega članstva. V pripravah bi se moral zrcaliti globlji smisel vsebinske preosnove Zveze komunistov.
■ PRIMORSKA — ENA OSNOVNIH STEBROV VERE V NASO PRIHODNOST. V Novi Gorici so slovesno proslavili 20-let-nico priključitve Primorske k Jugoslaviji. Slavnostne seje novogoriške občinske skupščine se je udeležil tudi predsednik izvršnega sveta SRS Stane Kavčič, Id je med drugim dejal, da je bila priključitev Primorske eden največjih rezultatov našega Karodnoosvobodilnega boja. Primorska, ki
je bila potisnjena k tlom, kjer sta bila prepovedana slovenska beseda in pesem, je postala ena osnovnih stebrov vere in zaupanja v naše sile in skupne rezultate.
Občinska skupščina Nove Gorice je naslovila na vse občane poslanico, v kateri jim čestita k prazniku in pokaže na dose-
VI. kongres ZKS prihodnje leto
žene rezultate. Eden največjih dosežkov ^e bil prav gotovo ta, da je v tem obdobju zrastlo novo središče — Nova Gorica.
■ ZBOR ŠERCERJEVE BRIGADE. Sedemsto preživelih šercerjevcev se je udeležilo velikega zbora te slavne brigade v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu. Vrste preživelih bojevnikov, med njimi je bil tudi John Denver-Frank iz Nove Zelandije, je pregledal prvi komandant slovenskih partizanskih enot Franc Leskošek-Luka. V govoru je med drugim dejal, da si na bogatih tradicijah gradimo lepšo prihodnost.
■ LETALO STRMOGLAVILO PRI CELJU. Ko se je športno letalo »Libis« s štirimi potniki v nedeljo vračalo s proslave^ v Slovenj Gradcu, je pri Drešinji vasi blizu Celja nenadoma strmoglavilo in se raztreščilo ob opornih stebrih hmeljišča. Vaščani so takoj priskočili na pomoč, toda enemu izmed potnikov, Jožetu Cimermanu, niso mogli več pomagati. Pilota in obe deklici so odpeljali v celjsko bolnišnico. Vzroke nesreče še raziskujejo.
■ 300 MILIJONOV POMOČI ŽRTVAM AGRESIJE. Koordinacijski odbor za pomoč žrtvam agresije je ugodno ocenil akcijo, ki se že izteka. Izrekel je priznanje in zahvalo vsem, ki so se odzvali in akcijo z velikim razumevanjem in nesebičnostjo podprli.
■ USKLADITEV POKOJNIN 2E V ZAČETKU NOVEGA LETA? Vse je treba storiti, da bi dobili upokojenci, ki so bili upokojen do konca leta 1964, usklađene pokoj-n in p že v začetku novega leta. Tako so sklenili na skupni seji izvršnega odbora in odbora za vprašanja invalidsko pokojninskega zavarovanja skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja.
■ IV. KONGRES ORTOPEDOV IN TRAVMATOLOGOV V LJUBLJANI. Udeležilo se ga je 200 najvidnejših jugoslovanskih zdravnikov in zastopnikov ortopedov in travmatologov drugih dežel. Na kongresu so razpravljali o degenerativnih obolenjih sklepov in o novih metodah zdravljenja.
■ LEOPOLD KRESE — NOVI PREDSEDNIK GOSPODARSKE ZBORNICE. Na skupščini gospodarske zbornice SRS so obravnavali tudi elaborat o problemih našega denarništva. Med drugim so poudarili, da je integracija v močnejše, finančno sposobnejše in v svojo politiko doslednejše denarne zavode vsekakor nuja.
■ VSAK LASTNIK ZEMLJE NAJ BI PRISPEVAL V SKLAD ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA. Odbor republiškega zbora za zdravstvo in socialno politiko je te dni obravnaval osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Pri tem gre predvsem za to, da bi uvedli boljši način financiranja kmečkega zavarovanja in da bi čim-prej zmanjšali primanjkljaj. Prevladuje mnenje, naj bi zavarovanci sami odločali o obseiru nravic in obveznosti za zdravstveno zavarovanje.
MIKA ŠPILJAK V KANADI — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Spiljak je kot osebni odposlanec predsednika Tita dopotoval v Kanado, kjer se bo na čelu jugoslovanske delegacije udeležil proslav ob stoletnici Kanadske konfederacije.
OBISK TURSKIH POSLANCEV — V Jugoslaviji se mudi delegacija turškega parlamenta, ki se s predstavniki naše zvezne skupščine pogovarja o raznih mednarodnih vprašanjih in sodelovanju med parlamentoma naših držav.
VOJSKA BO LAHKO STRELJALA — Kitajske oblasti so izdale vojski navodila, da lahko uporablja orožje za preprečevanje nemirov. Kot je znano, v mnogih kitajskih pokrajinah prihaja do odkritega nasprotovanja Mao Ce Tungu in kulturni revoluciji. Grožnjo s streljanjem razlagajo kot zelo resno opozorilo Maovim nasprotnikom, naj prenehajo nasprotovati politiki sedanjega kitajskega vodstva, ker bodo sicer "• njimi brezobzirno obračunali.
PROTIRAKETNI SISTEM V ZDA — Ameriški obrambni minister McNamara je sporočil, da se je vlada ZDA odločila zgraditi protiraketni obrambni sistem. Ta ukrep, ki bo državo stal ogromno denarja, opravičujejo z »nevarnostjo kitajskega atomskega napada«. Kot Je znano, podoben obrambni sistem proti raketam gradi tudi Sovjetska zveza.
42 2RTEV NOGOMETNE MRZLICE — V turškem mestu Kayse-ri je med neko nogometno tekmo turške n. lige prišlo do strahovitega pretepa med gledalci. V pretepu so ubili najmanj 42 ljudi, okrog 600 pa je bilo ranjenih.
SELITEV UJETNIKOV — Grški vojaški režim je sporočil, da so vse politične ujetnike, ki so bili doslej internirani na otoku Gyaros, prepeljali v zapore na otoku Le ros. Na ta otok so prepeljali okrog 2.000 zapornikov, tako da je zdaj tam zaprtih skupaj več kot 2.500 ljudi.
DIVJANJE URAGANA — Nad mehiškim polotokom Yucatan že nekaj dni divja strahoten uragan, ki so mu dali ime »Beulah«. Doslej Je povzročil smrt 23 ljudi, nekaj deset ljudi pa Je izginilo brez sledu. Povzročil Je tudi ogromno gmotno škodo. Poročajo, da kraji, ki Jih Je prizadel lzgledajo hujše, kot da bi jih bombardirali.
NE HODI DOMOV BREZ
Z RAZPRAVE NA REPUBLIŠKEM USTAVNEM SODIŠČU
Gozdove bo prevzelo GG Brežice
V zasebnih gozdovih na območju Trebelnega, Šentruperta, Mokronoga in Mirne bo v prihodnje gospodarilo GG Brežice
Republiško ustavno sodišče je v petek, 15. septembra, zavrnilo predlog trebanjske občinske skupščine, ki je menila, da 4. in 5. člen republiškega zakona o gozdovih nista v skladu z republiško ustavo. Glavna utemeljitev sodišča: Gozdovi so širšega pomena, zato pa so deležni posebnega varstva; odločanje o njih ne more biti prepuščeno občinam.
»Ne ženejo' nas pravdarske strasti, marveč prepričanje, da so bile kršene ustavno zagotovljene pravice občine. Lastniki gozdov so še pred štirimi leti sklenili kooperacijske Pogodbe z GG Novo mesto,
sam republiški zakon pa ne more natančno določiti zahtev pri formiranju gozdnih gospodarstev. To nalogo je skupščina poverila izvršnemu svetu Slovenije, mnenje občin pa ni pogoj za določanje mej gozdnogospodarskih ravnavi predsednik trebanjske območij, občine.	V razpravi sta sodelovala
Zastopnik republiške skup- tudi direktorja GG Brežice
ščine, ki je z zakonom poverila odločanje o mejah izvršnemu svetu, je odgovoril, da je gospodarjenje v gozdovih širšega pomena in da je
•	'	v Ul OlJL	M«	j	~
ili s tem sodelovanjem zado- republiški zakon v skladu z voljni in so spontano javno ustavo. Pri obravnavanju je nasprotovali pripojitvi k bre- treba imeti pred očmi inte-žiškemu gozdnogospodarskem res širše družbene skupno-območju,« je poudaril na ob- sti in ne posamezne občine,
PRED OBČNIMI ZBORI SINDIKALNIH SVETOV
0 vplivih reforme in o samoupravljanju
Priprave teko od pomladi — Delegati izvoljeni
Ivan Videnič in direktor GG Novo mesto inž. Penca. Tov. Videnič je obrazložil stališče DS GG Brežice, ki zahteva, na se izvede zakonitost, inž. Penca pa je menil, da bi mejo IS lahko spremenil, ne da bi bila kršena načela o formiranju gozdnogospodarskih območij.
Predstavnik sekratariata za zakonodajo je menil: »Pojmo
K
Oktobra—N motel in baza
Po pogodbi mora biti Pufr* nikov motel, ki ga v Treh* njem gradi grosupeljsko gradbeno podjetje, zgrajen do srede oktobra. Dolgotrajno suho vreme je omogočilo, da so dograjena tudi baza službe Pomoč in informaci j«t katere velik napis že pritegtt* je pozornost voznikov motoiv nih vozil. V obeh novih zgradbah bo zaposlenih tudi neicejJ domačinov.
Osebni dohodki rastejo
če primerjamo povprečno skupne osebne dohodke v p®» vem polletju 1967 v občini Novo mesto, ki so dosegli višino 816 Ndin na zaposlenega, s povprečjem leta 1966, ugotovimo, da so v celoti večji za 7 odst.: v gospodarstvu za 7, v negospodarstvu 7- 5 odat V tej primerjavi beležijo dvig vse dejavnosti razen goodar-
Bliža se trgatev, najbolj nestrpno pa jo pričakujejo tam, kjer je lanska toča uničila pridelek in je že vse letošnje leto suša t sodih. Kmečki gospodarji štejejo . .	dneve: »še dvakrat se bom obril, pa bo mošt!« in mi.
vanje 86. člena ustave ne daje s|ij0 prj tem na potrgalko. ki jo bodo kmalu obrali. sbva> kjer 80 osebni dohodki občini takih pravic, kot mi- Seveda pa je treba pred trgatvijo marsikaj postoriti v prvem polletju letos za 11 sli trebanjska občinska skup jn pripraviti posodo Na šentjemejskem sejmu so odst. manjši kot v letu 1966,
Ribničani prodali precej brent, da bo v čem nositi in v zdravstvu, kjer so za 3o/* grozdje (Foto: Polde Miklič)	manjši.
Občni zbori občinskih sindikalnih svetov v dolenjskih, belokranjskih in sredn.iepo-savskih občinah bodo predvidoma v novembru, najkasneje pa v prvi polovici decembra. To so sporočili predsedniki in tajniki ObSS 13. septembra v Novem mestu, kjer so se sešli, da bi se pocenili o pripravah na občne zbore in si povedali misli o °rganizaciji, vlogi in nalogah sindikatov v prihodnjem obdobju. Po izjavah sindikalnih voditeljev se v posameznih občinah pripravljajo na občne zbore od pomladi, do zdaj pa so sindikalne podružnice že izvolile delegate, predsedstva pa zbrala problematiko za osrednja poročila na občnih zborih. Na novomeškem posvetu so tudi povedali, da bodo do občnih zborov razmislili, ali bodo imeli poslej v vod-
Zahvala in želje prof. Hugha Cummingsa
Prof. Hugh Cummings, vodja mednarodne brigade v Mokronogu, katero so sestavljali Mladinci in mladinke iz desetih dežel sveta, je ob vrnitvi v Združene države Amerike Poslal podpredsedniku trebanjske občinske skupščine naslednje pismo:
»Srečno sem se vrnil v domovino, zato se ob tej pridnosti prisrčno zahvaljujem ljudem vaše občine za pomoč to prijateljstvo, ki smo ga bili deležni, ko smo živeli v Mokronogu. Ta kraj ima čudovito naravo in smo bili ve-s®li, ko smo lahko v njem Prebivali in delali. Upam, da bom imel še kdaj možnost obiskati vašo deželo, vašo občino in vaše ljudi. Prosim, sporočite občanom najboljše *®lje od mene, moje žene in £d naših mladih ljudi. V prihodnje nas bo resnično zanihalo, kako napreduje gradnja vodovoda in kako napreduje vaša celotna občina.«
stvih profesionalce (in koliko jih bodo imeli) ali ne. Pričakujejo, da se bodo na občnih zborih občinskih sindikalnih svetov pogovarjali o izvajanju gospodarske reforme, samoupravljanju in podobnem.
^	•	*	v	v
jejm/sca
Na brežiškem sejmu
Precej izbire je bilo v so-boto, 16. septembra, na brežiškem prašičjem sejmu. Kmetovalci so imeli naprodaj 840 pujskov, prodali pa so jih samo 478. Manjše so prodajali po 650—670 Sdin, večje pa po 650 Sdin kilogram.
Na sejmu v Novem mestu
18. septembra je bil na novomeškem sejmu kar dober promet, čeprav je bil isti dan sejem tudi v Škocjanu. V Novem mestu je bilo naprodaj 901 prašičkov, prodanih pa je bilo 748. Za manjše so zahtevali 8.000 do 14.000 Sdin, za večje pa 15.000 do 28.000 Sdin.
ščina, ker se konkretne pristojnosti določajo z zakoni. Republiški zakon o gozdovih ni v nasprotju z ustavnimi določili.«
Ustavno sodišče je nato zavrnilo predlog občinske skupščine. Občina nima pravice pri odločanju o gozdnogospodarskih območjih, ker imajo gozdovi širši pomen za narodno gospodarstvo. Ustava ni
KAKO SE URESNIČUJE SANACIJSKI PROGRAM?
V INISU se počasi obrača na bolje
Precej manj izmeta in neprimerno kvalitetnejše steklo — Prodaja je zdaj bila \ršena, ustavno sodišče na jesen spet stekla — Čeprav bančni krediti še niso odobreni, se je kopa se ne spušča v pravilnost lektiv že lotil uresničevanja sanacijskega programa - 800.000 m2 stekla
odločitve IS, ker je to stvar gospodarske politike, je bilo rečeno v obrazložitvi.
M. LEGAN
za izvoz
RAZPIS
Stanovanjsko podjetje KOČEVJE
razpisuje prosto delovno mesto
HIŠNIKA
v Kočevju, Trg Svobode št. 21 (samski blok) Prejemki po dogovoru. Na razpolago je komfortno -družinsko stanovanje v isti stavbi.
V poštev pridejo osebe, ki prepuste Stanovanjskemu podjetju stanovanje v Kočevju, v katerem sedaj stanujejo.
Nastop takoj
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Iz INISA je slišati zadnje hajalo 60 odst. proizvedene-Čase razveseljive vesti, ki po- ga stekla na velik kup čre-trjujejo obete o izboljšanju, pinj pred tovarno, zdaj pa Kolektivu je uspelo z notra- gre v izmet samo še okoli njimi posegi znatno izboljša- 40 odst. proizvodnje, ti kvaliteto stekla, hkrati pa Zdaj se je izboljšalo
so precej zmanjšali izmet. V začetku letošnjega leta je od-
Izvoz v šestih mesecih
V novomeški občini se je izvoz v primerjavi z lanskim obdobjem povečal v celoti za
62.2 odst. Izvoz na konvertibilno področje se je povečal za 47,6 odst., predstavlja pa
82.2 odst. celotnega izvoza. Najmočnejše povečanje zaznamujemo pri industriji 85, odst., v gozdarstvu za 35,2 odst., v kmetijstvu pa zaostaja in je izvoz za 10,9 odst. manjši od izvoza v lanskem prvem polletju, predvsem zaradi zaščitnih carin na evropskem trgu .
se je izboljšalo tudi stanje v prodaji stekla. INIS so vse letošnje leto močno tiščale velike zaloge stekla, ki ga nikakor niso mogli pro-
okoli 25 milijonov S din, ki jih je kolektiv prispeval is svojih sredstev. Razen tega je bil v avgustu dograjen ia-pustni bazen, v gradnji pa j* še postaja za tekoči naftni plin, katerega bodo uporabljali v bodoče kot gorivo za vse tri temper peči in za ogrevanje podstrojnih komor.
dati. Zdaj se tudi to obrača Sanacijski program je zdaj na boljše: na vrata trka jesen, ko gradbinci dograjujejo stavbe in se zavoljo tega povpraševanje po steklu veča.
Prodajo še vedno zavira precejšen uvoz stekla iz raznih tujih držav. Glede novih
odprt samo še glede kreditnih sredstev, ki so bila te dni že odobrena, sicer pa se je kolektiv INISA njegovega uresničevanja že krepko lotil. Treba bo zgraditi le še tretjo temper peč, opremiti
carinskih ukrepov za dum- novo rezalnico za steklo in ping blago iz uvoza še ne ve- urediti notranji transport.
Tudi Krpan je vzel kobilo s seboj!
(Nadaljevanje s 1. str.)
V Murski Soboti je sodelo valo 9 ekip. V vsaki so bili po trije tekmovalci. Pomerili so se v treh disciplinah. Najprej je komisija preizkusila njihovo obvladanje teorije, nato pa je prišlo na vrsto strniščno oranje z dvobrazdnim plugom in spretnostna vožnja z dvoosno prikolico.
V ekipnem tekmovanju so tekmujoče trojice osvojile sledeče število točk: Brežice — 871,61, Murska Sobota — 820,85, Žalec — 811,16, Ljubljana 770,77, Kranj — 746,74,
Novo mesto — 739,84, Maribor — 738,35, Nova Gorica — 732,66 in Kočevje — 632,81 točke.
Ekipa iz Brežic je sprejela prehodni republiški pokal in plaketo. Fantje so računali na 3. mesto in so bili nad zmago veselo presenečeni.
Tekmovali so tudi posamezniki in na tem tekmovanju je Brežičan osvojil prvo mesto. To je bil Franc Frigelj. Zmagal je z rezultatom 303,39 točke. Po vrstnem redu so mu sledili Stefan Bukvič iz Murske Sobote, Ivan Ločičnik iz Žalca, Ivan Slopšek iz Brežic,
Ernest Smajs iz Žalca in Ivan
do, če bodo novi carinski predpisi zaščitili tudi steklarsko proizvodnjo, ki je prav letos zaradi uvoza utrpela precejšnjo škodo. To bo znano šele, ko bodo sprejete določbe o tem, kaj je dum ping blago iz uvoza in ka.i ni Zavlačevanje s sprejetjem milijona m' sanacijskega programa pri nje leto pa bankah, ki naj bi dale kredite, INISU prav gotovo ni v korist. Pri tem so brez moči, vendar ne držijo rok križem. Lotili ao se uresniče-vanja tistega dela sanacijske-
Glogovšek iz Brežic. Vsi tri* ja programa, ki je trenutno
je predstavniki Spodnjega Posavja so se torej uvrstili na prvih šest mest.
Tekmovali so v dežju, zato je bilo tekmovanje še bolj zahtevno. Traktor so pripeljali s seboj, da so se postavili z njim kot nekoč Krpan s svojo kobilico. Ob vrnitvi so jih v podjetju s ponosom sprejeli. Upravni odbor je dai vsakemu izmed njih po 50.000 Sdin nagrade, ker so tako častno zastopali barve AGRA RIE.
J. T
v njihovi moči, in prav temu gre pripisati izboljšanje kvalitete in doseženo zmanjšanje izmeta. Spremenili so temperaturni režim v kadni peči. v temper pečeh pa doseda nje gorivo (marino olje) zamenjali s propan-butan plinom. Za to dvoje so porabili
Lani so v INISU izdelali 2 milijona mJ stekla, letos bi ga morali (če bi bil sanacijski program uresničen do avgusta 3,5 milijona m toda čeprav se je uresničitev programa zavlekla do konca 1967, bodo letos naredili .2,8 stekla Prihod-bo proizvodnja dosegla v projektu predvideno številko.
INIS je tako velika tovarna, da ne more ravnodušno gledati na izvoz. Letos bodo prodali na tujih tržiščih okoli 800.000 m' stekla. V prihodnosti bodo vsako leto izvažali od 20 do 30 odst. celotne proizvodnje, saj je domače tržišče zanje premajhno. Cena, ki jo dosegajo na tujih tržiščih, je nižja od domače, ker se jim zaradi zahtevnega embaliranja in dolgega prevoza stroški povečajo. M. X
nosne
TOVARIŠ FRANC L
fAVAMl.žAVAMt!
PROBieMt
°vt i OFFtcir
iili
fi£OZETtC
OBIŠČITE
D-markct
v Bršlinu!
V BIFEJU VAM NUDIMO:
■ belo vino po 500 Sdin,
■ rdeče vino po 600 Sdin;
■ vino čez cesto:
■ belo po 400 Sdin,
■ rdeče po 500 Sdin.
V D-marketu boste postreženi tudi s kvalitetnim mesom. Govedini I. vrste smo znižali ceno od 1260 Sdin na 1200 Sdin.
Obiščite Dolenjkin D-market ln prepričajte se o kvalitetnih uslugah!
MNENJE M KRITIKA
Ob praznih stojiščih v Martinji vasi
»Ob teh cenah telet in pitane živine ter možnostih prodaje je za naše pitališče boljše, da je delno prazno, četudi moramo tudi od praznega hleva redno odplačevati posojilo. To je mogoče dokazati s številkami,« menijo v KZ Trebnje, če povprašate, zakaj pitališče ni polno. V enem izmed treh lepih hlevov je uskladiščen krompir, v pitališču s čez tisoč stojišči imajo trenutno le okoli 400 pitancev.
S stališča zadruge ta ukrep t sedanjih okoliščinah ni v nasprotju z dobrim gospodarjenjem, s stališča narodnega gospodarstva pa je to, milo rečeno, slabo gospodarstvo in zapravljanje že ustvarjene vrednosti. Zdaj je resnično lažje ocenjevati nastalo stanje, pa vendar ni odveč opozoriti na glavne vzroke, da zgledno urejeno pitališče z visoko delovno storilnostjo zaposlenih posluje taiko blizu meje rentabilnosti, da mora v slabših tržnih razmerah opuščati pitanje, če hoče zmanjšati izgubo, ki je neizbežna.
Toliko, kot so v svetu sta-
re ekonomske vede, so stari tudi različni pogledi na vlogo velikosti kmetijskega obrata, ne oziraje se, ali je zasebni ali družbeni, šele močan razvoj kmetijske tehnike je povzročil, da se je manjši obrat počasi začel umikati večjemu, ki je bolj sposoben življenja. Vendar pa premoč velikega obrata ni tako preprosta in jasna, da bi veliki obrat dajal večji dohodek na enoto površine samo zaradi tega, ker je velik. če oene močno nihajo, kot je to pri nas. so odnosi še bolj zaviti, saj so ob tem možni večji vzponi uspehi, pa tudi večji padci.
Na to so že od nekdaj opozarjali teoretiki marksizma, pa vendar se je v miselnosti naših vodstev, tudi gospodarstvenih, uveljavilo prepričanje: večji obrat, večja delovna storilnost, večji mora biti dohodek na enoto površine ah na glavo živine .
Večja delovna storilnost pa ne potegne samo po sebi za seboj tudi večje ekonomičnosti proizvodnje, če hkrati zanemarjamo stroške.
Znano je, da ni poceni prireje mesa brez osnovnih krmil: trave, detelje, silaže ipd., pa tudi dobre preskrbo zemlje s hranili ni brez hlevskega gnoja, čim večji je obrat, tem večjo površino zahteva, tem večje so razdalje, od koder je treba pripeljati krmo in kamor je treba odpeljati gnoj, tem večji so prevozni stroški. Ti pa neusmiljeno požirajo prihranek stroškov pri večji delovni storilnosti, ki jo omogoča večje število živine na enem mesto.
Prav . prevozni stroški so namreč najvažnejši vzrok za nizko rentabilnost pitališča. Da je nesreča večja, zaokrožitev in zgostitev zemljišč okoli pitališča zaradi različ-
Kaj pokaže obračun v toplem vrelcu?
Zdravilišče v Dolenjskih Toplicah je letos obiskalo več gostov kot lani, povprečna doba bivanja pa se je skrajšala
Letos do avgusta je imelo zdravilišče v Dolenjskih Toplicah 3.241 gostov, ki so prenočiti 14.161-krat, oziroma so povprečno ostali v zdravilišču 4 do 5 dni. Lani je bilo v enakem času le 2.183 gostov, ki pa so prenočili 22.698-krat, medtem ko je bila povprečna doba bivanja 10 dni.
Zanimivo je, da ima zdravilišče vsako leto več tujih gostov. Lani jih je bilo (v prvih sedmih mesecih) 423,
letos v enakem obdobju pa že 767. Lani so prenočili 2.372-krat, letos pa 3.943-krat.
Povprečna doba bivanja tujih gostov je vsako leto približno ista, doba bivanja domačih gostov pa močno niha. Od lani do letos so doživeli največji skok — navzdol, od lanskega povprečja 11 do 12 dni na letošnje 4 dneve. Bivanje se je skrajšalo zlasti po uveljavitvi predpisov o zdravljenju v zdraviliščih.
V	zdraviliškem turizmu so
— kot v turizmu na splošno
— sušna in bogata obdobja. Bogata obdobja so v sezoni, poleti. Junij in julij sta bila tudi za zdravilišče v Dolenjskih Toplicah najbolj bogata. Od tega je odvisen tudi promet. Lansko leto je bil neko-likanj boljši promet. V začetku letošnjega avgusta so imele Dolenjske Toplice za 130 milijonov S din prometa.
I. ZORAN
nih vzrokov ni bila do kraja izvedena. Njive in travniki so razmetani daleč naokrog, pitališče ni v središču površin in je verjetno tudi pre-liko. Zdaj ne gre s prstom kazati na staro vodstvo zadruge, ko vemo, da je v takratnih razmerah imelo kaj majhen vpliv na odločanje o velikosti obrata, saj je to določal tisti, ki je denar posojal in si tudi zagotovil vrači-
lo.	Prava odgovornost je s tem delno zabrisana, čeprav jo je prevzel kolektiv zadruge. To je bil eden od primerov pisarniškega odločanja o naložbah, ki ni dosti upoštevalo
strokovnega mnenja ali pa je
sililo strokovno mnenje, da se je prilagodilo takratnim razmeram, ki so rodile premalo pretehtane naložbe.
Vsaka šola nekaj stane, vendar pitališče v Martinji vasi ne bo moglo vedno samo čakati na ugodnejše tržno stanje, hlevi stojijo in morajo biti izkoriščeni. Treba bo prej ali slej ukreniti, kar je mogoče, da bo krmljenje cenejše, ustvarjalni dohodek pa večji. Za zgled naj služijo primeri iz razvitih dežel, ko za mnogo manjše obrate izračunajo celo s pomočjo matematičnih metod t. i. linearnega programiranja, kakšen naj bi bil kolobar, kakšne krmne mešanice, kje naj stojijo kmetijski objekti itd., vse z namenom, da bi povečali dohodek.
Inž. M. LEGAN
Zavarovati se je treba za pravo vrednost
Da bi dobili za poginulo živino večjo odškodnino, jo morajo lastniki čim dražje prodati — Nastale škode ocenijo strokovnjaki
Krška Zavarovalnica je v prvem polletju letos sklenila 1759 zavarovalnih pogodb in pri tem ustvarila 4,161.236 N din bruto dohodka. Kot odškodnino za nastale škode so v tem času izplačali 521.405 N din. Za izplačilo nadaljnjih odškodnin jim je ostalo še 3,374.012 N din.
Nastale škode ocenijo strokovnjaki v sporazumu z oškodovanci. Odškodnino za poginulo živino oziroma za v sili zaklano živino ocenijo predvsem na osnovi dejanske vred nosfci, višine zavarovalne vso te in iztrženo ceno. Zato morajo lastniki čimdražje prodati tako živino, da dobijo večjo odškodnino. Na primer: zaklati je treba kravo, vredno
400.000	S din, ki je zavarovana za 200.000 S din. Za to kravo je zavarovanec iztržil 100 tisoč S din. Torej bi morala zavarovalnica plačati še 100 tisoč S dm da bi izplačala
celo zavarovalnino. V tem primeru pa bi zavarovalnica na osnovi svojih izračunov izplačala 150.000 S din, tako da bi dobil zavarovanec 250.000 D din in ne le 200.000, za kolikor je bil zavarovan.
Največ težav jim povzroča neskladje med realno vrednostjo zavarovanih objektov in višino zavarovane vsote. Tako na primer nastane na objektu, ki je vreden 4 milijone S din, škode za milijon S din. Ta objekt je zavarovan samo za 2 milijona S din. Vsekakor zavarovanec ne more pričakovati, da bo dobil milijon odškodnine, ampak samo 500.000 S din. Zato bi se morali zavarovanci zavarovati za celotno vrednost določenega objekta in ne samo za del te vrednosti.
Zavarovalnica Krško zavaruje proti požaru, vlomu, telesnim poškodbam, strojelo-mu, naravnim nezgodam itd. i
Zakaj se branijo javnih telefonov?
Na posvetu, katerega so se IS. marca v Novem mestu udeležili predstavniki turističnih in filatelističnih društev, večjih gostinskih obratov, našega podjetja ter upravniki večjih pošt, je bilo sklenjeno, naj bi za potrebe ljudi uredili javne telefone v vseh večjih krajih pri večjih gostinskih organizacijah. Ti telefoni naj bi ne bili na voljo samo gostom v teh gostiščih, marveč tudi drugim ljudem, predvsem v času, ko so pošte zaprte. Na vidnem mestu bi imeli obešeno napisno ploščo, storitve pa bi zaračunavali po ceniku novomeškega PTT podjetja. Gostišča bi imela za uslugo 50-odstot-ni popust pri mesečni naročnini in za glavni telefon, ki ga uporabljajo tudi za potrebe javnega telefona.
Taki javni telefoni že delajo v hotelu Sremič v Krškem, v hotelu Lahinja v čr. nomlju, v gostišču Grad v Črnomlju in v zdravilišču v Čateških Toplicah, čeravno potrebujejo javne telefone tudi v drugih večjih krajih, nekatera gostinska podjetja niso pristala na to. Dogovori za javni telefon v Sevnici, Brežicah in Novem mestu niso dali sadov, predvsem zaradi tega, ker so gostinske organizacije preklicale prvotno privolitev. V Novem mestu so nekatere že pri prvem pogovoru odklonile take telefone, češ da ne želijo imeti obešenih napisov »javni telefon«. Bojijo se, da bodo ljudje uporabljali telefone tudi v manj nujnih primerih.
Novomeško PTT podjetje želi s temi telefoni predvsem zapolniti vrzel v času, ko so pošte zaprte, z njimi pa bi tudi razbremenili telefonsko omrežje v največjih konicah. Ker bi bili javni telefoni ljudem v veliko korist, želi pošta, da bi gostinske delovne organizacije spremenile odnos do gostov, turistov in občanov.
MIHAEL VONČINA
Nerazveseljiva belina
Pred vami je zemljevid Jugoslavije, kakršnega potrebujete, če držite telefon v roki. Črno označena polja že imajo avtomatizirano telefonsko omrežje (ATC), bele lise pa označujejo kraje, kjer naročniki te prednosti še nimajo. Čas pa je vedno bolj dragocen in čakanje na medkrajevne telefonske pogovore dolgo in mučno - zato nismo takšne beline prav nič veseli!
V Sloveniji nas tepe takšna belina samo še na področju Murske Sobote, Maribora in Celja. Vsi drugi naročniki v Sloveniji obrnejo številko in že čez nekaj sekund lahko govorijo s katerimkoli naročnikom v Jugoslaviji neposredno. Po napovedi PTT pa bodo bele lise na zemljevidu Slovenije izginile že do konca letošnjega decembra! (Kliše: arhiv VEČERA, Maribor).
!•</»* »•> A
LJUBLJANA
0*'< J
ZAGREB
0*1%
OSUEK
OSl'A
Rt JE KA
®N SADKlVI
I f* Hi r*0r>C4
»t»cno
B LUKA
076
BEOGRAD 011Z
9
Tuzla
075
JtJtl
•II /i
SARAJEVO 07t
l«r«
Hostar
PRIŠTINA
038 M
06RA0
SKOPJE
trtiflK 'V
«>€«»• • •I
LEGENDA
% TRANZITNE CENTRALE • GLAVNE CENTRALE OMREŽNIH SKUPIN mmj m MEJE MED TRANZITNIMI OBMOČJI —• MEJE MED OMRE2NIMI SKUPINAMI
0«l KARAKTERISTIČNE ŠTEVILKE OMREŽNIH SKUPIN
OBMOČJA OMREŽNIH SKUPIN. KATERE SO 2E VKLJUČENE V AVTOMATSKI MEDKRAJEVNI TELEFONSKI PROMET
*
— Dokler bom jaz pri hiši, bo Dolenjski list tudi!
„Jaz ga bom odpovedal - jaz pa ne!“
»Ne berem tako nič! Samo za v stranišče pa je, kakor se mi zdi, le predrag ...«
Ge je to res, potem je ugotovitev točna. Drugi pa je pribil:
»Zaradi tistih 450 dinarjev tia pol leta ga pa res ne bom odpovedal, ne zdaj ne kdaj kasneje! Ta denar bom pridobil mimogrede, ko si v me stu ne bom privoščil pol litra ta boljšega. Da bi se zara di poliča vina odpovedal dobrini, se pravi novicam z ma k> manj kot s celega sveta? Pa bi bila hiša brez nasvetov in naukov, ki smo jih p av kmečki ljudje tako potrebni? Ne! Pravzaprav pa tudi otro
in ženska ne bi pustih, saj ga vsi beremo. Mene ne za-Qhna vse tisto o nesrečah ker to preberejo žena in otroci največkrat kar na glas. Za me so članki o kmetijstvu, o gospodarstvu in pa nasveti travnika. To je pa moje pri niši! Ne, kot sem že rekel. Pri naši hiši bo ostal Dolenj ski list, dokler bom jaz!«
Iz kramljanja se je razvila živahna razprava pri kozarcu vina, ki je, kakor pravi tista stara modrost, »prava resnica«. Tako je te dni verjetno tudi marsikje drugod. Najprej se začne pogovor o vremenu Potem o pridelkih, o vojskah Po svetu, o raznih drugih no vicah in podobnem, nato pa ^ končno kdo spotakne še ob časopis. Tokrat smo v vaški gostilni končali pogovor
takole:
»Časopis je namenjen ljudem, ki jim ni vseeno, kaj se po svetu dogaja. Na srečo je takih, ki imajo časopis sa-m° za .podhrbtne namene’, vedno manj«. Zato pa je so Sed, ki je dokazoval, da se otroci ne zmenijo za domači ust (tega mu nismo verjeli!) 111 da ga tudi on sam ne bere, zvedel ta večer tole:
»Da, da, Janez, imaš prav Ce ga res rabiš samo za stra-
nišče in ne dobiš za to kaj boljšega, boš dobil prav pri Dolenjskem listu star papir več kot polovico ceneje. Tam imajo na kupe raznih časopisov, tudi takih iz drugih držav. Prav gobovo ga bodo raje prodah tebi na vago, kakor da bi ga nosili k Odpadu. Nekaj ti pa le priporočamo: če boš šel kupovat za te na-
mene literaturo' na upravo časopisa, nikar ne vzemi nemških časopisov, ki so pisani v gotici! Veš, to so nemške špičaste črke, pa bi se ti lahko zgodilo, da bi se ti ob vsej kulturni uporabi katera kam zapičila ...«
Dalje pa kdaj drugič!
FRANC LUZAR iz Gabrja
Kako je s podražitvijo?
V upravo lista prihajajo dopisnice, zakaj terjajo pismonoše tudi pri tistih naročnikih, ki so letos že poslali 2000 Sdin, še razliko naročnine. 7. septembra smo vse naročnike in bralce lista obvestili na dveh straneh našega lista, zakaj smo morali za letošnje drugo polletje naš časopis podražiti za 450 Sdin. Prosimo Vas, preberite članek »Kaj bi vi storili?«, objavljen 7. 9. 1967.
Naročnina za 1967 znaša torej: za prvo polletje 1000 Sdin, za drugo polletje pa 1450 Sdin. - Pri večini naročnikov terjamo zdaj po 1450 Sdin, medtem ko pri tistih, ki so že prej sami poslali 2000 Sdin, samo razliko 450 Sdin. - Za inozemstvo ostane letos naročnina nespremenjena (3750 Sdin).
Vse naročnike ponovno prosimo, naj pismonošem takoj izročijo naročnino do konca 1967, če želijo list v redu prejemati. Ne pozabite, da je Dolenjski list s sedanjim obsegom (vsak četrtek 28 strani v dveh pokrajinskih izdajah) še vedno najcenejši pokrajinski tednik v državi!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA
Razumemo Vas, tovariš Vrščaj
Pred dnevi smo dobili Pismo upokojenca Jožeta Vrščaja iz Brestanice 69,
ki ga v celoti objavljamo
»20. decembra 1966 sem na-r°Čil vaš list na svoj naslov lTl 9a hkrati tudi plačal za vse je*o 1967 vnaprej z 2000 Sdin fer zdaj pismonoša zahteva Se doplačilo (450 Sdin), češ a ste list podražili, vam spo ocani, da doplačilo odkla yam, ust mi pa ustavite
upokojenec pri 80 letih
*}inimalno pokojnino, ki bi doščala komaj za eno osebo n današnjih razmerah, ko ce-^ r<*stejo iz dneva v dan j ei}dar se morava preživljati se ° Pokojnino oba z ženo, ■^cda z največjo skromnost-
kanje t)refla^a v P°man1'
u*0710 ie s*cer P° zakonu P^vnčena do osebne pokoj-def’ *er ic dokazala 23 let °vne dobe, a ji pokojnine
niso priznali, kljub temu da so bili vsi potrebni dokazi in vse pritožbe poslane na vse forume; vse skupaj je trajalo 10 let, a brez uspeha.
Zaradi navedenih podatkov sem primoran odpovedati se marsičemu, ako hočem, da nama ostanejo sredstva za najnujnejše skromno preživ Ijanje v letih najine onemoglosti. Žalostno je, da se dogajajo v socialistični državi take stvari, ko pa drugi spet žive v izobilju in razkošju ter razmetavajo denar na debelo. Od dela izmozgan človek pa stoji ob strani in čaka na zakon narave, kar bodo dočaka-
li	tudi tisti, ki žive danes v obilju.«
JOŽE VRSČAJ
PRIPIS UREDNIŠTVA: Zares nam je hudo ob vsakem naročniku, ki odpove domači list iz kakršnega koli vzroka. Pred 14 dnevi smo obširno
razložili vsem naročnikom in bralcem vse naše težave in položaj, v kakršnem se Dolenjski list nahaja. Lahko je bilo ugotoviti, da je domači časnik za več kot polovico prepoceni, zdaj pa je sila hujša od naše dobre volje in Dolenjski list smo, žal, morali podražiti za 450 Sdin na polovico leta. Stroški naraščajo vedno bolj, kljub podražitvi pa bomo letos še vedno morali za vsakega naročnika zbrati še enkrat toliko denarja za vsako številko, ki jo dobite v roke! Tu nam pomagajo oglasi, razna reklama in sofinanciranje občin, ki prispevajo za komunske strani po pogodbi svoja sredstva.
Iskreno želimo, da bi se tovarišu Vrščaju položaj kmalu popravil, da bi se spet lahko vrnil med naše redne naročnike!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA
Članek »Skrb za ranjence«, ki ga je o partizanski saniteti v Gorjancih 13. julija objavil v Dolenjskem listu Tone Valentinčič, bi rad dopolnil, oziroma v nekaterih bistvenih stvareh tudi popravil. Kar je avtor napisal za čas po 12. oktobru 1943 iz lastnih spominov, je dragocen prispevek k zgodovini našega osvobodilnega boja, kar pa se nanaša na zgodnejši čas, je neuporabno.
V Gorjancih so imeli drugega težjega ranjenca menda šele 9. junija 1942, ko ustaši napadli skoraj prazno taborišče kostanjeviške čete na Opatovi gori in v pljuča težko ranil Alojza Franka iz Volčkove vasi. Ranjenec je ležal pri Brdikovih v Velikem Banu. Prihajal ga je zdravit dr. Stanko Černelč, ki so ga Italijani 11. maja zaprli, 23. maja pa osvobodili partizani, ko so vdrli v kostanj eviški »klošter« in odprli ječo. Franko je postal Černelčev spremljevalec in pozneje tudi bolničar v prvi Cemelčevi partizanski bolnišnici v Apneniku nad Pleterjami.
V napadu na fašiste na Ratežu v dneh od 18. do 20. junija 1942 so bili ranjeni trije partizani: Jože župan-Tomo z Javorovice, Žan Furar-Matevž iz Velikega Bana, ki je dobil kroglo v desno nadlaket, Jože Kuhar iz Zabor-šta pri Kostanjevici pa skozi kolk Tudi te tri je zdravil zdravnik CemelČ še po kmečkih hišah podgorskih vasi.
V hudi bitki na Hrastu pri Metliki 22. julija 1942 je imel Gorjanski bataljon novih šest ranjencev, od teh ne kega Ljubljančana, Ignaca Sivca iz Grobelj z dvema kroglama v hrbtu in mnogimi ranami od dveh bomb; mladega trgovskega vajenca od šmarjete
— morda se je pisal Dežman — s kroglo skozi roko nad komolcem in Ja neza Brdika iz Bana, ki je po letu dni s svojim komandantom Antonom Kambičem Dušanom padel po izdaji na Ržiščah.
Ran jem so bili tudi trije Belokranjci: komandir Ivan Ivec-Jovič, Franc Kočevar-Ciril, oba iz Metlike ter Stanko Pezdirc iz Črnomlja. Dr. Černelč je vsem nudil prvo pomoč že na bojišču. Nato so ranjence prepeljali skozi Gabrje, ki je bilo takoj bombardirano. Iz Mihovega so Belokranjce vrnili v oskrbo dr. Lojzetu Mihelčiču, ki je imel takrat svoj lazaret v barakah med Sredgoro in Ponikvami pri Mirni gori. Z gorjansko šesterico pa je dr. Černelč v Apneniku nad Pleter jami zasedel prazno hišo jurista Maksimilijana Frica, ki je bil leta 1914 zapisnikar v znanem procesu proti sarajevskemu atentatorju Gavrilu Principu. Fric, ki je imel ženo iz bližnjega Vratnega, je bil prav zaveden Slovenec.
Prvo partizansko bolnišnico v Gor jancih je torej ustanovil dr. Stanko Cemelč šele zadnji teden v juliju v Apneniku, nikakor pa ni nastala »že v začetku leta 1942«. Imela je dve sobi, kuhinjo in klet. S kuharico je v kuhinji spala tudi bolničarka Danica Mi-slejeva, hči učitelja iz Gabrja, pozneje tudi druge, kot Štravsovo iz Gabrja. Bolnišnico je opremil in oskrboval v veliki meri pleterski samostan, da ne rečem kar p. prior dr. Josip E. Leopold. Hrano so zbirale in pošiljale tu di vasi.
Dr. černelč je bil navadno pri četah
v	gozdovih. V bolnišnico je prihajal vsak drugi dan. Ce je bila sila, so poklicali samostanskega lekarnarja brata Bernarda. Nekaj medicinskega orodja so jima pripeljali partizani iz zapuščene ordinacije dr. Dušana Reje na Kaštelu v Šentjerneju. Ko pa sta morala ranjenemu Dežmanu odrezati roko, sta se morala zateči k navadni sadjarski žagi.
V noči pred 10. avgustom je Tomšičev bataljon napadel fašiste na Ratežu. V Apnenik so pripeljali sedem ranjencev, med njimi poznejšega narodnega heroja Stanka Semiča-Dakija. _— Drugi dan so dobili Franca Srebrnjaka iz Hrastja, ki je bil v patrulji pri Smolenji vasi od belih ranjen skozi mehur. Ker v bolnišnici ni bilo prostora, je zdravnik stare ranjence s Hrasta poslal v bataljon, čeprav še niso čisto okrevali. Ozdraveli so vsi
— tudi težko ranjeni Sivec. Srebrnjak je čez tri dni umrl in zapustil mlado ženo in otroka.
V napadu na belogardiste pri Sv. Ani blizu Smolenje vasi 14. avgusta, je bilo zopet več ranjenih, med njimi neki Ivan Zajc v desno stegno. Vse so pripeljali v Apnenik.
Za bolnišnico v Apneniku so vedeli vsi ljudje. Straža pri pleterskem transformatorju, ki je zapirala pot proti bolnišnici, se ne bi mogla upreti večji sovražnikovi sili Komaj bi lahko opozorila na nevarnost drugo četo, če le ta ne bi bila po naključju na pohodu. Zato so se partizani v avgustu odločili, da bodo zgradili v Gorjancih novo bolnišnico, ki bi bila po zgledu la zaretov v Rogu dovolj skrita in vama. Misel pravzaprav ni bila nova, saj sta prostor zanjo iskala že bataljonski komandant Cort z intendantom Rudijem Pirkovičem-Jako, mogoče nekoč po pr-
vi	bitki na Ratežu.
Delo so zaupali dvainštiridesetletnemu tesarju Martinu Zupanu z Ržišč, znanemu po imenu Jerinšč. Živel je v Povšetovi hiši ob potoku v Šmarju pri Šentjerneju in po vojni tam tudi umrl. Pred smrtjo mi je o graditvi bolnišnice napisal kratko poročilo, ki sem ga preveril in dopolnil po drugih virih, zlasti še po pripovedovanju županovega pomočnika Žana Furarja-Ma-tevža, po domače Brka iz Velikega Bana
Bataljonski komandant Ilija Bado vinec in komisar Tine Železnik sta pred sredo avgusta sklicala v Prahovi zidanici v Mihovem domačine. Odbrala sta delavce, ki jim je Ilija plačal deset litrov vina. Pogodili so se, da bo dobival mojster na dan po 30 lir, delavci po 28. Tesarju so dodelili samo najza nesljivejše ljudi: Jožeta Cerkovnika iz Mihovega, Antona Potočarja s Hrušice, ki je gostačil v prazni Zmicovi koči v Mihovem, Martina Apla in Franca Matoza, oba iz Vrhpolja.
V drugi četi je komandir Dušan po klical še Žana Furarja, ki je že pred vojno z županom tesaril, in mu dejal:
»Krf nebeška, Matevž, sedaj pa greš za nekaj časa proč od nas.«
Furar, ki so ga poznali po Podgorju bolj pod imenom Katrični Žan, se je šele zanji čas rešil obveze za ranjeno roko in postal kurir za zvezo s Hrvati na Sošicah, Jezernicah, Malinah in četišah na Žumberku. Nič ni vedel, kam ga sedaj kličejo. Odložil je puško in obdržal pištolo. Tudi od kurirskega daljnogleda se ni hotel ločiti. (čez leto dni najdemo Matevža na komandi sedmega korpusa še ved no kot kurirja in graditelja partizanskih utrdb.)
Prostor za novo bolnišnico v Pendir-jevki je v spremstvu komandanta Ilije in Jožeta Hudoklina iz Gorenjega Vrhpolja izbral tesar župan. Saj je bil star in izkušen divji lovec, ki je poznal tudi najbolj skrite in nedostopne gorske divjine brez poti in gazi. Odločil se je za stransko grapo doline Pendirjevke, globoko pod grebeni gora, ob studencu Peteršilju, ki se izliva v potok Pendirjevko.
Prostor so izbrali 15. avgusta (1942). Takoj drugi dan so začeli z delom. Za hrano so si tesarji sami skrbeli, le po meso in sol je hodil Matevž na Lan gerjev Prežek nad Cerovim logom, kjer je imel bataljon (razen usnjarne) tudi svojo klavnico in prekajevalnico. Za pijačo pa jim je skrbel stari čukaj-ne iz Mihovega.
Kuhinjo so si delavci izkopali dva metra globoko v zemljo in jamo z dvema zamaskiranima vhodoma prekrili, da ni bilo nič sumljivega videti. Dim se je vlekel in razgubljal po dolgem rovu. Kuhal je Matevž, pa tudi tesaril, kolikor mu je dopuščala ranjena roka.
Najprej so nasekali mladih in ravnih bukvičev in jih s čukajnetovo kobilico Lisko navlekli na gradišče. Drevesa so žagali tik ob zemlji in panje prekrivali z blatom in listjem. Z razparanimi in obtesanimi debli so, po zgledu lesenih kmečkih hiš in hramov, zgradili stene in strop, ki so ga na de belo prestlali z listjem in prekrili z zemljo. Trske in vse druge odpadke lesa so skrbno zbirali in sežigali. Streho so pokrili z deskami, ki so jih z žage na Brezovici z volmi vozili Vrhpoljci do Pirove barake. Od tam so jih tesarji na ramah nosili po gazi, ki so si jo utrli ob Peteršilju in jo pozneje zopet skrbno zabrisali, da ni ostalo stopinje niti odlomljene vejice.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Sodražica: je SZDL še potrebna?
To je vprašal na zadnjem sestanku krajevne organizacije SZDL Sodražica njen predsednik. V letnem poročilu je poudaril, da je odbor sprejel več nalog, vendar jih ni mogel uresničiti. Tega ni bil kriv sam, marveč tudi drugi forumi, ki organizaciji niso nudili potrebne pomoči. To naj potrdi tudi naslednji primer:
Krajevni odbor SZDL je na predlog članov razpravljal o cesti po »Zavodi« ter ugotovil, da se zanjo nihče ne briga. Sklenil je, da bo zahteval pismeno pojasnilo ribniške občinske skupščine, stanovanjskega podjetja in kmetijskega gozdarskega posestva iz Kočevja.
Predel Sodražice — »Zavoda« — se v severnem delu razvija v zaokroženo gradbeno naselje, urejene pa nima niti ceste. Zaradi tega bi bilo nujno takoj začeti urejevati vsaj vpadnike za vodo, ki ob slabem vremenu stoji tudi za ped vesoko.
Po treh mesecih čakanja na pismeno zahtevo prebivalcev še nihče ni odgovoril. Občani
tega predela, ki smo pripravljeni tudi sami sodelovati pri gradnji, se upravičeno sprar šujemo, koliko časa bo treba še čakati, da bo ta problem odpravljen z dnevnega reda naših javnih shodov, če pa tega ne bi bilo mogoče kaj kmalu narediti, bi bili vredni vsaj odgovora tistih, ki so za te stvari odgovorni.
SODRA2IČANI
SLOVENŠČINA ZA SLOVENCE
rr
NEMA PROLAZA..."
Povračilo za pomoto
Tovariš urednik!
15. septembra sem v trgovini z železnino NOVOTEH NA pri kandijskem mostu v Novem mestu kupil okoli 3 kg pločevine za obroče. Odštel sem nekaj več kot 1.100 Sdin. Zunaj sem srečal znanca, ki je kupil nekajkrat več take pločevine kot jaz. Ko sva se pogovarjala, po čem je pločevino kdo plačal, sem ugotovil, da so meni zaračunali preveč. Stopil sem v trgovino in povedal, da so se najbrž zmotili. Prodajalec se mi je opravičil in mi vrnil 418 Sdin Imel sem res srečo, da sem pogovor z znancem napeljal na ceno pločevine, sicer bi bili moji obroči občutno dražji od njegovih.
ANTON BERUS Ločna 19
Tokrat ne bom govoril toliko o slovenščini, več o slovenstvu.
Slovenci nismo narod velikih tradicij, vsaj tako ne kot Angleži. Tradicija ;pomeni vse staro, kar so delali in imeli predniki, žal smo prenekateri običaj naših prednikov hote ali nehote pozabili. Navadno se podobnih stvari sramujemo, češ da je preveč »kmečko«. Od običajev prednikov smo v glavnem obdržali nezmanjšano le strast do tožarjenja...
Zelo pozno smo spoznali — ponovno — vrednost starih navad, narodnih noš, jedi, ljudskih običajev. Na marsikaj so nas opomnili tujci. Tako je postala kmečka ohcet ena naj zanimivejših turističnih prireditev!
In na vasi? Precej starih navad se je izrodilo, od kuhinje in prehrane do
porok. Pravimo — standard se je dvignil.
Nedavno sem opazoval poroko na vasi. Fantje so se spomnili na star običaj — šranganje. Svate so »za-šrangali« in vse bi bilo v redu, če bi ne pozabili, da so na Slovenskem!
»Nema prolaza!« je bojevito vpil rahlo okajen fant onstran pregrade vsem, ki so hoteli mimo. »Nema prolaza! Prolaz zabranjen!« itd. Videlo se je, da so že vsi odslužili vojaški rok.
Zanimivost »šranganja«, lepota in patina starodavnosti, vse je bilo skaženo, uničeno. In spomnil sem se, kako naši ljudje radi pozabljajo, kar jih je mati učila dolga leta, pozabljajo, da so Slovenci, pozabljajo na narodno zavest.
»šranganje« ni bilo več tako zanimivo in lepo..
F. G.
Je Novomeščan naredil prekršek?
Tovariš urednik!
K našemu sosedu prihajajo vsako nedeljo na obisk sorodniki iz Novega mesta. Pri-šil so tudi v soboto, 3. junija in s seboj prinesli kokoš, ki je bila naslednji dan že zaklana. Ko smo zvedeli, da je bila prinešena iz Novega me-
sta, kjer se je pojavila kokošja kuga, smo opozorili, da je treba odpadke zakopati, kei se bodo okužile še druge ko koši. Tega pa niso naredili Po enem tednu so začele po ginjati kokoši kar 5 sosedom naenkrat. Poklicali so živino-zdravnika, ki je ugotovil ko košjo kugo in se pozanimal,
Veli'/ del občanov je odrezan od Krškega
Tovariš u rednik!
čeravno vem, da se podjetij, ki želijo samo dobro zaslužiti, taka opozorila kaj mala primejo, vam vseeno opišem, kafco se počutijo prebivalci krške občine, ki so tako rekoč odrezani od občin-skega središča.
Zadnji dve leti smo imeli prebivalci krške občine kar ugodne zveze s Krškim. Ob 6.uri zjutraj vozi avtobus iz Kostanjevice, med potjo pobere potnike iz Prekope, Podbočja, Mraševega, Broda, Kalc-Nakla, Pristave, Vel. Podloga, Gorice, Jelše, Malega Podloga, Gržeče vasi in Dmo vega. Ta avtobus, last »Gor-
Hvaležnost pa taka!
Prav po pobalinsko se je vedla pred tedni v zdravilišču v Dolenjskih Toplicah skupina mladoletnikov, ki je taborila onkraj Sušice v gozdu. Neke noči so mladi »gostje« preplezali ograjo, sneli z vrta koške za odpadke in jih s smetmi vred zmetali v odprt bazen. Tako hvaležnost« so taborniki iz Šentvida pri Ljubljani izkazali zdravilišču zaradi tega, ker jim Je dalo popust pri prehrani in kopanju!	Kopalec
jancev« iz Novega mesta, se vrača v Kostanjevico ob 17.30. Podjetje Izletnik iz Celja je uvedlo še dve progi. Prvi av tobus je vozil iz Krškega ob 9. uri, kar je bilo za tiste, ki so kmalu končali opravke, zelo ugodno.
Toda s prvim junijem je I-letnik spremenil vozni re i: avtobus odhaja v Kostanjevi co že ob 8.30, druga proga pc je bila celo ukinjena. Tako mora sedaj občan, ki do pol devetih ni opravil svojih zadev, čakati v Krškem kar do 17J0. V petek, 16. junija, na primer, je moralo pet ljudi iz omenjenih krajev iti v Krško, da bi dalo izjavo za priznanje pokojnine. Trije so prišli na vrsto do 8.30, dva pa ne. Ker jih je pokošeno seno priganjalo domov, sta odpotovala, ne da bi dala zahtevane izjave. To je zgovoren primer, koliko ljudem pomeni izgubljeni čas.
Zaradi spremembe voznega reda in ukinitve ene proge pa ne bodo trpeli samo prebivalci, marveč tudi trgovina v Keškem in s tem občinski proračun, ki ne bo dobil toliko prometnega davka. Zdaj se bo marsikdo premislil in šel raje nakupovat v Novo mesto ali v Brežice, s katerima so ugodnejše prometne zveze. Krški trgovci in občina pa se bodo lahko obrisali pod nosom za precej zaslužka oziroma dohodka.
JOŽE ŠKETA Podbočje
Še zmeraj čaka mamico...
Mrzel veter mi je bril v lica, ko sem stopala po slabem, s kamenjem posutem kolovozu. Ze sem zagledala prve hiše, ob katerih vodi cesta, na razpotju pa sem opazila deklico. Ročice je imela modre od mraza, zobki so ji šklepetali in drobno telesce se je treslo v premajhnem plaščku.
Stopila sem k otroku in ga vprašala, kaj dela na cesti. Punčka se je obrnila k meni in vprašala:
— Ste kaj videli mojo mamico?
Tisti hip sem se spomnila, čigava je. Spomnila sem se tistega strašnega dne, ko so njeno mamico
pripeljali mrtvo iz Hrastnika, kjer je bila zaposlena, in tudi otroka, ki je stal ob njenem mrtvaškem odru tih in začuden.
Gotovo deklica ni doumela, da bo odslej ob sobotah zaman hodila na razpotje čakat mamico, da bi jo obsula s poljubi in sladkorčki. Pobrskala sem po torbici in ji ponudila zavitek bonbonov. Počasi je stegnila ročico, sklonila glavico in počasi odšla proti domu. Toda v soboto? Spet bo šla na razpotje in čakala mamico, če prav je zvon pri Duhu že pred tremi leti oznanjal njeno smrt.
M. ZALOŽNIK
Odvisna sva le od dobrih ljudi
Tovariš urednik!
Odločila sem se, da Vam napišem kratko pismo, v katerem bi rada opisala življenje na invalidskem vozičku. Stara sem 18 let, brat pa 3; oba sva obsojena, da bova življenje preživela na invalidskem vozičku ali v postelji. Kruta bolezen naju je neusmiljeno prizadela, zato so najine misli puste, zato venomer tavava v samoti, odvisna le od dobrih ljudi. Pri tej bolezni ni nobenega upanja in pomoči.
Verjetno si želiva preveč, ko upava, da bi nam s pomočjo vašega lista ljudje pomagali uresničiti veliko željo — kupiti televizor, ki nama bi krajšal čas bolezni. Mogoče bo kateri bralec pomagal, ko bo bral te žalostne vrstice, zato ne želiva, da bi to pismo romalo v koš.
Vida in Rafael Zupančič Slepšek 12, p. Mokronog
kdo bi jo lahko zanesel v vas. Cepil je vse kokoši, vendar so poginjale še naprej, ker so bile že okužene. Da je bila nesreča še večja, so začeli poginjati tudi piščanci.
Ko je sorodnik iz Novega mesta za to zvedel, je prišel v vas in zatrjeval, da bo do kazal, da je on prinesel zdra vo kokoš. Ker bi vaščani želeli vedeti, če je dovoljeno prinesti kokoš z okuženega področja, vas lepo prosimo za pojasnilo.
T. S. Gradec
18. maja je veterinarski inšpektor Franc Pučko v našem listu objavil članek, v kate rem je opisal, kaj je treba ukreniti, da bi preprečili širjenje bolezni. V sestavku je navedeno, da je na območju novomeške občine do preklica prepovedan promet s perutnino in da bodo kršitve kaznovane. Novomeščan je torej naredil prekršek, pa četudi bi bila kokoš zdrava.
Uredništvo Dol. lista
Ali mopedist ne sme prehitevati?
Tovariš urednik!
V petek, 18. avgusta popoldne sem na cesti iz Krškega na Mirno oz. v lakenski dolini dohitel tovornjak CE 175-39, ki je peljal vroč asfalt. Dohitel sem ga okoli 16. ure v Dol. Lakencu in ga hotel prehiteti. Za prehitevanje sem se odločil zato, ker se mi je mudilo, in ker nisem rad požiral prahu za tovornjakom. Pa se mi ni posre čilo, kar sem bil nameraval, čeprav je bila cesta dovolj široka in vidljivost dobra. Ko je voznik opazil, da ga hočem prehiteti, me je pustil, da sem pripeljal vštric njega, potem pa je naglo zavil na levo in po levi vozil dalje. Malo je manjkalo, da se nisem znašel na bre$u ali v sa dovnjaku, ki je tam. Ne vem, kako bi se stvar končala, ko bi bil zadel drevo. Z menoj se je namreč peljal tudi sin
Tovornjak sem spet poskusil prehiteti v Srednjem Lakencu, a zaman. Posrečilo se mi je, da sem ga prehitel v Gornjem Lakencu, že blizu Mokronoga.
»Vljudnemu« vozniku bi se prav lepo zahvalil za »obzir no« vožnjo, predvsem pa sem mu »hvaležen« za to, da sem lahko sedem kilometrov požiral prah. Priporočil bi ga tudi sodniku za prekrške, Jd naj bi ga poučil, da imamo tudi mopedisti na cesti enake pravice kot vozniki tovornjakov.
Mislim, da taki vozniki ne bi smeli na cesto. Najbrž še kdo tako misli kot jaz.
POLDE MIKLIČ Šentjernej 138
PISMA UREDNIŠTVU
Še enkrat: Negostoljubna postrežba
Tovariš urednik!
Kot prizadeta natakarica kavarne Metropol s tem odgo varjam na sestavek »Negostoljubna postrežba«, ki je bil objavljen v prejšnji številki.
Tov. Jože Vehar in njegov prijatelj sta prišla okoli 23. ure v kavarno in naročila dve steklenici jnva. Takoj sem ju postregla, vendar mi piva nista plačala. Oba sta bila precej zavzeta s kopico razglednic, ki sta jih imela pred seboj na mizi. čez nekaj časa sta naročila še dve hrenovki in jih plačala, ko sta jih po jedla, nato pa vprašala, koliko staneta pivi. Povedala sem jima, da sta za pivi dolžna 5 N din, in še nekaj trenutkov postala pri mizi, ker pa nopeden ni pokazal namere, da bi plačal, sem odšla. Kma lu nato sta naročila še dve kavi in ju takoj plačala. Takrat sem ju poterjala za pla čilo piva, nakar sta oba v en glas začela trditi, da sta pivi že plačala.
Nisem se hotela z njima prepirati in sem odšla od mize. Vprašujem, zakaj je tov. Vehar vprašal, koliko stane pivo, če je bilo to pivo že plačano? Ko sta okoli 24. ure zapuščala kavarno, sta mi pri točilni mizi popiti pivi plačala s pripombo, da se ne bomo prepirali.
Naslednje jutro je prišel tov. Vehar v kavarno in zahteval od mene, naj mu vrnem 5 Ndin, češ da sta pivo dvakrat plačala. Ker se nimam navade prepirati z gosti in ker je kar naprej trdil svoje,
sem mu vrnila 5 Ndin iz svojega žepa. Tega tov. Vehar v svojem sestavku ni omenil. V treh letih, kar sem zaposlena v kavarni, sem postregla veliko dobrih, pa tudi nekaj slabih gostov, z denarjem gostov pa se nisem nikdar okoriščala.
MARIJA BOBNAR, natakarica v kavarni Metropol
Tudi to se zgodi
Tovariš urednik!
Ob smrti svoje žene sem šel v Otočec ,da bi uredil vse potrebno za pogreb. Odgovorni ljudje za ureditev pokopališča sa mi za pokop žene odredili mesto, ki je bilo že oddano. Ta, ki je imel svojce pokopane na tem mestu, je zahteval, da se truplo moje žene prekoplje. Ko sem to zvedel, sem odšel na matični urad v Otočec in zahteval, da me obvestijo o času prekopa. Ker pa so se odgovorni čutili krive, so prekop opravili ponoči brez moje prisotnosti, kar dokazuje njihovo krivdo.
Po izjavi delavcev, ki so opravili prekop, je bila krsta udrta, kar po enem mesecu ne bi smela biti. Mislim, da bi morala uprava pokopališča v Novem mestu prekop opraviti pravilno ter me o njem obvestiti, se čutim prizadetega in imam občutek, da so mi mrtvo ženo ukradli. Vse vaščane in druge ljudi obveščam, da se za tak primer zglasijo na upravi pokopališča v Novem mestu, da se ne bi ponovil primer, kot se je z mojo ženo.
Franc Zibelnik, mož Ana Piletič, sestra Francka Volčjak, sestra Janez Volčjak, brat
TUDI BREZ PRAGOZDA IN DIVJIH ZVERI JE LAHKO ČUDOVITO
S čolnom od Podzemlja do Podzemlja
Peter, učitelj v Podzemlju, si je omislil imenitno počitniško razvedrilo s čolnom, čoln mu je naredil Nemanič iz Gradca. Sprva je hotel, da bi mu čoln poganjal motor, potem pa je dal napraviti vesla.
Nekega dne sva se dogovorila, da bova potovala. Kajpada s čolnom! Določila sva pot; iz Podzemlja po Kolpi do Primostka, po Lahinji, po kopnem do Vinice in spet po Kolpi nazaj v Podzemlje.
Pred potovanjem sva marljivo vadila. Pripraviti sem se moral predvsem jaz, ki mi zamahi s parom vesel niso šli najbolj od rok. Za poskušnjo sva zaveslala iz Podzemlja v Metliko in večkrat do Krasinca in nazaj.
Preden sva šla na pot, sva dobro pregledala čoln in vesla in razdelila pot na tri etape. Ljudje so zmajevali z glavami, ker niso verjeli v
najin uspeh, verjetno pa so tudi mislili, da nisva pri pravi...
Prvi dan: razredčen je se ni posrečilo
Na pot sva odšla ob 14.15. Pravzaprav smo odšli trije, ker je prisedel še upravitelj podzemeljske šole. Hotel je razredčiti ribji zarod, pa se mu ni posrečilo.
Ob sotočju Kolpe in Lahinje je bil prvi postanek. Drugič sva ustavila čoln pri studencu Butljivcu, kjer sva se okrepčala. Za nama je bila Strma pečina. Potem sva priveslala do Krupe in začela rezati vodo po njej. Krupa je pravi kraški potok. Butljivec in Krupa imata vse leto stalno temperaturo 14 stopinj Celzija. V Krupi živijo postrvi, le žal, da so jih brezvestneži skoraj iztrebili
Ob 18.15 sva pristala nad grada-škim jezom.
Tega dne sva preveslala 13 km, za kar sva porabila štiri ure. čoln sva morala prenesti prek petih jezov. Najslabši je v Gradcu, ki mu grozi, da ga bo voda zdaj zdaj prebila.
Za naslenji dan sva si priskrbela zalogo ohlajenega piva, najine glavne pijače.
Drugi dan: križev pot na Lahinji
Pot sva začela sama, ker upravitelja šole ni več mikalo potovati z nama. Posadka v dvoje si je torej naprtila nalogo, da se bo pri' bližala izviru Lahinje. Do črnonv lja je šlo vse po sreči. Od Vranovi-čev dalje je Kolpa dovolj globoka in široka, pa tudi rib je bogata-Preden sva čoln prenesla prek j0.
Janez in Micka sta se odpravila v Trst po nakupih. Prvič sta šla na tuje, in ko je vlak prestopil mejo, sta bila presenečena. Tudi v Italiji so bile enake hiše, enake ceste, enaki hribi in doline kot pri nas. Da, celo ljudje so bili z vlaka videti enaki.
V Trstu sta kaj hitro zakupila lire in do odhoda vlaka jima je preostalo še več debelih ur. Začelo se je brezciljno tavanje po mestu, da bi minil čas. Povsod sami tuji ljudje in tuja govorica, nikjer znanca, s katerim bti človek pokramljal, se pohvalil z nakupi in poveselil, čeprav je ta svet tako podoben našemu, tavata zdaj kot tujca med tisoči tujcev po tujem mestu. Zaman iščeta znan obraz in napeto čakata, da bo uho ujelo domačo govorico. Do odhoda vlaka skopni dobršen del veselja nad skokom v tujino in nad nakupi...
★
Proti izhodu iz vojašnice enote polkovnika Slapnika je koračila gruča objetih vojakov, meo katerimi so bili trije fantje v civilu. Pojejo »Pjesmu rastanka« in na njihovih obrazih sta pomešana žalost in veselje taJco, kot je melodija pesmi zdaj zateglo otožna, zidaj spet presenetljivo vesela. Trije odhajajo domov, drugi pa bodo ostali še nekaj mesecev v vojašnici. Skovalo se je prijateljstvo, zdaj pa je prišel čas ločitve. Vsi so zakipeli od navdušenja, ko sem dvignil fotoaparat, da bi jih slikal.
otovo ste zclaj zagodrnjali: »Kakšno zvezo ima uvod z vojašnico?« Ne hudujte se preveč in malce potrpite, pa se bo odkrilo!
V eni izmed sob vojašnice me je čakalo 10 fantov v siv. vojaških uniformah. Pred njimi so bili samo še trije dnevi življenja v vojaški suknji. Brez zadreg smo začeli pomenek o Novem mestu in Novomeščanih.
»Škoda, da ste v uniformi!«
Ljubomir Božić iz Paračina
je začel:
— Prve dni sem bil malce ®neden. Prvič v uniformi in še v tujem mestu, nerazumljiv jezik in občutek osamljenosti. V začetku sem tiste dni, ko lahko dobimo dovolilnico za izhod v mesto, pomišljal: bi jo vzel ali ne bi?
Počasi se je izboljšalo: za-sem delati v sekciji za sodelovanje s tukajšnjo mla-*ino in spoznavati ljudi. Brez dvoma bi lahko bilo to sodelovanje boljše in obširnejše! Spoznaval sem Novo mesto, ki se mi je prilju-
»Zakaj stikov dino?«
Zlatko Car iz
Samo kino in kavarna - to je premalo!
Srca, ki bijejo pod sivimi vojaškimi uniformami, nam pišejo karakteristiko
— Mladi so in leto dni brez topline domačega ognjišča je zanje dolga doba
— V kavarno na skodelico kave, v kino na ogled filma in kam nato? —
Prisrčna hvaležnost za vsako prijateljsko kretnjo in za vsako mrvico gostoljubnosti!
mi vojaki! Sem prihajamo iz vseh strani Jugoslavije, vseh narodnosti, z različnimi navadami, zato ni čudno, če včasih zaškriplje!
K temu, kar je povedal že Božič, bi dodal: na vežbah smo v času, ko smo bili tu, prekrižarili domala vso novomeško občino. Prebivalci so nas povsod zelo lepo sprejemali. Vabili so nas v hiše in nam ponujali vse, kar je bilo
bilo. Nekateri vojaki pravijo: »Ko bom odslužil, me ne bo nikdar več nazaj!« Jaz bom še prišel! Pobliže sem spoznal več Novomeščanov in bil večkrat pri njih na domu kot gost. Verjemite: to je za vojaka posebno doživetje!
Kultumo-zabavno življenje, ki nam je v mestu na voljo, kadar imamo izhod, je pičlo: kino in kavama, samo to dvoje je na izbiro! To je premalo! Res je, bili so tudi plesi v Domu JLA, toda mlajši oficirji so se očividno bali naše »konkurence« in so nam včasih delali težave pri vstopu...
Dve stvari mi bosta ostali najbolj v spominu:
Na nekem plesu sem spoznal eno vaših deklet. Plesala in kramljala sva ves večer. Ko je bilo treba domov, se je na hitro poslovila od mene še v dvorani in zašepetala: »Skoda, da ste v uniformi!« in odprhutala.
V Mimi peči nas je, ko smo bili na sprehodu, povabila v hišo neka mamica. S hčerko sta nas gostili, kramljali smo o marsičem, vrteli plošče in se pomenkovali. Najraje je govorila o svojem sinu, ki je pri vojakih v Požarevcu. Večkrat smo se oglasili pri njej in vedno je bilo enako lepo. čeprav ne vem, kako se imenuje, ne bom te mamice nikoli zabil!
pri roki; če je bilo vreme slabo, so nam celo kuhali vino!
Za boljše sodelovanje z mladino pa bi svetoval več medsebojnih obiskov. Ko sem hodil v šolo, so nas vojaki zelo pogosto obiskovali, nam pripovedovali o svojih krajih, o vojaškem življenju, nam prirejali ustne časopise, vsako srečanje pa se je končalo s pesmijo in plesom v obojestransko zadovoljstvo. Morda bi poskusili v bodoče na ta način?
»V Novem mestu nisem spoznal nobenega mladinca«
Radoje Jovanovič iz Niša:
— Novo mesto me je prijetno presenetilo z bogastvom kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Za turizem pa je
to, žal, slabo izkoriščeno: nikjer ni nikogar, ki bi svetoval, kaj si oglej, ki bi opozoril na vrednote, ki jih imate.
Za sodelovanje vojakov s tukajšnjo mladino je storjenega veliko premalo. Sprašujem se: kje je vaša organizacija ZM, kje so ostale družbene organizacije, zakaj ni več medsebojnih obiskov in stikov? V Novem mestu je več industrijskih objektov, toda noben kolektiv razen NOVOTEKSA nas ne povabi na ogled in ne ponudi roke za sodelovanje. JLA je velik kolektiv mladih ljudi in od drugih se razlikuje samo po tem, da so v njem mladinci vseh narodnosti. Zakaj nismo nikoli povabljeni na nobeno slavnost, na otvoritve objektov itd.? Zdaj, ko odhajam domov, mi je najbolj žal zato, ker nisem v Novem mestu v letu dni .pobliže spoznal nobenega mladinca!
Belokranjska gostoljubnost je tudi tokrat presenetila
Brativoj Vulin iz Banjaluke:
— Ko že govorimo o pomanjkljivostih sodelovanja, je treba reči,, da je nekaj krivde tudi na nas vojakih!
po-
je tako malo s šolsko mla-
Zagreba:
— V Novo mesto sem prišel precej zbegan. Pred odhodom sem pri znancih in »starih« vojakih zbiral nasvete in navodila, katerim sem se že po prvih dneh smejal... Naši fantje imajo v mestu včasih težave, toda tega smo krivi včasih tudi
nad Flekovim mlinom, sva se zaužila s pivom. Zaveslala sva mimo črnomaljskega tromostovja in mi-Dobličice po Lahinji navzgor. <7° Butoraja je šlo, nenadoma pa se pojavile plitvine in sva mo-*“la čoln vleči. To je v glavnem o-Pravii Peter, obut v stare sandale, ^omagala sva si s Specialko.
Od vasi V. Lahinja se je pričel ^ naju križev pot. Po ozkem rečnem koritu sva se mukoma prebijala. z vesli si nisva mogla pomajci. pač pa sva grabila za veje in *1® Po polževo vlekla naprej. V vo-r1 je bilo dračje, tu in tam so le-*aia tudi hrastova debla. To je bil najtežji del najine poti: za štiri ki-j^nietre sva potrebovala dve uri
.Prebila sva se do mostu v Pod-^Bu, kakšne štiri kilometre od iz-, •**a Lahinje. Za nama je bilo 21,5 nometra poti, ki sva jo preveslala ,esetih urah. Morala sva tudi štirih Jezov, čoln sva pustila Šii ?10sku in prenočila v Dragatu-(Mimogrede sem šel še na se-anek ZK, na katerem zaradi pre-
majhne udeležbe že drugič nismo mogli izvoliti novega sekretarja.)
Tretji dan: prijetno potovanje z dekleti
Sklenila sva, da bova čoln do Vinice prepeljala. To je za primer no ceno opravil Peter Juršak iz Dragatuša. Spravil sem se v čoln na vozu, Peter pa je prisedel k vozniku. Nad Novo lipo smo dohiteli pet deklet in jih povabili naj prisedejo. štiri so si bile sestre, peta pa je bila njihova sestrična. Voznik in Peter sta mi hudo zavidala, ker so dekleta sedela poleg mene. Pot do Vinice je hitro minila.
čoln sva porinila v Kolpo pri vi-niškem mostu. Naložila sva pivo, se najedla in ob enajstih že veslala
po Kolpi navzdol. Neslo naju je iTi"T	.r'"
precej hitreje kot na Lahinji, le ka-	~a Y	9	Y	?.	.	,
dar sva zašla v plitvine so bile Pozivava Belokranjce, da naju težaveNaj>eč rib sva vkieL med snemajo. Morda bi uvedli tekmo-Vinico in Ziljami. Pod Ziljami sva	potl'	sva	jo	pre-
se prvič ustavila. Na levem bregu	B
so se kopali najini sošolci In pekli	ANTON	ŠTAMPOHAR,
jagnje. Nisva mogla počakati, da sa	Gradac	44
je tisto na ražnju speklo, ker naju je čakala še dolga pot. Potovala sva naprej in precej laže kot dotlej, pri čemer so nama nedvomno pomagale dosedanje izkušnje, čoln sva tudi tokrat večkrat vlekla, zlasti med Sračkom in Pako. Pa sva že zagledala most v Krasincu. Bila sva blizu cilja. Sonce je že zašlo, ko sva pristala v Podzemlju.
Zadnji dan sva preveslala 29,5 kilometra poti v devetih urah, vlekla čoln prek 15 jezov in prebrodila več brzic.
Po Lahinji sva torej plula 30, po Kolpi pa okoli 34 kilometrov.
Na koncu sva bila utrujena, hkrati pa tudi zadovoljna, saj sva nedvomno prva naredila to pot. Vseskozi sva bila složna, pri veslanju pa sva se izmenjavala, šele zdaj lahko rečem, da je Bela krajina iz
Morda bi šlo laže z več aktivi ZM in po skupinah?
Danilo Moškatevc iz Slovenske Bistrice:
— Odkar sem v Novem me-sbu, se sprašujem: zakaj je muzej odprt samo na delovne dni dopoldne? Pridružujem se Jovanovičevemu mnenju o turistični neizkorišče-nosti zgodoivnskih in kulturnih znamenitosti. V Novem mestu sta nam na voljo res sam kino in kavarna. Okoliški kraji so polni svojevrstnih lepot in vredni ogleda. Zakaj lahko dobimo dovolilnice samo za izhod v Novo mesto?
K sodelovanju bi pripomnil
Naš učni program je zelo obsežen. Težko je najti čas za izvenarmadno delo in nemalokrat moramo veliko moledovati pri starešinah, preden kaj dosežemo! Pripravljenosti za sodelovanje pa je dovolj pri vaši mladini in pri nas vojakih, le organiziranih oblik še nismo našli!
Ker bo ta razgovor objavljen, prosim, pripišite še to: vsi vojaki iz enote polkovnika Slapnika se iskreno zahvaljujemo prebivalcem belokranjskih vasi za prisrčen sprejem in iskreno gostoljubnost v času, ko smo se mudili pri njih na vajah!
' fr
samo to: morda je ovira dejstvo, da nas je vojakov v enoti več kot mladincev v kateremkoli mladinskem aktivu ali tovarni? Najbrž bi kazalo več sodelovati s posameznimi aktivi ZM po vaseh, pri nas pa organizirati sodelovanje po skupinah. K pripombam o zadržanosti našega mestnega prebivalstva do uniforme pa bi kot Slovenec dodal to: ta zadržanost je brez nacionalnega obeležja!
V Novem mestu imam več staTih znancev, toda zdaj, ko sem služil tu vojake, se je tudi njihov odnos do mene spremenil. Skratka: ni bilo več tako kot v časih, ko sem jih obiskoval kot civilist!
»Kje je vaš pevski zbor?«
Ivan Barišič iz Djakova:
— Novo mesto imam v lepem spominu že od 1963, ko sem šel tod kot študent na pohodu, ki so ga priredile jugoslovanske univerze. Takrat ste nas sprejeli zelo lepo. Na Glavnem trgu nam je zapel v pozdrav velik pevski zbor. Takrat sem prvič slišal slovensko narodno pesem in zelo mi je ugajala.
Ko sem pred letom odhajal sem k vojakom, so mi v mojem kraju pripovedovali, da ste Slovenci skopi in vase zaprti ljudje. Reči moram, da sem se prepričal o nasprotnem. V enoti sem delal v skladišču in tu sem po poslovni poti spoznal več Novomeščanov. Spoprijateljili smo se, obiskoval sem jih na do-
mu in preživel z njimi mnogo prijetnih uiric, za kar sem jim iz srca hvaležen.
Pevski zbor, ki sem ga poslušal 1963, pa sem tokrat pogrešal. Povpraševal sem po njem, vendar ni nihče vedel odgovora. Kaj je z njim?
*
Tako nam pišejo karakteristiko fantje, ki preživijo leto dni med nami. Velika večina odnese to karakteristiko s seboj, ne da bi jo dala nam prebrati. Ne damo jim priložnosti za to. Zakaj se mnogi izmed njih počutijo med nami kot Janez in Micka po nakupih na tujem?
Vojaška uniforma ;e siva in groba. Toda nosijo jo fantje, ki bodo morda nekoč branili to našo -semljo in prelili svojo srčno kri zanjo. Mar torej ne zaslužijo toplega pogleda in pri jame besede?
Vam, dekleta, pa na uho: nikar ne recite vojaku po prijetnem večeru: »škoda, fant, da si v uniformi!« Tako kakor vam bije tudi njemu v prsih (le da pod vojaško suknjo) mlado srce! Uniforma prav nič ne utesnjuje bitja tega srca! Vam, mamice po vaseh in mestu, ki ste te fante sprejele kdaj pa kdaj kot svoje, še zlasti pa Tebi, neznana mamica iz Mirne peči, v imenu vojakov in v našem imenu: PRISRČNA HVALA!
MILOŠ JAKOPEC
Razstava »Grafike starih mojstrov« v Krškem
V soboto, 23. septembra, bodo ob 18. uri v krški galeriji odprli novo umetniško razstavo: poseben izbor 37 starih grafičnih listov in ba-krorezne plošče iz znane zbirke Pokrajinskega muzeja v Celju. Razstavo, ki bo odprta do 1. oktobra, bo odprla in imela uvodno besedo Milena Moškon, kustodinja celjskega muzeja. Z novo kulturno prireditvijo v Krškem se bomo seznanili predvsem z obdobjem renesanse in baroka, zlasti pa bo zanimiv vpogled v razvoj grafičnih tehnik preteklih stoletij v Evropi.
Grič je ponovno oživel
Prvi vtis, ki so ga dobili gostje v novi restavraciji na Čatežu, je bil ta, da je stiska enaka kot prej. četudi je restavracija pridobila veliko prostora, so bila minuli teden od jtrtra do večera zasedena vsa omizja. Obiskovalci z velesejma so napolnili gostišče do zadnjega kotička.
Dobra
prava
JE
mercator
kava!
PISMA UREDNIŠTVU
Odgovor	na	„Zlato jamo	na pokopališču”
Jože Panjan iz Novega vse druge pogrebne in slič- formalni razlog, da je zavod povečanjem števila delavcev, * n id mm ip ne storitve v zvezi s prevozi vložil upravno tožbo proti s čimer bi se normalizirali mesta, Breg m, nam je ^ pogrebi umrlih oseb itd. občinski odločbi o preneha- delovni pogoji in s tem nor-14.9.1967 v imenu kolekti- *	ooudari-	nJu- Tožba tudi 111 bila Prav malizirale tudi višine oseb-
va Zavoda za upravo poko- t,	to	delo	res ni ta- ostra- temveč Popolnoma nih dohodkov. Mislimo na-
pališč v Novem mest« po- ^ teto sJoko™o	po-	normalna. Ni bila vložena dalje da m glogov za po-
, . „	.	ukorio	upndar ie zaradi nezakomtega postop polno likvidacijo zavoda,
slal naslednji odgovor na udarja elan ) nobene(Ja ka, temveč zato, ker razlogi, vendar podrobnosti o tem
članek »Zlata jama na po-	“voma	•	zaradi katerih naj bi zavod ne sodijo v okvir tega član-
kopališču« ki je bil objav SflreTemTvo zSstfpa Prenehal, niso tfcti, ki jih ka. Pa tudi o tem, ali naj Ijen v bolenjskem listu Si Sost.ifekcij tu- preideva za prenehanje te- P^rehne rnluge vboioie m r.	.	..	.. „Hranili npvarn n	melj ni zakon o zavodih, pa vrši komunalno podjetje —
7.9.1967. Odgovor objavlja- di zdravju nevarno.	^ zato> ker v odločbi „ave- tako se tudi navaja v članku
mo v celoti.	Vsi	trije člani te delovne	deni	razlogi	v	resnici ne ob-	— je treba pomisliti, da po-
UREDNIŠTVO skupnosti so morali ravno stajajo. Tako je vsaj zavod grebnih uslug menda res ne zaradi zgoraj opisanega po- prepričan, odločilo pa bo o gre enačiti s komunalnimi Razmere in zlasti delovni ložaja vlagati več truda in tem ustrezno sodišče.	uslugami, kamor spada po-
pogoji edinih treh članov	Za-	dela,	opravljati permanentno	, .	.	vsem drugačna kategorija
voda za upravo pokopališč	nadurno delo, skratka, biti	uslug, pa najsi gre za kana-
Novo mesto res niso naj- na razpolago za ustrezne sto- P°tegnin po pei povprečnin lizacij0> urejanje cest in na-bolj normalni in jih je po- ritve skoraj dan in noč. V mesečnift PlaC-	sadov ali pobiranje smeti,
trebno urediti, vendar pa je taki situaciji pa je čisto ja- Podpisani člani delovne situacija precej drugačna, sno, da se je vrednost dela skupnosti mislimo, da bi bi-kot jo opisuje članek »Zlata povečala in da so se osebni io resnično potrebno urediti
jama na pokopališču«.
Zavod opravlja poleg vzdrževanja obeh pokopališč in opravljanja pogrebnih storitev tudi celodnevno dežurno službo (po potrebi pa tudi
dohodki tudi povečali. Le-ti razmere v
so se vseskozi izplačevali na__________________
podlagi pravilnika osebnih dohodkov iz leto 1965, ki je bil glede na spremenjene razmere dopolnjen v letu 1967. Dejstvo je, da je zavod
zavodu zlasti s
JOŽE PANJAN, 1. r. RU2A ŠMALC, 1. r. ALBIN KOZLEVČAR, 1. r.
ZLATA JAMA ali: „Usta polna socializma, srce polno egoizma!“
Ko se je v 36. številki Do- razumeti, pri vsej zadevi nt lenjskega lista zabliskalo ob šlo za kazniva dejanja. Lju-»zlati jami na pokopališču«, dje pa smo že taki, da vpije-je lahko vsakdo vedel, da bo mo »živijo«, ko nekdo že do-zatem tudi zagrmelo in kma■ bro živi, in spet: »Dol z lu treščilo. Zagrmelo je v njim!« takrat, ko že ni več 37. št. našega lista, udarilo na položaju, ki smo mu ga pa bo najpozneje 20. septem- zavidali in mu (vsaj nekate-
bra, ko bo zasedala občinska skupščina v Novem mestu. Drugače pri vsem tem tudi ne more biti.
Kolikor morem (kot popoln laik v pravnih zadevah)
BOLJ KO MEŠAŠ, BOLJ SMRDI
ponoči) za prevoze tistih ki od začeJtka leta 1967 daije umrjejo v bolnici, v njihov ustvarjal dohodek Vključno
domači kraj, prevoze pokoj nih v zvezi z avtomobilskimi nesrečami in v sličnih pri-
s svojo lastno dejavnostjo, s katero je ustvarjal vire za vzdrževanje in izplačilo oseb-
Ni resnično, da je neresnično!
menh vse to pa na razme- dohodkov. V osebne do roma širokem območju, saj hQdke	ni gteti samo nor.
se območje avto ceste razte- malne lače za normalno 7.
za od Ivančne gorice do Krškega. Za vse to delo bi zavod potreboval ne samo direktorja (ker nekdo pač mora to biti), računovodjo in grobarja, temveč vsaj še ene-
urno delo, temveč celotni dohodek, bolje rečeno prejemek, za delo, ki traja neprekinjeno ves dan, ki je samo na sebi neprijetno in težko sprejemljivo z vsemi do-
ga ah dva Šoferja m »saj Se	nadure	m noina de.
dva redna delavca^Narava te-	d^tfe	lzvirajočlml	*
ga	dela je	namreč	taka, da	raidelilvc d0{,lčk!l	„	plaaia
ga ni mogoče uokvmti v red-	delavcl	ne
m	7-urm delovni cas temveč	p
se	notreba	do teh	storitvah	moreJ° nastopiti)	plačila za
se	potreha	po ten	storitvah	delQ Qb praznikih	^	nede-
razširi preko celega dneva, v veliko primerih pa tudi v noč.
Do konca leta 1966 je za-
ijah in podobno. Tako se je zgodilo, da je ob danih raz merah povprečni osebni do hodek v letu 1967 zrasel na
vod imel sistemiziranih le 5 281.126 S din mesečno (in ne segel v prvih osmih mesecih
Na zahtevo treh članov kolektiva novomeškega zavoda za upravo pokopališč in v skladu z zakonom o tisku objavljamo njihovo pojasnilo o »ne najbolj normalnih razmerah in delovnih pogojih v njihovem zavodu. — Ker podpisani zatrjujejo, da podatki, ki sem jih 7. 9. 1967 navedel v sestavku »Zlata jama na pokopališču« niso resnični, mi ne preostane drugega, kot da jih za javnost še bolj podrobno opišem.
V nadaljevanju torej samo pojasnila k njihovim bistvenim (tukaj krepko tiskanim) pripombam na moje poročilo:
| Dotacij občine ni bilo
več... Letos je bilo v proračunu za zavod predvidenih
800.000 Sdin, izkoristili so
400.000 Sdin ..
■ Medtem ko je zavod s
petimi delavci v letu 1966 do-
mo skromen pogled v »računico« zavoda:
Primerjava nekaterih cen (v Sdin) za lani in letos:
1966	1967
6.500 10.000 4.000 tO.OOO
4.000 8.000
7.100 9.000
delovnih mest, to pa v glav nem zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, saj je prejemal celo dotacije od občine. Z letom 1967 pa se je situacija spremenila. Predvsem sta odšla dva delavca — direktor v pokoj, en delavec
13,498.436 Sdin prometa, je v istem obdobju leta 1967 le s tremi edinimi delavci dosegel 22,759.837 Sdin prometa. — Dejanski promet se je povečal za 25 odst., denarni pa za 69 odst — Na čigav račun neki, če ne na račun potro-
348.422 S din, kot je v član ku nepravilno rečeno).
V ostalem je članek neobjektivno in brez potrebe tako ostro prikazal razmere v zavodu:
Cene pogrebnih uslug so pa je samovoljno zapustil normalne, cenik pa vsako- šnika!? Namesto, da bi si ta delo. Na drugi strani pa je	mur 113 razpolago.	»ekstra profit« razdelilo pet
promet (število storitev) pri- Pokopališče je oskrbovano ljudi, so si ga samo trije! čel močno nihati, najprej je danim razmeram ustrezno in >•... Je razumljivo, da so zastal, potem pa se dvignil, se ne strinjamo s trditvijo, edinj trije člani kolektiva — Dotacij občine ni bilo več. da bi delavec »morda kdaj direktor, računovodja in gro-2e se je zavod hotel prilago- oplel tudi katero od glavnih bar — morali opravljati, če diti novi situaciji, tudi z raz-	stezic«.	naj se tako izrazimo po več
pisom delovnih mest, pa se	j^i resnično,	da bi	računo-	funkcij hkrati... in ... Ni
je v maju 1967 sprožilo vpra- vodkinja kadarkoli izjavila, resnično, da bi delavci trdili, Sanje likvidacije zavoda, saj da je pian dohodkov in iz- da vsak izmed njih dela za je občina 21.6.1967 izdala datk0v narejen samo zaradi tri... (Komentar menda ni zadevno odločbo. Istočasno občine. Novinarju je poveda- potreben!?) se je število storitev močno ja ravno obratno, da mora H Ni pri tem odveč pou-povečalo in edini preostali zavod kijut» svoji’ majhnosti darjati, da vse to delo res da trije člani delovne skupnosti opravljati vse formalnosti ni tako zelo strokovno (kot so delo komaj zmagovali in pri poslovanju, pa če jih poudarja člankar), vendar je praktično bili v službi od ju- kdo zahteva ali ne, da pa brez dvoma težko, nobenega tra do večera. Medtem ko je jih občina nikdar ni zahte- zavidanja vredno, psihološko o «aHmi /inioTv.1 t, lofi,	vala	težko sprejemljivo, zlasti pa
Ni' resnično, da bi delavci	nevarnosti	infekcij	tu-
trdili, da vsak	ismed	njih	de-	dl *drav->“ nevarno. - Kaj bi
la za tri oz. da imata računovodkinja in direktor vsak po tri službe, vsaj ne v ta-x	t	kem smislu, kot je to na
Ob takem številu storitev atraktiVen način prikazano v oz prometa in ob taki situa- člank čeg da bl bar ko. ciji, ko delovna skupnost ni pal tri’ grobov0 hkratl za.
izkop jame usluge uprave infekcijski dodatek
pregrinjalo, rjuha, parte, sveče (pregrinjalo, til in rjuha stanejo v trgovini največ 3.000 Sdin!)
In še konkreten račun za pogreb Agič Jožeta iz KZ Metlika:
sto: od 146.800 Sdin so ga kaj hitro znižali na t)5.300 Sdin!
[g Sicer pa je bil cenik vsakomur na razpolago! Če občinska skupščina, ki ga je dobila na vpogled aprila letos, ni intervenirala, kako naj bi potem — mrliči!?
g Ni resnično, da bi računovodkinja kdajkoli izjavila, da je bil plan dohodkov in izdatkov narejen samo zaradi občine. — čeprav mi je to šmalčeva izjava vpričo "ržne ga inšpektorja, ne bo ^rena soočenja, saj se tega plana
rij skušali oblizati pete...
Sprašujem se, zakaj se nihče ne upa kritizirati pomanjkljivosti v zakonodaji, ki tako »samoupravljanje« omogoča. In seveda tudi tiste, ki so omotični ali kakrkoli že mehanično dvignili roke in s tem potrdil zakon, ki ga seveda moramo spoštovati. Zakon in predpis sta lahko v redu in dobra — kje pa je služba družbenega knjigovodstva, ki ji navadni zemljani pravimo tudi »državna kontrola«? Kontrole je odločno premalo! Kdo je še vrnil denar, ki ga je po sodbi drugih dobil neupravičeno? Ni še bilo takega patriota in idealista, ki bi dandanes rekel: »Tega pa nisem zaslužil in se ne upam pod pisati prejem tega zneska ...« No, morda je to tudi razumljivo, saj bi mu lahko sicer rekli, da je osel. Lahko bi ga ožigosali celo z demago gom, češ da ima tu nekaj drugega za bregom in da je špekulant. Denarja se torej nihče ne brani. Tako iznajd
niti v	sanjah niso držali	;n	tjive ljudi, kot so bili opisa
tudi praksa dokazuje, za kaj trije iz »zlate lame«, bi so ga sestavili!	treba	celo	pohvaliti.
■	. čemur se v ljudski	Morda po predpisih res	pred-
govorici pravi: »da delaš	za	stavljajo kolektiv ali če	hoče-
tri«. —	Dovolite torej, da	‘u-	ie »podjetje«. Njihova	»pro
krsta lesena pregrinjalo in rjuha dvig trupla prevoz (za 70 km!) šofer
upravne usluge infekcijski dodatek pristojbina za obveščanje taksa
SPUPAJ Sdin:	~
45.000
9.000 .3.000
28.000
10.000 10.000
8500
2.400
2.000
117.400
di jaz uporabljam ljudsko govorico, da se je tričlanski kolektiv »z vsemi dvanajsti mi« uprl likvidaciji zavoda — Trikrat štiri pa je dvanajst, ali ne? vsaj tako so mi zatrdili občinski organi, ki se ukvarjajo z likvidacijo.
■ Tožba (ki ni bila prav nič ostra) ni bila vložena zaradi nezakonitega postopka, ampak zato, ker postopek ni bil zakonit (ni ustrezal razlogom, ki jih predvideva Temeljni zakon o zavodih!) Hvala lepa za pojasnilo!
g Ni resnično, da bi delavci potegnili po pet po vprečnih mesečnih plač. — Dovolite, da še enkrat ponovim izračun za Ružo Šmalc za junij 1967:
os. dohodek in
zavod s petimi delavci v letu 1966 dosegel v prvih osmih mesecih 13,498.436 S din prometa, Je v Istem obdobju leta 1967 le s tremi edinimi delavci dosegel 22,759.837 S din prometa.
vedela, ali naj spričo grozde	s	tremi	krampi	hkra-
likvidacije poskrbi za večje število delavcev, Je razumljivo, da so edini trije člani kolektiva — direktor, računovodja in grobar — morali
ti itd. Res je le to, da so delavci povedali novinarju stvarno stanje, da delajo toliko, kot Je že zgoraj opisano ln čemur se v ljudski go-
potem rekli zdravniki, miličniki, rudarji, mornarji, šoferji reševalnih avtomobilov, kriminalistični uslužbenci in končno tudi — novinarji! (ki pa žal nimajo tako visokih osebnih dohodkov!).
I Pokopališče je danim razmeram ustrezno oskrbovano in tako se je zgodilo, da je ob danih razmerah po vprečni osebni dohodek v letu 1967 zrasel na 281.126 Sdin mesečno (in ne 348.422 Sdm, kot je v članku nepravilno rečeno), -r V članku »Zlata jama na pokopališču« ni nikjer rečeno, da Je povprečni
opravljati, če naj se tako iz- vorici pravi: »delati za tri« razimo, po več funkcij hkrati, če so hoteli, da bo delo Neresnično Je prikazano v zavoda teklo normalno. Ta- članku, kako da se je tričlan-ko ni šlo drugače, kot da je ski kolektiv »z vsemi dva-v. d. direktorja istočasno kot najstimi« uprl likvidaciji za- osebni dohodek v letu 1967 šofer opravljal vse prevoze voda. To je bilo tako: obči- zrasel na 348.422 Sdin, pač pokojnikov, naj si bo podne- na Je odločila, da zavod po- pa še vedno trdim, da so si vi ali ponoči, na delovni ali polnoma preneha, njegovo vsi omenjeni trije zaposleni nedelovni dan, računovodki- dejavnost pa prevzame ko- letos od aprila do avgusta nja, da ni opravljala samo ra- munalno podjetje. Taka od- dali izplačati 5,226.331 Sdm čunovodskih poslov, temveč ločitev pomeni, da vsi trije neto osebnih dohodkov za vso administracijo, poslovanje delavci izgubijo službo brez svoje delo. Na enega zaposle-s strankami, nabavno in pro- najmanjše garancije, da do- nega je torej v tem času poda jno službo z dežuran jem be novo zaposlitev. Drugače vprečni mesečni dohodek 348 in urejanjem potrebnih for- bi bilo. če bi občina odloči- tisoč 422 Sdin! Ob teh danih malnostl s svojci pokojni- la, da se zavod pripoji razmerah pa bl bili lahko kov, edini preostali delavec h komunalnemu podjetju, novomeški pokopališči naj-pa da je skrbel za oskrbo- Pri tem bi vsi trije delavci lepši v Sloveniji! vanje dvoje pokopališč, izko- lahko ostali na svojih delov- ■ Cene pogrebnih uslug
izvodnja« je bila »ustaljena in zagotovljena«, vsak človek z njihovega področja pa bo nekoč tudi njihova »suro vina«
Mar ni smešno, če primer lamo s tem zavodom podjetje, ki gre v konkurz? »Niso bili sposobni!« — tako bomo ugotovili. Znati je treba! Pri opisanem zavodu pa nam ne gredo v račun preveliki pre-lemki. Mar to pomeni, da smo jim samo nevoščljivi? Njihove plače primerjamo z direktorskimi, čeprav dobro vemo, da je še mnogo takih direktorjev, ki tudi nimajo kakšne večje šolske izobrazbe, pa vendar dobro gospodarijo, ker se njihovi pomočniki spoznajo na poslovanje.
Ne zagovarjam ljudi, ki so prejemali take dohodke; trdim le, da nismo dosledni, ko gre za pohvalo ali kritiko. Potrošniki nikoli ne vprašamo, kdo vse se okorišča s pretiranimi cenami! Radove den sem, za koliko se bo znižala cena pogrebu od sedanjih 80.000 S din, ko bo to delo prevzelo kalco drugo podjetje ali ustanova, npr. Komunala. Kje je jamstvo, da tudi drugje ne bo tako?
Lahko bi zase rekel »Kaj me briga, če Cigana zebe!« Ce je dejal Ribničan, ko je bil krompir debel: »Takega smo pridelali!«, m takrat. ko je bil droban. »Takega nam je dal Bog«, potem pribijem: to je samoupravljanje v praksi! Bedak Je tisti, ki misli, da ima kdo raje drugega (tudi državo) kakor pa sa-
navali 2.000 do	3.000	Sdin,	še	pripomniti,	da	sta	mi	vse	v	rnega sebe! Pri komentarjih
posebej	pa	10.000	Sdin	»za	sestavku	uporabljene	.nfor-	v zadnjem članku je to lepo
usluge uprave«!
Krste, kupljene po 13.300 Sdin, so prodajali po 33.000 Sdin in še dražje.
Za Grašičev pogreb trač. št. 222/67 od 7. 8. 1967) so poslali tovarni IMV račun za 337.700 Sdin! Stroški so po kalkulaciji pogrebnega zavoda znašali (samo!) 237.700 Sdin, vendar so do prihoda tržnega inšpektorja to napa-
ko Industriji motornih vozil	del. dobička za	junij:
»čisto pozabili« priznati!	ena šestina dobička
V. d, direktorja Jože Pa-	P“"^.
njan trdi, da so zaračunavali ‘ TTD., kilometrino po 200 Sdin.	V	SKUPAJ:
nobenem primeru (razen	v	deljeno s 5 _
enem, kjer so zaračunali ki- povprečni osebni dohodek
Sdin
362.663
43.000
56.700
462.363
92.472
lometer po 300 Sdin) pa mso napisali, koliko kilometrov so peljali, le stroški za prevoz so bili v mnogo primerih tudi po trikrat višji kot pa bi znesla izračunana kilometrina z ozirom na prevoženo razdaljo! Mimo kilometrine so zaračunavali še stroške za šoferja in spremljevalca, stroške za obveščanje šoferja, stroške za čakanje šoferja ..
na Dolenjskem v tem mesecu pa je bil okrog 80.000 Sdin!
■	. . je treba pomisliti, da
pogrebnih uslug menda res ne gre enačiti s komunalnimi uslugami. — Republiški zakon o komunalnih delovmh organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, pravi v 1. členu takole:
— sem spada tudi: pogrebna dejavnost ter urejanje in
Takse za navaden pogreb ni, za cerkveni pogreb ali za vzdrževanje pokopališč.
pogreb s potrdilom matične-	-------
ga urada pa znaša taksa 200	Tudi, če je kakšen podatek
Sdin. Oni so to takso zaraču- napačen ali zlagan, moram
macije dala zgolj Ruža Šmalc	povedal zdravnik,	ko je dal
ln Jože Panjan v dveurnem	za primer skledo
razgovoru 4 septembra do- Kakor so usta polna socia-poldne v pisarni zavoda	lizmQ takQ
je	srce polno
Vsa dodatna pojasnila pa	egoizma Ce bt	prižgali za
Skratka: pogrebi, ki so ata- lahko dobe tisti, ki ]ih stvar	vsak neupravičeno preieti ti-
11 150.000 do 180.000 Sdin, ni so bili v Novem mestu nobena redkost! Na račun za pogreb Jožeta Zamljena-Drelče-ta se je pritožil občinski od
pe in pokope in opravljal nih mestih. Vendar to ni bil so normalne... Dovolite sa- bor Zveze borcev Novo me-
zanima, v osem strani dolgem zapisniku tržnega inšpektorja, kjer je dokumentiran še marsikakšen »hec« z mrtvimi državljani!
MARJAN MOSKON
sočak samo eno žveplenko, bt dobili ogromen, neverjetno veli kres!
FRANC LUZAR■ Gabrje 109
Sosed ml je neki večer takole pripovedoval:
»Petnajst let mi je bilo, ko sem z veseljem odvrgel šolsko torbo Oče mi je rekel: ^Fant moj, po svetu bo treba; na Hrvaško poj deva.' Nič niso pomagale materine besede, da sem še premlad, da je svet zapeljiv, da se bom prezgodaj kaj slabega naučil. ,Alo, sinko, poj deva; meni je bilo komaj 14 let, ko sem šel rešetarit,' je vztrajal oče.
Priznati moram, da so mi bole očetove besede bolj všeč kot materine. Zelo sem sd želel imeti svoj denar, pa tudi prepisovanja domačih nalog mi je bilo že zadosti.
je, in zasilno napravljene glasu še nisem slišal od
police so mu služili za shranjevanje najrazličnejših predmetov. Razmetani obodi, vitre, svitki še nerazrezanih mrež, lesena rešeta, to je bila slika desetletja in deseletja starega bivaka mojih prednikov. Na stlačeni ilovici je bilo iz debele plasti slame napravljeno ležišče z dvema odejama.
Utrujen od vožnje sem zvečer hitro zaspal. Zjutraj me je prebudilo vreščanje gosi in pokanje pastirskih bičev. Klicanje kokoši, škripanje težkih vozov, s katerimi so kmetje že odhajali na oddaljene njive žet pšenico, je
Križem svejt so se podali, suho ruobo ponujali; vsa mejsta in vasi so z žlicami obšli.
njega; tudi takrat ne, ko je zarobantil. Samo spogledala sva se. ,Se boš že še privadil,' mi je dejal.
Odpirala so se dvoriščna vrata, zagoreli ženski obrazi so kukali skozi okna:
,Glej, rešetar je spet prišel pa še malega je pripeljal s seboj!’ Za sto in sto izrečenih besed, polnih hvale najinim izdelkom, je bilo kaj malo zaslužka.
šla sva naprej. Tolikšnih vasi nisem še nikoli videl, če je bilo pri nas skupaj toliko hiš, smo rekli, da je to že trg ali celo mesto. Asfaltirane ceste tam niso imeli. Po vasi je vodila mehka pot, ki je bila v dežju prekrita z debelo plastjo blata, v soncu pa so gosi dvigale oblake prahu.
Po kakem tednu ,obžira-nja' sva se spet vračala tja, kjer sva začela. Oče mi je dejal: ,Jaz grem k fri- nar delati, bodisi z glavo zerju, ti pa pojdi to vpij!’ ali pa z rokami.
jem, klešče, majhno Madiiv-ce, kos kvadratastega železa, nož z ukrivljenim rezilom za obnavljanje obroča in škatlico s prežganimi žebljički, ki jih je mati v ognju sežigala, zavite v žičnato mrežo, da jih je bilo mogoče lažje ukriviti. Ročno sem prerezal raj-fek, oba konca potegnil navzkriž in tako zmanjšal obseg sita. Z ukrivljenim nožem sem naredil znak, da je bilo videti prenovljeno. Na obodu sem s konico napravil znak, kot da ga je popravil moj oče. Med rešetarji je nabada, da vse svoje izdelke zaznamujejo z znamenjem. Tako lahko še čez leta vidijo, kdo je rešeto naredil in koliko časa je njegovo delo vzdržalo.
To je bil moj prvi reše-tarski krst. Takrat sem občutil, da je treba za de-
Zamahnil je še z roko pro ti smeri, koder naj bd šel. Oprtal sem ,mac\ Z visokim otroškim glasom sem zakričal: 'Rešeta, sita!’ še danes se čudim, kako je moj glas prišel do hiše. Okna so se odpirala menda
še danes je v Medjimur-ju navada, da imajo sejme v dneh, ki so svoja i-mena ohranili iz preteklosti. Tako poznajo sejme za Katarino, za Miklavževo, vsako prvo sredo v mese-
V tistem času je bilo kolo v rešetarski obrti še velika posebnost. Moj oče je bil prvi, ki si ga je u-mislil, ko je moral rešeta-riti po medjimurskih ravninah. še predtem je pred seboj porival od vasi do vasi gare — enoosno vozilo z velikima kolesoma. Nekoč — še pred vojno — ko je šel še v jutranjem mraku na sejem, so ga s kamenjem napadli Cigani k Pištolo, ki jo je nosil s Seboj, je dvakrat ustrelil v smer, od koder je letelo kamenje, in že je bil mir.
Kolo sd je preuredil iz materinega kolesa, o ka terem so pripovedovali, da je bilo nekdaj zelo lepo. Zadaj je namestil velik prt Ijažnik, lepo kromirano krmilo je zamenjal s starim rjastim, dinamo spravil v zabojček in zase priredil sedež. Prečka, ki jo je dal sam privariti, je bila nekoliko nižja Rot P*5 moškem kolesu, da je lažje stopil s kolesa.
Kolo je z robo vred pošiljal z vlakom že nekaj dni pred odhodom od doma. Ko je bil še mlad, se je sam peljal s kolesom na 250 km dolgo pot, ki takrat še ni bila asfaltirana.
Ko me je prvič vzel s seboj v Medjimurje, mi je ^j Prej predstavil svoje stanovanje. Imenoval ga Je hotel .Slama'. V njem Je imel zatočišče že njegov oee, sam pa je v njem Prenočeval že čez 30 let. Vogalna hiša je imela vrt 111 gospodarsko poslopje.
povzročalo trušč, ki ga nisem bil vajen.
Z očetom sva se naglo odpravila na pot. Poleg robe je stlačil v nahrbtnik za nekaj dni hrane še od domače popotnice, ki jo je mati bolj zame kot za
bolj iz radovednosti kot iz vsak četrtek v tednu, potrebe. Zenske so klepetale v narečju, ki ga nisem razumel. Ko me je nekdo poklical, da bi mu nekaj popravil, me je minila vsa volja do dela in do denarja: najrajši bi zbežal, vendar ...
Kok žalosten ta svejt je biv zarejs poprejd, k’ nej tacih b’lu 1’di, de b’ žlice dejlali.
u\
očeta pripravila ob odhodu Na vrv sva nabrala manjša sita, ki smo jim rekli dvanajstice. Oče je zase natovoril na kolo, čez ramo pa je dal še »mac«.
Mac so takrat imenovali rešetarji navezo, na tanko vrv nabrana sita. čeravno je bil tovor obsežen in so me mimoidoči kot šibkega fantiča, občudovali, le ni bil tako težak. Toda gorje, kadar je čez ravan zapihal veter. Takrat me je zanašalo, da sem moral kar trdo stopati, če sem se hotel obdržati pokonci. Mimogrede sem spoznal, zakaj se ni hotel oče pokrivati s klobukom, marveč je dal na glavo le kapo, ki se mu je od znoja prilepila k čelu.
Pogumno sem se ozrl in videl ženšče, ki je držalo obroč sita v eni roki, v drugi pa raztrgano žimna-to dno. Takrat so bila ži-
Prav dobro se spominjam četrtkovega sejma. Ob tem dnevu sva z očetom že ob dveh zjutraj odšla na se-manji prostor, da bd dobila čdm boljše mesto. Pod električno svetilko sva začela zbijati sita. S časoma se jih je nabral precejšen kup. Tudi drugi kramarji so prihajali zelo zgodaj.
Okrog devetih dopoldne, ko je bilo življenje na sejmu najbolj živahno, je stala okrog naju precejšnja gruča ljudi. Kupovali so in nergali. Bil sem začuden, ko se nama je obetal tolikšen zaslužek. Oče je kazal svoje izdelke, vendar ni bil tako živahen kot po navadi. Razkuštrand moški in ženski obrazi so razodevali, da ©o kupci ciganskega rodu.
Nenadoma se je oče obrnil k meni in mi dejal: .Sine, zdaj pa ti prodajaj!'
Vsak muore bit’ učan predajat’ ruobo sam; če modru govori, si že kaj perdobi.
«« c-:« « c<«« <x « c«-«« '«< «« « «
\t
y j
Kislu mlejku si zgovarja,	;;
v torbo kruha, v mošno d’narja. jj Ko ruobo vso preda,	j j
nej d’narja, nej blaga.	$
<«<««	«««c<
°8rajeno po medjimurski Nekaj dna sva .obžirala' navadi. Ob mojem prihodu skupaj. Pri tem pa me je v hlevu gospodarile le najbolj iznenadilo in kar kokoši. Skedenj, ki Je bil ustrašil sem se očetovih polovice podoben ko- besed, ko sva prišla v prvo vas. Tedaj je oče na ves glas zavpil: .Rešeta, sita, dobre ribežne! Za popravit kaj!1 Kar stresel sem se. Tako hreščečega
?Plcu, je že načel zob časa. * »upi je bila več let sta-J* slama, ki je smrdela Po migih in podganah. Ve-‘ki Žeblji, zabiti v tramov-
mnata sita zelo cenjena, ker niso občutljiva za vlago. Raztovoril sem nahrbtnik in mac ter razmišljal, kako naj se lotim dela pred tolikimi očmi. Najprej sva se pogodila z ceno. 350 dinarjev naj bi veljalo delo in material. Ugotavljal sem, da so lepo obšita žimnata dna prevelika ali pa premajhna za ta obroč. Kaj stocritd? Brskal sem po spominu, kaj je oče napravil v takem primeru. On bd me rešil iz zagate! Spomnil sem se, da je v takem primeru prerezal ,rajfek', debelo vitro, v prerezu skoraj kvadrat. Le-ta je všita s tanjšo vitro k ži-mnatemu dnu. Z rajfkom sem določil velikost bodočega sita.
Iz predala v nahrbtniku sem ozel orodje: kratek, oster nož z debelim ročar
Odšel je, jaz pa sem pazil na to, da ne bi odšlo kaj neplačanega. Kup se je počasi manjšal, čeprav sem imel kaj malo od tega. Spoznal sem, da mi kradejo. Le kaj naj naredim? Videl sem očeta in še nekega znanca, da stojita za gručo Ciganov. V rokah sta držala vsak nekaj sit, ki so jih ti nameravali u-krasti. V skupini so sd jih podajali iz roke v roke in odnašali. Ker sta se postavila za njimi kot stražarja to prestrezala sita, se tatvina ni posrečila. Brez prepira se je skupna razšla, midva pa sva ugotovila, da nama manjkata le dve majhni siti. Oče je pristopil k meni to dejal: Fant moj, zapomnd si: niso vsi kupci, kateri kupujejo!'«
Zapisal I. ŠEGA
HINKO SMREKAR: SUHOROBAR
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto
razpisuje mesto
direktorja podjetja
POGOJI:
1. Visoka strokovna izobrazba to 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu (prednost imajo kandidati iz tekstilne stroke), ali
2. višja strokovna izobrazba in 8 let prakse na vodilnem delovnem mestu v tekstilni industriji, ali
3. srednja šolska izobrazba to 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu v tekstilni industriji.
Kandidat mora biti družbeno-politično razgledan in aktiven, organizacijsko sposoben ter mora izpolnjevati druge z zakoni določene pogoje. Ponudbe je treba dostaviti v roku 15 dni po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in z dokazili o izobrazbi ter dosedanjih zaposlitvah.
Udeležence razpisa bomo obvestili o izbiri v osmih dneh po odločitvi delavskega sveta.
Veli Nikos:
Pasja zgodba
Pri vratih je pozvonilo. Ko sem odprl, sem zagledal svojega šefa, zraven njega pa velikega psa, ki je hitro smuknil v sobo in se pričel motati okoli mojih nog.
— Sel sem mimo, pa sem si rekel, da ne bi bilo prav, ko bi malo obiskal svojega najboljšega uslužbenca, je dejal šef.
— To me izredno vese-
li,	tovariš šef, sem rel in že pričel sanjati o zvišanju plače. — Izvolite, izvolite ...
Odprl sem vrata sobe, da bi spustil vanjo šefa, toda pes je stekel prvi vanjo. Moj maček Riki, ki uživa v naši hiši vse u-godnosti ljubimca, je presenečen skočil kvišku, ker ni bil vajen takšnega obiska. Pes je planil nadenj, spotoma prevrnil svetilko, ko pa je Riki prestrašen pričel plezati po zavesi, je ta pasja mrcina pričela z zobmi trgati mojo dragoceno zaveso. S težavo sem situacijo spravil vsaj malo v red s tem, da sem priliznjeno miril psa:
»Mir, mir, sladki, pridni psiček!«
Medtem ko sva se s šefom pogovarjala o tem in onem, se je pes zabaval naprej: razbil mi je kristalno vazo, raztrgal moje copate in dokončno razcefral zaveso. Nato se je zleknil po novem svilenem pogrinjalu moje postelje.
Slednjič je šef sklenil, da odide. 2e sva bila pri vratih, pa sem opazil, da pes ne kaže nobene želje, da bi zapustil moje stanovanje.
— Vašemu psu je pri nas verjetno zelo všeč, ker se mu ne mudi domov, sem pripomnil pri-liznjemo...
— Mojemu psu? se je začudil šef? — Ta pes je bil na dvorišču, ko sem prišel. Mar ni vaš?
i
s
S
s
Jack Ritchele:
M acEelemin obisk
1	ravkar sem hotel oditi, ko je zazvonil hišni zvonec.
Lepa neznanka, ki je vstopila, je bila vitka in je imela kot oglje črne lase.
S	kratkim pogledom je ocenila moje stanovanje in rekla: »Za 225 dolarjev mesečne najemnine bi pač moralo biti nekaj več, kakor je vi deti na prvi pogled.«
»Lahko bi vam pokazal še druge sobe,« sem dejal. »Domnevam, da ste se zmotili v naslovu.«
»O, nikakor ne, če vam Je ime James Brannon.«
Pomagal sem ji sleči plašč. »Obžalujem, toda stanovanja ne oddajam v najem, če ste prišli zaradi tega,« sem ji dejal.
»Ne. Prišla sem, ker najdejo včasih gozdovniki kaj čudne reči.« Usedla se je na kavč. »Lahko me kličete Madeleine.«
»Madeleine,« sem dejal, »ne bi vas hotel žaliti, toda na žalost vam mo ram povedati, da obstajajo reči, za
katere nočem plačati prav ničesar To je eno od mojih življenjskih načel.«
Smehljala se je. »Ne tekam po svetu, da bi trkala na tuja vrata in si s tem služila kruh, James, če ste tako mislili. Ce vas zanima, vam moram povedati, da sem učiteljica. Računstvo.«
»Lepo,« sem odgovoril, »toda računati znam.«
»V tem smislu me je poučil že hišnik. Po naključju sva se dotaknila tudi te teme, ker sem izjavila, da iščem stanovanje.«
»Madeleine,« sem dejal, »nekje mora imeti vsaka stvar svoj začetek. Torej k stvari.«
Prikimala je. »Začelo se je v aprilu na neki ozki, neprometni cesti, bližnjici, ki se je poslužim v primerih, kadar se mi že zelo mudi v šolo. Stanujem namreč pri svojih starših v Jeffersonu in se vsak dan vozim v šolo.«
Pripravil sem dva kozarca in natočil whisky.
»Cesta je široka komaj za eno vozilo, zato si lahko predstavljate, kako me je ujezilo, ko mi je neko
*	drugo vozilo zaprlo pot.« Pozorno me je opazovala in se zopet smeh ljala. »Ne morem se prav spomniti, kakšne znamke je bil avto, vendai sem opazila, da je moral biti zelo drag; bil je velik in prazen. Morda sem hupala deset minut ali še kaj več, toda nihče ni prišel. Slednjič sem se odločila, da zapeljem v ovin ku mimo velikega avtomobila, in to se mi je s skrajno previdnostjo tudi posrečilo. Skoraj bi bila pri tem zavozila v jarek in zgodilo se je prvič, da sem prišla v šolo pre pozno«.
»Ali pijete škotski whisky?«
Prikimala je. »Medtem je prišla jesen in zdaj se pojavijo v tej igri gozdovniki. Dečki iz Jeffersona so se nekega dne v oktobru podili po gozdovih, skozi katere pelje omenjena cesta. Najbrž so iskali lesko ve palice za lok, gobe ali karkoli taki dečki pač iščejo po gozdovih Iznenada sta dva od njih naletela na neko plitvo mesto. V svoji buj ni domišljiji sta mislila, da je to kak indijanski grob. Pričela sta kopati in kaj, mislite, sta spravila na dan?«
Ponudil sem ji kozarec z whisky jem in dejal. »Truplo.«
»Tako je. Seveda ne truplo Indi Janca. Z raznimi grozljivimi preis kavami je policija ugotovila, da gre za truplo mrs. Irene Linton. V tem mestu so jo videli zadnjič, ko je 14. aprila zapuščala svoje stanova nje. Policija je vzela njenega moža ostro v klešče, toda slednjič je mo rala ugotoviti, da je popolnoma ne dolžen. Policija sumi, da je imela mrs. Linton razmerje z nekom drugim, toda znala je to spretno skri-
vati, tako da se policiji ni posreči-
lo	ugotoviti imena tega moža.«
Madeleine je nekoliko srknila iz kozarca. »Potrudila sem se in v šoli prelistala dnevnik, kjer sem ugotovila, da sem edino 15. aprila zamudila pouk, torej prav dan za tem, ko so mrs. Linton zadnjič videli. Takoj sem se odpravila k prijavnemu uradu za avtomobile, se globoko zazrla v oči mlademu uradniku in dobila zaupno pojasnilo. da je vozilo s številko P 31416 last nekega Jamesa Brannona.«
Stopil sem nekaj korakov proti odprtemu kaminu. »In zdaj mi hočete povedati, da je bil dragi in veliki voz, ki vam je 15. aprila zjutraj zastavil pot, moj avto? Zares imate dober spomin. V aprilu ste videli avtomobilsko oznako in v oktobru se še natančno spominjate številke? Ali ste si morda zabeležili številko iz kakšnega posebnega razloga?«
»Ne, toda kakor sem vam že po-vdala, sem učiteljica računstva. Številka avtomobila mi je ostala v glavi, ker me je na nekaj spominjala Iz šole boste gotovo še vedeli, kaj je P 31416.«
Vzel sem grebljico s stojala pri kaminu, »še nikoli me ni nihče nekaznovano izsiljeval.«
Zazrl sem se v njene čuječe oči. Dejala je: »Menim, da je zdaj pravi trenutek, da vas opozorim na svoje previdnostne ukrepe: če bi mo rala umreti nasilne smrti ali če bi kratko malo izginila, bo policija prejela pismo, v katerem se zabeležila svoje ugotovitve.«
Sukal sem grebljico v roki in rekel: »Ko sem mrs. Linton udaril po glavi sem jo temeljito očistil. Nabaviti sem si moral tudi novo pre progo.«
Bila je radovedna kakor vse žen •«ke. »Zakaj ste jo umorili?«
»Kakor se pač zgodi. Zenske so nagnjene k temu, da pripisujejo začasnemu razmerju večji pomen.« Vzdihnil sem. »Zgodilo se je. Straš no me je bolela glava in vreščeča ženska je kaj slabo zdravilo proti bo lečini. Toda vi, Madaleine, ste čisto uavadna izsiljevalka. Mogel bi vas Dri javiti policij, pa bi prišli v ječo
Toda za tak korak sem predober in preplemenit.«
»čudovito,« se je nasmehnila, »vendar ne morem razumeti vaših razlogov.«
»Madaleine,« sem odgovoril, »zelo dobro ste si zapomnili številko avtomobila, vendar bi bili morali črki P posvetiti malo več pozornosti.«
»V naši zvezni državi prejmejo avtomobili v januarju črki A in B,
v	februarju C in D, v marcu E in F in tako naprej do črke P v avgustu.«
Očitno me ni razumela.
»Naj vam to bolj točno pojasnim,« sem nadaljeval. »V aprilu ste videli oznako, ki je veljala za avgust.«
Potrebovala je nekaj časa, da je razumela moje pojasnilo. »Potemta kem ni bil vaš avto in niste vi umorili mrs. Linton?«
»Seveda ne!«
»Ne pozabite, da je bilo to veliko in drago vozilo.«
»To je morda točka, ki opravičuje vaše zanimanje. Toda prijavni urad Je v tem času gotovo že zaprt in zunaj dežuje. Zato nimate vzroka za prenagljene ukrepe.«
Zvedavo me je pogledala. »Dovolj žalostno zame. Veselila sem se že dobička, ki mi ga bo prinesel ta večer. Vi ste torej mr. Brannon, lastnik tovarne kruha.«
»Točno.« Usedel sem se k Mada-leini. »Preden pa najdete pravega morilca, mi storite uslugo in izpu stite v pismu policiji moje ime.«
»Oh,« je odgovorla. »Ni potrebno, saj pisma ni. Dovolj realno mislim in vem, da mi maščevanje ne koristi več, če ležim pod rušo.«
Dvignil sem kozarec in pri tem mislil na oznako P 31416. Ne vem, kakšen razlog je imel moj oče, ko je že prod 15 leti pri prijavnem uradu odsegel, da je črka P s številko 31416 rezervirana za našo družino in jo dobivamo vedno znova za vse leto.
Moj pogled se Je ustavil na greb ijici.
—	Zdaj še ne, — sem mislil. —
Pozneje!
Smehljal sem se in se pomaknil nekoliko bliže k Madeleini . .
MISLI
0 LJUBEZNI
MARIVAUX:
Ljubezen vedno vzbuja vero v tisto, o čemer bi morali najbolj dvomiti.
A. FRANCE:
Samo tiste ljubimo resnično, ki jih ljubimo celo v njihovih slabostih in njihovi bedi. Varovati, odpuščati, tolažiti, to je vsa umetnost ljubezni.
Treba ti je noža; posezi v miznico, kjer so skupaj vilice in noži, stavim, da zgrabiš vilice, in to trikrat, štirikrat zaporedoma in tako tudi narobe. Enako se je godilo Ndsanu. Ko je prej zajce izsledoval, zgodilo se je včasi, da je ves dan zastonj iskal, zdaj, ko so mu bile čisto druge misli v glavi, zdaj so mu zajci kar tako skakali pred nogami kakor kobilice po travniku.
Ko prekorači neki greben, začuje, da nekdo drva seka. Urno se napoti naproti njemu; čutil je neko potrebo, da bi govoril s kom. Od daleč že spozna moža ter ga pozdravi:
»O, dober dan, oče Seljan!«
še dva dobra koraka navzdol in bil je pri njem, preden mu je mož kaj odgovoril.
»Zmerom tako pridni? Gorko je, gorko!«
Drvar maha in maha, kakor da bi nič ne slišal in ne videl; ali je bil slabe volje ali pa ni posebno maral dolgopetega postopača.
»Težak kruh, oče Seljan, težak; jaz bi vam vedel lažjega!«
»Ti, lahkokruhar?« pogleda ga pisano drvar izpod košatih obrvi, »menim, da je tvoj lažji, a moj je pošten!«
»Nu, nu, nepoštenosti mi morda vendar ne boste očitali?« odgovori mu Nđsan hladnokrvno.
»Jaz nikomur ničesar ne očitam, kjer nimam pravice, tudi tebi ne; samo rekel sem in še pravim, da je moj kruh pošten; to se menda vendar sme reči, da se človeku ni bati tožbe.«
»Midva se ne bodeva prepirala in tožarila, zlepa se pogovoriva. Jaz bi vam res kaj pametnega svetoval.«
Seljan je bil ustavil delo, naslonivši se na topo-rišče, vpraša ga neverno:
»Ti meni svetoval? Kaj takega?«
»Vi ste mož, Seljan, ki je videl kaj sveta, ki Je kaj izkusil v svojem življenju.«
Tudi Seljan je imel svoje slabosti, kaj takega ni nerad slišal, reče mu že nekoliko prijazneje:
»Tisto pa prav praviš, tisto; prehodil sem nekaj sveta, morebiti več kot ti s tistimi dolgimi kraki, ne zameri!«
Ndsan ni bil vajen zameriti.
»Vojak ste bili.«
»Kajpada sem bil! Ali njega dni je bilo drugačno vojaško življenje, zdaj na tem koncu sveta, zdaj na onem; z Laškega na Poljsko, s Poljskega na Nemško, z Nemškega tja dol na Ogrsko, na turško mejo, in vse peš! Tako človek res kaj vidi in izkusi, tudi uči se kaj, če nima zabite buče. Laško sem govoril, kakor bi maslo rezal, in tudi nemško sem tolkel za silo. To je zdaj vse minilo, nič škode! Pri dr-varstvu je treba samo krepkih rok, in te imam, hvala Bogu!«
Zdaj je bil Seljan tam, kjer ga je hotel izkuš-njavec imeti.
»Vidite, oče Seljan, to Je ravno, kar sem hotel reči. Mož, ki je bil kaj boljšega vajen, ki se je kaj učil, pa ubijati se vedno z drvarstvom! In lahkega, obilega zaslužka dovolj, poštenega tudi, jamo roko stegniti po njem. Vi niste več mladenič, to se lahko reče, saj jaz tudi še komaj pomnim, kdaj sem krave pasel; na stare dni bi si človek rad kaj privoščil:
vi	bi si lahko, vsak večer bi lahko pili svoj kozarec ali pa tudi dva. In otroka imate tudi, če ne mislite nase, mislite na svojo hčer.«
Seljan je bil že malo nepotrpežljiv.
»Kam meri to tvoje besedovanje? Povej mi naravnost!«
»Glejte, pri naši fabriki je dela —«
»Pri fabriki?«
»Da, pri fabriki; vse služi, kdor se more gibati, zakaj vi sami ne? še delati bi vam ne bilo treba, samo na delavce bi gledali in dobro plačo bi imeli. Moja beseda nekaj velja pri gospodu oskrbniku, ki ima vse v rokah. Rekel mi je, da mu bode treba vratarja, kadar bo vse dodelano, pametnega, poštenega moža. Vi bi bili kakor nalašč za to. Dobra in lahka služba!«
»Kajpada! Stati kakor lipov bog bi že znal in zijala prodajati; toda jaz ti pravim, N6san: Iz tega ne bo nič. Ti in tvoj oskrbnik iščita si drugega; Seljan ne bo nikoli pri fabriki služil.«
»Zakaj pa ne?«
»Zato da ne! Vrag vzemi tisto vašo fabriko in vse, kar jih je kje! še tega nam je bilo treba! Kaj nismo že dovolj siromaki?«
»Ravno zato, ker smo siromaki; tako pride denar v deželo. Ob sami kmetiji svet ne more prebiti; zato je naša dežela tako ubožna, ker nima obrtnije. Veseli bodimo, da se je našel mož, ki ima denar in voljo pomagati nam na noge, ustvariti nam obrtnijo, ki daje ljudem zaslužka. Obrtniki so dobrotniki deželi.«
»Obrtniki so odrtniki, pijavke, ki pijo kri iz ljudstva; oni se rede in debele, ljudstvo pa hira, da ne more' živeti ne umreti. Ko se je taka pijavka nasr-kala in napila, pa se odvali. Jaz sem bil po svetu, videl sem, kako je v krajih, kjer je tista velika obrt-nija, kjer so fabrike. Denar se res služi, ali čigav je ta denar? Gospod stanuje v gradu kakor cesar, vozi se s štirimi konji ali z osmimi, če se mu ljubi; kar je lepo, dobro in drago, vse mora biti njegovo, ravno zato, ker je drago; ona se šopiri, toliko da ne poči od samega napuha.
Nemirni svet Simčiča in Mraka
PO OTVORITVI RAZSTAVE v Lamutovem salonu v Kostanjevici na Krki je slikar Rudi Simčič skupini gostov in predstavnikom podjetja MERCATOR iz Ljubljane, ki je prevzelo pokroviteljstvo nad razstavo, razlagal nove skulpture in vodil po zares okusno urejeni in zanimivi razstavi (Foto: Mirko Vesel)
POGOVOR Z DRAMATIKOM IVANOM MRAKOM
Pet minut po recitalu
PRIJETNO PRESENEČENJE na otvoritvi slikarske razstave Rudija Simčiča je bil tudi recital slovenskega dramatika Ivana Mraka, ki je prebral zbranim gostom odlomek iz svoje nove tragedije »Van Goghov Vidov ples«. Na sliki: dramatik Ivan Mrak, katerega tragedijo »MARIJA TUDOR« je Drama SNG preteklo soboto zvečer zaigrala na kostanjeviškem odru. (Foto: Vesel)
Ko sem v četrtek prišel v Kostanjevico poslušat Ivana Mraka, sem zvedel, da je bil Pred začetkom recitala v Miklavževi cerkvici, kjer si je ogledal Gorjupove freske. La-do Smrekar je povedal, da J® dramatik obstal brez besed, tako ga je prevzelo delo slovenskega slikarja, ki ga še to poznal. Ko se je ob začetku recitala usedel za mizico odru, sem imel občutek, da bom le težko prišel z njim v stik. Nikoli še nisem videl to slišal brati neko delo na tak način, kot je to storil v četrtek Mrak. Bil je igralec 111 bralec, avtor dram, katere °dlomek je bral; v dialogu, ki ga je v prvem odlomku Predstavil, Je dajal vtis, da sta v njem dva človeka, ki govorita z dvema Jezikoma. po končanem recitalu sva se Pogovarjala v sobici, kjer vi-slJo Jakijeva dela. Obsedel je 111 v odgovorih domala šepetal.
»Dolga leta ste čakali na to> da vas spozna slovenska Javnost v osrednji slovenski kulturni ustanovi, v Sloven-|kem narodnem gledališču.
o sedaj, saj se lahko tako pražim, leta .samote' pozabljena?«
»Zame je bil ta proces sam P° sebi umeven.«
Podaljšan razpis Trdinovih nagrad
30. marca letos objavljeni razpis Trdinovih nagrad za leto 1967 je podaljšan do 25. septembra 1987. Kom sija bo ocenila vsa dela, ki bodo predložena do tega roka.
Svet za prosveto in kulturo ObS Novo mesta
V četrtek 14. septembra, je bila v Kostanjevici na Krki odprta razstava del Rudija Simčiča. Razstava je bila povezana z recitalom Ivana Mraka, avtorja številnih dram in pisatelja, čigar delo Marija Tudor je bilo pred kratkim uprizorjeno na deskah KNG. S četrtkovo prireditvijo se je začel drugi del Dolenjskega kulturnega festivala. Večera, ki je bil v Lamutovem likovnem salonu, se je udeležilo večje število obiskovalcev iz	Krškega, Brežic,
Novega mesta, Ljubljane in Kostanjevice. Po uvodni besedi Lada Smrekarja — ta je predstavil slikarja Simčiča — je razstavo v imenu pokrovitelja, veletrgovine Mercator iz Ljubljane, odprl direktor splošnega	sektorja Marjan
Pogačnik.	Andrej Pavlovec,
ravnatelj škofjeloškega muzeja, je spregovoril o slikarju in njegovem delu. Njegove besede so bile besede poznavalca in slikarjevega prijatelja, človeka, ki spremlja umetnikovo rast že več let. Razgrnil je slikarjeve miselne tokove, ki so prisotni v njegovem	delu. Simčič je
slikar nemirnega sveta, poetična grozljivost pa komajda prenese poskus, da bi jo prelili v tok besedi ter jo razložili. Dvajsetletno umetniško delo je našlo svoj pravi izraz v »v miselnem likovnem tekstu«. Slikarjeva bar-
vna lestvica sovpada s tenkočutnim doživljanjem sveta. Ob večjem številu olj slikar Simčič razstavlja tudi nekaj plastik.
Blaž Vraber je spregovoril nekaj besed o dramatiku Marku preden je ta, v drugem delu večera, začel s svojim recitalom, v katerem je javnosti prvič predstavil odlomka iz svojega dramskega dela, Van Goghov Vidov ples. Vraber je očrtal pisate-
ljevo pot, sledil je dramatikovemu pogledu na življenje in leteraturo. Z veliko izrazno močjo je Mrak nato prebral dva odlomka iz omenjenega dela.
Kostanjeviški četrtek je bil eden naj zanimivejših v zadnjih mesecih. Kjerkoli: v Kostanjevici, v novomeški Dolenjski galeriji . . . radi bi še prisostvovali takemu umetniškemu »happeningu«.
P. BREŠČAK
ZADNJE SLOVO OD FRANKA ZAJCA
Prejšnji teden so na ljubljanskih Žalah pokopali nestorja časnikarjev ameriških Slovencev Franka Zajca, delavca, časnikarja, publicista in urednika pomembnih listov in zbornikov. Frank Zajc je bil prizadeven kulturni delavec v številnih društvih naših rojakov v ZDA, delal’je v naprednih izseljenskih organizacijah, hkrati pa je bil vedno in povsod iskren in pošten domoljub, ki je v tujini nenehno branil interese nove Jugoslavije. Za pisano in govorjeno slovensko besedo j^ vse življenje pogumno zastavljal vse svoje velike sposobnosti.
Na pogrebu so se od njega poslovili predstavniki Socialistične zveze in sindikatov, Slovenske izseljenske matice, navzoči pa so bili tudi mnogi rojaki povratniki. Govorila je predsednica SIM tov. Zima Vrščaj, ki je med drugim dejala, da je bil pokojni Frank Zajc ena najpomembnejših izseljenskih osebnosti v političnem in kulturnem življenju ameriških Slovencev v zadnjih desetletjih. Milan Pogačnik, predsednik Društva slovenskih novinarjev, je pokojniku izrekel tople besede zahvale za vse, kar je naredil za naše rojake v tujini.
LADO SMREKAR:
Ustvarjalni nemir in konec Jožeta Gorjupa
»Kašna st> vaša prejšnja srečanja s Kostanjevico? Kako ste nocoj doživljali Gorjupa?«
»Prvič sem v Kostanjevici. Gorjup je zame največji slovenski ekspresionist. Nič formalno izsiljenega ali prisiljenega ni v njem. To je čisto, neposredno in genialno delo mladeniča, ki je čutil svoj konec in je z vso zanesenostjo svojih mladih let slikal. Na enostaven način je izpovedal vso, preprosto sicer, a vendar tako kompleksno življenjsko dognanje. Bil je dognan človek.«
»Kaj menite o sodobni slovenski drami?«
»Ne bi mogel povedati nič določenega, ker je vprašanje presplošno zastavljeno. Mislim pa, da so možnosti nekje veliko širše, kot so bile. Ce pa bodo tej možnosti sadovi primerni, pa Je, vsaj tako se mi zdi, vsako ugibanje tvegano. Tu govori veliko či-niteljev. V naši mladini je veliko pozitivnega. Dostikrat je negodovanje nad mladimi popolnoma odveč. V mladih Je podana gotovost, da bomo Slovenci* kljub svoji malošte-vilnosti tudi vnaprej omogočali narodno eksistenco, z uma svetlim mečem, seveda ...«
P. BREŠČAK
(Nadaljevanje in konec)
V teh listih se Gorjup ukvarja s problemi umetništva (Igralec, V garderobi, V ateljeju), dalje z družbenokritičnimi prizori (Deseti brat, V krčmi, Iz gostilne, predvsem pa z arkadičnimi motivi, ki so tako značilni za Careno. Kako tesno je bil umetnik povezan s svojo domačo zemljo in ljudmi, razodevajo prav motivi, kot: Seno, Sejalec ali Studia, kakor jo je sam signiral, Počitek, V objemu, življenje je lepo in še nekatere.
Leta 1930 se je Jože Gorjup naselil v svojem domu v Kostanjevici, si pripravil atelje, se oženil s flan-cosko slikarico Marjetico Difour in začel posegati v naš slovenski in jugoslovanski kulturni prostor.
Značilna je karakteristika univerzitetnega profesorja dr. Steleta, ki pravi za Gorjupa tega časa tole: »Ko je Gorjup zapustil Akademijo in se vrnil domov, je bil umetnik, o katerem podobno kakor o Michelangelu lahko rečemo, da je bi v globljem smfislu bolj kipar kot slikar. Njegovo duševno razpoloženje pa ze zrcali posebno v veliki jed-kani Lastni podobi z masko iz leta 1930, kjer številni v ozadju nanizani motivi, posebno obešenec in godec, izražajo villonovsko razpoloženje, ki ga je tisti čas pri nas uveljavil s Petrico Kerempuhom Miroslav Krleža.«
Ne morem kaj, da vam ne bi tu dodal vprav laskave Steletove formulacije, ki se nanaša na Gorjupove stenske slikarije v kostanjeviški cerkvi sv. Mikavža: »Sinteza Gorju-povega umetniškega prizadevanja in njegov prvi zreli korak v areno umetniškega tekmovanja je poslikani prezbiterij cerkve sv. Miklavža — ena naj večjih umetniških zanimivosti Kostanjevice. Tu je Gorjupu uspelo ustvariti najvišji cilj umetniških prizadevanj, skupnostno umetnino, kjer enakopravno sodelujejo tri glavne stroke: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo. Arhitekturo si je sicer sposodil od gotike, s svojo slikarijo pa Jo je obvladal tako, da v tem delu lahko gledamo po gotiki in baroku enega prvih sodobnih primerov suverenega obvladanja take naloge . . . Kot likovni svet je ta slikarija tako dognana, da učinkuje polnovredno tudi za človeka, ki ne pozna svetopisemske vsebine, a je sposoben, da se odzove na čisto likovne pobude. V tem okolju učinkuje veliki Križani kot plastično zbirališče vseh silnic li-
kovnega sestava prostora in ga povezuje po formi in po vsebini . . . S to slikarijo je zopet priboril stenski sliki v XIX. stoletju izgubljeno soglasje slikarije z arhitekturo.«	•	•
Te freske pa so tesno povezane z Gorjupovo usodo. Freskantsko
Jože Gorjup je bil vsestransko nadarjen in prizadeven: na sliki ga vidimo kot Vukašina v Modrijanovi drami GORAZD. Igrali so jo v Kostanjevici na Krki na Vidov dan 1924
delo je namreč zelo težavno. Gorjup je freske usvarjal vse poletje 1931 in ga ni bilo človeka v Kostanjevici, ki bi ga za en sam trenetek odtrgal od dela in ga zvabil na kopanje v Krko. še več: svoj delovnik si je celo podaljševal s tem, da Je delal ob sveči in petrolejki. Delo se mu je zavleklo pozno v jesen. V mrzli cerkvi si je nakopal prehlad — in z njim vnetje sinusov — tako da je moral zgodaj v letu 1932 oditi v bolnišnico, od koder se ni več vrnil. Na posledicah operacije je 30. aprila proti polnoči 1932 umrl, ki Je preživel komaj deseti dan po svojem petindvajsetem rojstnem dnevu. Pokopan Je v Kostanjevici.
Z Gorjupom je legel v prezgodnji grob poslednji Kostanjevičan, ki je ustvarjalno posegel v razvoj slovenske kulture. S tem se je Gorjup pridružil prezgodaj umrlemu ustvarjalcu Jožetu Cvelbarju, ki je bil njegov vrstnik in je padel na fronti. Oba sta bila včliko upanje Kostanjevice in oba sta Kostanjevico srčno ljubila. Ko so pri mrtvem pesniku Jožetu Cvelbarju našli njegovo oporoko, ki tako žalostno razkriva usodo izobraženca, pripadnika majhnega naroda, so ostrmeli nad tako enkratno in s krvjo zapisano ljubeznijo do rodne zemlje. Oporoka pesnika Cvelbarja se glasi:
»Nobena želja se mi na svetu ni spolnila, ne najljubša, ne najsvetejša. To je moja poslednja: Slovenec sem; nič ni zame bolj strašnega kakor v tuji mrtvi prsti spati večno spanje. V sveti domači zemlji, tam je sladkd sanjati večni sen, tam, kjer zemlja tudi za mrtve živi in rože tudi zanje cveto, v moji dragi, preljubi dolenjski deželici, Kostanjevici. O, ko bi danes vedel, da ni tudi ta želja tako nespametna, kakor so bile druge.«
Bila je nespametna ta prvinska Cvelbarjeva želja in ob Gorjupu ter njegovi mladostni tragediji nam je lahko v uteho vsaj to, da Gorjup leži v svoji domači zemlji, kar pesniku Cvelbarju ni bilo dano.
Gorjupova galerija je v spomin na umetnika v letošnjem jubilejnem letu priredila razstavo njegove grafike. S to razstavo, ki je spominskega in propagandnega značaja, urejena bolj po estetskih kriterijih in v skladu z našimi možnostmi, daleč stran od znanstveno poglobljene prezentacije — zanjo bo potrebno še precej časa — gre Gorjup po vseh večjih slovenskih mestih.
Jama, po kateri se pride na drugi svet
Dolenjske jame in brezna so razburjale domišljijo ljudi že od nekdaj. Valvasor poroča, da so na Slovenskem jame, v katerih so zmajčki — kakšni so, ko zrastejo, tega ni vedel. Danes pravimo temu zmajčku proteus (človeška ribica) in po njih naše jame slove po svetu. Tudi na Dolenjskem jih je najti. Prav nič nenavadnega ni za jamarja, če mu ljudje, ko jih sprašuje za pot do brezna, povedo tudi to, da ni kaj varno hoditi noter, ker je jama tako velika, da prideš šele za tretjim hribom ven ..
»Nikar, nikar,« so bile besede človeka kakih petdesetih let, ko smo ga spraševali za pot k jami nad Stično, o kateri piše Jurčič v črtici»Ja-ma, po kateri se pride na drugi svet«. Ko smo ga spraševali podrobnosti o nevarnostih, ki nas čakajo, ni vedel povedati nič kaj podrobnega. Po prašni cesti smo vlekli s seboj polne nahrbtnike lestvic, svetilk, vrvi in še vrvi... Kaj jih ne bi! To je jama, po kateri se pride na drugi svet! Kmet nas je pripeljal prav do vhoda, potem pa jo je kar po »francosko« mahnil čez njive in nas pustil same z breznom ... Razpleta-
mo vrv in Danči, vodja odprave, si jo krepko zategne krog pasu. V brezno mečemo kamenje ter prisluškujemo.- Nekaj časa padajo, potem se odbijajo od sten in že ni nič slišati.
»... Iz vseh zvonikov pofce-ro vrvi po stiški in šentviški fari,« piše Jurčič. »Zneso vkup poveznike in vse, kar je bilo iz vlakna v tri gube spletenega.« Stiški menihi so, tako je pripovedoval Jurčiču ded, obljubljali tistemu, ki se spusti v globino in pove, kaj je notri, precej denarja. Kmet Kadunčar se je odločil, da pojde v jamo.
»Snide se na tisti dan velika množica ljudi in menihov. Privozlajo na koncu vrvi krepelec; ta krepelec je oko-balil Kadunčar, z eno roko se je držal za vrv, z eno pa majhen motovoz, ki je bil k zvončku napeljan, da bi precej pozvonil, kadar bi ga zgrabil — Bog nas varuj — zlodej za stegno, in da bi ga potem možje tlačanje, katerim je bilo vrv izpuščati, na beli dan potegnili.«
Danči je že izginil v globino. Trhla smrekova debla, nekaka lestev, mu pomaga. Vendar se nanjo ni zanesti. Skrbi nas, ko se po desetih mi-
nutah vrv še kar odvija. Potem se ustavi. Kličemo. Nikakršnega odgovora.
»Spuščajo. Kmalu se utopi Kadunčar v temo. Zmanjkalo je vrvi, dovezali so drugo in tako dalje. Poldrugo uro je jama požirala vrvi. Kar je jela lahka prihajati in možje so rekli: ,Zdaj je na dnu’. Pol ure so baje čakali, kdaj bo zvonček zapel. Potlej pa so menili, morda se mu je kaj pripetilo ...«
Za Dančem se spusti še drugi jamar. Tudi ta izgine v globino in ne moremo ga priklicati. Ko je prišel na dno, sta se z Dančem odpravila takoj na majhen raziskovalni pohod, kajti jama se je nadaljevala. To smo zvedeli le kasneje. Sele tretji jamar je vzpostavil zvezo in potem smo vedeli, da je vse v redu. Globina: 50 metrov. Morda celo malo več.
Pred nami je nekaj metrov rova. Splazimo se skozenj in že smo pred prepadom. Nekaj metrov ga je, toda treba ga je vseeno preplezati. Pristajanje na trdem se lahko kaj slabo konča. Pred nami se odpira nov svet: če bi bil stari Kadunčar tukaj, bi to kasneje ljudem gotovo sporočil. Veliko jezero je pred
Valvasor o gradovih v dolini Krke
SOTESKA
(Nadaljevanje in konec)
Talni načrt zgradbe je četverokotnik in sleherni vogal krasi in ščiti močan stolp. Vhod, ki nas pripelje v grad, je tudi podoben stolpu in nad vrati lahko vidimo iz belega marmorja umetniško izklesana grba grofov Gallenberških in grofov Schratiten-bach, razen tega pa nad vrati na novo zgrajeno kapelo, posvečeno sv. Juriju.
Notranji del grajskega dvoriča se deli v dva dela, katerih eden predstavlja majhen četverokoten zelo lep, s cvetlicami zasajen vrt, drugi pa velik četverokoten prostor. V sredi med vrtam in dvoriščem pa je zgrajena tič-nica, ki zaradi svojih ljubkih ptic različnega petja in barv prekaša vse druge lepote na gradu. Občudovanja vredno pa je tudi umetelno zgrajeno stopnišče, veliki arkadni hodniki ali galerije, posebno slednje, iz katerih je dohod v lepo kapelo; pri tem ne bom pozabil omeniti, da je v kapelo mogoče videti iz različnih sob in iz njih poslušati mašo, ki se v njej bere.
Poleg vsega naštetega je v gradu še pritlična dvorana, ki pogasi nadležno poletno vročino ter zopet osveži trudne in oslabele ude. Na gradu je tudi mnogo soban, ki so jih obogatili s slikami in druglim umetninami, med katerimi so najbolj občudovanja vredni portreti gallenberških junaških prednikov, oblečenih v svoja stara oblačila in naslikanih v naravni ve likosti. Da pa bi tu ne bilo le vesele paše za oči, ampak tudi kaj prijetnega za ušesa, naletimo na tole znamenitost; če zavpijemo ali nekoliko glasneje govorimo iz stolpa proti vodi, t. j. nad vrtom proti nasproti ležečemu stolpu, čujemo šestkratni odmev, ki razveseli naša ušesa s svojim jasnim odmevom besed.
Pri grajskem izhodu je cvetlični vrt in le za lučaj od njega lep in prav velik sadovnjak, prav tako pa okoli gradu še drugo bogato sadno drvje med katerim najdeš marsikatero red-ko indijansko drevo, kakor kostanje, haloksdlone in druga podobna drevesa.
Pod gradom so globoke in lepo obokane kleti, v njih pa leže tako veliki sodi, kakršnih na Kranjskem ne najdeš skoraj nikjer.
Takoj pri gradu so šele leta 1686 zgradili zelo lep in velik konjski hlev, na kakršnega pač ne naletiš na vsem iz kamna klesane, za konjsko krmo Kranjskem, v drugih deželah pa verjetno le poredkoma. Hlev ima čudovite, odlično pripravljene jasli.
Spodaj ob reki Krki stoji čedna ribiška hiša. Precej pod gradom vodi preko reke lesen most, ki pripelje do trojnega zidu, kjer vodi levo in desno ob srednjem zidu pot ali deželna cesta. Ob mostu je pozidan velik in trdno grajen mlin ter žaga, nad njim pa je senčnica.
Nič manj kakor ta pa se ponaša tudi ona stran Krke z lepim trdno zgrajenim in šele v imenovanem letu na novo postavljenim mlmom.
Nedaleč od tu je opekama, ki ima za koristnega soseda kamn.oJ.om, ki daje odličen črn marmor.
Sicer pa je grad deležen vseh mogočih naravnih lepot, ki lahko popolnoma osrečijo zadovoljno podeželsko življenje. Travniki in trate, polne pisanega cvetja, z grozdjem obložene vinske trte, gozdovi, polni vseh vrst pojočih ptic, reka Krka, v kateri mrgoli rib, vse tekmuje med seboj, hoteč dokazati, da skoraj ni najti prijetnejšega prebivališča.
Zdaj pa se podajmo malo vstran od gradu in si oglejmo nad njim na visokem hribu zgrajeno pristavo Wa-gengschiess, po Kranjsko Kulova sela imenovano.
Na tem precej visokem in prostranem hribu ni najti več kakor en sam izvir, in sicer nedaleč od omenjene pristave, na najvišji točki hriba, vendar v gozdu. Studenec je luknja, ki ima obliko kotla, približno za streljaj široka, pri tem pa precej globoka. V notranjosti hriba, kjer so lepa s travo porasla ter ravna tla, najdemo dvoje studencev, katerih eden služi ljudem, ki prebivajo v okolici, drugi pa živini, ki se tukaj pase. Prijetno smo presenečeni nad tem, kako poleti ta studenec obletavajo različne vrste ptic ter s svojim petjem in prijetnimi toni delajo njegovo okolico še bolj veselo, ker pač na tem hribu ne najdejo nobenega drugega studenca in se mora sleherna ptica, da bi ugasila svojo žejo, tukaj ustaviti.
Da bi bil dostop do te hribovske pristave čim lažji, so pred nekako dve in pol leti zgradili iz doline do vrha zelo lepo cesto za ježo in vožnjo, če temeljito iščemo, lahko na tem hribu najdemo ahat, kar lahko sam iz lastne izkušnje potrdim, saj sem v preteklem letu našel precejšen kos zelo lepega ahata.
Zdaj pa se povrnimo nazaj h gradu, kjer stoji dva ali tri streljaje proč župna cerkev sv. Erazma, ki spada pod grad Sotesko in zato ima ta tudi pravico prezentirati župnika na izpraznjeno mesto.
Nedaleč od gradu v smeri proti Žužemberku, zagledamo ob cesti velik kup kamenja, ki nas opozori, da leži pod njim na tem mestu od kmetov ubiti poslednji gospodov iz Loža ali Ložan, s katerim sta umrla njegovo ime in rod.
Grad Soteska stoji ob cesti Novo mesto—2užembrek, 14 km od Novega mesta in 4 km od Dolenjskih Toplic. Med okupacijo (oktobra 1943) je bil grad požgan in je danes popolnoma v razvalinah.
nami, njegova obala pa je nasuta z mehko, lepljivo ilovico in blatom. Potem, ko se vsaj za silo odpočijemo, napihnemo čoln in raziskujemo jezero. Zanima nas predvsem to, če se jama za jezerom nadaljuje, čoln ves čas zadeva ob pečine in nikakršnega izhoda ni videti. Jama, po kateri se pride na drugi svet, se konča z jezerom.
Kadunčar pa je v jami videl marsikaj, o čemer se nam jamarjem še sanjalo ni.
»Tako je bilo,« pripoveduje Kadunčar: »Po vrvi sem prišel na drugi svet. Tam ravno tako sonce sije kot pri nas spomladi. Videl sem zelene travnike, vrbovje raste ob vodi, ki teče po gladki krivi strugi, in tako je ko v malih nebesih. Lepi mladi kosci so kosili. Ko so mene zagledali, dali so mi koso in me prosili, da bi še jaz kake tri redi odrezal. Pa kakor sem mahnil, sem kos je zlomil in vsi so me obstopili, da bi me bili našeškali. Pa ravno ko bi imel tepen biti, ste me potegnili venkaj!«
Pravijo sicer, da se jamarjem, ko se spuščajo v velike globine, od izmučenosti marsikaj dozdeva. Kadunčar-ju ljudje niso verjeli, ker pa si ni nihče upal prepričati se o tem, kaj je v jami, je obveljala njegova.
Bili smo v jami, po kateri se pride na drugi svet, vendar je bil, kot vse kaže, vhod do njega nekje za mrzlim jezerom...
Po spominu na Jamarsko odpravo 1. 1966: Peter Breščak
Za vse enaka merila
Pred nastopam ansambla kuštravcev Rolling Stones v Hannovru se je na sevemo-nemški meji odigrala smešna epizoda. Na poti iz Skandinavije sta dva člana zapeljala avtomobil na prostor, določen za tovornjake. Policaji so ju prosili, naj se premakneta v drugo kolono; to pa sta zavrnila in izjavila, da pripadata Rolling Stonom ter jima zato ne bo nihče ukazoval.
Policaji pa niso izgubili živcev. Vzeli so njuna potna lista in pritisnili vanju žig »nezaželen v Nemški zvezni republiki«. To je pomenilo, da se morata z isto ladjo vrniti na Dansko.
Med Dansko in Hannovrom so se telefonske žice segrele, saj bi moral ansambel nastopiti na veliki prireditvi. Po večurnih razgovorih so nemške oblasti končno popustile.
Ko sta se kuštravca spet znašla na nemškem ozemlju, sta se obnašala povsem drugače. Obmejnim organom sta se celo opravičila.
ČASOPISI
V Ljubljani je mogoče vsak dan kupiti blizu 120 dnevnikov, revij in drugih časopisov iz tujine. Največ jih prihaja iz Zahodne Nemčije, sledijo: britanski, italijanski, sovjetski, avstrijski, francoski, vzhodnonemški, ameriški, poljski, češkoslovaški in švicarski časopisi.
Najhitreje, dan po izidu, prispejo dnevniki iz Italije in Avstrije. Iz SZ vozijo dnevnike z letalom, v Ljubljano pa pridejo čez dva dni. Največ zamude — tudi po 10 dni — imajo časniki iz Velike Britanije, ki jih pošiljajo z vlakom. Revije in drugi občasni časopisi prihajajo v Ljubljano redno.
Pretežni del tujega tiska kupujejo domačini, medtem ko se tuji turisti ne zanimajo kaj prida za tisk svoje dežele. Vse leto gredo najbolje v prodajo modni žurnali.
V nedeljo, 17. septembra, je bil zadnji dan letošnjega 73. ^^arodnega zagrebškega velesejma. Letos je razstavljalo rekordno število r^jjv?v?ev:. 6207 iz 56 evropskih, afriških, azijskih in ameriških držav. Med razsta ^ i je bilo tudi veliko podjetij z našega področja. Na sliki: Industrija m°t0^jsko i2* ^ove£a me* sta je razstavljala camping prikolice, za katere je bilo med L emlv.alci veliko zanimanja. Novomeške prikolice, čeprav nič slabše izdelane	ot* razstav-
ljenih uvoženih, so razen vsega še veliko cenejše. (* ’ IV1- Vesel)
Nevarni dolgi lasje
Student beograjske filozofske fakultete Svetozar Ben-dič (bivši vaški učitelj, član ZKJ, ki je za vzorno službovanje dobil štipendijo za izpopolnitev svoje izobrazbe) je nedavno potoval na oddih v rojstno vas blizu Priboja; doživel je kaj neprijetno usodo zaradi svoje beatlesovske pričeske. 2e v vlaku je bil zaradi dolgih las prava atrakcija ter je izzival norčevanje in posmeh sopotnikov. Na zahtevo le-teh so ga na neki vmesni postaji celo legitimirali. V Priboju pa so ga žalila z žaljivkami in pljuvali vanj; končalo se je s prisilnim striženjem dolgih razmr-šenih kodrov v navzočnosti več kot sto Pribojčanov — na zahtevo javnega mnenja, kot pojasnjuje poveljnik lokalne miličniške postaje, ki je izdal ukaz o tem »vzgojnem« striženju.
(Po DELU)
smeh stoletij
Prijatelji
so pri književniku Antoinu Riva-^^ispravljali o ženski ljubeznivosti in než-L • ^kateri so seveda trdili, da ženska teh tfvami	nima,	drugi	Pa>	da jih ima.
^ debate ^ udeležil, je prijateljem «»nK-i svojo mačico, prav tedaj se je drgnila ob nješ°v0 lice. f resrr •e muco? Rekli boste, da me boža, 01 Pa sama sebe boža ob meni.«
1uUk?°leon ■Bonaparte je imel na pohodu v :{rnpn-?a P°m°čnika generala Augereauja, ki n ^ mu h* treba poslušati povelj mla-«šal ^^jnika. Napoleon je nekaj časa premi^1*1'5110™ nedisciplino, ko pa mu je bilo Je generalu zagrozil;
< no T*'' Vi ste za glavo višji od mene, toda gnjeva kmalu izginila.«
Tik
pred veliko
*
bitko
^ se mu zlaže v obraz: »Vaše
FICKO POD KOMBIJEM bi lahko rekli vozilu Zastava 750 z reg. št. LJ 34-67, ki so ga 16. septembra izločili iz prometa miličniki na avtomobilski cesti med Novim mestom in Trebnjim. Voznik tega vozila bi se pač moral zavedati, da s tako obtežbo na strehi spravlja v ovinkih in v vožnji po vetru v nevarnost sebe in druge! (Foto: Vid Bauer)
Cvetoča banana je redkost v naših krajih. Na Hribarjevem vrtu v Orešju na Bizeljskem jo je zadnja toča popolnoma razcefrala. Ta južna rastlina ima tudi plodove, vendar niso dozoreli. Podnebje je v teh krajih izredno milo. Pod Šribarjevo hišo rastejo smokve, ki dozorijo tudi po štirikrat na leto. (Foto: Jožica Teppey)
Stanovanje v veži mestne hiše
izpolnjevali mojih povelj, bo ta §
t-iCTj veiiK-u uii/B-o pri Slavkovu stopi j .Napoleona mlad oficir, ga strumno po- jj
In cn mil rrlar/Ok tr
d — veličanstvo, prosim za dopust, ker j Na**13, °^e urftira.«
»ViVrleon ga P°gleda i11 Pikro reče: t^sebn^’ da d°kro poznate božje zapovedi,	j
Mgo ° četrto: Spoštuj očeta in mater, da boš	j
živel in ti bo dobro na zemlji.
V jv, v	♦
: t W,-Ur ij ivem pogovoru z angleškim posla- i XJe NaP°leon vzkliknil:	%
»Ib da bom napadel Anglijo?«
»•joJe vaša stvar,« je odvrnil poslanik, j tPiiciij^a yedeti morate, da bom Anglijo tudi	|
»To \
j	Je	pa	naša stvar,« odgovori mimo g
Grete in Finn Madsen sta bila sicer poročena, nista pa imela stanovanja. Poskušala sta vse mogoče, toda zaman, saj je v Koebenhavnu kar težko najti stanovanje. V nekaterih primerih vpisujejo starši v stanovanjske zadruge že novorojenčke, da bi jim tako zagotovili stanovanje, ko bodo odrasli. Seznami so namreč zelo dolgi.
Ta dva mlada Dajica pa sta se iz protesta proti stanovanjski krizi odločila za nenavaden korak. Kupila sta si spalne vreče in spala pred občinskim- poslopjem predmestja Prederiksborg, podnevi pa »stanovala« v veži poslopja.
To pa ju je pripeljalo v spor s policijo; ta ju je pregnala, češ da kalita javni red in mir. Toda spet sta se vrnila. Za ta dogodek so zvedeli tudi novinarji in ves tisk je poročal o njiju. Končno jima je — po štirinajstih dneh, ki sta jih preživela bolj ali manj pod odprtim nebom — uspelo najti stanovanje v stari hi-
ši, 'ki jo bodo čez leto porušili.
Takrat pa jima bodo morale priskrbeti stanovanje oblasti, saj ju ne smejo vreči na ulico.
? c&niiCLCrC&i
Še enkrat: veselica za bodečo žico
človeku, ki je pisal o naši veselici, najbrž ni veliko zna nega o Stranski vasi, ker bi sicer vedel, da je vrt, na katerem smo imeli gasilsko vese lico, ograjen z bodečo žico že 24 let. Veselico smo priredili tam zaradi goste sence, prostora pa nismo ogradili z bodečo žico mi gasilci! Poleg tega tudi ni res, da bi bil obisk zato manjši, pa tudi trditev, da nam je ostalo neprodane več jedače in pijače, ni resnična!	Gasilsko	društvo
Stranska vas
POLJE »OMEGA«
I
©
0
4. Prve reševalne ladje, ki so startale z ZemlJ v trenutku, ko je bila prekinjena zveza z Jeanom h* Petrom ter mnoge patruljne ladje, ki so bile v te času v bližini, so se usmerjale k mestu, kjer bi n* rala pluti v tem trenutku izgubljena ladja. _Tam P jih je čakalo veliko presenečenje: izginule ladje m «
— ne tam in ne tisoče kilometrov naokrog^ Kadar-zasloni so zlovešče molčali. Mučno vprašanje je v lo pred reševalci: kaj se je zgodilo? Je ladja eksp dirala? Izpuhtela?
go	tu.	Je bil še en možen odgovor: ladjo
£*aiv prebivalci neznanega planeta. Toda
bil V lphl 901 n Ir Atni lrnmai čn rlnliAi*
&	,	*e*u	^010	komaj,	komaj	še	dober
0*ažbo svojcem izginulih vesoljcev. V *^Ve*u so teorijice o bližnjih vesoljskih t*avno izgubile tla pod nogami, s jj, n *n Peter nista pomislila na to, da bi *taknV^S°^a	T	njuno ladjo. Ce že nista
v	^	Je	Prišlo do okvare na njuni ladji, sta
W	v	trenutku,	ko	je	bil	pretrgan	stik	z
e fca njima hitre reševalne ladje. V ne-
kaj urah bodo te ladje tu; morda celo prej katera, ki slučajno pluje v bližini.
Prvi strah se je polagoma polegel v pričakovanje. Sicer pa položaj niti ni bil tako slab! Kup naprav v ladji je normalno deloval. Med njimi tudi avto. matični kuhalnik za dišečo, črno kavo...
Minile so ure in reševalne ladje so res prispele tja, kjer bi morala biti Jean in Peter, toda njihovo sporočilo na Zemljo je bilo nadvse čudno: Ničesar nismo našli! Nadaljujemo z iskanjem!
V tem je Jean zagledal prvo reševalno ladjo.
4
»Ali smem pogledati spalnico, Jamisson?« je rekel Ponče.
»Lahko. Zdaj je notri naš fotograf, vendar bo kmalu končali. Spodaj, tretja vrata levo.«
Flora je Ponceja proseče pogledala. Odgovoril ji je z nasmehom, ki je vzbujal zaupanje. Obrnila se je in mimo šla v stričevo pisarno, kjer jo je čakal inšpektor.
Ponče je stopal mimo fotografa, ki je fotografiral posameznosti v sobi polkovnika Morelanda. Pogled je bil grozen. Polkovnik, visok in širokopleč, je v postelji ležal na hrbtu. V srcu mu je tičalo skoraj do ročaja krivo malajsko bodalo — »kris«. In kar je bilo najbolj grozno: polkovnika desna roka je bila odsekana v zapestju in je ležala v mlaki krvi na preprogi pred posteljo. Postelja je bila vsa poškropljena s krvjo. Mrtvečeve široko razprte oči so izdajale grozo.
Soba je bila vsa razmetana. Tisti, ki je polkovnika umoril, je v sobi na vse kriplje nekaj iskal. Polkovnikov zaboj je bil odprt, stvari razmetane po tleh. Vsi predali pisalne mize so bili odprti in prazni. Iz omare je bilo zmetano perilo in ves drugo, kar je bdlo v nji. Prizor v sobi bi spravil ob živce še krepkejšega človeka, kot sem bil jaz. Zato sem občudoval Poncejevo hladnokrvnost in zbranost, ko je pregledoval sobo.
Fotograf je opravil svoje delo in šel.
»Kaj misliš, Parker, kdaj je bil umorjen?« me je vprašal Ponče.
»Najmanj pred osmimi urami. Med polnočjo in drugo uro, prej ne, veliko kasneje pa tudi ne.«
»Torej še preden je Flora Moreland šla od doma,« je rekel Ponče.
Za trenutek je stal na mestu, potem pa previdno stopil k postelja, na kateri je ležal mrlič.
»Kaže, da se bodala nihče ni dotaknil po tistem, ko je bilo zabodeno polkovniku v srce. Torej je morilec odnesel s seboj tudi orožje, s katerim je polkovniku odsekal roko.«
»Morda je bilo to neko obredno orožje, ki ga ni hotel pustiti tukaj!« sem pripomnil.
»Roka je odsekana z močnim zamahom in zelo natančno,« je rekel Ponče.
Odmaknil se je od postelje in pozorno opazoval po sobi razmetane predmete, vendar se nobene stvari ni dotaknil. Stopil je k predalniku, čigar gornjega dela gotovo nihče ni prijemal, ker sta na njem še zmeraj bili denarnica in ura, vsekakor pokojnika last. Ponče je odprl denarnico in naštel sedemindvajset bankovcev po en funt.
»Denar je nedotaknjen, torej morilec ni iskal denarja,« sem pripomnil.
Ponče je nestrpno zmajeval z glavo:
»Res je, Parker, morilec ni iskal denarja, pač pa izrezljano skrinjico. Površine predalnika se ni dotaknil, saj je takoj videl, da je ni na njem. Tudi zgornjih predalov ni odprl, ker so preplitvi, da bi lahko bila v njih skrinjica.«
Spet je previdno stopil k postelji in se umaknil luži krvi, ki je tekla iz Morelandovega zapestja.
»Morilec je stal prav tukaj le,« je rekel in pokleknil, da bi lahko dobro pogledal preprogo. Motile so ga krvave lise, toda na očeh sem mu videl, da je opazil neko pomembno stvar, jo pobral in vtaknil v dve majhni kuverti, ki jih je vedno nosil s seboj.
Ravno ko je Ponče vstal, je prišel v sobo inšpektor Jamisson.
»Ogabno delo, Ponče, a?« je rekel skoraj zmagoslavno, »žal vam bo, ko vam povem, da sem Floro Moreland poslal v Scotland Yard na zaslišanje. Ni druge pomoči.«
»Res?« je rekel Ponče. »Lepo, vendar skrajno nepremišljeno, kar ste naredili, inšpektor! Kaj vas prepričuje, da je Flora zapletena v umor?«
»Dragi prijatelj, kar presodite!« mu je zviška odgovoril inšpektor Jamisson. »Vsa okna so bila zaprta, vrata zaklenjena. Od stanovanja so imeli ključe le štirje ljudje: polkovnik Moreland, čigar ključ smo mu našla v žepu, njegov služabnik, ki je našel truplo, oskrbnik in gospodična Moreland. Vsi so imeli ključe pri sebi, nobena vrata niso vlomljena. Advokat mi je povedal, da bo po testamentu svojega strica Flora Moreland podedovala 60 odstotkov njegovega premoženja. In to je veliko, celo po odbitku vseh dajatev.«
»Se vam ne zdi čudno, da je v tako topli noči bala vsa hiša trdno zaprta in zaklenjena?« je vprašal Ponče.
»Hej, Ponče na te limanice me ne boš ujel,« se je zarežal inšpektor. »Vse vemo o izrezljani skrinjici. Moreland se je bal, da ne bi kdo prišel v hišo in ga ubil.«
»Vi torej domnevate, da je Flora Moreland skrivaj šla v stričevo sobo, ga z nožem zabodla v srce, mu odsekala desno roko v zapestju, nato pa prišla k meni, da ji pomagam?«
»Tako verjetno, gospod Ponče,« je odgovoril inšx>ekLor Jamisson. »Gospodična Flora nima moči, da bd lahko vse do ročaja porinila v prsi malajski nož.«
»Res malo verjetno,« je potrdil Ponče.
»Toda lahko si je najela pomočnika.«
»Prav. Vendar mi razložite, zakaj bd bila stricu odsekala roko?«
»Ali ne vidite, da je to najboljši način, kako skriješ motiv umora in zmedeš preiskavo o tem okrutnem zločinu,« je odgovori linšpektor.
»Ali se vam gospodična Moreland po pogovoru, ki ste ga imeli z njo, še zmeraj zdi kot dekle, ki bd bila zmožna takega zločina?«
Otroci na cestah v nevarnosti
Promet na cestah je iz dneva v dan gostejši. Učitelji v šoli redno opozarjajo učence na nevarnosti, ki jim pretijo na poti v šolo in domov.
Ravnateljica osnovne šole v Brežicah je po lokalnem radiu opozorila starše, naj pomagajo skrbeti za varnost otrok. Otroci prihajajo v šolo po zelo prometnih cestah. Takšna je cesta od šole do železniške postaje. Solarji peš ali na kolesih večkrat na dan prečkajo nevarno križišče pri trgovini MODA. Zelo velik promet je tudi na Ulici 21. maja, po kateri hodijo v šolo otroci iz novega dela Brežic in okoliških vasi.
Nad javnim pozivom šole bi se morah zamisliti vsi tisti, ki sede za volanom, da bodo odslej še bolj previdni. Dolžnost staršev pa je, da vedno znova opozarjajo na vsakdanje nevarnosti na cestah, saj so otroci vse prepogosto žrtve prometnih nesreč.
Posvet lokalnih radijskih postaj
15. septembra so se v Trbovljah zbrali nekateri uredniki lokalnih radijskih postaj. K temu jih je spodbudila želja po izmenjavi programa, pa tudi težak finančni položaj. Na srečanju v Trbovljah so se udeleženci dogovorili za poslovno združenje lokalnih radijskih postaj. Tako bodo odpadle skrbi za tehnični In programski razvoj teh postaj v Sloveniji, nove oblike financiranja pa bodo izboljšale kakovost programa in omogočile večje število oddaj.
Ustanovna skupščina novega združenja bo 11. oktoora v Ptuju. Nanjo bodo povabili tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij Slovenije, da se bodo lahko neposredno seznanili s problematiko lokalnih radijskih postaj.	VP-
Ribiško tekmovanje
V nedeljo, 24. septembra, bo ribniško društvo iz Brežic priredilo tekmovanje pri Gramčevem mliniu na Velikih Malencah. Vabljeni so vsi ribiči. Lovili bodo na plovec in poljubno vabo. Tekmovanje bo za vse udeležence prijetno razvedrilo.
Gobe rastejo po dežju
Za gobarje je bilo letos slabo leto. Sreda se jim je nasmehnila po zadnjem dežju. Zelo veliko jih je v Dobravi, pa tudi drugod v gozdovih brežiške občine. Obilje gob bo gotovo vplivalo tudi na ceno. Na trgu do sedaj gob nd bilo, v naslednjih dneh pa gospodinje pričakujejo, da bodo stojnice dobro založene s temi gozdnimi sadeži.
Pred kongresom ZKPOS
Z jesenjo se začenja živahnejše delo občinskega sveta Zveze kultumo-prosvetnih organizacij v Brežicah. Predkongresno obdobje napoveduje preobrat v dosedanji vlogi sveta. Ne samo v Brežicah, tudi drugod se pripravljajo na širše razprave o kulturi in njeni organiziranosti. Predvsem je cilj razprave ta, da se poveča odgovornost do kulturne vzgoje delovnih ljudi in da se jim približajo kulturne vrednote bolj kot doslej.
ZAČENJA SE BOJ ZA KAKOVOST PRIDELKA
Dobri časi le za napredne sadjarje
Letos bo imelo ceno samo zdravo in lepo zimsko sadje — Sadje slabše kvalitete bo zelo poceni, odpadno sadje za predelavo pa bo šlo težko v promet — Predelovalna industrija je pri nas, žal, slabo razvita — Zasebni sadjarji bodo morali čimprej ujeti korak z napredkom v družbenih nasadih
Jesen je tu in mestni prebivalci se že zalagajo z ozimnico. Sadjarji se zanimajo za cene zimskih jabolk, ki jih ta čas pridno obirajo. Letina je ugodna, zelo pa so prizadeti na Bizeljskem, kjer je zadnja toča popolnoma uničila pridelek.
Trgovsko in kmetijsko podjetje AGRARIA že odkupuje vse vrste sadja. Pridelovalce opozarja, da bo imelo ugodno ceno le lepo in zdravo sadje. Na ceno bo močno vplivala kakovost. Cene za zimske sorte jabolk se bodo gibale med 60 in 170 Sdin, cene zimskih hrušk pa med 100 in 170 Sdin. Zgornjo mejo bo verjetno doseglo le sadje s plantažnih nasadov.
Sadje slabše kakovosti bo zelo poceni in ga bo težko spraviti v denar. Odpadno sadje za predelavo pa bo skorajda zastonj, od 10 do 20 Sdin kilogram. Na povpraševanje po njem ne kaže računati, ker nimamo večjih zmogljivosti v predelovalni industriji, razen tega pa je več cenejših ponudnikov iz sosednjih držav, predvsem iz Bolgarije.
Na dohodek iz sadjarstva lahko v prihodnje računajo le najnaprednejši sadjarji, ker bo konkurenca v ceni in kakovosti vsako leto hujša. Prav zaradi tega priporoča ing. Pirc od AGRARIE vsem ponudnikom, da odbirajo za prodajo le zdravo sadje brez sledov kaparja in tako, ki nima več kot 1 kvadratni centimeter površine poškodovane zaradi škrlupa.
Sadje naj bi vsakdo obiral
v posode, obložene s papirjem ali vrečevino, da ne bo obtolčeno in obtisnjeno. Važen je tudi prevoz. Slaba pota lahko pridelek zelo pokvarijo, zato je najbolje prevažati sadje na vozilih z gumijastimi kolesi. Kdor nima na razpolago sadnih zabojev, mora obložiti sadje s senom in ga tako zaščititi pred ob-tisnjenjem med potjo.
Začenja se torej obdobje, ko bodo imeli prihodnost le tisti pridelovalci sadja, ki se bodo brez odloga spustili v boj za kakovost in za nižje proizvodne stroške. Družbeni
nasadi so si že izbrali tako pot, medtem ko zasebniki precej zaostajajo, deloma zaradi neznanja, deloma pa tudi zaradi pomanjkanja denarja. Na zaščito sadnega drevja premalo pazijo in ponekod se niti ne zmenijo za ukrepe o obveznem škropljenju. Ni še dolgo tega, kar smo na seji občinske skupščine v Brežicah slišali, da nekateri prosijo, naj bi jih oprostili škropljenja, ker so bili borci NOV. Tako slabo razumejo, v čigavo dobro so ti ukrepi.
J. T.
DVE LETI BO DOVOLJ ZA VRAČILO DOLGOV
Upniki KOVINE so se sestali
Podjetje ima 100 upnikov - Odločili so se, da bodo čakali še nekaj časa, da se KOVINA preusmeri
Poročali smo že, da je KOVINA Bizeljsko zašla v velike težave in da so odborniki občinske skupščine v Brežicah sprejeli predlog za prisilno upravo. Prisilnemu upravitelju Ludviku Jurmanu so dodelili tri pomočnike.
Za vse upnike je bil 15. septembra sklican narok. Od 100 vabljenih se je odzvalo le 44 predstavnikov delovnih organizacij. Dogovorili so se za postopno vračanje dolgov s petodstotnimi obrestmi v obdobju dveh let. O tem bo seveda odločala še občinska skupščina na seji 29. septembra, ko bo morala zagotoviti jamstvo upnikom.
S predlogom so se strinja-
li vsi prisotni razen dveh. Z upniki, ki se naroka niso udeležili, bo prisilna uprava skušala dobiti pismeno soglasje. Udeleženci petkovega posveta so menili, da je sanacija podjetja umestna in da je izhod v reorganizaciji in preusmeritvi proizvodnje. KOVINA naj bi čimprej začela novo pot.
Za sodoben
okus...
NA BREŽIŠKI OSNOVNI SOLI TRETJINA OTROK V OBČINI
Prekratek dan za tisoč učencev
Devet oddelkov ima pouk v treh izmenah — Za dodatno pomoč slabšim učencem in za delo z nadarjenimi učenci ni časa, ker ni prostora — Omejene so tudi svobodne dejavnosti, četudi imajo šolarji veselje do njih — V takih razmerah so otroci za veliko prikrajšani
Vsak začetek šolskega leta prinaša vodstvu in vsemu učnemu kolektivu osnovne šole v Brežicah nešteto novih skrbi, šola je že zdavnaj premajhna za tisoč učencev. Letos se stiska v 16 učilnicah 970 otrok. Niti kvadratni meter šolskega prostora ne pride na učenca.
Devet oddelkov ima pouk v treh izmenah, učilnice pa so zasedene od jutra do noči. Komaj naznani zvonec konec pouka, že je pred vrati nova izmena učencev. V taki prostorski in časovni stiski
mineva dan za dnevom, teden za tednom. Potem se pa vprašujemo, zakaj uspehi niso boljši.
Otroci so za marsikaj prikrajšani. Mnogi starši se tega zavedajo in jim ni vseeno, da je tako. Vsako odlaganje gradnje novega šolskega trakta nosi s seboj dolgotrajne posledice. Na brežiški osnovni šoli se izobražuje tretjina šoloobveznih otrok v občini in ta številka gotovo opravičuje zahtevo po povečanju šolskega prostora. Ni to le muha prosvetnih de-
UPRAVNI ODBOR SKLADA PRIPRAVLJA PRAVILNIK
Oktobrskih nagrad letos ne bo
Blagajna je prazna — To se v prihodnje ne sme več ponoviti, sicer je odlok brez vsake veljave — Oktobrske nagrade so mišljene kot priznanje za družbeno pomembno delo na vseh področjih ustvarjanja in dela v občini
Na slavnostni seji v počastitev lanskega občinskega praznika je občinska skupščina Brežice sprejela odlok o podeljevanju oktobrskih nagrad. Za izredne uspehe na vseh področjih ustvarjanja in dela pa bi jih vsako leto za občinski praznik prejeli zaslužni občani.
Letos ta sklep najbrž ne bo uresničen. V skladu se ni nabralo prav nič denarja. Skromno vsoto 2000 do 3000 Ndin bi morda še kako zbrali, toda nagrade bi bile v tem primeru res samo simbolične.
Upravni odbor sklada se je sestal te dni. Pretresal je osnutek pravil za podeljevanje nagrad. Besedilo še ni
dokončno, člani ga bodo dopolnili s pismenimi pripombami.
Nekateri menijo, da podeljevanje nagrad v hudi finančni stiski, ki jo letos preživlja brežiška občine:, ne bi bilo umestno. Potemtakem bi se odrekli spodbudam in priznanjem za delo, ki je pomembno za razvoj in napredek občine. Prihranek bo skromen in si z njim ne bo mogoče veliko pomagati.
Letos torej ni veliko možnosti, da bi se v blagajno sklada natekli večji zneski. Ne bo pa smela ostati pozabljena. Tudi delovne organizacije bi lahko prispevale vanjo kak dinar, da se ne bo upravni odbor čez leto dni
znašel v tako neprijetnem položaju kot sedaj.
Jt.
lavcev in njihova želja po udobju, kot so lani v nekaterih delovnih organizacijah poskušali tolmačiti, da bi se otresli prispevka, za katerega naj bi glasovali.
Občani bodo morali ponovno spregovoriti o zbiranju denarja za gradnjo brežiške osnovne šole. Brez njihovega sodelovanja in pripravljenosti za pomoč ni mogoče računati na udeležbo sklada za gradnjo osnovnih šol pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo. Gre torej za dejanja, za potrditev tistega, kar so bili z besedami mnogi pripravljeni oznanjati.
V Brežicah tudi za telesni razvoj šolarjev ni poskrbljeno. Na razpolago je le ena telovadnica. V njej naj bi se zvrstili gimnazijci, osnovnošolska mladina, učenci centra za blagovni promet in člani telesnovzgojnega društva Partizan. Za vse seveda ni prostora. Učenci od prvega do četrtega razreda osnovne šole sploh ne morejo prestopiti telovadnice. Razgibajo
Izključni proizvajalec v Jugoslaviji
Oestilacija »DANA« MIRNA na Dol
se lahko le na prostem ob lepem vremenu, v dežju in snegu pa ostajajo v razredih. Novim učilnicam naj bi se torej v Brežicah čimprej pridružila tuui nova telovadnica.
JOŽICA TEPPEY
NOVO v BREŽICAH
■ V KROJNI TEČAJ se lahko vpišete pri Delavski univerzi. Tečaj se bo začel oktobra. Kot vsako leto tako bo tudi letos dobrodošel gospodinjam in dekletom, ki imajo veselje do šivanja in krojenja.
■OD OKTOBRA DO MARCA BODO TRAJALA predavanja na večerni kmetijski šoli. Za sezono 1967/68 sta razpisana začetni in nadaljevalni tečaj. Prijave sprejema Delavska univerza.
■ ZDRAVSTVENI DOM UVAJA CELODNEVNI DELOVNI CA S. Splošna ambulanta je že od 18. septembra dalje odprta od 7. do
mm vesti
19. ure. Enak delovni čas bo imela za bolnike zobna ambulanta od 1 oktobra dalje.
■ V POSLOVALNICI LJUDSKE POTROŠNJE je še vedno naprodaj veliko konfekcijskih oblačil s po-
S»ustom do 50 odstotkov. Znižana e cena ženske, moške in otroške konfekcije za Jesensko in zimsko obdobje.
■ AGRARIA BRE2ICE bo pred trgovino na tržnici postavila lep vodnjak z vodometom, ki bo krasil okolico. Obdajal ga bo zelen nasad.
■ DIJAKI BRE29JKE GIMNAZIJE vsak dan pomagajo urejaU igrišče pred šolskim poslopjem. če bodo tako pridni, bo igrišče prav kmalu dokončano.
■V MESNICAH so te dni znižali cene govedini, teletini in svinini. Pri boljših kosih Je razlika malenkostna, precej občutna pa je pri drugovrstnih delih. Kupci so znižanjne z odobravanjem sprejeli.
POGOSTNI NEKULTURNI IZPADI GOSTOV NA MOKRICAH
Oboroženi kot na divjem zapadu
Daleč naokoli najbrž ni gostišča, kjer bi bili iako dobro pripravljeni na spopade z nasilnimi gosti, kot so v Mokricah. Do tega so kolektiv pripravile večletne izkušnje. Tudi letošnji velesejemski dnevi niso minili brez nekulturnih izpadov obiskovalcev. Na novo prepleskano gornje nadstropje že nosi sledove turške kave, ki jo je »gost« s skodelico vred vrgel ob steno.
Direktor je povedal, da si obiskovalci dovolijo marsikaj več kot drugod prav zaradi tega, ker je grad tako odmaknjen in skrit v krošnjah drevesnih orjakov. Uslužbenci so bili doslej le dvakrat premagani in tepeni, sicer pa so vedno zmagali.
Za vsak primer imajo pripravljene tri pendreke, puško, bokser, revolver in pred kratkim so si oskrbeli tudi vrvi. To je zadnja pridobitev za umir-jenje vročekrvnežev. Upajo, da teh predmetov ne bo treba prepogosto uporabljati, in si obenem želijo, da bi razgrajaški gostje ne našli več poti na grad.
Čez dan kar preveč mirno gostišče grad Mokrice zaživi šele v večernih urah. če so gostje dostojni, so jih veseli, žal pa prihajajo tudi nasilneži, ki jih osebje le s težavo kroti. Na sliki del grajskgea dvorišča. (Foto: J. Teppey)
x ..V:^va\vV-. y.y.'yxn
••*• ;-w vjv
•.-•"r ■ ig&lP
LASKAVA OCENA TUJEGA STROKOVNJAKA
Najlepši nasadi v Sloveniji
Komaj triletni nasad jabolk in hrušk v Stari vasi je bogato obrodil in veje se kar šibijo od teže debelih sadov. (Foto: M. Vesel)
Kmetijsko podjetje AGROKOMBINAT iz Krškega že
Streha nad bazenom?
Kopališče poleg CELULOZE plavalci zaradi tople vode zelo cenijo. Radi prihajajo tja na treninge in tekmovanja, toda ko se ozračje ohladi, je sezone konec. Prav to je spodbudilo ljubitelje plavalnega športa k načrtom za pokritje bazena. Strokovnjaki so si kopališče ogledali in že napravili idejni osnutek za streho, če se bodo načrti uresničili, bo to na prostem prvi pokriti bazen v Jugoslaviji. Z gretjem vode ne bo nobenih dodatnih stroškov, le poraba bo večja. Investicija se bo po mnenju mnogih Krčanov lepo obrestovala.
nekaj časa slovi po tem, da ima vzorno urejene nasade sadnega drevja. Ta sloves je pred nedavnim potrdila izjava uglednega strokovnjaka z univerze v Leipzigu prof. dr. Siegwarta Stenza.
Profesor Stenz je bil kot specialist za sadjarstvo in hortikulturo na tridenskem študijskem potovanju po Sloveniji. V spremstvu prof. inž. Modica z ljubljanske uni-
verze si je 4. septembra ogledal nasade v Stari vasi. Dejal je, da ima krška občina izredno ugodne pogoje za sadjarstvo in bi zato kazalo povečati sedanje površine vsaj na 500 hektarov. Trenutno obsegajo nasadi v Stari vasi in v Leskovcu okoli 225 hektarov. Profesor Stenz je bil presenečen nad urejenostjo nasadov v Stari vasi in jih je ocenil za najlepše v Sloveniji.
Nova brizgalna na Senovem
V nedeljo, 10. septembra, so senovški gasilci slovesno prevzeli in krstili novo motorno brizgalno »Rossenbau-er«; »botra« sta bila inž. Tone Koželj, direktor rudnika Senovo, in senovski gostilničar Miha Senica. Za novo brizgalno, ki je stala 1,800.000 S
KRŠKO V NOVO MESTO, SEVNICA IN BREŽICE V CELJE
Meje bodo ostale še naprej zastražene
Zdravstvena služba v Spodnjem Posavju bo tudi še v prihodnje razcepljena — Poti do sporazuma ni mogoče najti, če denar ne sme čez mejo — Predlogi in dobre želje ne morejo omajati predpisov
Neživljenjskih meja, ki povzročajo zmedo v zdravstvu, v Posavju niso kos odpraviti. Ko se je 13. septembra sestal svet za zdravstvo v Krškem, sta pretekla ravno dva meseca od posveta, ki je obetal več prostosti na mejnih prehodih med občinami in zdravstvenimi regijami na tem območju. Eden izmed predlogov je bil, naj bi se dve reviji sporazumeli za skupno financiranje zdravstvene ustanove, 114 katero je prebivalstvo že desetletja vezano.
Nekateri so že tedaj z nezaupanjem sprejeli take predloge. V praksi so te stvari drugačne. Urejejo jih pravilniki mimo katerih za-
Poglejte na 5. stran današnje številke!
vodi za socialno nje ničesar ne Ostalo je torej vse pri starem.
Na seji sveta za zdravstvo v Krškem so 13. septembra ugotovili, da zamisel o enotnem zdravstvenem domu v Posavju ni uresničljiva. Sev-ničani so se brez oklevanja odločili za priključitev k zdravstvenemu domu v Celju, Brežičani so bili različnega mišljenja in so se potem nagnili k enaki odločitvi kot sevniška občina.
Na sredi med obema je ostala na otoku zdravstvena služba v Krškem. Kam zdaj? Rešitev je samo ena. Vključeni so v novomeško zdravstveno regijo, torej se izrečejo lahko samo za Novo mesto. Razkosanost Posavja bo v zdravstvu ostala še naprej.
Predlog sveta za zdravstvo bo obravnavala na prihodnji seji občinska skupščina v Krškem. Najbrž ga bo sprejela, četudi bo izrečenih veliko pripomb glede administrativnega cepljenja Posavja. Pogoj za obstoj zdravstvenega doma po reorganizaciji je ta, da šteje njegovo območje vsaj 40.000 prebivalcev. Toliko jih krška občina nima, če pa bi se pridružili še sevni-
din, so prispovali več kot polovico denarja občani Senovega in okolice, okoli 800.000 S din pa so dale gospodarske organizacije: rudnik Senovo, LISCA, KZ, DOZ ter politične organizacije SZDL in sindikat. Gasilska zveza Krško je sama prispevala 500.000 S din. Tudi trgovsko podjetje PRESKRBA je obljubilo 50 tisoč S din, vendar jih še ni nakazalo. Senovski gasilci nameravajo kupiti še prikolico za gasilski avto, za kar imajo že zbran denar. Prostovoljno gasilsko društvo Senovo se Novem mestu ne	morejo	na	za pomoč zahvaljuje vsem
dan. Med dobrimi znanci	je	občanom, gospodarskim in
vedno	teže reševati organiza-	političnim organizacijam in
cijska	vprašanja,	odpuščanje	posebno gasilski zvezi
zaposlenih, disciplinske pre- Krško.	R.	K.
krške in podobne stvari. Veli-
bi v ko je razlogov, ki so pomaga-imeli n zadržati neenotnost Spod-
iincu zaarza« neenotnost opoa- j	-	*«-■ ITr
usta- njega Posavja še vnaprej, | GE ŽELITE
za varova- ška in brežiška občina, ukrepajo, tej pokrajini lahko skupno zdravstveno
novo.	predloge za življenjsko reše-
Morda pa so sosedje na vanje spornih zadev pa admi-obeh straneh krške občine nistrativni predpisi sproti raz-pomišljali tudi zaradi tega, veljavljajo. Vsakdo hoče svoj ker se boje prehudih lokali- denar zase, čez mejo pa ga ne stičnih vplivov, ki v Celju ali pusti.
odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vaše mu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din.
UPRAVA LISTA
SILE SE CEPIJO, DENAR PA ODTEKA NA VSE STRANI
Vsak kraj še ni turistično središče
Preveč začetkov naenkrat nujno vodi v finančne težave — Turistična društva bi v okviru občinske zveze laže našla smisel in cilje svoje dejavnosti — Trenutno so želje mnogo večje od možnosti in to jih zavaja pri snovanju načrtov
Zadnji plenum o razvoju turizma v Posavju, ki ga je sklical občinski odbor Socialistične zveze Krško v Brestanici, je imel med turističnimi delavci velik odmev. Spodbudil jih je k novim načrtom.
Toda želje so mnogo večje od možnosti. V krški občini se sile cepijo, načrti drobijo. Vsako društvo bi rado po-
V PRVEM POLLETJU 6,600.000 SDIN IZGUBE
Opravičilo za izgube že v pogodbi
Merilo za dodelitev denarja ne bi smelo biti število zavarovancev, ampak predvsem razvitost zdravstvene službe
Svet za zdravstvo in socialno varstvo pri občinski skupščini v Krškem je na zadnji seji razpravljal o finančnem Poslovanju zdravstvenega doma v prvem polletju. Zdravstveni dom je v novih pogojih skrbno gospodaril, četudi številke kažejo izgubo. Nanjo *0 računali že ob podpisu pogodbe s socialnim zavarovanjem.
Krški zdravstveni dom ima v primerjavi z drugimi zunanjimi zdravstvenimi domovi dolenjske regije najbolj razvito zdravstveno službo, ne glede na to pa prejema denar J® po številu zavarovancev, Takšna delitev pa je za dobro zdravstveno službo krivična. Na seji sveta za zdravstvo kljub temu menili, da položaj ni tako obupen, ker se v drugi polovici leta finančni °kok povečuje. Terjatve dol-
žnikov, ki so se letos povečale za 27,73 odst., bodo z
ustreznimi ukrepi zmanjšali.
PAVK
vzdignilo svoj kraj v turistično središče. To se lepo sliši, toda za talke načrte je potreben denar.
Zamisel o ustanovitvi občinske turistične zveze je bila koristna. Ta bi laže usmerjala razvoj in določila prednostno listo. Največ naravnih in drugih možnosti za razcvet turizma ima gotovo Kostanjevica. Njeno ime je znano daleč naokoli in tujci jo radi jbiskujejo. Vsakoletne prireditve v okviru Dolenjskega kulturnega festivala privabijo na tisoče gostov. Iz tega sledi, da bi morali razvijati predvsem ta kraj in polagati kamen za kamnom na postavljene temelje.
Drugi lahko še počakajo. Razumljivo je, da kujejo Bre-staničani načrte za svoj grad, toda od kod dobiti toliko denarja, da bo res sposoben za
S SEJE SVETA ZA URBANIZEM IN STANOVANJSKE ZADEVE
Veliki davčni zaostanki s kmetij
Dohodki se počasi zbirajo v občinskem proračunu — Obrtniki so bili v začetku septembra dolžni 20 milijonov, kmetje pa 62 milijonov Sdin
Svet za gospodarstvo in finance je 15. septembra obravnaval zanimivo gradivo: na dnevnem redu je bila analiza periodičnih obračunov delovnih organizacij za prvo polletje, program razvoja kmetijstva ter analiza proračunskih dohodkov in izdatkov od januarja do konca avgusta.
Program razvoja kmetijstva
je pripravila komisija, ki ji je zaupala to zahtevno delo občinska skupščina. Odločilno besedo pri njegovem sprejetju bodo imeli odborniki.
Proračunski dohodki se niso stekali po načrtu. Namesto 66,6 odst. so v prvih osmih mesecih dosegli komaj 58 odst. Največji izpad je v kmetijstvu, vendar se bo to še v zadnji tretjini leta bistveno
popravilo.
Obrtništvo izkazuje po ključu, ki je enoten za vso republiko, 53 milijonov Sdin zaostanka, resnični zaostanek pa šteje le 20 milijonov Sdin. V kmetijstvu je ravno obratno. Po omenjenem ključu kažejo številke 9 milijonov neplačanih obveznosti, dejansko pa znaša ta vsota 62 milijonov.
turizem. Tak, kakršen je zdaj, pa ne bo privabljal tujcev. Bolj realna je misel na razširitev ribnika, kamor bi marsikdo z veseljem prišel, če bi vedel za njegovo lepo okolico.
Ta ribnik ima gotovo več privlačnosti kot bodoči ribnik ob Zdolski cesti, ki je le podaljšek naselja. V takih primerih bi res kazalo razmisliti, če je umestno investirati na toliko krajih. Morda bi v okviru turistične zveze prišli do drugačnih predlogov. Nujno bi morali sestaviti perspektivni plan turističnega razvoja občine in v njem določiti postopen razvoj posameznih krajev. Prednost naj bi seveda imeli tam, kjer dosedanje naložbe upravičujejo nove zahteve po izboljšavah.
J. TEPPEY
Drobne s Senovega
■ DRUGA MESNICA NA SENOVEM je spet začela poslovati. Zaradi preureditve notranjih prosto rov, ki so zdaj opremljeni s potrebnimi napravami, Je bila zaprta skoraj tri mesece.
■ TEMELJE ZA NOVI STOL PIC so že izkopali, zato bo ver jetno nova stavba Se to Jesen pod streho. Stolpič je ograjen, tako da ljudje ne morajo h grad biSču.
■ TUDI LETOS so v senovški šoli položili v dven razredih nov parket. Vsako leto opremijo dva razreda, zato morajo učenci nositi v šolo copate.
Za zimo vam priporočamo oljne peči!
Prodajalna ELEKTROTEHNE v Krškem priporoča za mrzle zimske dni oljne peči za ogrevanje prostorov znamke KONTAKT 7500 kalorij, EMO 5000 kalorij in italijanske peči QUEEN 10.000 kalorij. Vse te peči dobite po ugodnih cenah v naši prodajalni.
Nudimo vam po ugodnih cenah tudi brivske aparate Soluna, Beboscher, Remdng-ton na dva noža, Remington neluxe, Remington selec-tric, Philips in domače brivnike ISKRE iz Kranja znamke Braun. — Cena brivnikov znamke Beboscher je precej znižana!
Tombolo so preložili
Turistično društvo v Krškem je odpovedalo nedeljsko tombolo zaradi slabega vremena. Organizatorji upajo, da bodo imeli več sreče 24. septembra. Bogati dobitki bodo gotovo privabili veliko ljudi od blizu in daleč.
Toča v Prekopi
Vasi Prekopa, Malenoe pri Kostanjevici, Gora in Cesta je 11. t. m. hudo prizadela toča. Najbolj je zasula Prekopo in uničila sadno letino. Večina sadja je med neurjem popadala po tleh. Vse je obtolčeno in kmetje ga ne morejo več prodati za ozimnico. Zgubili so velik del dohodka, ki jim ga je obetala bogata letina. Toda v septembru ne pomnijo. Cenilci zavarovalnice popisujejo škodo.
Urbanistični načrt
Pired krško javnost bodo še to jesen razgrniti urbanistični načrt. Napravil ga je projektivni biro REGION iz Brežič, vendar je to šele predlog. Na prvi seji bo o njem razpravljala občinska skupščina.
Povabilo v Benetke
Za jesenski obisk Benetk se priporoča poslovalnica SAP v Krškem. Za dvodnevni izlet v to lepo italijansko mesto bo plačal vsak prijavljenec le 178 Ndin. SAP bo poskrbel za udobno potovanje in prijetno razvedrilo.
Predragi pogovori
Na Zdolah so ljudje opozorili na previsoko ceno telefonskih pogovorov. Do ll. ure zaračunava pošta normalne stroške, po 11. uri pa dvojno ceno. Ta ukrep pošte najbolj občutijo tisti uporabniki telefona, ki želijo dobiti informacije o zdravstvenem počutju svojcev v novomeški bolnišnici. Informacije dajejo v njej šele po dopoldanskem zdravniškem pregledu bolnikov, to je po 11. uri.
Prizadeti občani želijo, da bi pošta upoštevala delovni čas za informacije v novomeški bolnici in vsaj v takih primerih zaračunavala normalno ceno. S. SMERDEL
Novi predsedniki
Sveti v občini Krško štejejo odslej po 9 članov: 6 jih imenuje občanska skupščina izmed najboljših strokovnih in družbenih delavcev, 2 obč. konferenca SZDL in 1. obč. sindikalni svet. Predsednik sveta za gospodarstvo je zdaj Silvo Mozer, predsednik sveta za urbanizem in komunalne zadeve Lado Trampuš, predsednik sveta pa zdravstvo Branko Voglar, pred.-sednik sveta za šolstvo, prosveto in kulturo tovariš Rakar, predsednik sveta za splošne zadeve An* drej Kovačič, predsednik sveta za narodno obrambo pa Stane Nunčič.
11	,r-'
OBČINA
Uspešno
zbiranje
pomoči
Čeprav so osebni dohodki v sevniški občini sorazmerno majhni, so doslej zbrali že 1,290.000 Sdin pomoči za žrtve izraelske agresije.
Sindikalne podružnice v sevniški občini so na priporočilo	ObSS in izvršnega odbora	Občinske konference
SZDL Sevnica kmalu po izraelski agresiji na ZAR začele zbirati pomoč za prizadeto	prebivalstvo arabskih
držav. Nekatera podjetja so po sklepu samoupravnih organov namenila prispevek iz sredstev skupne porabe, druga so prispevala 2-urni čisti zaslužek, tretja spet pa so organizirala zbirko med člani kolektiva.
Največ je bilo primerov, ko so samoupravni organi sfclftntti prispevati po 1000 ftriin	Ha zaposlenega. Tako
SO V KONFEKCIJI LISCA prispevali 420.000 Sdin, v KOPITARNI pa 395.000 Sdin. V nekaterih podjetjih so z abirko med proizvajalci zbrali lepe vsote, čeprav so nekateri napovedovali, da iz tega ne bo nič.
Zbiranje pomoči še ni zaključeno, doslej pa je bilo zbranih za 1,290.000 Sdin prispevkov. če upoštevamo sorazmerno nizke osebne dohodke v občini Sevnica, je treba reči, da je zbranega veliko in da sevniški proizvajalci zaslužijo vso pohvalo za human odnos, ki so ga pokazali. Nekatere sindikalne podružnice v manjših podjetjih so se dobro odrezale, posamezne pa so naredile še vse premalo.
V. A.
Še letos urejevanje Drožjanskega potoka?
13. septembra so obiskali sevniško občino zastopniki novomeške vodne skupnosti, da bi se s Sevničani pogovorili o potrebnih regulacijah v sevniški občini. Dogovorjeno je bilo, da bodo letos na Mimi, Sevniščici in Blanščici opravili še nekaj vzdrževalnih del, lotili pa bi se tudi regulacije Drožanjskega potoka in ureditve Klavniške ulice. Zaradi malo denarja je bila izmed predlaganih rešitev pri Drožanjskem potoku izbrana najcenejša, po kateri naj bi utrdili predvsem desni breg potoka. Sklenjeno je bilo, da se je čimprej treba lotiti izdelave načrtov, saj bi radi z delom začeli že letos in tako porabili denar, ki ga je občinska skupščina namenila regulaciji potoka.
Za godbo bo potrebna pomoč podjetij
Prejšnji teden je obiskal Sevnico nekdanji kapelnik ljubljanske miličniške godbe tov. Starič iz Celja. Da bi prevzel vadbo sevniške godbe, zahteva, naj poprej uredijo vse potrebno za ustanovitev. Pregledati bi bilo treba stare inštrumente, nakupiti nove, določiti status godbe in zagotoviti financiranje. Ker občinska skupščina verjetno ne bo zmogla vsega sama, bo potrebna pomoč podjetij, podobno, kot so to uredili v nekaterih sosednih večjih krajih, v Trbovljah ali v Krškem.
Krvodajalci so se dobro odrezali
Ostanke iz minule vojne je še mogoče najti. Pred nekaj dnevi smo na cesti proti Brestanici srečali tri fantiče — Jožeta in Janeza Šmida z žigarskega vrha ter Pavla Bregarja z Brezovega, ki so se na poti iz šole igrali s staro mino. Našli so jo ob cesti, na njej pa je k sreči že manjkal detonator. Otroci v takšnih primerih pač ne pomislijo, kako nevaren je lahko eksploziv. (Foto: M. Legan)
Občinski odbor RK in njegova komisija za krvodajalstvo v Sevnici sta se letos zelo zavzela, da bi bilo čim več krvodajalcev. S sestanki so začeli že konec julija. Enega izmed teh sestankov se je udeležila Mimica Žnidaršič iz GO RKS, enega pa tudi predsednik GO RKS tov. Majdič. Za krvodajalstvo se je prijavilo 659 ljudi iz podjetij, poleg tega pa še 122 s krmelj-
Še 800 m ceste proti Impoljci
Pred kratkim so predstavniki novomeškega cestnega podjetja zagotovili, da bodo letos podaljšali cesto proti Impoljci še za 800 m. Asfaltirati bodo začeli okoli '25. septembra,. ko se bodo že sprostili stroji na drugih deloviščih. Čeprav je bilo po prvem obračunu ugotovljeno, da je ves denar porabljen, se je kasneje pokazalo, da ga je še nekaj ostalo, zato hoče podjetje izpolniti pogodbeno obveznost.
Kaj se vsak tec'en zgodi pri nas, vam pove
skega področja in 417 iz Sevnice in okolice. Od tega je darovalo kri v Krmelju 100 ljudi, v Sevnici pa v dveh dneh 275 ljudi, kar je skupaj 375 krvodajalcev ali za 114 več kot lani. Najbolj so se odrezali prebivalci Bučke, ki so poslali kar 34 krvodajalcev na odvzem. Največ zaslug za to ima predsednik tamkajšnje organizacije RK tov. Hočevar. Iz Zabukovja
jih je prišlo 28, iz Studenca 20, iz Boštanja 16, iz Loke 38 in po nekaj tudi iz drugih organizacij. Med podjetji je bila najboljša KOPITARNA, sledita pa ji JUGOTA-NIN in Mizarska. Slaba udeležba je bila v JUTRANJKI in LISCI. Lep zgled je dal članom predsednik Obs Franc Molan, ki je med prvimi daroval kri.
S. Sk.
DOLENJSKI LIST
Malkovška klet že veliko odkupuje
Za grozdje modre portugalke plača vinogradnikom od 260 do 290 Sdin za kilogram, odvisno od sladkorja - Prvo vino gre vedno dobro v denar
Bolj kot prejšnja leta za- ke, ki ga plačuje po doseže-druga se je pri odkupu le- ni sladkorni stopnji. Cena je tos izkazala malkovška klet tako ugodna, da so v klet vo-pod novim lastnikom — ziii grozdje tudi vinogradni-Hmeljnikom iz Novega me- ki iz zelo oddaljenih krajev, sta. Doslej je od zasebnih vi- Zadnje deževje je vinograd-nogradnikov pokupila že ve- nikom naredilo več škode kot liko grozdja modre portugal- koristi. Kjer portugalke, ki
že tako rada gnije, niso’ potrgali pred dežjem, je začela pokati in gniti, tako da bo vino slabše kakovosti. Preveč dežja pa je škodilo tudi poznejšim sortam, če bo vreme še dolgo nestanovitno, bo letos težko ujeti pravi čas za trgatev. Občinska uprava je v želji, da bi ljudje trgali čim pozneje in tako pridobili
več sladkorja, dala oklicati, naj belega grozdja vinogradniki ne trgajo pred prvim oktobrom. Vendar so se že takrat možje muzali, češ da časa trgatve ni mogoče predpisati, posebno če je vreme tako nestanovitno, kot je to jesen.
DRAGOCENA JE VSAKA KAPLJA. Krmeljskemu vodovodu primanjkuje vode za hitro rastoči kraj. Pred nekaj dnevi so delavci Metalne zajeli izvir ob cesti proti Šentjanžu. »Izvir je skromen, le šest litrov vode daje na minuto, vendar nikoli ne presahne. Na dan bo iz njega priteklo skoraj devet kubikov vode in bo že za nekaj gospodinjstev,« so povedali možje ob izviru. (Foto: M. Legan)
Razvedrilo so mu stari novci
Primož: vselitev za občinski praznik
Čeravno smo v našem listu že napovedali vselitev v novo šolo na Primožu, se to doslej še ni zgodilo, ker je zmanjkalo denarja za fasado, za priključek na električno mrežo in za nekaj opreme; vse skupaj v vrednosti 2,5 milijona Sdin. Za te dni je sklican upravni odbor sklada za negospodarske investicije, ki bo skušal pomagati, da bi bila šola čimprej nared. Kot predvidevajo, se bodo učenci končno vselili v nove razrede za letošnji občinski praznik 8. oktobra.
Obisk pri numizmatiku Francu Pfeiferju
»Kadar sem popotoval po svetu, sem včasih raje ostal lačen in žejen, samo da mi je ostal denar za nakup starih novcev. Od mladih nog me ni popustila zbiratelj, ska strast, veselje spoznavati zgodovino s pomočjo starih srebrnikov ali medeninastih denarjev.«
Poglejte, na 5.'stran današnje številke!
Ko mož zrelih let, visokega čela in rahlo osivelih las z ljubečo skrbjo jemlje iz predalčkov kovanec za kovancem, na okna lepo urejene, umirjene sobe pa pritrkava
kaže tudi na denarju. Kovanci so okorni, težki, na njih so vrezane grobe poteze, manj je žlahtne kovine. »Tole je eden najstarejših novcev v naši bližnji okolici:	breški
jesenski dež, je kot nalašč pfenig, skovan v Brežah le-
priložnost za premišljevanje o minljivosti. Novci, stari čez dva tisoč let, o katerih vč
ta 1147; tole so pfenigi znanega kneza Spanheimskega. V tistem času so bile slovite kov-
mož povedati toliko človeške nice denarja v Slovenj Grad-
IZ TRŽIŠČA IN OKOLICE
■ OBILICA SADJA. V okolici liko škodo. Zal so doslej lovci TržiSča je toliko sadja, da ljudje v glavnem ostali praznih rok, ne vedo, kam z njim. Nekateri čeprav vztrajno zalezujejo to dlv-ga krmijo živini in kuhajo žga- jad. V času svetlejših noči bo-nje, nekateri polnijo »ode z ja- do vsako noč preganjali Sčetince, bolčnikom, grozdje pa prodajajo, ki neprestano silijo na njive. Kot
ker ima dobro ceno.
■ KOMBINAT PRODAJA VINOGRADE NA BOJNIKU. Sevniški kmetijski kombinat prodaja zadnje vinograde na malkovškem območju. Malkovško klet in nekaj vinogradov Je prodal že prej, ima pa še trsnlco, ki jo v kooperaciji obdeluje zasebni vinogradnik. Na Bojniku je naprodaj 1,5 ha vinograda, vinska klet in pšenica, izklicna cena pa Je 1,2 milijona starih dinarjev.
■ NAVAL DIVJIH PRAŠIČEV. V okolici Malkovca, Trščine, Kra-sinjega vrha in Vodal delajo to
jesen divji prašiči na poljih ve-
zgodovine; srebrniki, oguljeni od rok, ki jih že zdavnaj ni več; od stoletij zlizani denarji, ki bi vedeli povedati več o takratnem življenju, kulturi in civilizaciji, kot povedo zgodovinski učbeniki.
»To so kovanci iz časov Aleksandra Velikega, stari so 2300 let. Tile srebrniki so iz dobe največjega razcveta rimskega cesarstva. Na njih so
cu, Brežicah in Reichenburgu.«
nekdanjem
Iz zbirke roma škatla za škatlo. .Srebrniki francoskih kraljev, preluknjan kitajski denar iz 15. stoletja, zelo dobro izdelani turški novci iz najboljših turških časov, štirioglati japonski kovanci, še-sterokotni kovani denarci iz
je bil skovan v spomin na smrt J. F. Kennedyja.
»Lahko vam pokažem tudi papirnati denar, ki še zda-. ...	^	.	-	leč ni tako star kot kovinski,«
Indije, stari kovanci iz da- pQve zbiratelj, ki ve o de-
povedo	lovci,	letos	ni opaziti	upodobljene glave takratnih	Saudove	Arabije,	Li-	narjU	ve£	kot	kak	ekonomsko
ŠK, yUraš*Sk”».vč.?.i!’ me-	°- “Sli.!,. ve“?	izobražen	Mavek.	Ko	pregte-
nili so	veliko	lisic,	ejvčerpec	Sule, Trajana, Diokleciana ...
nili so	veliko	lisic,	precej več	Tukaj je prva ženska glava
kot prejšnja leta.	»	,	...	.
^ J J	na	novcu.	Ime	ji	je	bilo	Cri-
■ VELIKO ---------------
POTI. Krajevna skupnost Tržišče je letos popravila in izboljšala kar lepo število vaških poti in cest. Za ljudi je predvsem velikega pomena urejena pot Pavla vas — Lakenc, ki omogoča dobro zvezo z vasmi proti Novemu mestu. V celoti so dve tretjini
popravljenih spina, žena Comodusova.« Ob vsakem primerku ve zbiralec
prispevali prebivalci krajevne nic vrstiio takratni dopnriki skupnosti, zlasti v obliki prosto-	vrstijo	lanrami	aogoaKi,
SliVNISKI VESTNIK
voljnega 4ela.
■ KAJ BO, CE VODOVOD ODPOVE? Tržiški vodovodni odbor ne pobira vodarine, čeprav le bilo pozimi sklenjeno, da bo zbiral denar za popravila napeljave. Zdaj nihče ne ve, kaj bi ukrenili, če bi nekega dne vodovod odpovedal.
novci iz carske Rusije, sko-	dujeva	papirje> ^ oko usta.
vani leta 1712, napoleondoii.	yi na	stodinarskem bankov-
Leopoldovi tolarji iz 1657. leta,	^ }z	predvojne Jugoslavije,
denarci beneške republike, ve-	fei na	eni strani gjJ ni ti.
________ „_________ _____________ llka zbirka avstrijskih srebr- gkan )>Ponarejen je, ponare-
povedati	toliko	zgodovinskih	|likov; me<* katerimi so ne-	Jevajcj	ga ni50 jmeli časa iz-
podrobnosti,	o	katerih	v	gim-	katen p0sebr)0 znameniti ker	delati do konca <(
so iz spominskih izdaj ali pretopljeni iz cerkvenega srebra, ki so ga prelili v kovan denar, da bi ga tako ohranili pred ropanjem Turkov.
naziji še slišali nismo. Pred najinimi očmi se skupaj z mojstrskimi deli rimskihkov
ko imava v rokah denar vzhod nega cesarstva ali starih Grkov, se pogovarjava o njih slavi in zatonu.
Temačni srednji vek, ko ljudi niso več vodili razum,
Zbirateljska strast konca, saj po svetu nove in nove vrste denarja. Zbirke se večajo in večajo. Novci iz novejših časov med,
znanost in umetnost, se po- njimi se zasveti zlatnik, ki
Umirjeno živi Franc Pfeifer, zaposlen v sevniški Kopitarni, član slovenskega nu-numizmatičnega društva, ki ima za seboj že samostojno nima razstavo. Umirjeno, ker je kujejo zbiranje dolgotrajno in vestno delo, v katerem ne išče materialne koristi, marveč razvedrilo po vsakodnevnih skrt>eh.	M.	LEGAN
Za ceste četrtega reda naj prispevajo podjetja, ki te ceste veliko uporabljajo — Z ukrepanjem proti črnim gradnjam počakati na nov zakon o urbanističnem planiranju, stavbe pa do takrat ne smejo biti priključene na javne napeljave — Kdo ima prednost pri dodeljevanju občinskih stanovanj?
Ker je bilo na seji sveta imenovana šolska cona poma-v Ponedeljek, 18. septembra, talila proti središču Mirne; s znova ugotovljeno, da so ce- tem bi zmanjšaii razdaljo do ste četrtega reda zelo slabo starega šolskega poslopja, oskrbovane in da je premalo kjer bo potem otroški vrtec; denarja za vzdrzevanje, je bi- obe stavbi bo ogrevala ista
za stanovanjske razmere svojih delavcev.
Trem gostinskim lokalom v Mokronogu se bo kmalu pridružil še četrti poleg nekdanje Bulčeve gostilne, saj dela kar hitro napredujejo (Foto: J. Kržič)
lo sklenjeno, naj oddelek za gospodarstvo pritegne večja podjetja, ki veliko uporabljajo te ceste (GG Novo mesto, Cestno podjetje Novo mesto, GG Brežice, KZ Trebnje in druga), da jih s prispevki pomagajo vzdrževati. Svet je tudi menil, naj bi v prihodnjem letu cestarsko službo uredili tako, da bi bili cestarji zaposleni samo s cesto In bi tako lahko sproti odpravljali napake in poškodbe. Njihovo delo pa je potrebno normirati, da bo delovni učinek večji.
člani sveta so obravnavali tudi vprašanje, kaj ukreniti s črnimi gradnjami, ki jih je pet zunaj treh občinskih središč, dve pa sta v Trebnjem. Sklenjeno je bilo, naj bi počakali novi zakon o urbanističnem planiranju in potem ukrepati, do takrat pa ne bi smeli teh zgradb priključiti na električno napeljavo in vodovod.
Glede gradnje nove šole na Mirni je svet menil, naj bi urbanistični program delno spremenili, tako da bi se tako
centralno kurjava.
Pri dodeljevanju stanovanj, ki so last občine, je svet predlagal, naj bi imeli pri njih prednost delavci družbenih služb — šolstva in zdravstva ter uprave, socialni podpiranci , upokojenci, borci in obrtniki, katerih obrt je potrebna, občino pa prosijo za stanovanja. Sele za iemi bi prišli na vrsto ljudje, ki so zaposleni v podjetjih, saj morajo gospodarske organizacije predvsem same skrbeti
Ne preveč hiteti s trgatvijo!
Oddelek za gospodarstvo in finance je določil 29. september za začetek splošne trgatve grozdja plemenite vinske trte
Vinogradniki sami najbolje vedo, koliko sladkorja lahko še pridobi grozdje, če dalj časa ostane na trtah, vendar se iz leta v leto dogaja, da ga marsikdo prehitro potrga, čeravno je zdravo in mu ne preti gnitje. Ko potrga eden,
mora potrgati tudi. njegov sosed in tako naprej, ker se vsakdo boji, da se bodo na njegov še nepotrgani vinograd spravili ptiči, če ne celo tatovi.
Ker s predčasnim trganjem nastaja velika gospodarska
Priprave na občinsko konferenco ZK
Sklep občinskega komiteja ZK 15. septembra: konference osnovnih organizacij naj bodo izvedene do 5. oktobra, občinska konferenca pa bo 25. ali 26. oktobra
ter komisijo za izdelavo predloga poslovnika občinske konference.	M.	L.
škoda, ima občina po temeljnem zakonu o vinu možnost določiti rok trgatve, kršilce pa tudi krepko kaznovati. Oziraje se na letošnje vremenske razmere, je oddelek za gospodarstvo določil 29. september za začetek trgatve grozdja plemenite vinske trte, pri čemer so izvzete samo zgodnje sorte, predvsem modra Portugalka.
Predpisani rok velja za vinograde, zasajene s plemenito vinsko trto, ki jih letos ni poškodovala toča in kjer se ni pojavilo gnitje zaradi pokanja jagod ali iz drugih vzrokov. Določitev roka ima namen, povečati sladkorno stopnjo, kar koristi predvsem vinogradnikom samim.
NE POZABITE:
od 1. januarja 1967 dalje sprejemajo in j izplačujejo
VSE POŠTE V SLOVE-j NlJl hranilne vloge na i hranilne knjižice DOLENJSKE BANKE IN < HRANILNICE NOVO MESTO!
Iz že znanih vzrokov jo bila občinska konferenca komunistov trebanjske občine preložena na jesen. Ker se predvideni čas naglo bliža, se je v petek popoldne, 15. septembra, sestal občinski komite, da bi pospešil priprave na konferenco, ki bo čez dober mesec. Z organizacijskimi spremembami so ljudje že seznanjeni. Spomladi so bile osnovne organizacije osnovane po teritorialni osnovi, kar pomeni ( da komunisti pripadajo tistim osnovnim organizacijam, kjer živijo. Izjemoma je proizvodna osnovna organizacija ostala v kmetijski zadrugi Trebnje, čeravno bi bilo verjetno prav za te
ODLOČITE SE TUDI VI: naročite sl Dclenjski ’ist na svo| naslovi
komuniste koristneje, da bi sodelovali v krajih, kjer živijo in delajo. To bodo še natančneje preučili, končna odločitev pa bo odvisna zlasti od volje komunistov kmetijske zadruge.
Druga novost v prihodnjem delu organizacije bo stalna konferenca, ki naj bi štela 41 članov, kar pomeni: en delegat na deset članov ZK. Izvršni organ konference bo 9-Članski komite, ki se bo moral redno sestajati in sproti pretresati vse zadeve. Na seji so obravnavali tudi predloge za člane konference, komiteja, kontrolne in revizijske komisije. Člane konference bodo izbrali na letnih konferencah osnovnih organizacij, občinska konferenca pa bo izvolila nov občinski komite in potrebne komisije.
Občinski komite Je na petkovi seji izvolil tudi komisijo za izdelavo predloga sklepov o organizaciji komunistov in. delovanju organov ZK
TREBANJSKE IVERI
■ PANOJI ZB v prosvetnem domu? Pri organizaciji ZB razmišljajo, da bi v nekem prostoru, kamor prihaja veliko ljudi, medili stalno spominsko razstavo Gubčeve brigade, ki ima v občini domovinsko pravico. Na voljo so trije prostori: veža v osnovni šoli, čakalnica v prosvetnem domu in soba v domu družbenih organizacij. Nagibajo se k odločitvi, da bi razstavne panoje in slike postavili v čakalnici prosvetnega doma, kjer bi jih lanko videlo veliko ljudi.
■ VLOM V KIOSK. Nedolgo tega so neznanci razbili stek: a in tako vlomili v kiosk »Dela« ob cesti proti železniški postaji. Iz njega so pobrali cigaret v vrednosti 160 Ndin. Nekako isti čas so vlomili tudi v prodajalno »Dolenjke«, kjer so shranjeni različni prehranski izdelki. Ugotovljeno je, da sta vlomila dva mladoletnika, ki sta ušla iz vzgojnega zavoda iz Radeč pri Zidanem mostu.
■ NEOSVETLJENE TRGOVINE so manj vame pred vlomilci. Da se tatovi raje lotijo manj razsvetljenih trgovin, dokazuje tudi vlom v prodajalno »Dolenjke«, ki je ponoči zelo slabo osvetljena. Trebnje nima nočnih čuvajev, zato morajo biti lokali dovolj raz-
svetljeni. Ned trgovino Novoteh-ne je že dalj časa pokvarjen neonski napis, ki prav krmežljavo brli nad vrati. Tudi lepi Mercatorjev napis na novi trgovini je že dalj časa v temi.
■ KOŠKE VEČKRAT PRAZNINI! Zadnje čase ni več toliko papirja po tleh, kar kaže na to, da so se ljudje že navadili na posode za smeti. 2al pa koške preredko praznijo, saj so vedno polni odpadkov.
■ PARKET NE USTREZA? Nova šolska telovadnica še ni dokončno prevzeta. Pokazalo se je, da pod ne bo povsem ustrezal pouku telovadbe, kjer morajo biti otroci bosi. Zgodilo se je že, da so si noge poškodovali z ivermi, ker se deščice ne prilegajo dovolj dobro. Pred kratkim si Je to ogledala komisija, vendar za «<nj ni mogla ugotoviti vzroke napak. Mogoče bo treba oelo zamenjati parket, še prej pa bo treba ugotoviti, kdo Je napako za krivil.
imajo zdaj včlanjenih le četrtino volivcev. Letno konferenco bodo imeli proti koncu oktobra.
rA
vm
m
Nemci z našimi suknjiči v SZ
Te dni imajo v trebanjskem obratu Modnih oblačil čez glavo dela, saj delajo cele noči, počitka pa si niso privoščili niti v nedeljo. Nemški poslovni partner je namreč naročil veliko število suknjičev, ki jih bo, kot pravijo, prodal v Sovjetsko zvezo in pri tem nedvomno tudi dobro zaslužil. Ker so roki izdelave zelo kratki, morajo trebanjski konfekcio-narji zelo hiteti.
„Višji organi nas premalo podpirajo"
Krajevna skupnost Knežja vas želi vasem na svojem območju najprej pomagati do dobrih cest in vaških poti — Letos dograjena nova cesta
na Krušni vrh
Dobrnič: spomenik za 25-letnico
Spet več dela v LITOSTROJU
Kaže, da so najhujši časi za kovinsko industrijo že prešli. Kot povedo v trebanjskem obratu Litostroja, imajo zdaj veliko dela. Varilci delajo v treh izmenah, pred kratkim pa so jih • še nekaj na novo sprejeli na delo. Čeprav zaposleni še vedno prejemajo 80-odstotne osebne dohodke, zaslužijo zdaj precej več, ker močno presegajo norme. Podobne spodbudne vesti je mogoče ugotoviti tudi v Ke-moopremi in v kovinskem obratu trebanjskega komunalnega podjetja.
Dokončan blok na Mirni
V kratkem bo dokončan prvi izmed dveh 16-stanovanj-skih blokov na Mimi, ki jih v lastni režiji gradi republiški sekretariat za notranje zadeve. Vanj se bodo vselili uslužbenci KFD Dob.
»Pri nas imamo v nekaterih vaseh še lesene hiše zaradi tega, ker so poti tako slabe, da do njih ljudje ne morejo napeljati trdega gradiva. Njim smo namenjeni najprej pomagati,« je na sestanku odbora krajevne organizacije SZDL 12. septembra dejal predsednik krajevne skupnosti Jože Kek z Luže. »Želeli bi, da bi nam višji organi, ki imajo več ugleda, pomagali ugnati nekatere posameznike, ki se nam smejejo v brk in nočejo sodelovati pri prostovoljnem delu, čeravno gre tudi za njihovo dobro. Sam svet KS je proti njim brez prave moči. Zakaj bi vsi trpeli zaradi njih! Letos delamo cesto na Krušni vrh, prihodnje leto pa bi jo potegnili še naprej do Babne gore, če bodo le tudi gozdarji kaj prida primaknili.
In še en primer, ko bomo brez moči, če nas ne bo inšpekcija podprla. Na Luži _	imamo veliko zanemarjeno
kno izmed zelo redkih dreves iz vrst ginkovcev — lužo ki zelo kazi naš kraj. dvokrpi	ginko	raste na mokronoškem gradu. Za	Ko	je svet krajevne skupno
praznik	so	ga	označili, pod njim pa namestili	klopi,	sti	želel odpraviti nesnago,
tako da	se	obiskovalec lahko usede v njegovo	senco,	ga	občinska inšpekcija ni ta-
(Foto: M. Legan)	ko	močno podprla, da bi se
kaj premaknilo, čeprav vsakdo ve, kako škodljiva je stoječa, zanemarjena voda v naselju,« je sklenil misel tov. Kek.
Na sestanku krajevne organizacije, ki ga je vodila predsednica Manca Slak, so možje govorili največ o tem, kar jih ovira pri skupnem prizadevanju za napredek. Obravnavali so tudi organizacijska vprašanja in sklenili povečati število članov organizacije, saj
S SEJE SVETA ZA URBANIZEM IN STANOVANJSKE ZADEVE
0 cestah IV. reda in črnih gradnjah
ČATEŽ: preslaba črpalka
Zaradi prešibke črpalke, Id ne zmore načrpati dovodj vode v vodohrani, so vaščani Čateža že lep čas velikokrat brez vode.' Zjutraj jo ponavadi imajo, čez dan pa je hitro zmanjka, tako da bodo morali prej ali slej zbrati denar za močnejšo črpalko.
Sprva je bilo predvideno, da bodo v Dobrniču že letos postavili primernejše obeležje, posvečeno spominu padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Samo na pokopališču v Dobrniču počiva čez sto žrtev, na Marencah pa čez 250. Sedanji dokaj skromni spomenik so postavili že pred leti, zato so borci predlagali, naj bi uredili zdaj primernejše in lepše spominsko obeležje.
Letos je zmanjkalo denarja, zato je bilo odločeno, da bodo načrt uresničili prihodnje leto, ko bodo v Dobrniču svečano proslavljali 25-letnico prvega kongresa APž Slovenije, ki je bil v tem kraju 17 in 18. oktobra 1943. Načrti za spominsko obeležje so pripravljeni, delo pa že naročeno. Vse skupaj bo veljalo okoli 4 milijone Sdin.
Poglejte na 5. stran današnje številke!
Danes seja skupščine
Za danes je sklicana seja občinske skupščine Kočevje, za katero je predviden naslednji dnevni red: poročilo o poslovanju gospodarskih organizacij v prvem letošnjem polletju, poročilo o problematiki kmetijstva in gozdarstva
v	občini, sprememba odloka
o	odločitvi obrestne mere za sredstva poslovnega sklada komunalnih, gostinskih in obrtnih storitvenih gospodarskih organizacij, soglasje k sklepu o izrednem prispevku za kritje primanjkljajev skladov zdravstvenega zavarovanja kmetov, personalne zadeve itd.
Priprave za kopališče
Na zadnji seji upravnega odbora turističnega društva Kočevje je predsednik društva poročal tudi o pripravah za gradnjo kopališča, ki jih vodi poseben odbor. Lokacija za kopališče je določena pri kemični tovarni. Na prostoru, kjer bo kopališče, so že začeli vrtati sonde, da ugotovijo, kakšno je zemljišče. Tudi pogovori z lastniki hiš, ki jih bo treba porušiti, so v glavnem končani. Denar za gradnjo kopališča še ni zagotovljen, zato tudi še ni znano, kdaj bo dograjeno. Vendar vse kaže, da bo otvoritev kopališča vsaj za 500-letnioo mesta Kočevje, to je leta 1971, če ne že prej.
Šofer pa ni nič vedel...
V	nedeljo, 17. septembra, bi morali nekdanji borci Sercerjeve brigade, ki živijo na Kočevskem, oditi na zbor brigade v Slovenjgradec na Koroškem. Občinski odbor ZZB NOV Kočevje je pravočasno izročil naročilnico za prevoz z avtobusom upra-
vi	podjetja ITAS. Avtobus bi moral odpeljati 17. septembra ob 5. uri zjutraj z avtobusne postaje. Tam se je res zbralo okoli 20 bivših borcev Sercerjeve, ki so 2 uri zaman čakali na avtobus in nato odšli. Ker je znano, da svoji ITA-SOV avtobus ob nedeljah
v	Ribnici, je odšla neka borka tja, da bi poizvedela kako in kaj. Šoferja je našla pri počitku, avtobus pa je stal pred hišo. Šofer ni o prevozu v Slovenjgradec nič vedel. Sprašujemo se: kdo je kriv, da se borci niso mogli udeležiti zbora brigade, v kateri so se nekoč borili? Dvomimo, da gre zgolj za malomarnost!
Cene v Kočevju
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene: krompir 0,87 N din, sveže zelje 1,40 Ndin, kislo zelje 2,08 Ndin, fižol v zrnju 4,77, 4,85 in 4,95 Ndin, čebula 1,84 Ndin, česen 8,07 Ndin, solata 2,56 Ndin, paradižnik 2,06 Ndin, paprika 1,40 Ndin, ribe 7,35 Ndin, Jabolka 2,75 Ndin, hruške 3,16 Ndin, pomaranče 5 Ndin, mandarine 7,50 Ndin, limone 5,55 N din, grozdje 3,75 Ndin, slive 1,95 Ndin, breskve 3,28 Ndin, lubenice 1,05 Ndin — vse za
1	kg. Jajca so bila po 0,66 do
0,70 Ndin.
GOVORI ALOJZ LESAR, POVELJNIK GASILSKE ZVEZE
Požar grozi - denarja pa ni!
Ker za gasilstvo ni denarja, imajo le 4 gasilska društva sodobne brizgalne — Včasih 45 gasilskih društev, danes pa le 16 — V Kočevju je za mnogo milijard premoženja, vendar je še vedno slabo zavarovano
»V kočevski občini imejo delovne organizacije za okoli
29,5	milijard Sdin osnovnih sredstev, za gasilstvo, ki to premoženje varuje, pa ne prispevajo skoraj nič.
Tako imajo podjetja z izjemo Rudnika in LIK le ročne gasilske aparate. Ostalo
Alojz Lesar, poveljnik občinske gasilske zveze Kočevje
zaščito prepuščajo prostovoljnim gasilskim društvom.
V občini pa je bilo lani 14 požarov. Dvajsetkrat je gore-
lo	družbeno premoženje, 2-krat pa zasebno.
Pred vojno je bilo na ob moč ju sedanje kočevske občine 45 gasilskih društev, takoj po vojni 21, danes pa jih je le še 16, od tega dve industrijski (Rudnik LIK).
V vseh društvih je danes 378 operativnih članov, ki pa
Beg podgan
Naliv je pred kratkim napodil kočevske podgane iz kanalov. Menda jih je prišlo največ na dan — našteli so jih kar 17 — pri drugi stolpnici v Kidriče-
vi	ulici.
Zbegane podgane so se ustrašile ceste in najprej zbežale proti Rinži, nato pa so se vrnile, premagale strah in prekoračile cesto. Občani, predvsem otroci, so uprizorili pravi podganji lov in jih nekaj pobili, ostale pa so se porazgubile nekje pri četrti stolpnici in samopostrežni trgovini.
nimajo potrebne delovne vneme, ker jim pri delu skoraj nihče ne pomaga. Izjeme so samo društva na skrajnem podeželju (Trava, Podpreska, Para, Predgirad, Struge) in na Rudniku.
Ker je za gasilstvo na razpolago le malo denarja, ponekod pa celo nič, so lahko samo 4 društva kupila sodobne brizgalne, vse ostale pa imajo skrajno dotrajale, v Predgradu pa celo samo ročno brizgalno.
Občinska gasilska zveza je dobila letos od občinske dotacije, ki bo porabljena za vzdrževanje občinske gasilske zveze, za plačo šoferja, za stalno dežurno službo in za dotacijo gasilskim dru-društvom na podeželju (Pred-grad in Struge za prispevek k obnovi gasilskega doma in Livold za pomoč pri nakupu opreme).
Gasilsko društvo Kočevje je dobilo še 9 milijonov Sdin dotacije in 8 milijonov Sdin posojila za obnovo gasilskega doma. Ta denar je prispevala medobčinska zavarovalnica Novo mesto. 2e za prvo fazo obnove doma, se pravi za ureditev garaž, pa tega denarja ni dovolj. Gasilcem manjka še okoli 7,5 milijona Sdin za tlakovanje garaž, za električno napeljavo, za ogrevalne naprave itd. Manjkajoči denar bodo skušali zbrati pri gospodarskih organizacijah.
Medobčinska zavarovalnica je konec preteklega leta dala tudi denar za nakup novega vozila TAM 2000, ki je nadomestil dotrajani orodjarski voz iz leta 1952.
Vse kaže, da bodo v bodoče delovne organizacije in občinska skupščina morale več napraviti na čim boljšo delo gasilske službe in hkrati tudi za zavarovanje premoženja.
V	pripravi je namreč novi zakon o požarni varnosti, ki bo prenesel vse pristojnosti
v	zvezi s požarno varnostjo (organizacija gasilske službe, preventivni pregledi, ukrepi za požarno varnost v dslov-nih organizacijah itd.) na občinske skupščine, ki bodo dolžne gasilstvo tudi financi-
DROBNE IZ KOČEVJA
■OB ODHODU V JLA je odsek za narodno obrambo skupaj z mladino gimnazije priredil bodočim vojakom ples. Igral je domači ansambel ATOLI. V Domu telesne kulture se je zbralo precej mladine, ki se je v vedrem razpoloženju poslovila od sotovarlšev in jim zaželela srečno vrnitev. Prireditev, namenjena mladim fantom, ki odhajajo v službo domovine, bo ostala bodočim vojakom v lepem spominu. Pobudo velja iskreno pozdraviti, organizatorji pa naj poskrbijo Se za to, da na takšne plese ne bodo hodili učencd in učenke osnovne Sole, ki imajo za to Se dovolj časa!
■REGISTRACIJA MOPEDOV se
je začela te dni. NaS okoliš ima osnovno številko LJ—50, kateri sledi registracijska Številka mopeda. Upamo, da b» odslej manj brezobzirnih voženj mopedistov, zaradi vsakoletnih tehničnih pregledov svojih vozil pa bodo morali mopede v bodoče skrb ne J e vzdrževa-
ti. Koristna posledica bo več reda v prometu in manj nesreč)
■FILATELISTI so imeli 17. septembra prvi redni sestanek po počitnicah. Pogovorili so se o delu društva v zimski sezoni, o razstavah, o zamenjavi znamk In o srečanju z mladinskim krožkom.
■8 MINUT smo ImeU POLDNE 16. septembra v Kočevju. Najprej In res točno opoldne kot vedno je zatulila sirena TEKSTI LANE, 4 minute zatem je odbilo poldne na
rati. Seveda skupščine ne bodo imele dovolj denarja, zato bodo morale dobiti denar pri delovnih organizacijah. Tako bodo končno gasilsko službo le vzdrževali tisti, ki imajo največ premoženja in ki torej gasilstvo najbolj potrebujejo.«
Ivan Ožbolt-Očka
12.	septembra smo v Belici pokopali Ivana Ožbalta-Očko, znanega partizana iz Cabranske doline. Na pogrebu so se zbrali mnogi znanci in prijatelji, člani ZZB iz Slovenske in hrvatske strani, da bi se poslednjič poslovili od tega priljubljenega partizanskega borca.
Pokojni Ivan Ožbolt-Očka se je rodil pred 80 leti. Imel je 8 otrok, kruh pa je služil v slavonskih in romunskih gozdovih, bil je dvakrat v Ameriki, pozneje pa je delal kot gozdni delavec v Kolpski dolini. V prvi svetovni vojni so
ga na vzhodni fronti zajeli Rusi in v ujetništvu se je seznanil z idejami ruske revolucije. Iz ujetništva je pobegnil in se bolan vrnil domov v Belico. Ze leta 1941 je začel sodelovati z OF z vsemi člani svoje družine. Sinovi so mu odšli v partizane, Očka pa je delal doma na trenu. Ko so 1942 Italijani požgali večino vasi in odvedli prebivalce v internacijo, je Očka pobegnil in odšel v partizane. Takrat je bil star 55 let. Okupator ie razpisal za njegovo glavo
50.000	lir nagrade in ga v odsotnosti obsodil na smrt.
P. S.
cerkveni uri (na kateri kaže vsaka Številčnica svoj čas ...). 6 minut za TEKSTILANO se je oglasila sirena v INLESOVI žagi, nato pa po vrsti še vse ostale. Skratka: 8 minut Je bilo v soboto v Kočevju poldne . . .
■MOTORNI VLAK Kočevje—Ljubljana bo, kot zatrjujejo, začel spet voziti 1. oktobra. To bo za nekatere potnike, zlasti za starejše, ki se neradi gnetejo po avtobusih, zelo ugodno. V naših avtobusih je namreč zelo malo kulturnega odnosa do starejših, do invalidov in mater z otroki.
■	RAZPRODAJA TEKSTILNEGA BLAGA s 30 do 50-odstomim popustom je bila 18. septembra v trgovini TKANINA v Kočevju. Po trgovinah je dandanes res dovolj blaga In prav razveseljivo je, da so tudi naši trgovci začeli va-blU k nakupu s popusti!
J| SLOVENCI IZ TRSTA so v eljo obiskali Kočevje. Bilo jih Je za poln avtobus, med njimi pe veliko žena in mladine. Z občudovanjem so sl ogledali naše mesto ter obiskali zgodovinski Seškov dom in muzej. Istega dne popoldne so se pripeljali na obisk v Kočevje člani delovnega kolektiva ELAN iz Begun) na Gorenjskem in mladinci is Kamnika.
■POTNIKI SO OSTALI na postaji In so morali čakati 1 uro do odhoda naslednjega avtobusa. To so Je zgodilo 10. septembra ob
18.15	v Kočevju, ko SAPOV avtobus ni mogel vzeti vseh potnikov in jih je ostalo 10 na postaji. Znano Je, da Je proga Kočovje -Ljubljana za SAP najdonosnejša, avtobusi pa so nemalokrat zelo natrpani. Zgodi se, da peljejo po tej progi zelo majhni avtobusi ln zdaj smo doživeli Se to. da so potniki ostali. Kaj pravijo k temu pri SAP?
INDUSTRIJSKO GASILSKO DRUŠTVO kočevskega rudnika rjavega premoga je predzadnjo nedeljo prevzelo in krstilo novo gasilsko brizgalno. Slavje je opravil direktor rudnika Franc Korelc in izročil brizgalno v uporabo domačim gasilcem
(Foto: Primc)
»Davek na malomarnost«
Občinska gasilska zveza Kočevje je kupila film »Davek na malomarnost«, ki ga bo predvajala v delovnih organizacijah, pa tudi na podeželju. Film, ki je veljal 1500 novih dinarjev, je namenjen preventivni vzgoji prebivalcev.
V	septembru in oktobru bodo zastopniki občinske gasilske zveze obiska-
li	vsa gasilska društva. Takrat bodo pregledali, kako gasilci vzdržujejo opremo in orodje, kako imajo urejeno pisarniško poslovanje in statistiko, preizkusili bodo znanje gaslicev itd.
Izdelan je pregled spomenikov
V občini Kočevje je doslej zabeleženih skupno 105 kulturnih spomenikov, za njihovo vdrževa-nje pa pogosto ni denarja
na kratko opisanih 105 SP°' menikov. Največ jih Je '-f ljudske revolucije (36) in etnografskih (32), umetnostnih je 19, arheoloških pa 18>
V »Pregledu« pa prav gotovo niso našteti vsi kulturi spomeniki v občini. Pa & teh, ki so našteti, običajno nihče ne vzdržuje.	^
»Pregled« je izdelan na P°^ lagi spomeniške evidence leta 1966.
Pregled kulturnih spomenikov v Kočevski občini je pored kratkim izdelal Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana.
Vsebina »Pregleda« je naslednja: uvod, seznam in karta kulturnih spomenikov.
V	»Pregledu« so spomeniki razdeljeni na umetnostne, etnografske, arheološke in spomenike iz ljudske revolucije. Skupno je naštetih in
Nekaj turističnih razglednic
Zanimivosti propadajo
V kočevski občini je precej zgodovinskih zanimivosti in drugih kulturnih spomenikov, ki nihče ne skrbi zanje. O nekaterih (na primer cerkvici v Ribjeku) smo že pisali. Pred dnevi pa smo zvedeli, da je ogrožena tudi cer-kvioa na Vidmu pri Mozlju. Njena streha že vrsto let pušča, zato je pred kratkim začel odpadati omet, pod njim p« so se prikazali deli
—	fresk. Vsekakor bi bilo prav, da bi pristojni organi pregledali, ali cerkvica in freske res predstavljajo pomembno vrednost, in če Jo, naj bi cerkvico zaščitili.
Obnova »Potrošnika«
V teh dneh bo začel obnavljati Trgopromet svojo trgovino »Potrošnik« na Reški cesti
v Kočevju. Dela bo izvajalo stanovanjsko podjetje. Sedanji prodajni prostori bodo spremenjeni v skladišča, no
vi prodajni prostori pa bodo
v	dozidanem delu. Obnova, ki bo veljala okoli 26 milijonov Sdin, b#* hoitiana do spomladi.
| Turistično društvo Kočevje Je imelo v svoji prodajalni spominkov do konca avgusta letos za 20 odstotkov več prometa kot v istem obdobju lani. Letos je sicer morala prodajalna odvesti prvič tudi prometni davek, vendar zaradi tega cen niso zvišali. Nasprotno, nekaterim nekurantnim spominkom so Jo celo znižali.
| Turistično društvo je letos založilo preko 35.000 razglednic, od tega 32.500 barvnih, ki so bile tiskane v Italiji. To so doslej tudi najkvalitetnejše barvne razglednice o Kočevju.
■ Pri turističnem društvu so letos tujci zamenjali za nad 12.870 Ndin deviz. Menjalca pri TD sodeluje z me-njalnioo v hotelu.
■ Tujci so letos zunanjo podobo Kočevja v glavnem pohvalili, izjema je bila le nesrečna Rtnža. Tudi v avstrijskem dnevniku »Kurir« Je bil v začetku julija daljši članek o Kočevju. Mesto je bilo v glavnem pohvaljeno, Rinža pa grajana.
■ Številni lovci iz Avstrije, Zahodne Nemčije in Italije se že prijavljajo za jesenski lov na Kočevskem. Vse
kaže, da bo jeseni prišlo lov več gostov, kot jih Je P šlo ob začetku leta do kon avgusta.
■	Pri avtobusni P°s^r^ Kočevju oziroma Ljudsrade stavraciji končno le S javno stranišče. Financira ga občinska skupščina podjetje SAP.
Mala maša ~ za suknjo vpraša
28 proslavi
aprila letos Je„
vi	15-letnice Kočevje v hotelu eden izmed članov koie* tiva zamenjal plašč . čko). V veseli in ragjgj družbi se pač r"a£fLr3t zgodi, ker pa je od preteklo že nekaj * faj. cev, upam, da so »fro*, ne motnje« *e tu-Hkrati s tem Je min1 . di poletje in »novi« ^ nik je zdaj že	^
zli, da Je odnesel P1®* lva! je velik za njegova« Prosim ga, naj Pf [Ji0. tel Pugled po svojega-jega pa naj vrne JrU. ne potrebuje za
SLAVKO FELICIJAN JE RAZSTAVLJAL V RIBNICI
Amater: da ali ne?
Med letošnjim festivalom v Ribnici je od 3. do 10. septembra razstavljal v dvorani delavske univerze domačin slikar - amater Slavko Felicijan. v mali dvorani je razstavil devet olj, nekaj pokrajin in tihožitij ter tri portrete.
Se izpred vojne se ga spo-ntiajam, kako je doma na vrtu v senci jablane nanašal na veliko platno bleščeče barve. Platno se je vedno bolj skri-
lo,	iz množice barv pa se je porajal obraz tragično unirlega graščaka Antona Ru-deža. To je prvi bledi spomin °a slikarja Felicijana; Rude-tev portret, narejen po navadni sliki, visi v očetovi hiši.
Zadnja Felicijanova razstava je pokazala, da še vedno opustil barv in čopiča, od
Gostilno v Podklancu so preuredili
V	Podklancu pri Sodražici 50 te dni odprli na novo urejeno gostilno Mihelič. V gostilni je zdaj več prostora, tako ^ se bodo turisti, ki priha-Jaj° gledat slap Kadica, pri letno počutili.
Izredno dobra letina
Na Slemenih je letos sadje flo dobro obrodilo. Jablane, hruške in slive se kar šibijo Pod težo sadežev. Dobra leti ^ Pa je marsikateremu kme-Prinesla novo skrb. kako
tu
Prodati sadje.
slike do slike pa lahko opazujemo njegovo rast in razvoj. Enako dobro upodablja pokrajine, tihožitja ter ljudi, in vedno, kadar sem gledal njegove slike, sem si zastavljal vprašanje, če je Slavko res samo amater. Je in ni, sem si odgovarjal. Amater predvsem toliko, ker nima slikarske šole, sicer pa pristen, realističen (kaj pomeni ta izraz v času vedno manj razumljive in dostopne umetnosti!) izpovedoval ec in pripovedovalec čustev in zapa-žanj.
Letošnja razstava je posebno zanimiva predvsem zaradi portretov: lončarja Krenčka iz Dolenje vasi ob lončarskem kolovratu, lovca Klemenca in predvsem prvega ribniškega stoletnika Alojza Tomšiča. Kolikor je podoba lovca rah-hlo preobremenjena z nekaterimi barvami in lončar tu in tam stiliziran, je stoletnik Tomšič ves pristen, živ, enkraten, skratka — originalen. 2al je Tomšič pred nekaj meseci umri, s Felicijanovo upodobitvijo pa bo vedno živ in prisoten. Za vedno je ohranjen njegov značilni obraz, vsaka gubica posebej, na stran pomaknjen klobuk in »plenkača« v ozadju, sekira, s katero si je dolga desetletja služil kruh.
Slavkove slike so vzbudile precejšnje zanimanje, posebno še pri gostih iz Italije, ki so nekatera dela tudi odkupih.	F.	GRIVEC
ZADNJA SLIKARSKA RAZSTAVA je bila za Ribnico pomemben kulturni dogodek, številni obiskovalci pa so bili hkrati tudi zelo veseli razvoja in napredka doma* čega slikar ja-amater ja Slavka Felicijana. Na sliki eno izmed razstavljenih Felicijanovih del: KOŠARE PLETEJO (Foto: Drago Mohar)
PIONIRJI V LOŠKEM POTOKU
Dela veliko, novega vedno dovolj!
Povedali so toliko lepega in zanimivega o svojem delu, pa tudi o načrtih, da jih je bilo veselje poslušati — Veliko pozornosti posvečajo oživljanju
tradicij NOB
Pred pionirskim praznikom, ki bo 29. septembra, sem obiskal te dni pionirje osemletke na Hribu v Loškem potoku. V razgovoru s
IZ RAZGOVORA Z LOJZEM ŠKULJEM, PREDSEDNIKOM TD
Na Grmadi vedno več izletnikov
Turistično društvo Grmada-elike Poljane-Ortnek (tak naslov ima zato, da ne j zamere med temi naselji)
“,e letos končno le doseglo, r* Pot do turistične koče JL adi popravljena. Ra-tega so letos prepleskali °°o, nakupili nekaj nove op-in uredili okolico.
.f^P uspeh je dosegla tudi se^cija turističnega dru-SKlS1 -ie 32- do 30. julija m, * ila v domu na Grmadi vr^ fotografij pod nasloni »Naš domači kraj«. 5 av-s,.JeY ie razstavilo okoli 80
li	7Ar^azslavo Je obiskalo oko-urii, ^udi. Med razstavo so ^Kazovah tudi barvne dia-noRt1Ve te^ krajev. Prizadev-bii ^rističnih delavcev je a lepo poplačana, saj je
ška točka. Z nje se obiskovalcem odpre razgled od Dolenjske do Gorenjske. Do Grmade pelje cesta. Od Ortneka je oddaljena le 4,5 km. Pri Ortneku in v okolici si lahko og-
ledajo izletniki več zanimivosti, razvaline ortneškega gradu, staro gotsko cerkvico Sv. Jurija, stare kmečke hiše itd. Cene v domu na Grmadi niso višje kot v gostiščih v dolini.
člani odrednega štaba sem zvedel marsikaj zanimivega o njihovem delu.
V	okviru jugoslovanskih pionirskih iger so lani priredili celo vrsto nastopov svojih krožkov in skupin. Tako so za republiško razstavo prispevali dve maketi — kozolec in najstarejšo hišo Loškega potoka in zemljevid njihovega šolskega okoliša, za kar so prejeli knjižno nagrado. Imajo dva pevska zbora: za cicibane in za pionirje, ki nastopata na raznih domačih prireditvah.
K uspehom pa prispeva tudi podmladek Rdečega kri-
„URBAN" je bil vso sezono poln
Če ni bilo domačih gostov dovolj, so ga napolnili s tujci — V glavni sezoni je v njem letovalo 51 ribniških družin — Počitniška skupnost je v letih
obstoja dobro gospodarila
letne	P°Piacana,	^ Je
w . obiskalo Grmado precej ta etnikov kot prejšnja le-
irna vsako leto več ty 'j^lcev, zato so turistična * yc\ ** pripravili načrt iiritev doma. Po tem žiŠČ ' Pridobil dom 24 le-
(zdaj nima
nobenega), sobo.
Vilni ^ f?0StInsko -----------------
Črt ,, Pa Je. kdaj bo na-(ienB^esnieeT1- ker TD nima Pravih h T?ristični delavci O n 0 za gradnjo
"S*	prl'
ada je prijetna izletni-
Počitniški dom »Urban« v Novem gradu v Istri, ki ga je polovica last Počitniške skupnosti Ribnica (ostala polovica pa je od mariborskih delovnih organizacij), je bil letošnjo sezono vedno zaseden.
V	predsezoni, se pravi v juniju, v delu dćma, ki pripada ribniški skupnosti, so letovali učenci osnovne šole Sodražica in Loški potok, ki so imeli v Novem gradu pouk v naravi. 2al zaradi pomanjkanja denarja v domu niso letovali otroci iz Ribnice.
Julija in avgusta je letova-
lo	v domu 51 družin iz ribniške občine, ki so preživele na morju po 10 do 14 dni dopusta. Razen njih je letovalo
v ribniškem delu »Urbana« tudi nekaj gostov iz Kočevja in Novega mesta ter iz Maribora.
Vsi gostje so pohvalili po-
Registracija mopedov
V	Ribnici so registrirali mopede v ponedeljek, včeraj in danes, 29. septembra pa bo registracija za zamudnike.
V	Sodražici bodo registrirali mopede 22. septembra, v Loškem potoku pa 27. septembra. Po tem datumu bodo vozniki, ki ne bodo imeli registriranih mopedov, plačali kazen. Računajo, da je v ribniški občini okoli 1500 mppe dov.
sobno hrano v »Urbanu«. Bila je res dobra, saj se je v domu hranilo precej ljudi, ki so preživljali dopust v vikendih in pod šotori.
Za letovanje v septembru ribniška počitniška skupnost ni dobila prijav, zato je svoje prostore odstopila Mariborčanom.
Počitniška skupnost Ribnica je začela svoje delo 1952. Takrat je komaj z 1,5 milijona S din uredila 6 sob v neki hiši v Piranu. V nadaljnjih letih je skupnost skrbno gospodarila in ima danes dom, ki je vreden 75 do 100 milijonov Sdin.
ža, ki je obdaril vse nad 80 let stare vaščane. Zbrali so več kot 200.000 S din za poplav-ljence v Prekmurju ter za pomoč Indiji. Za vse to so prejeli prehodno zastavico kot najboljši PRK v občini.
Posebno prizadevni so pri oživljanju partizanskih tradicij. Skrbe za spomenike NOB na Taboru, v Sodolu in Mrto lazu, bili šo na izletih v Jele novem žlebu, na Travni gori in na Griču pri znani parti zanski mami Ivančičevi, v Kr žatih so obiskali rojstno hi šo narodnega heroja Majde Sile, na obisku pri mnogih partizanskih družinah pa v razgovoru oživljajo dogodke iz vojnih dni.
Vsi loški pionirji se pripravljajo na svoj dan, na dan pionirjev, ko bodo imeli pionirsko konferenco, zvečer pa bodo zakurili pionirski kres in zapeli. Na prireditev bodo povabili tudi borce, da jim bodo pripovedovali spomine iz dni narodnoosvobodilnega boja. Ob kresu bodo sprejeli program dela pionirskega odreda v tem šolskem letu.
MARJAN TRATAR
Poglejte na 5. stran današnje številke!
i
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
"^EDALIšCE »IVAN ZAJC« je sodelovalo tudi na VII. ribniškem festivalu, »Hasanaginico«. Hvaležni obiskovalci so napolnili letno gledališče, gostje * Ueke pa so poželi zasluženi aplavz (Foto: Drago Mohar)
■ KROMPIR JE LETOS v ribniški dolini zaradi suše slabo obrodil. Zato ljudje radi kupujejo krompir, ki ga pripeljejo v Ribnico kmetje iz Dobropoljske doline In ga prodajajo po 70 do 80 Sdin kilogram.
■ V BLIŽINI ZASELKA Lepov-če v Ribnici je določen prostor za odlaganje smeti. Vendar tega nekatera podjetja in posamezniki ne vedo oziroma nočejo vedeti ter odlagajo smeti, kjer se komu zljubi.
■ NA DVORIŠČU HISE ŠT. 78 v Ribnici, v kateri imajo prostore tudi občinska skupščina in politične organizacije, ima Komunalno podjetje apnenico in velik kup smeti, ki res ne spadajo sem.
■ PODRUŽNICA ZAVODA za
socialno zavarovanje ima zdaj samo dva uslužbenca, ki imata ze-
lo	veliko dela. Podružnica je zgubila tudi nekatere pristojnosti.
■ GOZDARSKI DOM V RIBNICI je ostal tak, kot so ga pusti-
li spomladi, ko so prenehali graditi. Stavba je v surovem stanju že dograjena, sa dokončanje pa je zmanjkalo denarja. Podoben primer je tudi z novo stavbo podjetja ELEKTRO.
■ RIBNIČANI NISO z menjavo lastništva gostinskih lokalov prav nič pridobili, ker so cene ostale nespremenjene. Izjema je le gostišče pri Ulčarju, ker so vse pijače cenejše kot v drugih gostilnah.
■ ČLANI RIBNIŠKE DRUŽINE iz Ribnice so pred kratkim vložili v potoka Ribnica in Obrh okoli 7.000 klenov in tako povečali ribji zarod.
Seja občinske skupščine
Petindvajsetega septembra bo seja občinske skupščine Ribnica. Na dnevnem redu bo: prispevki za les, ki ga je podrl vihar, razdelitev dotacij krajevnim skupnostim, poročilo o gibanju gospodarstva v prvem polletju letos, kmetijske in stanovanjsko-ko-munalne zadeve, poročilo odbora za prisilno upravo v »Gradbeniku«, poročilo o obisku delegacije iz Arcevie, volitve in imenovanja ter predlog soglasja k stopnji dopolnilnega prispevka za zdravstvo in zavarovanje kmetov.
Zaradi suše veliko zanimanje za vodovod
Se nikoli ni bilo v žlebiču tolikšno zanimanje za vodo kot letos. Ker je suša močno prizadela prebivalce tega kraja, so ti sklenili, da bodo napeljali vodovod iz starega zajetja pod Gorenjimi Lazami, kjer je dobra in zdrava voda.
V Gorenjih Lazah imajo že dolgo vodovod, o katerem vedo očanci povedati, da je speljan po lesenih ceveh, ki so še danes v zemlji. Kako so tedanji vodovodni mojstri izvrtali luknje v drevesna debla, dolga tudi štiri metra, Se danes ni povsem jasno. Nekaj teh cevi bodo izkopali in da-
li	v ribniški muzej.
V. P.
Tudi Vel. Poljane bodo dobile vodo
Ortnečani so tokrat prehiteli prebivalce Velikih Poljan in prej napeljali vodo v svoje domove. Ker je vode ▼ Ortneku veliko, so se prebivalci obeh vasi dogovorili, da bodo potegnili vodo tudi do Velikih Poljan. Vodovod bo šel skozi ortneški vrt po stari poti na Velike Poljane. Tako bodo tudi prebivalci tega kraja preskrbljeni z zdravo in dobro vodo.
V. P.
Piranski upokojenci v Ribnici
V nedeljo, 3. septembra, so obiskali Ribnico upokojenci iz Pirana in si z zanimanjem ogledali mestne zanimivosti. Po muzeju jih je vodil tovariš Janez Arko, ki jim je povedal tudi zgodovino suhorobarske in lončarske obrti. Ogledali so si tudi razstavo domačega slikarja Slavka ter se pokrepčali s posebnostmi Albinove kuhinje v Ungarje-jevi gostilni. Piranski upokojenci so bili zelo zadovoljni z izletom in so povabili tovariše iz Ribnice, naj tudi ti pridejo v Piran, kjer jim bodo pokazali svoje klubske prostore in počitniški dom.
V. P.
Postavili so sramotilni steber
Pred vhodom v ribniški grad so pred kratkim postavili kamniti sramotilni steber. Stoji na štoru posekanega drevesa.
Cene v Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene: krompir 0,90 N din, sveže zelje 1,20 Ndin, kislo zelje 2 Ndin, čebula 1,90 Ndin, česen 5,20 Ndin, solata 2,20 Ndin, paradižnik 2,10 N din, paprika 1,50 Ndin, jabolka 2,30 Ndin, hruške 2,30 N din, pomaranče 5,50 Ndin, mandarine 7,50 Ndin, limona 5,40 Ndin, grozdje 3,40 Ndin, breskve 3,60 Ndin, lubenice 1 Ndin — vse za 1 kg. Jajoa so bila po 0,56 Ndin.
REŠETO
Novost: dežurna služba
letošnje šolsko leto so na dragatuški osemletki začeli v prebeljenih prostorih, zato učenci še bolj pazijo na red in čistočo. Po zgledu drugih šol so uvedli tudi šolsko dežurno službo. Vsak dan čaka pri vhodu eden od učencev, ki mora stranke vpisati v dežurno knjigo in jih napotiti v pisarno da ne tavajo same po šoli.
Na šoli je letos 257 učencev v 9 oddelkih, učiteljev pa je 11. Ker so dobili dve novi učni moči, prosvetni delavci ne bodo več tako obremenjeni s poukom. Tudi šolska kuhinja je že začela poslovati. Zaenkrat je za malice prijavljenih le okoli 150 otrok, v zimskem času pa kot običajno pričakujejo še več prijav. Hrane niso podražili in jo dajejo še vedno po lanski ceni — 500 Sdin na mesec. Otroci iz socialno ogroženih in številnejših družin pa dobivajo malice brezplačno.
Aktivisti Rdečega križa na Mirni gori
Krajevnr organizacija Rdečega križa v Dragatušu je 3. septembra priredila avtobusni izlet na Mimo goro. Udeležili so se ga člani odbora in najbolj požrtvovalni člani organizacije. Del stroškov za potovanje so prispevali sami, ostalo pa je kril RK ter se tako oddolžil najmarljivejšim sodelavcem za dolgoletno delo.
Udeleženci izleta so obiskali najprej Dolenjske Toplice, nato pa so preživeli prijetno popoldne na Mimi gori.
Letos manj hmelja kot lani
Na črnomaljskem področju je bila letošnja hmeljeva ieti na za okoli 20 odstotkov slabša od lanske. Obiralci so nabrali okoli 10 ton »zelenega zlata«, kvaliteta pa je bila približno enaka kot v letu 1966. Obiralcev je bilo dovolj in tudi vreme med obiranjem ni delalo težav.
Dragatušci na velesejmu ?
Krajevna organizacija SZDL v Dragatušu je na pobudo vaščanov organizirala enodnevni izlet na zagrebški velesejem. 15. septembra se je zbralo že zgodaj zjutraj okoli 30 vaščanov iz Dragatuša in sosednjih vasi ter se s posebnim avtobusom odpeljalo v Zagreb. Na velesejmu jih je zanimalo vse, najbolj pa kmetijski stroji, Ker marsikdo še nikoli ni bil v Zagrebu, so si ogledali še mesto in živalski vrt, nazaj grede pa so se ustavili na Mokricah in na Otočcu. Z izletom so bili vsi udeleženci na moč zadovoljni in so hvaležni Socialistični zvezi, da ga je omogočila.
M. B.
Semič: samo dva imata dovoljenje
V Semiču so uredili že precej turističnih sob, vendar sta dobila le dva lastnika dovoljenje za oddajanje. Kaže, da drugi še niso prosili za dovoljenje kakor tudi, da so si nekateri lastniki s turističnimi krediti pomagali sezidati hiše, ne da bi oddajali sobe. V kratkem bodo kontrolirali porabo kreditov. Kdor posojila ni uporabil na mensko, ga bo moral vrniti, marsikdo pa tudi kazni ne bo ušel. Letos v Semiču sicer Se ni bilo večjega povpraševanja po turističnih sobah, drugače pa bi bilo, če bi imeli asfaltirano cesto.
' 'v - , , v -	v*-j'*«
Finančni uspeh je manjši kot so računali
NOV TRANSFORMATOR V ČRNOMLJU. Gradbeno podjetje BEGRAD je pred dnevi končalo zidavo razdelilne transformatorske postaje blizu Črnomlja. Montažna dela opreme še niso končana, računajo pa, da bo še pred koncem leta postaja začela obratovati. Tedaj se bodo napetostne razmere v vsej Beli krajini močno izboljšale. Zadovoljni bodo lastniki raznih električnih strojev, uporabniki razsvetljave, predvsem pa ne bo več toliko izpadov električne energije. (Foto: Ria Bačer)
Na v in iškem kopališču je bife odprt že od prvega maja. Čeravno je bilo kopališče vse poletje dobro obiskano, posebno ob nedeljah, pa finančni uspeh gostišča ni tak, kot so pričakovali. Kopalci so imeli večinama hrano s seboj, za pijačo pa so le malo zapravili.
Letos tudi ni bilo v tujskih sobah toliko gostov kot lani, tco so bile sobe pogodbeno že vnaprej oddane. Med letošnjim poletjem je bilo, razen nekaj dni v največji sezoni, vselej mogoče dobiti prosto sobo.
Gostinsko podjetje Črnomelj, kamor spada tudi gostišče na kopališču Vinica, bi moralo računati s tem, da se bodo tam tudi nadalje ustavljali predvsem prehodni gostje Ali je bila letos reklama za Vinico dovolj učinkovita? Vsekakor bo tudi v tem pogledu nujen korak naprej.
Preden pa bo do Vinice zgrajena cesta, ki je za uveljavitev viniškega turizma bolj pomembna, bo treba na kopališču le opraviti obljubljena dela. Letos so z buldožerjem že začeli delati otroško kopališče, vendar je zmanjkalo denarja, zato so dela začasno ustavili.
Poglejte na 5. stran današnje številke!
m
an
VSAKO LETO SE PONAVLJA ISTA ZGODBA
Zakaj se Semičanom tako mudi?
Če bi bili vinogradi zaščiteni, bi kmetovalci čakali s trgatvijo, tako pa...
SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ŽELJE
Konfekcijsko blago in preproge na 8-me-sečno brezobrestno odplačilo nudi
Oeleteksfil« ČRNOMELJ
Občinska skupščina je postavila letos rok za trgatev 24. september, vendar pa so začeli nekateri vinogradniki v Semiču trgati že 6 dni prej. Izgovarjajo se na nestalno vreme, na gnitje grozdja ter na tatove. Ti izgovori so deloma upravičeni!
Vinogradnik dejansko nima nobene lastninske zaščite, zato mu po vinogradu lahko šari, kdorkoli hoče. Malih ta-
ZA SADJE SLABŠE KVALITETE NI VEČ KUPCEV
tvin milica ne preganja, največ pa je prav takih. Tudi kokoši delajo v vinogradih veliko škodo. Včasih je morala biti vsa perjad v času zorenja grozdja pod ključem, danes pa se kure svobodno sprehajajo in čofajo grozdje. Naj hujša nadlega za vinograde pa so avtobusi s turisti, ki se spravijo v vinograd in ga opustošijo.
Prav tako otroci ne ločujejo, kaj je tvoje in kaj moje. Naj slabši so glede tega otroci iz nekmečkih družin. Ti gredo pri belem dnevu v vino
pa le ne bi smeli zanemariti slovesa semiškega vina. 2e leta 1734 je gosposka (pravna zgodovina Metlike, str. 124) gledala na to, da je bila kvaliteta vina dobra, ter določala rok trgatve. Zato ni nič čudnega, če se je pred prvo svetovno vojno dobilo semi-ško vino v najboljših dunajskih restavracijah, medtem ko ga danes niti v Semiču ni.
Roka trgatve bi se morali strogo držati in kršitelje kaznovati, po drugi strani pa bi morali zaščititi lastninske pravice vinogradnikov. Zadnji
Z odkupom sadja kmetje niso zadovoljni, toda to je le ena plat zvona
Kmetovalcem ne gre v račun, da je letos odkupna cena jabolk nižja, kot je bila lani, zlasti zato ne, ker se vsi belokranjski sadovnjaki šibijo od sadja, vsak pa bi rad zaslužil. Ob ne-
sod dovolj, zato so zanje pripravljeni plačati le toliko in nič več, sicer jih po tej ceni lahko dobijo od drugod.
Kmetijska zadruga je hotela kmetovalcem ustreči, zato je ponudila večje količine
gov vinograd, mu celo zabru-
v bodoče ne morejo pričako- **•*“.««
....	■	..	ko ga nimamo!*
vati ugodnih kupčij s sadjem, Vse to so tehtrif razlogi, ki če niso pripravljeni lotiti se silijo vinogradnike v prezgod-sodobnega sadjarstva.	jijo trgatev, po drugi stran:
grad in se nazobljejo po mili	Čas bi bil, da bi ljudje prišli
volji, še več grozdja pa zme-	do spoznanja, da storiš isti
Čejp po tleh. Ce gospodar	prekršek, če greš v tuj vino-
kakega nepridiprava zaloti in	grad, kot če bi segel v tuj
ga vpraša, zakaj je šel v nje-	žep. Kar je delavcu plača, to
je kmetu pridelek. Ce bi predlagano dosegli, bi lahko semiško vino spet dobilo ve* ljavo, kakršrid jfe imelo ne-
koč.
FRANC DERGANC
godovanju, da je cena niz- belokranjskih jabolk tudi to-
ka in da tovarna BELSAD ne odkupi vseh razpoložljivih jabolk, pa ne bi smeli prezreti tudi težav, ki jih imata z odkupom predeloval-
varni FRUCTAL v Ajdovščini in drugam, toda nikjer jih ne marajo, ker imajo svojih dovolj.
In zakaj Belsad odkupuje
na industrija in kmetijska jabolka tudi na Hrvaškem, zadruga Črnomelj.	kar domačini strašno zameri-
Zvedeli smo, da pri odku- jo? S hrvaške strani dovaža-pu ne gre za kak večji zaslu- jo jabolka v Belsad le s pod-žek zadruge, kot domnevajo ročja Zumberka in Ribnika, mnogi. Kmetijska zadruga Cr- od koder jih je tovarna do-nomelj je do nedavnega do- bivala vsa leta, tudi tedaj, ko stavljala jabolka v tovarno domačih ni bilo. Gre torej za Belsad po 27 S din kg. Pri poslovni odnos do stalnih odkupu so imeli le 2 Sdin strank, in ne za zapostavlja-zaslužka pri kilogramu, dosti- nje domačih jabolk. Pri tem krat pa je bil zaslužek le na pa je treba upoštevati, da papirju, v resnici Je šlo za je predelava jabolk samo del izgubo. Odkupljena jabolka so Belsadove proizvodnje, v skladiščih zadruge čakala Ob koncu še to: proizva-
po več dni na obvestilo tovarne, da jih lahko pripeljejo, medtem pa so velike količine zgnile. To je šlo v škodo zadruge.
Od 12. septembra dalje pa je Belsad celo znižal odkupno ceno za 3 S din pri kilogramu. Jabolk je namreč pov-
jalcl pozabljajo na dejstvo, da v pretežni meri nudijo le jabolka slabše kvalitete, za katere je vedno manj povpraševanja. Roko na srce: sadov-no belokranjski kmetje tudi oskrbovani, zato' je kvaliteta sadja temu primerna. Verjet-njaki so večinoma zelo slabo
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ZAVOD ZA KULTURNO—PROSVETNO DEJAVNOST Je razpisal vpis v vedemo osemletko, toda doslej Se ni zbranih dovolj prijav. Vse interesente vabijo, naj se člm-prej priglasijo v pisarni zavoda v stavbi občinske skupSčine, II. nadstropje, sobi St. 13.
■ NEPRIMERNO VEDENJE nekaterih mladoletnikov pri kino predstavah v Črnomlju vzbuja vedno huJSe negodovanje pri ostalih obiskovalcih kina, zato bodo vse motilce javnih predstav prijavili sodniku za prekrške.
■ GOSTILNIČAR JANKO MU-LLER IZ LOKE obnavlja in Siri
m
svoj gostinski lokal, nazvan »Albanija«. Obnovitvena dela opravlja črnomaljsko gradbeno podjetje. Će bodo dela opravljena v pogodbenem roku, bo otvoritev prenovljene gostilne že 10. oktobra.
■ SKUPSCINA OBČINE CUNO-MEU je izdala odlok, da lahko pričnejo trgati grozdje v semiSkem koncu Sele 23. septembra, v ostalih vinorodnih predelih pa 30. septembra. Za področje PleSivice velja dogovor med vinogradniki. Ker pa je zaradi obilnega dežja začelo grozdje gniti, so nekateri že začeli trgati.	K.	W.
■ OBČINSKA KONFERENCA SZDL je skupno z Zavodom za kul-turno-prosvetno dejavnost sklenila organizirati natečaj za najboljše dramske, pevske in glasbene skupine v občini. Natečaj bo predvidoma maja prihodnjega leta, posebna komisija pa bo izbrala pet najboljših skupin in jih iHmemo nagradila. S tem nameravajo doseči poživitev kulturnega življenja.
GRŠIĆEVA IZ RODIN JE SEDEMNAJSTIČ DALA KRI
Odločitev brez oklevanja
Preprosta ženska je postala krvodajalka v nenavadnih okoliščinah že med vojno
12. septembra se je na	v Ljubljani operiran. Imel
novomeški transfuzijski	je tumor v glavi. V bolniš-
postaji javila kot prosto-	nici so zanj potrebovali
voljna krvodajalka Franči-	kri, vendar moja ni bila
ška Gršič iz Rodin pri	dobra. Iskala sem pomoč
Črnomlju. Deževni dan je	po Ljubljani, in dobila ne-
izkoristila za opravke v	kega študenta, ki je bil
Novem mestu, in ker ve,	pripravljen pomagati. Bila
da morajo na črnomaljskem področju do konca leta zbrati še 120 krvodajalcev, je kar sama šla v bolnišnico in se prijavila.
— Lahko, da bo ravno lepo vreme, ko bi me kasneje iz Črnomlja poslali na oddajo krvi, kmalu pa bo trgatev. Danes si laže vzamem čas, zato sem šla,
— je povedala.
— Ali že dolgo sodelujete v krvodajalskih akcijah?
— Prvič sem dala kri že med vojno. Bilo je za nekim grmom v Maverlenu.
Rekli so, da je priljubljeni komandant Stane Rozman ranjen in da zanj nujno potrebujejo kri. Tedaj sem se brez pomisleka odločila. Zavezali so mi oči, tako da nisem nič videla, bolelo pa me ni dosti. Danes je odvzem krvi čisto drugačen. Kasneje sem, tudi še med vojno, v Kanižarici še enkrat dala kri za ranjence.
Po vojni pa sem se za	Frančiška Gršič je le-
udeležbo v vseh krvodajal-	tos dobila diplomo za
skih akcijah odločila leta	sodelovanje v krvoda-
1957. Moj 9-letnl sin Je bil	jalskih	akcijah.
sem mu tako hvaležna, ker mi je rešil sina, da sem tedaj sklenila vedno sodelovati v krvodajalskih akcijah. Obljubo držim-Danes sem že sedemnajstič dala kri.
— V kakšnih razmerah živite?
— Z eno besedo: v slabih! Imamo sicer 7 ha zemlje, a je od tega samo 82 arov sposobnih za obdelavo. Mož je bolan. Vedno bolj čuti posledice vojne. Odkar je bil °P®* riran na črevesju, pa stalno boleha. Tudi sin do nedavnega ni bil zrirav. Zdaj bi šel rad v službo, Pa.J® nikjer ne dobi. Vsi trij se mučimo na zemlji- Da bi lahko prehranili par volov, moramo dve url * pol daleč voziti krmo. DO* ma še elektrike nimam in tudi dovozna cesta vas je zelo slaba. Nekat rim gre vse po maslu, j** pa nisem rojena pod srečno zvezdo...
— Ste za svojo Pož,rt,v,<£
valnost v krvodajalskih
akcijah že dobili kakš družbeno priznanje?
— Letos so mi dali diplomo, — Je rekla.
Čeprav Gršičeva rnarna še ne pomisli ne na ’ da bi dajala kri »voljo družbenih priznanj, P® ^ diplome vseeno In prav zares Je lahko ponosna!
vesela.
nanjo
»la
' •
A v'"
2 nedeljske slovesnosti na pridejo na oder
Pangartu — Prof. Joie Dolar poziva nagrajence, naj po diplome in priznanja (Foto: Ria Bačer)
Nagrajeni m pohvaljeni Metličani
Y	nedeljo so na Pungartu Qt>biii nagrade diplome in Priznanja naslednji Metliča-Iti so najlepše uredili ok-
06	« okolje svojih hiš.
Prvo nagrado — pismeno a»Plomo In po 25.000 S din pf dobili Marica Omerzel s ^ankarjeve ceste 18, ter An-**>• Petrič s CBE 73.
Dn^0 nagrado — diplomo
; ,.po 15.000 S din — sta pre-
W J?1*!01 Čemugelj, CBE 63,
<st- , r*ca Zupanič, Partizanski trg 3.
t*5r?t*> nagrado — diplomo
lO.ooo	S din v gotovini vJ^ejele Karolina Pezdirc z *«ogradniške ceste, Regina M .Vinogradniške 15 in Avguštin z Mestnega
bik»Smena PriznanJa P® J® d0' U„. 33 meščanov: Martina ovinac s Cankarjeve ceste skV	Barič	s	Partizan-
s^a trga 15; Vida Barle m	svobode 2; Terezija Ci-
J°žwanI’ Partizanski trg 11; 9-	Dular, Partizanski trg
th, ,/rlvla Flajšman, Mestni HiLf' H*šnl svet CBE 85; «rvet	CBE 80; Hišni
VinrwirE	Hanzelj,
^ osradniška 27; Pavla Ivec,
JaklLJLevoluclJe lfl; Bariča » * CBE 39; Martina ^ Mestni trg 24; Zvonka
^lašujie . v BL!
Kavčič, Ulica na trg' 3; Julka Kobe, Vinogradniška 9; Marica Kočevar, Breg revolucije; Kolektiv blagovnice Metlika; Kolektiv hotela Bela krajina; Martina Kremesec, Stara cesta 9; Karlina Knap-felj, Mestni trg 5; Dragica Koželj, Vinogradniška 11; Ana Molek, Navratilova pot 17; Martina Okoren, CBE 61; Lov-
ro Ribič, Breg revolucije 20; Jože Stezinar, Vinogradniška 19; Alojzija Slobodnik, Partizanski trg 11; Vilma Sirko, Mestni trg 17; Martina fitefa* nič, CBE 34; družine Tancig, Mestni trg 2; Jože Tomc, Trg svobode 4; Marija Vergot, Navratilova 29; Lojzka Vrta* člč, CBE 17; Vinko Žvab, CBE 32.
Gor, dol, naokoli se vije 6 km dolga pot od odcepa gorjanske asfaltne ceste do vasi Radoviča, kjer so se ljudje do nedavnega preživljali samo s kmetijstvom. 2e nekaj let pa skoro iz vsake hiše vsaj eden hodi v službo, bodisi v Metliko, na Suhor ali drugam. Tako imajo vaščani nekaj rednega zaslužka, popoldne pa vsi skupaj kmetujejo.
Tudi pri Žlogarjevih je tako. Gospodar, 41-letni Jože, ima 5 ha aemlje, žena in hčerka pa delata v metliškem podjetju KOMET. Ko sva se on-dan srečala sredi vasi, se mu je mudilo na njivo, zato ni nič kaj voljan za pogovor sedel na klop pred Slodnikovo hišo.
Razgovoril se je šele tedaj, ko je beseda nanesla na ra-doviško črnino:
Stroj so ji prinesli v hišo
Ivanka Žugelj iz Gradca 47 je pred kratkim dobila zastonj avtomatični šivalni stroj Mirna
IVANKA 2UGELJ Iz Gradca
Ko je šla pred kakim tednom 2ugljeva Ivanka iz gra-daške trgovine proti domu, so jo ustavili neznanci z avtomobilom in vprašali za Pugljeve. Se pomislila ni, da bi lahko njo iskali, zato jih je
napotila k soimenjakom na drugi konec vasi.
čez čas je na moč začudena obstala, ko je ob prihodu domov spet zagledala neznance v domači kuhinji.
— Čestitamo vam — so dejali. — Zadeli ste prvo nagrado tovarne šivalnih sfero jev Mirna. Pripeljali smo vam avtomatičen šivalni stroj za nagrado.
— Presenečena sem obstala — je povedala tovarišica Ivanka — in kar nisem mogla verjeti, da je res, kar slišim. Pred mesecem dni sem kupila navaden šivalni stroj Mirna, garancijski list pa poslala tovarni, toda z malo upanja na nagrado.
— Ali ste morda šivilja po poklicu?
— Delam v metliški tovarni KOMET kot čistilka nitk, šivati pa znam. In tudi mama zna Stroj sem si želela zato, da bom lahko sama šivala za 8-mesečno hčerko Miri co, ki vsak dan kaj potrebuje.
— Ste že kdaj prej zadeli glavni dobitek?
— Kot otrok sem nekoč dobila žogo, ko sem poslala križanko Pionirskemu listu, sicer pa se me je taka sreča ogibala
— Kaj boste z dvema Šivalnima strojema?
— Boljšega bom obdržala zase, navadnega pa nameravam podariti sestri Milki, poročeni Hribar v Podbočju. Veliko uslug mi je naredila in zdaj je priložnost, da se ji oddolžim.
— Toča je naši vasi letos prizanesla, pridelek pa vse-•no ni dober, ker ga je vzela suša. Jaz sem se letos odločil za rigolanje vinogradov. Trta je bila marsikje stara že 70 let, zato se nas je v vasi kakih 20 gospodarjev domenilo ■a obnovo. Računamo, da pet let ne bo pridelka, potem pa bomo brali črnino, da bo veselje.
— Ali vino lahko vsako leto spravite v denar?
— Doslej sem ga še zmeraj, kajti dobrega vina ni težko vnovčiti. Lanskega sem prodal v Ljubljano, nekemu podjetju. Kupci imajo posebno radi našo črnino, toda kadar sklepamo kupčije, se dogovorimo tako, da morajo vzeti poleg rdečega še nekaj belega vina, sicer ne prodamo. Vseeno večina beline ostane doma in to sami spijemo.
Je v vaših sodih ostalo še kaj lanske kapljice?
— Nič. 2e poleti sem si iz vaške kleti izposodil 50 litrov. Se dobro, da imamo to klet! Tu si vsak vinogradnik lahko izposodi dobro pijačo, jeseni pa mora vrniti za en liter
1,5	litra. Klet je last gasilskega društva, navado, da jo skupno uporabljamo, pa smo obdržali še od naših očetov in dedov.
— Ali iz skupne kleti vsak sam toči?
Izgubili smo dva ključarja. Vsak ima svoj ključ, zidanica pa ima tako ključavnico, da eden brez drugega ne moreta noter. Kadar nam točita, morata biti zraven oba, tako da ni prigovorov. Onadva vodita tudi evidenco, koliko je kdo vzel na posodo. Vaška zidanica pa je tudi prijetno shajališče. Na Radoviči ni gostilne, zato se Ob nedeljah popoldne zberemo pred skup-
Joie flogar s Radoviče Je pripovedoval • življenj* v vasi tat letoSn# letini
no zidanico, spijemo kak kozarček, nato pa »politiziramo«. TO je pravzaprav nafte edino razvedrilo.
— Ali ste se vinogradniki Se domenili, po čem boste prodajali letošnji pridelek?
— Za enkrat prodajamo vino na drobno po 400 Sdin liter, večje količine pa dajemo tudi po 300 Sdin. Ce vas bodo jeseni kje spraševali za dobro vino, kar pošljite ga na Radovico. Se nobenemu ni bi-
lo	žal, da je pri nas kupili
MOPEDISTI, NE ZAMUDITE!
12. septembra so začeli v metliški občini z registracijo mopedov, ki bo trajala vse do konca leta Mopedisti lahko opravijo svojo dolžnost vsak torek, četrtek In soboto v stavbi občinske skupščine.
meHiškteiTfednik
Nov lokal, namenjen turizmu
V soboto dopoldne so odprli turistično pisarno
Ena izmed nalog, ki si jih je zadalo 'turistično društvo v Metliki, je bila uresničena v soboto, 16. septembra. Na trgu so odprli lepo urejen lokal, turistično pisarno, ki je bila glede na nagel razvoj turizma že močno potrebna.
Novi lokal je ob 11. uri dopoldne svečano odprl predsednik občinske skupščine Peter Vujčič, za stranke pa so začeli uradovati v ponedeljek. Odslej bodo v turističnem biroju dajali vse osnovne informacije s področja turizma, organizirali bodo izlete, preskrbo gostov, prenočišča, izdajali lovne in ribolovne karte ter prodajali turistične spominke.
čeprav je poletna turistična sezona že mimo, računajo, da bo imela uslužbenka biroja tudi jeseni dovolj dela. Tedaj, ko v sodih zakipi novo vino, je Bela krajina še posebno privlačna pokrajina in jo izletniki radi obisku- 1 jejo.
Ob otvoritvi lokala so se predstavniki turističnega društva toplo zahvalili za vso moralno in materialno podporo, ki so je bili deležni na občinski skupščini, še posebej pa so poudarili zasluge bivših in sedanjih predsednikov občinske skupščine Franca Vrviščarja in Petra Vu j čiča, dalje podpredsednika Slava Prevaljška ter direktorja poslovne enote MERCATORJA tov. Kobeta.
Na Grabrovcu imajo nov most
Leto dni so se vaščani Grabrovca in okoliških naselij pritoževali zaradi podrtega mostu. Odkar je leseni most podrl neki tovamjak, ki je pretežak peljal čezenj, so morali kmetje z vpregami voziti daleč naokrog.
Prizadevanja vaščanov je letos podprla še občinska skupščina Metlika in tako so minulo soboto odprli betonski most, ki dovoljuje obremenitev do 15 ton.
Vaščani so za novi most sami prispevali okoli 1,200.000 starih dinarjev v denarju, materialu in delu, ostale stroške pa je krila občinska skupščina. Pri gradnji se je zelo izkazala gradbena skupina tovarne BETI, ki je v režiji	občinske	skupščine
opravila vsa dela v rekordnem času in z mnogo manjšimi stroški, kot so jih predvidevala gradbena podjetja. Vrednost novega mostu cenijo na okoli 5 milijonov Sdin.
Lea Slančeva nenadoma odšla od nas
Stara komaj šestintrideset let je 14. septembra po hudi bolezni v Metliki umrla Lea Slane, edina hčerka Jožeta Slanca, enega najstarejših komunistov v Beli Krajini. Ze kot otrok je morala prenašati vse tegobe, ki so zadele družino ilegalca. Vedno pa je bila svojemu očetu v pomoč in oporo.
Leta 1942 je s starši zapustila dom in odšla v gozdove. Zima, mraz, sneg, vročina v dolgih pohodih, lakota in napori v otroških letih niso ostali brez posledic. Ko so pred leti Stančevi zgradili nov dom, se ga je Lea zelo veselila, toda njena sreča je bila kratka. Zadnje čase je vselej bolehala ter vse češče iskala zdravniške pomoči.
Zdaj je odšla za vedno. Vsi, ki smo jo poznali, jo bomo ohranili v spominu tako, kakršna je bila: odkrita in poštena, z globokim čutom za pravičnost in humane odnose med ljudmi.	R.	F.
Vlagajte pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI
v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjeml
RADOVIŠKA CRNINA GRE VEDNO V DENAR
Še pet let bodo čakali na pridelek
SLOVESEN ZAKLJUČEK LETOŠNJIH TURISTIČNIH PRIZADEVANJ
Da bi ga šment, dež preklicani!
Nedeljska zaključna turistična prireditev v Metliki zaradi slabega vremena ni povsem uspela — Nagrade za najlepše okrašene hiše v mestu so podelili, popoldne pa je bila v Domu partizana zabavna prireditev, na kateri sta pela Irena Kohont in Nino Robič
Letošnje leto je bilo v Met- štvo in gostinsko podjetje or- Jože Dular. Napovedano je bi-liki zelo plodno, kar zadeva ganlzirala večjo turistično pri- lo, da bosta pevca Irena Ko-turistično dejavnost. Podvoje- reditev, ki bi se morala v ce- hont in Nino Robič takoj ni napori občinske skupšči- loti odvijati na Pungartu. nadaljevala program zabavnih ne in organizacij, zlasti pa 2al, zaradi dežja to ni bi- melodij, vendar se je prire-turističnega društva, za olep- lo mogoče, tako so na pro- ditev začela šele po kosilu, šavo mesta so med občani stem opravili le slovesnost ker so morali medtem vse n&leteli na ugoden odziv. Ko ob podelitvi nagrad za naj- potrebno pripraviti v Domu so pred začetkom turistične lepše okrašene hiše, medtem Partizana, sezone sklenili, da bo Metli- ko je bil zabavni del prire- Gostinsko podjetje se je na ka postala mesto cvetja, so ditve v Domu Partizana.	prireditev dobro pripravilo,
se za akcijo ogreli vsi prebi- Krmežljavo vreme pa ni Računali so na številne goste valci mesta. K temu pa so preprečilo množici domačega od drugod, ki pa zaradi sla-Jih spodbudile še razpisane prebivalstva udeležbe na pri- bega vremena niso prišli, za-nagrade. Razen tega, da so reditvi. Ob 10. uri se je na to so gostinci tokrat spet po-imele posamezne delovne or- Pungartu zbralo veliko ljudi, vlekli kratko, ganizacije, turistična društva Nastopila je domača godba Ne glede na nevšečnosti pa ^ občina precej izdatkov z na pihala, za njo pa so se je zaključni praznik grozdja več sto oleandri, ki so jih zvrstili govori ravnatelja in cvetja pokazal dobro vo-Poleti razmestili po vsem me- osnovne šole Ivana 2eleta in ljo organizatorjev, in če pri-®tu, so zasebniki še posebej predsednika občinske skupšči- reditev ni uspela tako, kot krasili okna in okolje hiš. ne Petra Vujčiča. V imenu tu- smo pričakovali, je bil naj-
Za konec vseh olepševalnih rističnega društva je nato po- več kriv dež. Skoda le, da Prizadevanj pa sta v nedeljo, sameznikom razdelil nagrade, na to možnost niso računali septembra, turistično dru- diplome in priznanja prof. že od vsega začetka.
Služba in kmetija sta dva vira dohodkov pri marsikateri hiši na Radoviči — Vas vsestransko napreduje, vendar je obdržala še nekatere navade svojih prednikov — Še danes imajo »sosesko zidanico«
Poglejte na 5. stran današnje številke!
Za 5 milijonov letovalo 373 otrok!
Na letovanje v prihodnjem letu in denar zanj je treba misliti že letos
Industrija na prvem mestu
V strukturi celotnega gospodarstva novomeške občine, primerjano po ustvarjenem celotnem dohodku, zavzema prvo mesto industrija 8 45,7 odst., kar je 0,7 odst. «eč kot lani v istem obdobja. Kmetijstvo predstavlja 7,5 Odst. oziroma povečanje za Ofi odst., gozdarstvo 3,6 ozi-xoma zmanjšanje za 42 odst., gradbeništvo z 12,7 je povečalo svojo udeležbo za 1,4, promet s 5,5 je zmanjšal udeležbo za 0,1 odst., trgovina s BI,7 je zmanjšala udeležbo za 1 odst., gostinstvo za 2,0 je zmanjšalo za 04 odst., obrt s M odst. je ostala na lanski savni, stanovanjsko-komunal-ma dejavnost pa je z 1,2 povečala svojo udeležbo za 0,2 odstotika. f
Ponovitev v Žužemberku
Ker je slabo vreme ponagajalo prireditvi na Loki, so žužemberški gasilci sklenili ponoviti vinsko trgatev še v nedeljo, 24. septembra. Začetek bo ob 14 uri. Za zabavo bo poskrbel priljubljeni Hen-čev trio, gasilci pa bodo izvedli mokre vaje.
V obmorskih in drugih krajih je letovalo letos 373 otrok iz novomeške občine. Za to je bilo porabljeno nekaj manj kot 5 milijonov Sdiin. Denar so dale delovne organizacije, Center za socialno delo, krajevne -organizacije RK, občinski odbor RK, starši in drugi. V nabiralni akciji so dobili 3,198.000 Sdin. Pri tem delu je bil marljjiv zlasti Vid Pintar, krajevni zdravnik v Dolenjskih Toplicah.
Občinski odbor RK v Novem mesbu je na seji 8. septembra ugodno ocenil organizacijo letošnjega letovanja otrok budi zato, ker so z dobrodelno akcijo dobili toliko denarja, da so lahko poslali v počitniške domove 140 otrok več kot teini.
V razpravi so odborovi člani omenili podjetja, ki so za otroke svojih zaposlenih po-kazala popolno razumevanje, s prispevki pa pomagala na letovanje tudi drugim otrokom. Ta podjetja so: NOVO-TEKS (500.000 Sdin), KRKA (okoli 500.000 Sdin), UPORI,
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Ivan Gorenc in Florjan Kuplenik, člana kolektiva IN IS, Novo mesto; Drago Bučar, Mirko Ferbežar, Marjan Kmet, Slavko Kovačič in Peter Gimpelj, člani kolektiva Iskra, Novo mesto; Jože Šurla iz cestnega podjetja Novo mesto; Alojz Sašek, član kolektiva splošne bolnice Novo mesto; Aloj* Kristan, član kolektiva Novoteks, Novo mesto; Bograd Slanešič, Jože Čučnik, Anton Vidic, Ivana Kovač, Ivan Gorenc, Marjanca Bele, Jože Slak, Alojz Erbežnik, Jože Prešeren, Ludvik Bartolj, Alojz Kraševec, Ivan Ivanušič, Anton Makovec, Alojz Ponikvar, Stanko Luzar in Rudi Miklavčič, člani kolektiva Elektro, Novo mesto; Anton Miklavčič in Ivan Turk, člana kolektiva IMV Novo mesto; Viktor Senica in Albert Mervar, člana kolektiva Gorjanci, Novo mesto; Jože 2ura, član kolektiva Dolenjka, Novo mesto; Franc Volf, član kolektiva Litostroj, Ljubljana; Mirko Volf, član kolektiva Novoles, Straža; Franc Pungerčič, član kolektiva Dolenjski list. Novo mesto; Jože Bohte, Matija Rus, Stanko Medved, Marija Djukič, Vida Oberč, Dragica Pejanovič, Marta Mežnaršič in Dora Obrekar, člani kolektiva medobčinske zavarovalnice Novo mesto.
Šentjernej, (273.000 Sdin); 83 otrok NOVOLESOVIH delavcev pa je letovalo na če-hoslovaškem. Opoczorili so, da bi tudi za letovanje v prihodnjem letu podobno zbirali denar, da pa bi morali na to misliti že letos. Predlagali so, naj bi podjetja že pred zaključnimi računi pogledala, če bo kaj denarja za letovanja. To bo občinskemu odboru RK velika pomoč, ko bo v prihodnjem letu spet delal načrt letovanj in računal, koliko otrok bo lahko razveselil za toliko in toliko denarja.
Občinski odbor RK je obravnaval tudi prošnje prebivalcev za pomoč v elementarnih nezgodah, hkrati pa ga je zaskrbelo, koliko časa bo še reševal take prošnje, ker je v skladu za elementarne nezgode čedalje manj denarja in čedalje manj upanja na dotok.
ŠKODO SO OCENILI NA 10,5 MILIJONA
Toča uničila kakih 100 ton jabolk v Šentjerneju
11. septembra popoldne je toča presenetila prebivalce Šmarja, Sel, Vrbovcev, Brezovice, Brezij, Šentjerneja in drugih vasi v njegovi okolici, uničila sadovnjak kmetijske zadruge v Brezovici in hudo poškodovala vinograde in poljske pridelke. Občinska komisija si je v minulem tednu ogledala zemljišča, koder je toča najbolj bila. škode še niso ocenili.
Najbolj je točo občutil sadovnjak kmetijske zadruge v Brezovici, kjer so letos pričakovali pridelek okoli 110 ton zelo kakovostnih jabolk. Ledena zrna so tako hudo ranila sadeže, da jih bodo lahko porabili le za predelavo. Lani je dal ta sadovnjak večji izkupiček kot vsa odkupljena jabolka v novomeški občini, letos pa bo imela kmetijska zadruga 10 do 10,5 milijona Sdin izgube. Jabolka sicer niso propadla, vendar je njiho-
va vrednost zaradi toče za 75 'odstotkov manjša.
Oškodovani prebivalci so povedali, da se je toča usula povsem nepričakovano, tako rekoč iz enega oblaka, ki se je prizibal nad šentjemejsko dolino. Niso si mislili, da bi jim mogel navaden oblak tako prerešetati pridelke vinogradov in sadovnjakov. Ko Pa gosta, dolgotrajna in kot fižol debela ledena zrna le niso prer#;hala padati, so vedeli, da bo škoda večja od največje v zadnjih letih.
OSNOVNA ŠOLA »KATJA RUPENA«
Pod nenehnim metežem problemov
Letos 50 oddelkov s 1574 učenci — Dobra desetina učencev se vozi — V napoto je dijaška kuhinja — Kako je z vrtiljakom?
Pravkar pričeto novo šolsko leto novomeški osnovni šoli »Katja Rupena« nd prineslo omembe vrednih sprememb, zlasti ne razveseljivih. Metež problemov je spet zasul šolo kot vsako leto.
Spomin na železniški komite še živi
Na lepi slavnosti ob 25-letnici organiziranega delovanja Komunistične partije med novomeškimi železničarji so nekdanji borci železničarske brigade NOV ugotovili, da spomin na to brigado tone v pozabo
Letos obiskuje novomeško osnovno 1.574 učencev. Razporejeni so v 50 oddelkih, pouk pa imajo spet eni dopoldne, drugi popoldne. 172 otrok se k pouku vozi iz Prečne, Kar-teljevega, Hudega in z Malega Slatnika. Sola nima zanje prostora, v katerem bi lahko čakali na avtobus in se učili; Tudi dodatne pomoči jim ne more dati, čeprav bi
jo učenci z največ slabimi ocenimi hudo potrebovali. Mnogi so prepričani, da bi težave vozečih se učencev ublažili, če bi jim omogočili obiskovati pouk dopoldne. Tega pa m mogoče napraviti, ker je v posameznih odelkih premalo takih učencev, da bi jih dali v skupne razrede, vozijo pa se učenci od prvega do osmega razreda. Tega
»Kaj je delež štirinajste BNOB — železničarske v narodnoosvobodilni borbi po-tabljen? Kdaj se bo našlo pero, ki bo znalo prikazati delež te brigade? Hvala vsem tistim fantom, dekletom, ženam in možem, ki so v najtežjih časih naše zgodovine umestno in predano, na kakr-Ien koli način sodelovali z dolenjskimi železničarji v borbi proti skupnemu sovražni-ftvAr je rekel prvi sekretar železniškega komiteja Jože Zagorc — Dolski na nedeljskem partizanskem srečanju na Karlovcih.
Na Karlovcih pri Hmeljni-fcu je bilo preteklo nedeljo partizansko slavje, posvečeno 25-letnici ustanovitve železniškega komiteja KP Novo mesto. Pred hišo, v kateri je bil ustanovljen komite, je rfjrane železničarje — bor-oe, sodelavce in občane po-
zgodovine na ta ali drugačen način borili proti okupatorju za nacionalno in socialno svobodo. »Imam prijetno dolžnost, da se ob tej priložnosti iz vsega srca zahvalil vsem tistim, ki so v najtežjih časih naše zgodovine zavestno in predano na kakršen koli način sodelovali z dolenjskimi železničarji v borbi proti skupnemu sovražniku. Brez teh in takih sodelavcev naš boj ne bi bil uspešen. Zato še enkrat borbeni tovariški pozdrav in iskrena hvala!« je rekel Jože Zagorc.
Na mestu, kjer so v nedeljo praznovali 25-letnico, je bil 15. septembra leta 1942 po nalogu CK KPS ustanovljen železniški komite, ki je ob formiranju štel 22 članov in 16 kandidatov KP. Poudariti moramo, da ustanovitev komiteja sovpada v čas neposredno po roški ofenzivi, v kateri se je precej čla-■dravil Franc Hribernik, pred- nov Osvobodilne fronte in
problema šola ni mogla zadovoljivo rešiti niti s tako organizacijo pouka, da obiskujejo razredi pouk en teden dopoldne, en teden popoldne. Čeprav je spričo pomanjkanja prostorov taka organizacija pouka nujna, ljudje niso povsem zadovoljni.
Šola si prizadeva »izriniti« dijaško kuhinjo, če se ji bo to posrečilo, bo pridobila prostor za vozeče se učence in mlečno kuhinjo. V mlečni kuhinji bi pripravljali tudi tople enolončnice. Letos se bodo malice podražile, ker kuhinja ne dobiva več mednarodne pomoči.
Letos poskuša šola s pomočjo prometnih organov razrešiti še en problem: urediti prehod učencev prek zelo prometne Ceste herojev. Nedavno je neki voznik pred šolo podrl dva učenca, na srečo hujših posledic ni bilo. Dogodek je spet opozoril šolo in prometne organe, da morajo čimprej začrtati prehode čez cesto, vzdolž ceste pa postaviti prometne znake.
Gostje in udeleženci partizanskega slavja v Karlovcih (Foto: S. Dokl)
\vSK
■edrdk delavskega sveta Transportnega železniškega podjetja Ljubljana. Pozdravil je narodnega heroja Jožeta Bor-itnarja, aktivnega sodelavca tedanjega komiteja, predstavnike družbenopolitičnih organizacij ter vse, ki so pri-fii na to partizansko slavje.
Nato je spregovoril prvi sekretar komiteja Jože Zagorc — Dolski, ki je na kratko poudaril prispevek železničarjev, ki so ga imeli v pripravah revolucionarnega odpora Id kasneje v samem gibanju. Spomnil se je vseh železničarjev — boroev ter ostalih borcev železničarske brigade ter sodelavcev in jim na tem mestu izrekel zahvalo. Povabil jih je k sodelovanju za Obiranje spominov, da bi tudi ta brigada dobila končno svoj domicil.
V svojem govoru se je spomnil železničarjev borcev, ki ■o se v najtežjih trenutkih aiovenske ki jugoslovanske
partijskih organizacij osipalo. Zato je ta dogodek toliko bolj pomemben, ker je v njem moralno priznanje vodstva za dotedanje sodelovanje dolenjskih železničarjev v narodnoosvobodilni borbi.
Ob koncu je govornik spregovoril o železničarski brigadi, o kateri se premalo sliši. Medtem ko stari partizani s ponosom poudarjajo svojo pripadnost, dolenjski železničarji sramežljivo molčimo in celo prikrivamo svoje sodelovanje v železničarski, čeprav sestav njenega osnovnega kadra nima primere v narodnoosvobodilni borbi.
Sd.
Varstveni oddelki tudi letos
Novomeška In šmihelska osnovna šola sta tudi letos odprli varstvene oddelke. V takem oddelku pri osnovni Soli »Katja Rupena« je v šolskem letu 1907/68 okoli 110 otrok, v Šmihelu pa 19.
DRAGO GREGORC
200 let DOLENJSKIH TOPLIC
Dolejnske Toplice za časa osvobodilne vojne
Po italijanski zasedbi je življenje v zdravilišču skoraj zamrlo, okupator pa si je na vse kriplje prizadeval, da bi vse postalo zopet normalno. Osvobodilna fronta je kmalu začela delovati tudi v Toplicah. V njih je bil že od Jeseni 1941 sedež podokrožnega odbora OP; od poletja 1942 dalje so bili že po vseh okoliških vaseh organizirani terenski odbori OP kot tudi narodna
netne zastrupitve vojaških mul. Vedno večja aktivnost partizanskih čet, ki so se zbirale zlasti v gozdovih Roga, je pripravila Italijane do tega, da so maja 1942 zapustili Toplice, nakar so 27. maja v vas vkorakali partizani. Toplice z okolico so postale osvobojeno ozemlje. Sicer se je italijanska posadka iz sosednje Straže večkrat vračala v Toplice, predvsem zato, da bi se vojaki kopali, vendar za trajno Toplic niso več zasedli.
Ob italijanski ofenzivi na Rog so
zaščita. Prebivalstvo se je zavedalo, da Toplice doživele nekaj zelo hudih dni.
vojne še ni konec, in Je po veliki večini podpiralo partizanske borce. Spomladi 1942 je tudi v Toplicah postajalo italijanski vojski vedno bolj vroče. Kljub posadki in karabinjerjem Je najprej prišlo do Italijanom silno zago-
Sovražnfki so po Toplicah gospodarili kot Turki. Plenili so po hišah, ki so jih prebivalci v strahu za življenje zapustili, povsod pa so pobijali domačo perjad in praznili svinjake. Prebivalstvo Toplic in okoliških vasi Je s stra-
hom gledalo, kako so odrasle moške (pa tudi žene so bile vmes) odganjali v zapore in internacijo. 16. avgusta so v Vavti vasi postrelili 16 fantov in mož iz Podhoste. Vendar tudi po ofenzivi Italijani niso več stalno ostali v Toplicah, in ko se Je bližala italijanska kapitulacija, so Toplice postale važna postaja za vse, ki so iz Ljubljane in drugih krajev preko Novega mesta prihajali v partizane. Ves čas od poletja 1942 dalje pa so se v Toplicah dostikrat ustavljali partizanski bataljoni, ki so prihajali na kopanje v naše terme.
Po kapitulaciji Italije je bilo v Toplicah živahno kot še nikoli. Borci so prihajali od vseh strani; iz Ljubljane in drugih krajev je prihajalo zlasti veliko izobraženstva in kulturnih de-
V Žabji vasi zahtevajo avtobusno postajališče
Prebivalci 2abje vasi in Kodeljevega hriba zahtevajo, da bi jim uredili avtobusno postajališče, češ da je do sosednjih postaj predaleč. Komisija si je že ogledala primeren kraj, zaradi pomanjkanja denarja pa bodo to vprašanje urejevali v prihodnjem letu.
Izbira peči na olje
V novomeški prodajalni ELEKTROTEHNE imajo izbiro peči na olje. Kontaktove oljne peči (7500 kal.) imajo bele in rjave barve. Fenix peči (7500 kal.) imajo oele in so primerne za v kuhinje. Italijanske peči Queen (10.000 kal.) so po 106.000 S din, oljno peč EMO 5 pa lahko dobite za 64.000 Sdin.
Prodajalna je dobro založena tudi z električnimi pečmi, kaloriferji, infra pečmi za kopalnice in električnimi radiatorji, ki se polnijo z vodo ali oljem.
NOVOMEŠKA KRAJEVNA SKUPNOST SE JE DOBRO UVELJAVILA
Njena „slaščica" je komunalna dejavnost
Organizatorica, svetovalka, plačnica mnogih javnih in drugih del
Polletni načrt javnih del je novomeška krajevna skupnost uresničila presenetljivo dobro, zato ji ne more nihče očitati dremavosti ali nesposobnosti. Nasprotno, morali bi ji čestitati za številne uspehe na raznih področjih; tu pa bodi omenjeno, da so najbolj vidna komunalna dela, ki jih je krajevna skupnost ali sama plačala ali pa jih je organizirala in bila soplačnica.
Poročilo, ki ga je 13. septembra obravnaval in ugodno ocenil svet krajevne skupnosti, navaja, kaj je krajevna skupnost naredila, kje se je pojavljala, za kaj je skrbela, kaj organizirala ali si zamislila. Toda čeprav je obširno in precej podrobno, se zdi preskopo, ker vsebuje vse premalo podatkov o tem in onem. Zakaj v poročilu so omenjena le večja dela, večje akcije, večji objekti, medtem
Parkirne ure: da ali ne?
V Novem mestu so že pred meseci uvedli parkirne ure, se pravi, določili, koliko časa sme stati motorno vozilo na parkirišču. Na podlagi občinskega odloka so modre tablice z ustreznimi označbami postavili na Glavnem in Novem trgu in drugih krajih. Vozniki so to novost sprva spoštovali in se ravnali po predpisih, kasneje pa čedalje manj in naposled nič, saj jih za tak prekršek ni nihče kaznoval.
Povprašali smo, zakaj prekrškov nihče ne kaznuje. Odgovoril je inšpektor pri prometni milici v Novem mestu tov. Valentin Dobnikar:
»Znaki za omejitev, parkirnega časa so bili. postavljeni na podlagi občinskega odloka. Pričako* vali smo, da bo občinska skupščina poskrbela tudi
za izvajanje odloka. 2alje bilo v ta namen malo narejenega, saj niti blokov za pobiranje mandatnih kazni do danes še ni. V zadnjem času se je povečalo sodelovanje milice s pristojnimi službami v občinski upravi in kaže, da bo poslej boljši red. Nočem reči, da so miličniki čakali samo na bloke in spodbude; spričo pomanjkanja miličnikov in obilice dela je bilo omenjen občinski odlok skoraj težko izvajati.«
Tov. Dobnikar je pripomnil, da je po njegovem prepričanju v Novem mestu že kar preveč raznih znakov za omejitve v prometu. Dodal je, da bi morda zadostovalo, če bi imeli parkirne ure le v sezoni, zunaj: te in zlasti pozimi, ko se promet na novomeških ulicah občutno zmanjša, pa bi jih lahko ukinili.
ko o vrsti drobnih in navidezno nepomembnih delih sploh ne piše.
Krajevna skupnost je zajela predvsem štiri glavna področja: zdravstvo in socialno skrbstvo, šolstvo, prosveto in kulturo ter komunalo.
Vprašanja s področja zdravstva in socialnega skrbstva je razreševala posebna komisija pri svetu krajevne skupnosti. Dnevni red komisije so navadno izpolnile razprave o prošnjah občanov za pomoč, o čistoči v mestu in vaseh, o nastanitvi Ciganov in drugih vprašanjih.
Šolstvo je bilo obravnavano na vseh sejah sveta, osrednjo pozornost pa so člani vselej posvetili zbiranju prispevkov za novo šolo in predlogom, kje naj bi ta šola stala. Do zdaj se je v skladu za novo šolo nabralo okoli 36 milijonov S din, čeprav se še ni posrečilo dobiti samoprispevka od upokojencev in obljubljenih prispevkov od delovnih organizacij.
Na področju prosvete in
kulture se je krajevna skupnost pojavljala kot svetovalka, pomočnica, organizatori-, ca, in če je bilo možno ob njenih skromnih sredstvih tudi soplačnica del in dejavnosti.
Komunalna dejavnost je bila neke vrste »slaščica« za krajevno skupnost, kar dokazuje tudi poročilo, ki je na ustreznem mestu precej izčrpno. Na tem področju je krajevna skupnost organizirala dela za nove vodovode (Cegelnica, Šmihel), spodbujala k obnovi kanalizacije (Cvelbarjeva in Kosova ulica), pomagala pri obnovi in asfaltiranju ulic in cest (Trdinova ulica, Društveni trg, Cvelbarjeva ulica itd.), dala denar za popravilo vaških poti, gramoz, dala popraviti škarpe in postaviti klopi v parkih, sodelovala pri urejevanju mestnih parkirišč in uvedla čuvajsko službo. Pri neštetih delih so z denarjem pomagali občani, katerih nesebični prispevek je prikazan tudi v velikem številu prostovoljnih delovnih ur.
Polletno poročilo seveda ne omenja dejavnosti od julija do septembra; če bi ga, bi bil tudi tale sestavek bolj izčrpen. Krajevna skupnost si prizadeva biti resnična samoupravna skupnost obča-
nov, njeno delo pa potrjuje, da to tudi je. Je tudi ena najboljših v letošnji akciji »leto krajevnih skupnosti«.
Postrvi tudi na novomeškem trgu
Leta 1964 so na Dvoru zgradili ribogojnico, v kateri zdaj gojijo 276.000 kalifornijskih postrvi šarenk. Letno vložijo okoli 150.000 ribjih mladic, ki jih dobijo iz ribogojnice Bukovlje pri Frankolovem. V prvem polletju so prodali 10.000 kg rib ali za 4,3 milijona S din, do konca leta pa jih bodo prodali za okoli 8,5 milijona S din. Postrvi prodajajo po vsej Sloveniji in tudi na Hrvaško. Po Dolenjski razvažajo ribe s svojim tovornjakom.
Za dosedanja dela so porabili 80 milijonov S din. Ker ima Ribogojstvo Krka izredno ugodno lego, bodo v prihodnjih letih zgradili še skladišča in nove ribnike, za kar bodo porabili 20 milijonov S din. Posojilo bi lahko dobili že lani, toda pogoji so bili zelo težki.
Od oktobra dalje bodo vsak ponedeljek in petek postrvi prodajali na drobno tudi na novomeški tržnici.
V službo le s posredovanjem zavoda
Če bodo delovne organizacije upoštevale priporočilo, bodo odpravljene mnoge pomanjkljivosti pri zaposlovanju
Ker so se mnogi, ki so iskali delo neposredno je 65 odstotkov žensk, v delovnih organizacijah, prej zaposlili kot tisti, ki Na seji skupščine skupno-so bili prijavljeni — nekateri tudi po več mesecev sti za zaposlovanje so sicer — pri zavodu za zaposlovanje, je skupščina skupno- sprejeli pomembno priporo-sti za zaposlovanje 12. septembra v Novem mestu čil° glede nadaljnjega zapo-priporočila delovnim organizacijam, naj dajo delo slovanja na Dolenjskem, iz-najprej tistim ljudem, ki jim jih bo poslal zavod. bolJšanje pa lahko pričaku-Na ta način bi prišli prej do kruha tisti, ki so ierno le> če delovne organiza-—'	cije priporočila ne bodo vr-
V Šmihelu ustregli vlakarjem
Pouk za vlakarje se začne pred sedmo in konča pred dvanajsto - Težave s telovadnico
Med 524 učenci osnovne šole v Šmihelu pri Novem mestu je 112 takih, ki se vozijo a vlakom. Zaradi njih se prične pouk že deset minut pred sedmo in se konča pred dvanajsto. Dopoldne hodijo v šolo le višji razredi, medtem ko imajo nižji razredi pouk popoldne. Starši se s tako organizacijo pouka strinjajo.
Učitelji in predmetni učitelji so hudo zaposleni in
skoraj ne morejo dajati dodatne pomoči slabšim učencem. Učilnice so polne ves dan in tudi zaradi tega ne morejo organizirati dodatnega pouka, šola je v precej hudi zagati, ker nima svoje telovadnice. Za uporabo prostora v dijaškem domu plačuje veliko odškodnino. Mnogi so prepričani, da bi z denarjem, ki ga daje za najete prostore, šola sčasoma zgradila svojo telovadnico.
najdlje brez dela.
Delovnim organizacijam so prijavljenih 1097 ljudi brez tudi priporočili, naj vse, ki dela. V avgustu je zavod do-iščejo delo mimo službe za bil delo za 426 ljudi, v tem zaposlovanje, napotijo na za- mesecu pa je delovna obvod, kateremu pa naj prav veznost prenehala 349 delav-tako sporočijo, koliko delav- cem. Podatki kažejo, da dobi cev nameravajo odpustiti. Na delo s posredovanjem le oko-seji so poudarili, da so te li 25 odstotkov brezposelnih, organizacije dolžne poskrbe- prijavljenih pri zavodu. Raz-ti, da bodo odpuščeni delav- veseljivo je, da je zavod na-ci dobili delo drugje. Pripom- šel delo skoraj za vse, ki so nili so, da zavod za zaposlo- končali to ali ono (predvsem vanje v Novem mestu nima srednjo) šolo, med drugim denarja in ne more pomaga- (s pomočjo občinske skupšči-ti vsem. ki izgubijo delo.. ne) tudi za 16 mladih učite-
Pri novomeškem zavodu je ljev.	'
bilo v letošnjem prvem pol- Med prijavljenimi za zapo-letju prijavljeno skoraj dva- slitev je 52 odstotkov nekva-krat toliko brezposelnih kot lificiranih delavcev, starih do iani v enakem obdobju. Brez- 26 let. Okoli 600 ljudi, ki ča-poselnost se je tudi po letoš- kajo na delo, sploh nima donjem juniju povečevala, tako hodkov za preživljanje. Med da je imel zavod v avgustu prijavljenimi brezposelnimi
gla v koš', kot se rado zgodi. Kaže pa, da brezposelnosti ne bomo zajezili le s priporočili, saj je problematika zaposlovanja zlasti v obdobju reforme take narave, da bi jo morali reševati v širšem obsegu in ne samo na poti zavod — podjetje.
Življenjski stroški -osebni dohodki
Življenjski stroški v občini Novo mesto so se v primerjavi s preteklim letom povećah v celoti za 8,4 odst., oz. če primerjamo samo prvi polletji v letu 1966 in 1967, za 8,7 odst. Ker so se v istem času povečali povprečni osebni dohodki za 17 odst., lahko postavimo trditev o porastu življenjske ravni zaposlenih oz. njihovih družin.
Edini kovinar daleč naokoli
Ivan Hrastar, ključavničarski mojster iz Sušic, je pred pol leta odprl na Dvoru kovinarsko delavnico. To je edina delavnica te vrste od Soteske do Zagradca, zato ji dela ne manjka. Hrastar dela žlebove, kljuke, popravlja kmetijsko orodje, je vodovodni instalater in opravlja druga kovinarska in ključavničarska dela.
Iz Žužemberka
■ POKOPALIŠČE bo lepo urejeno do dneva mrtvih. Krajevna skupnost je že zgradila orodjarno pn mrtvašnici in vodnjak ter uredila sanitarije. Kmalu bodo preuredili še mrtvašnico, stezice pa posuli s peskom. Tako bo tudi na žužemberškem pokopališču zavladal red, ki ga doslej ni bilo, zlasti glede odlaganja plevela, suhih vencev in druge navlake.
■ POTI NA CVIBELJ so urejene. Krajevna skupnost bo poskrbela tudi za ureditev okolja pri veličastnem spomeniku na Cviblju. Počistili in uredili so poti k spomeniku, prihodnje leto pa je v načrtu zasaditev okolice spomenika z okrasnim drevjem. M. S.
Še o slavnostni seji v Dol. Toplicah
Na slavnostni seji sveta zdravilišča v Dolenjskih Toplicah, o kateri smo poročali v prejšnji številki, so dobili priznanje za požrtvovalno delo v zdravilišču člani kolektiva:	šefinja kuhinje barija
Gimpelj, zidar Jože Janko, finančna knjigovodkinja Ana Kenda, glavna natakarica Marija Vohar, gospodar ekonomije Stane Novinec, glavna perica Pepca šenica, glavna sobarica Ana Perpar in vodja splošnega sektorja Karlo Oblak. Osemdnevni brezplačni penzion so dobili stalni gostje zdravilišča: Matija Wahter iz Novega mesta, iz Ljubljane pa: Brane Kovač, Josip Gar-zarolli in Ljudmila Erzin. Nekatera imena so bila zaradi naglice pri poročanju objavljena napačno, zato jih zdaj popravljamo. Prizadete prosimo, da nam oprostijo.
UREDNIŠTVO
Novomeška kronuca
'avcev, ki so se nastanili tudi po oko liških vaseh. Tako so se gledališki delavci nastanili na Riglju, v Podhosti so se zbirali javni in znanstveni delavci itd. V okoliških vaseh so se nastanili razni oddelki upravne komisije, Iz Novega mesta in od drugod pa so noč in dan vozili v roške gozdove obilen vojaški plen. Na topliškem trgu je bila 12. septembra 1943 ustanovljena Levstikova brigada. Dan kasneje so Novo mesto prvič bombardirali Nemci in še tisto noč se je začela iz Novega mesta seliti partizanska bolnišnica, ki se je nastanila v zdravilišču. Ko je bilo Novo mesto v začetku oktobra drugič bombardirano, se je bolnišnica preselila v Novi tabor pod Crmošnjicami.
Ves september in v dobri polovici oktobra je bilo v Toplicah več prireditev in partizanskih mitingov. Vedno Pogosteje pa so tudi Toplice in okolico preletavala nemška letala, ki so večkrat obstreljevala posamezne kraje ali skupine ljudi. Ob vdoru Nemcev v Novo mesto 21. oktobra je v Toplice Pribežalo veliko Novomeščanov, pa tu-
di v Toplicah se je začelo veliko izseljevanje, predvsem partizanskih skupin, skladišč itd. 2e naslednji dan so Nemci bombardirali Toplice, kar se je drugega dne spet ponovilo. 27. oktobra so Nemci vdrli v Toplice in nekaj dni so nemški vojaki tudi s tanki prodirali skozi Toplice na Rog.
Po končani nemški ofenzivi so Toplice spet postale osvobojeno ozemlje. Sem so v letu 1944 nekajkrat vdrli domobranci in Nemci iz Novega mesta, vsled česar so Toplice večkrat močno trpele.
Hude dni so Toplice doživele že čisto na pragu svobode. Nemci in domobranci so se hoteli polastiti Roga, zato je na njem in okoli vasi pod njim prišlo do hudih bojev zlasti v drugi polovici aprila. V začetku maja pa se je sovražnik pod pritiskom jugoslovanske armade umaknil in 3. maja so bile Toplice dokončno svobodne.
Dolenjske Toplice po osvoboditvi
Po osvoboditvi je dolenjsko zsdravi-šče prešlo v državno last in je zdaj
pravo ljudsko kopališče ter zdravilišče, ki je namenjeno v prvi vrsti vsem delovnim ljudem, da si s kopanjem in z zdravilnimi termami pozdravijo nadležni revmatizem. Zdravilišče je odprto vse leto, pa tudi pozimi, saj ima centralno kurjavo z ustrezno toploto v vseh prostorih kopališkega doma, tako da se pacientom ni treba bati prehlada.
Tudi za invalide je bila ponovno zgrajena moderna stavba, v kateri so se zdravili vse do zadnjih let...
V Dolenjskih Toplicah zdravijo predvsem revmatizem sklepov ter mišic vseh vrst, protin in čezmerno debelost, bolezni živčnega sistema, razna vnetja živcev, ženske bolezni, splošno oslabelost in druge bolezni oz. odstra-njajo posledice prestanih bolezni. V splošnem traja enkratno zdravljenje 21 dni rednega kopanja, zlasti pa priporočajo bolnikom, da kopanje ponovijo.
(Konec prihodnjič)
■ AVTOMAT Z ŽVEČILNIMI
kroglicami je MERCATORJEVA prodajalna na Glavnem trgu umaknila z ulice in ga namestila na enem izmed njenih pultov. Dokler je bil avtomat zunaj, so našli v njem vsega več kot 20-dinarskih kovancev. Sladokusci so avtomat večkrat pokvarili. V prodajalni pravijo, da sicer prodajo manj žvečilnih kroglic, odkar je avtomat notri, vendar se jim ni treba bati, da bi sladokusci izvabljali sladke kroglice iz avtomata s čim drugim kot s kovanci.
■ O TEM, KJE NAJ STOJI nova šola, se bodo med drugim pogovarjali v prostorih železniške postaje jutri popoldne na seji br-šlinske organizacije SZDL.
■HIŠNI SVET V BLOKU 5c na Trdinovi ulici je sklenil urediti zanemarjeno okolico bloka in poravnati stare račune za elektriko, vodo in odvoz smetd. Stanovalci bodo morali kar globoko poseči v žep, v prihodnje pa bodo pristojbine v rokih plačevali, za kar bo poskrbelo novo izvoljeno vodstvo hišnega sveta.
■NA MESTNIH NJIVAH so se pred kratkim nekateri stanovalci stolpičev skupno z mladino spet izkazali s prostovoljnim delom, ki ga drugje skoro ne poznajo več. Stanovanjsko podjetje je dostavi-
lo več kubdkov peska, stanovalci pa so ga sami razvozili in razmetali po cestišču.
■NOVI	35—STANOVANJSKI
BLOK so začeli pred nedavnim graditi v naselju Nad mlini. Investitor je SGP PIONIR Novo mesto, ki gradi novo veliko stanovanjsko stavbo deloma s predplačili kupcev posameznih stanovanj. Upamo lahko da bo hkrr/i z gradnjami stanovanj, ki so predvidene v naselju Nad mlini, dobilo to sicer lepo naselje svoje komunalne naprave, zlasti pa urejeno dovozno cesto, ki jo zdaj stanovalci zelo pogrešajo!
■TR2NICA je bila tudi v ponedeljek prav dobro založena. Melancane so prodajali po 200 Sdin kg, paradižnike po 160 Sdin, solato po 300 Sdin, kumare po 100 Sdin, papriko po 160 Sdin, čebulo po 200 Sdin, fižol po 300 Sdin. Jajca so šla v denar po 75 din, grozdje po 300 Sdin, breskve po 300 Sdin in slive po 180 Sdin. Na nepokritem <71u tržnice, pod kostanji, pa je iz tedna v teden več stojnic s konfekcijo, pleteninami in okraski.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Francka Štepec s Kurirske poti 6 — Brigito, Milica Jakopin iz naselja Majde Sile 4 — deklico, Anica Udovič iz Trubar-
vsTgV,
NOVOMEŠKA KOMUNA®
o>
Pogovor z zdravnikom
NOGOMET
Nogometaši nič uspeha
Nedeljska nogometna srečanja niso bila uspešna za naše predstavnike. Nogometaši Novega mesta so brez večjega odpora podpisali predajo pred boljšimi Ljubljančani. Poraz 3:0 ne obeta nič dobrega, verjetno bo potrebno v bodoče vložiti več truda in požrtvovalnosti. — Belokranjci so bili poraženi v Sežani. Domači Tabor je zabeležil pomembno zmago, zlasti po slabem začetku v prvem delu tekme.
Novo mesto : Ilirija (Ljubljana) 0:3
V prvenstvein nogometni tekmi {flovenske conske lige Je Ilirija iz Ljubljane pred 300 igralci v nedeljo v Novem mestu premagala rinrnuA« nogometaše z rezultatom !fcO. Ilirija je v nedeljskem srečanju prikazala izredno igro ter Je tehnično in taktično nadigrala domačine. Ce hočejo Novomešča-Dl ostati t ligi, bodo morali trenirati in igrati po taktičnih trenerjevih zamislih.
V predigri ao mladinci Novega mesta izgubili srečanje • sovrstniki iz Ljubljane z rezultatom «1.	J.	M.
NK Brežice - Partizan (Krško) 1:3
Čeprav so brežiški nogometaši izgubili nekaj najboljših igralcev, vseno nadaljujejo s tekmovanjem T celjski nogometni podzvezi. — V tretjem kolu so se pomerili doma s ekipo Partizana is Krškega. Mokro igrišče je onemogočalo lepo igro, vendar so se domačini prej znašli in povedli s 1:0. To Je bil tudi rezultat polčasa. V drugem polčasu pa so Jih gostje nadigrali in zmagali s 3:1.
Senovo : Vojnik 3:2
Igrišče Rudarja, gledalcev okoli 300, sodnik Romih iz Celja. Enajsterica Senovega Je ▼ nedeljo zasluženo premagala goste iz Vojnika. Vojnik Je že v drugi minuti dosegel gol in s tem presenetil domače igralce. Za tem zadetkom so Senovčani zaigrali hitreje In i večjim poletom, tako da je Brezovšek izenačil že v 15. minuti. V 36. minuti Je prodorni Gaser povišal na 2:1, nakar so Senovčani še močneje napadali In Gaser je v 70. minuti dosegel 9e en gol Po tretjem golu so Senovčani popustili in dovolili gostom, da so dosegli še en zadetek. Pri domačinih so bili najboljši Gaser, Brezo všek m šibila.
J. KODELJA
Mirna : Medvode 5:3
Nogometaši Mirne, ki letos prtič tekmujejo ▼ ligi, so v nedeljo, 17. septembra, zaigrali zelo dobro in na blatnem in težkem terenu z izredno igro zasluženo premagali moštvo Medvod.
—jm
Tabor : Bela krajina 3:1
Nogometaši Bele krajine so na igrišču Tabora v Sežani izgubili tekmo z ekipo Tabora z rezultatom 3:1 (0:1). Igralci Črnomlja so v prvem polčasu kljub premoči domačinov povedli zaradi avtogola Bajiča. V drugem, selo razburljivem polčasu Črnomaljci niso imeli sreče, saj žoga nikakor ni hotela ▼ gol. Po izenačenju, ki ga je dosegel Trebeč II,
so domačini zaigrali še boljše. V 84. minuti je sodnik za domače dosodil enajstmetrovko, ker je nekdo izmed gostov igral z roko v svojem kazenskem prostoru. Ukmar n. je dosegel gol, kasneje pa so domačini zabili še enega. Zaradi tega poraza so Črnomaljci zdrknili za 7. mesto v SCDL — zahodna skupina.
A. LATERNER
: ^
ŠPORTNE NOVICE:
Prosveta najboljša tudi v atletiki
Na šestih delavskih športnih igrah v atletiki, ki so bile na Senovem, je nastopilo 150 tekmovalcev (7 moških in 2 ženski ekipi) is krške občine. Končni vrstni red: Prosveta 8610 točk, rudnik Senovo 8303, Agrokombinat 7354, Celuloza 7127, Elektrarna 6702, Kovinarska 5114 in občinska skupščina 4796 točk.
R. K.
Zdravko Slak drugi v državi
Državnega prvenstva za mlajše mladince v atletiki, ki je bilo v soboto in nedeljo v Novi Gorici, se je udeležil tudi Novomeščan Zdravko Slak, član AK Novo mesto. Slak Je na tem pomembnem tekmovanju zabeležil lep uspeh, ko je v troskoku preskočil 13,18 m. Manj uspešen je bil na višini, kjer je preskočil samo 175 cm in zasedel četno mesto. Vsi trije skakalci pred njim so preskočili 178 cm.	Jap
Penko zmagovalec
Brzotumirja za september, ki je bil odigran v novih prostorih šahovskega kluba na Dilančevi 1, se je udeležilo dvanajst igralcev. Zmagal je mojstrski kandidat Igor Penko
Vrstni red: Penko 9,5, Škerlj 9, Stokanovič 7, Picek 7, Adamič 7, Avsec 7, Ščap 6, Vene 5,5, Hrovatič 5, Poredoš 2, Cujnik 1, Kristan 0.
V petek, 21. septembra, bo v novih prostorih šahovskega društva turnir brezkategomikov.
Jap
ROKOMET
Brežičanom čestitke!
V zadnjem kolu so rokometaši Brežic osvojili ves izkupiček. Minski so doma z lahkoto premagali Pirančane, ki so tako našim predstavnikom oddali ves izkupiček. Pred tedni so jih namreč ponudil tudi Ribničani. Dekleta so na tujem igrišču pobrale obe točki Hrastničankam. Za nameček so jih premagale z 11 goli razlike. Ribničani so doma izgubili s bivšim zveznim ligašem Celjem. Hrabrost in borbenost nista mogla nadoknaditi izkušenj in tehnike boljših gostov. V ljubljanski conski rokometni ligi so Novomeščani krepko odpravili Križe. Ostala srečanja v tej ligi so se končala, kot smo pričakovali.
Steklar - Brežice 5:16 (2:8)
Brežičanke so se v nedeljo t Hrastniku pomerile z novincem v republiški rokometni ligi. Gostje so bile tehnično in kondicijsko mnogo boljše. Ko ne bi igrale z moško žogo, bi bil rezultat lahko še mnogo višji.
Za Brežice so igrale: Božičnik, Bužančič 6. Molan 2, Mišič 5, Engel 1, Slak, Kolar 1, Zorko In Stegenšek 1.
Krško : Hrastnik 22:13
V zelo lepi in razgibani tekmi so domači rokometaši zasluženo premagali dobre in borbene nasprotnike iz Hrastnika. Gostje, ki so imeli poškodovanega najboljšega igralca Kralja, so se uspešno upirali razigranim domačinom samo v prvem polčasu. Sodnik Simčič iz Brežic je tekmo odlično vodil. Krško je nastopilo v postavi: Levičar, Kovačič, Arh, Koman (2), Humar (1), Jelen (2), R. Iskra (9), Slamnik (4), šulc (4), škobme in S. Iskra.
S. I
Ribnica : Celje 13:18
Na domačem igrišču Ribničani niso mogli ukaniti odličnih gostov iz Celja. Celjani, ki so preteklo leto igrali v zvezni ligi, se niso dali presenetiti: domače so premagali z 19:13. Ribnica je nastopila v postavi: Kersnič, Vu-čemilovič, Mikulin (1), A. Matelič, Češarek (1), Joras, S. Kersnič, L. Ponikvar (7), P. Ponikvar (1), Bavdek (3) in Mikulin (1).
Novo mesto - Križe 16:9
V nedeljo sta se na rokometnem igrišču na Loki v prvenstveni tekmi pomerili ekipi Novega mesta la Križ. Domači rokometaši so igrali mnogo bolje m so dosegali zelo lepe zadetke. Pri domačih sta se izkazala vratar Perko, ki je obranil dva penala, ta Lozar s šestimi zadetki.
Novo mesto: Perko, Globokar 1, Bele, Seničar, Jaklič 3, Jožef, šetina 2, Lozar 6, Gantar, Pelko 4.
Križe: Ahčin, Ješe 1, Jazbec P. 4, Jazbec J., Teran 1, Perne 1, Ribnikar, Hladnik 1, Mali 1, Sitar.
Tekmo je pred 50 gled?2ci dobro vodil Mavrič iz Ljubljane. Naslednjo tekmo bodo Novomeščani igrali v Šentvidu.	Jap
Novo vodstvo rokometne sekcije brežiškega Partizana
Na zadnji seji rokometne sekcije so imeli eno samo točko dnevnega reda, namreč kadrovsko okrepitev tega marljivega kolektiva. Dekleta in fantje so za predsednika soglasno izvolili Leopolda Avšiča, ki bo hkrati vodil moško člansko ekipo, podpredsednik pa bo Rudi Požar. V nadzornem odboru so poleg predsednika Ervina Blaževiča še Mimica Avsec in igralec Slavko Bosina. Zensko ekipo bo vodil inž. arh. Ciril Zupančič, tehnični pa bo predavateljica telesne kulture Marjanca Veble. Blagajničarka je Majda Reb-selj, trener vseh treh ekip bo Darko Šetinc, medtem ko bo pionirsko ekipo vadil Polde Rovan. Zdravstveni referent je dr. Mišo Culafič, člani odbora pa so še Viktor Kolar. Ernest Jankovič, Rudi Pavlič, Vlasta Mišič in Drago Conič. Ta bo skrbel tudi za opremo.
Če bo brežiškim rokometašem uspelo dobiti še razsvetljavo ra igrišču, se rokometu pod novim, skrbno izbranim vodstvom, obetajo še boljša časi
Brežice - Piran 11:6
Domačini so v nedeljo prikazali eno svojih boljših iger, svoj dan pa je imel tudi trener in igralec Darko Šetinc. Igrišče je bilo mokro, vendar so se domačini na njem mnogo bolj znašli in so z dobro consko obrambo povsem onemogočili piranske strelce. Gostje so sicer povedli z 2:0, toda Brežičanl so v polčasu vodili in v drugem polčasu vodstvo še povečali.
Za Brežice so igrali: Berglez. Rovan, Šetinc 6, Kukavica, Avsec, Bosina 3, Jurišič 1, Novak, Sva-žič, Pavlič, Mars.
Kai pa tokrat?
V drugi slovenski odbojkarski ligi se bodo pomerili v nedeljo, 24. septembra:	Kočevje z Bohinjem in Šenčur s Trebnjem.
V republiški moški rokometni ligi se bosta srečala »Drava« z Ribnico, Celje pa z Brežicami, v žen ski rokometni ligi imajo Brežl-čanke v gosteh igraike Branika
V ljubljanski conski rokome'.n' ligi so naslednja srečanji; Krmelj : Krško, Šentvid : Novo mesto in Hrastnik Grosuplje
Najboljši odpotovali v Dubrovnik
V petek popoldne, 15. septembra, so odpotovali iz Krškega na zagrebško letališče trije plavalci Celulozarja: Franc Čargo, Tone Bizjak in Ljubo Potočnik, z njimi pa je šel tudi trener Niko Zibert. Plavalci Celulozarja so odšli na državno prvenstvo posameznikov v Dubrovnik. O njihovem nastopu bomo še poročali.	v.	n.
ODGOVARJA FRANC MOLJK, PREDSEDNIK OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO OBČINE ČRNOMELJ
Pomagajmo, dokler je še čas!
Ocenite na kratko trenutno stanje ▼ telesni vzgoji v vaši občini:	kvaliteto
športa, problem kadrov, kako Je z objekti, kako dosegate morebitno množičnost ▼ telesni vzgoji itd.
Občinska zveza aa telesno kulturo Črnomelj sl Je prizadevala, da bi telesnovzgojna dejavnost čimbolj zaživela, zavedajoč se, da je naša belokranjska mladina zelo nadar jena in sposobna doseči velike uspehe. To so dokazali že v predvojnih časih motoristi, boksarji, smučarji, atleti, oro dni telovadci, kakor tudi povojne generacije v atletiki, rokometu, saj so osvojile celo republiška, državna in balkanska prvenstva.
ObZTK si Je prizadevala ustvariti čim boljše materialne ta kadrovske pogoje ter organizacijske oblike dela ▼ vseh panogah telesne kulture. Zato Je ObZTK organizirala vrsto tekmovanj, nastopov, pohodov, Štafet, izletov v občinskem merilu, kvalitetnim ekipam ta posameznikom Je omogočala nastope na okrajnih, republiških in zveznih tekmovanjih. Namen teh nastopov in tekmovanj Je bil pritegniti večje število nastopajočih, predvsem pa mladine, v naše organizacije, kajti zlasti za mladega človeka je potrebno, da tekmuje ter meri svojo moč spretnost, izurjenost, brzino ta odločnost.
PREGLED DEJAVNOSTI DRUŠTEV IN OSNOVNIH ORGANIZACIJ
Leta 1963 je bilo zajetih v 12 organizacijah 1495 članov.
Ce pa pogledamo stanje v letu 1967, dobimo tole sliko: Partizan Semič — 60 članov. Partizan Črnomelj samo vodstvo, SD Črnomelj — 60 članov (rokomet, šah), NK Bela krajina 40 članov, Strelska družina 300 članov. S telesno kulturo po organizacijah se
ukvarja še okoli 500 članov. Mnogo ugodnejšo sliko pa kaže udeležba v delavskih športnih igrah, ki jih organizira občinski sindikalni svet s strokovno pomočjo članov ObZTK. Glede na že rečeno Je obžalovanja vredno dejstvo, da imamo na območju občine le dve društvi Partizan, a Še tl dve se borita z materialnimi, finančnimi ta kadrovskimi problemi. TVD Partizan Semič ima sicer urejen telovadni dom ta telovadišče na prostem, nima pa dovolj telovadnega orodja, še manj pa strokovnega kadra in finančnih sredstev za vzdrževanje objektov ta izvajanje osnovnega programa. Kljub težavam društvo vsako leto redno prireja društveni nastop ter prebivalcem Semiča nudi vsaj en dan prijetnega razvedrila na prostem. TVD Partizan Črnomelj je brez doma ta telovadnice, to pa Je glavno, kar ovira delo v društvu.
Nogometni klub Bela Krajina je v zadnjih letih dosegel lepe uspehe kljub finančnim in kadrovskim težavam.
Po številu članstva Je najmočnejše zastopan strelski šport, ker ne potrebuje mnogo sredstev. Strelske družine tekmujejo ob vseh praznikih. SD Črnomelj vključuje šah, atletiko, rokomet. Delo v društvu Je zaradi pomanjkanja kadrov zelo zaskrbljujoče.
Kakor sem omenil, so delavske športne igre že dobile svoje mesto, to pa zato, ker tekmovanje financirajo delavni kolektivi. V letih 1964, 1965, 1966 in 1967 je bilo vključenih ta Je tekmovalo nad 1000 tek-
movalcev ta tekmovalk v naslednjih panogah:	nogometu,
odbojki, streljanju, smučanju, kolesarjenju, namiznem tenisu ta šahu.
Kaj bi bilo treba narediti, da se stanje telesne vzgoje v občini izboljša?
Za organizacijo ta izvajanje programa telesne vzgoje na šolah imamo kadre na gimnaziji in osnovni šoli Črnomelj. Na teh šolah so zaposleni en profesor ter dva učitelja za telesno vzgojo. To je hkrati ves strokovni kader za telesno vzgojo v šolah. Problem strokovnega kadra v drugih organizacijah je še bolj pereč. Najbolj nas tare nerešeno vprašanje v občinski zvezd; če hi imeli pri ObZTK strokovno poklicno moč za organiziranje celotnega dela, za občinska tekmovanja in za različne tečaje za izobraževanje kadrov, bi telesna kultura v naši občini še hitreje zaživela. Zato bo nujno treba zagotoviti (dokler Je še čas!) potrebna sredstva ta dobiti ustrezno pomoč. Belokranjska mladina si želi predvsem robrih vodnikov, ki bi organizirali tekmovanja v občinskem merilu v okviru ligaških tekmovanf med delovnimi kolektivi.
Zanima nas, koliko finančnih sredstev ste dobili oz. namenili telesni vzgoji? Ali ste se morda odločili za prioriteto določenih športnih panog?
Letos je imela ObZTK Črnomelj na voljo za vso dejavnost 900.000 Sdin, lani pa 2 milijona Sdin. številka sama pove, kaj lahko pričakujemo v teles no vzgojni dejavnosti. S temi sredstvi financiramo tekmovalni šport. Prioritetne liste športnih panog nimamo. Letos podpiramo predvsem NK Bela krajina, ker je samo nogomet zares kvaliteten in sodeluje v conski slovenski ligi. V ObZTK ta v organizacijah nimamo nobenega plačanega trenerja.
VODENICA
O vodenici govorimo takrat, kadar v tkiva priteka vlaga ali pa se tam nabira. Vzrok za to je, ker ni mogoče posrkati vlage nazaj v žile lasnice ali pa pronica iz lasnic preveč vode. Čimbolj je tkivo rahlo, lažje se tam nabere voda. Mlada tkiva so sploh bolj sočna, stara pa uvela. Saj pravijo nekateri, da je staranje nezmožnost tkiv, da bi ohranila vodo v sebi. Tako ima dojenček približno 75 odstotkov vode, starec pa le 50 odstotkov ali še manj.
Voda pa se seveda lahko nabira tudi v telesnih votlinah in ne samo v tkivih. Take votline so: medrebrje, osrčnik, trebušna votlina, votlina v glavi in druge manjše.
Vodenica je lahko splošna, po vsem telesu, ali pa le krajevna, zajame posamezen del telesa ali organ. Vsak vodenični del je otečen, nabrekel, napet, bled, tog, na pritisk se vda in se vdolbina, ko smo pritisk popustili, le počasi spet izgladi.
Vodenica, ki nastane, če je oslabljeno srce, je splošna in v spodnjih delih telesa najbolj vidna. Zato opazimo pri srčnem bolniku najprej zatekanje nog, in sicer proti večeru, ko so mu čevlji kar tesni, včasih mu koža »visi« čez robove čevljev. Pozneje začno otekati gležnji in oteklina leze navzgor. Kmalu se začne nabirati voda tudi v trebušni votlini in drugih votlinah. Tak bolnik se mora sbrogo držati zdravnikovih navodil in jemati ustrezna zdravila ter uporabljati dietno prehrano.
Ce gre za vnetje ledvic, se pojavi vodenica prav tako po vsem telesu, vendar najprej opazimo nabrekle veke in tkivo okrog oči, ponavadi že zjutraj. Tudi pri tej bolezni je uboganje zdravnika, točna uporaba zdravil, neslane diete in čim manj tekočin nujna potreba.
Vodenica lahko nastane tudi zaradi stradanja, zaradi visoke starosti, pa tudi zaradi okvar ravnovesja žlez z notranjim izločanjem.
Krajevna vodenica zajame ohromel del telesa, nastane na mestu in v bližini mesta pika mrčesa, nastane zaradi preobčutljivostne reakcije telesa na določene snovi, vzrok je lahko vnetje, operacija in drugo.
Naj bo že vzrok splošne ali krajevne vodenice kakršen koli, potrebno je, da bolnik obišče zdravnika, ki bo edini lahko presodil, za kaj gre, in ustrezno ukrepal. Čakanje doma, češ saj bo že prešlo, ni umestno, ker je včasih zamujen čas za zdravljenje težko ujeti in so posledice resne.
Dr. BOZO OBLAK
ODBOJKA
Drugoligaši uspešni
Nedeljska odbojkarska srečanja so bila uspešna za naša drugo-ligaša Trebnje in Kočevje. Zabeležila sta pomembni zmagi. Nasprotno pa so odbojkarji Novega mesta podlegli odlični ekipi Ljubljane z rezultatom 3 : 0. Ekipi iz Trebnjega in Kočevja nas razveseljujeta z ugodnimi športnimi dosežki, za kar nas Novomeščani vsako nedeljo prikrajšajo.
Trebnje - Jelšane 3:2
Z disciplinirano in požrtvovalno igro na razmočenem igrišču so trebanjski odbojkarji v nedeljo pred sto domačimi gledalci premagali ekipo Jelšan, ki jim je bila že od nekdaj hud nasprotnik. Izid srečanja je bil 3:2 v korist Trebnjega (14:16, 15:10, 15:5, 9:15 ta 15:7). Za domačine so tokrat nastopili: J. Pavlin, J. Mišmaš, I. Slak, J. Mrvar, D. Pandža ta P. Štor. Vsi igralci so se zagrizeno borili; posebno navdušenje so pri gledalcih zbudili Jože Mišmaš z igro v polju, I. Slak, J. Pavlin ter P. štor pa z Igro na mreži.
Novo mesto - Ljubljana 0:3
V četrtek sta se na odbojkarskem igrišču na Loki v prvenstveni tekmi slovenske odbojkarske lige pomerili ekipi Novega mesta in Ljubljane. Igra je bila nezanimiva, ker so domači odbojkarji igrali slabo. V tretjem setu bi domači lahko zmagali, saj so vodili s 7:0.
Postavi — Novo mesto: Potrč, Primc, Goleš, Šonc, Lapajne, Berger, Muren, Koprivnik.
Ilirija: štrucelj, Baggia, Marušič, Amon Breščak, Obrsnel, Je-dretlč.
Tekmo je pred 30 gledalci vodil Romih iz Novega mesta.
Jap
Kočevje : Bovec 3:1
V tretjem kolu druge slovenske odbojkarske lige so kočevski odbojkarji gostovali v Bovcu. Srečanje se je končalo v korist Kočevja z rezultatom 3:1 (14:16, 15:3, 15:9 in 15:5). Na tekmovanje so morali odpotovati že v so-
Neuspeh Dolenjcev v Kranju
Na kegljaškem prvenstvu posameznikov Slovenije, ki je bilo 17. septembra v Kranju, so zastopniki Dolenjske nepričakovano dosegli slabe rezultate, saj se nihče izmed njih ni uvrstil na državno prvenstvo.
KK Luknja Je v nedeljo gostoval v Karlovcu in izgubil z Grafičar-jem z rezultatom 462 : 477.
Ta teden se je začelo prvenstvo Novega mesta v borbenih igrah. V prvi ligi je Luknja premagala Starih devet z rezultatom 435:340.
Jm
boto, ker bi tako dolga pot pred srečanjem igralce preveč utrudila.
A. ARKO
KOŠARKA
Partizan Semič : Gimnazija Črnomelj 98:82
16. septembra Je bila v Semiču košarkarska tekma med moštvi gimnazije iz Črnomlja ta domačim Partizanom. Zmagalo je moštvo Semiča z rezultatom 98 : 82 ( 42 : 27). V prvem polčasu so bili domačini občutno boljši, v drugem polčasu pa sta bili obe ekipd zelo izenačeni. Pri Semičanih sta spet nastopila Kočevar in Bukovec, ki sta veliko pripomogla k zmagi. Za črnomaljsko gimnazijo so Igrali: Simonovič 3, Tkalčič 29, Kramarič, Glaser 32, Fortun 18; za semaški Partizan pa: Malnarič 4, Bukovec 18, Kočevar 18, Plut 45, Pavlako-vič 6 in Hančič 7. DUŠAN PLUT
Ilirija : Kočevje 29:20
Mladinke ta pionirji TVD Partizan iz Kočevja so se pridružili košarkarskemu občinskemu tekmovanju ljubljanske tekmovalne skupnosti. To srečanje Je bilo obema moštvoma prvo resno tekmovanje.
V nedeljo so pionirji igrali s pionirji Ilirije iz Ljubljane. V prvem polčasu je bila igra obeh ekip enakovredna; ob odmoru so imeli domačini celo štiri koše prednosti.
V nadaljevanju igre niso vzdržali, tako da so srečanje izgubili z rezultatom 20 : 29 (17 : 13). Gostje so bili telesno močnejši, domačim igralcem pa Je manjkalo tekmovalne spretnosti.	A. ARK<J
Strelci PIONIRJA prvi
V nedeljo je bilo v Novem mestu na strelišču na tržnici občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo sedemnajst ekip, vsaka ekipa pa je bila sestavljena iz tren strelcev. Pohvaliti moramo strelsko društvo Vinka Paderšiča, ki Je na tekmovanje poslala Ses* ekip.
Vrstni red posameznikov:
(246 krogov od 300 možnih), K*' ka, Berlan Janez (243 — P101*"";’ Tomaž Možina (239 — V. šlč), Marjan Kos (239 — Pionir J
Vrstni red ekip: Pionir I. 728 krogov (900 možnih), Pionir 66B, Krka 654.	,
Organizacija tekmovanja Je “ la dobra. Prihodnjo nedeljo D na strelišču v Bršlinu tekmovanje z malokalibrsko puško.
Zakaj, taka?
KAKO ŽIVI, DELA IN SE ZABAVA MLADINA V NAŠIH OBČINAH
RIBNICA:
Ustanovili so klub OZN
Še o mladinskem plesu v Kočevju
»Mladinski komite naj bi bil samo idejno jedro mladine, ki bi ji pomagal z nasveti in denarjem, če je potrebno. Prireditve in druge delovne akcije pa naj bi krajevni aktivi organizirali sami,« je povedal Miro Fegic, sekretar mladinskega komiteja v Ribnici. »Seveda, če kake prireditve ne bi mogel pripraviti samo en aktiv, bi moral komite pritegniti k sodelovanju tudi mladince iz drugih krajev. Sodelovanje med krajevnimi aktivi je v naši občini slabo, posebno med počitnicami. Tudi povezava med komitejem in aktivi ni najboljša, čeprav so predsedniki aktivov tudi člani komiteja. Pred nedavnim smo združili terenske in mladinske aktive v podjetjih, tako da je zdaj samo 6 aktivov po vaseh in trije v šolah. Med njimi je najbolj delaven aktiv v Grčaricah. Mladinci v tej vasi organizirajo za vsak praznik proslavo; priredili so tudi veselico in si tako sami priskrbeli denar.
Letos mladinski komite ni organiziral kake večje prireditve. V sodelovanju z garnizijo smo v Loškem potoku, Sodražici in Ribnici priredili koncerte resne in zabavne glasbe, ki so bili zelo dobro obiskani. Take koncerte bomo organizirali tudi v jeseni; verjetno bomo gostovali tudi v sosednjih občinah (Cerknici). Razen tega mladinci sodelujejo tudi v jamarskem, ribiškem in taborniškem društvu ter pri TVD Partizan. Aktiv v Dolenji vasi je priredil tudi nogometni turnir, ki se ga je udeležilo več klubov.
y Ribnici včasih mladinci niso imeli kje plesati, zdaj Pa je vsako soboto zvečer ples v Domu JLA, v nedeljo dopoldne in popoldan pa na ploščadi v gradu. Upamo, da bomo plese lahko organizirali tudi pozimi.
Mladinski komite je že spomladi začel med mladinci zbirati prijave za članstvo v mladinskem klubu OZN, ki smo ga ustanovili julija. Klub ima svoje prostore, v katerih se mladinci radi zbirajo. Namen tega novega mladinskega centra v Ribnici ni samo politično delo, ampak tudi kulturno-zabavno. Zato upravičeno upamo, da bo v bodoče v Ribnici več tovrstnih prireditev.
Komite namerava oktobra ali novembra prirediti tudi seminar za vodstva terenskih aktivov. Udeleženci bodo poslušali predavanja o samo-
upravljanju, gospodarstvu, notranji politiki in drugem.
Poudaril bi, da je mladina v naši občini precej zapostavljena, ter da ni nobenega sodelovanja z drugimi organizacijami. Posebno v podjetjih je marsikaj slišati: »Kaj boste vi, mladi, ki nič ne veste!«
Nakup desk za oder
Za uprizoritev Mlinarjevega Janeza na sevniškem gradu je občinsiki svete zveze kulturno prosvetnih organizacij kupil deske pri KOPITARNI Sevnica v skupni vrednosti
500.000	Sdin. Pomoč so jim prvotno obljubili gasilci in krajevna organizacija ZB. Slednja je še vedno pripravljena prispevati 100.00 Sdin. Kljub temu občinski svet ne bo mogel prevzeti nase breme celotnega nakupa. Na pobudo krajevne organizacije ZB so se odločili, da bodo zbrali prispevke pri delovnih organizacijah v občini. Oder je na gradu nujno potreben, saj bo omogočil še več podobnih kulturnih prireditev na prostem.
Tovariš urednik!
V	sestavku, ki je izšel v DL 14. septembra pod naslovom »Kočevje: mladinski plesi da ali ne«, ni popolna moja izjava, ki sem jo dal piscu sestavka, zato jo sedaj dopolnjujem.
Ne bi hotel zagovarjati, zakaj ni plesov v domu telesne kulture, saj so mladi sami dovolj jasno povedali, da imajo mladinsko organizacijo samo na papirju in da niti ne vedo, kdo je njen predsednik. Nam starim očitajo, da nismo sodelovali z mladino. Zal je to že precej oguljena fraza, izrečena v sili, ko ni drugih prepričljivejših izgovorov. Se kako želimo sodelovati z mladimi! Ali delo pri TVD Partizan in drugih športnih društvih ni delo z mladino, ki ga vodimo sami starejši? Pa šahisti, planinci, taborniki, strelci in druge dejavnosti, h kateri si tako želimo pritegniti mlade ljudi? V teh društvih je zajeta večina mladine razen »profesionalnega mladin-slvaK, za katerega pa mladi sami trdijo, da ne vedo, če še obstaja in kdo je predsednik.
Mimi Orel, ki je izjavila piscu sestavka, kot je bilo objavljeno, je bila osebno pri predsedniku občine, kjer smo se dogovorili, da bomo obnovili plese v domu, brž ko bo ustanovljen mladinski klub. Piscu sestavka je izjavila, češ da govorijo, da bodo klub ustanovili, o tem pa ne ve
nič bolj natančnega. Res smo se dogovorili, da bo klub ustanovljen, toda zakaj ga. še ni in zakaj ni plesov, verjetno suma najbolje ve, saj se najbolj živo zanima za uvedbo mladinskih plesov v Kočevju.
Na koncu naj pristavim še to: mladina naj se zabava, če meni, da je svoje probleme in naloge za bodoče življenje uredila s tako zavzetostjo, kot jo kaže za ples. Ne nasprotujem temu, če mladina pleše v domu, vendar morajo imeti take prireditve določeno obliko in dostojnost. Ni spora med mladino, ki se želi zabavati, in nami starimi, ki menimo, (kot sklepa dopisnik), da je prav samo tisto, kar mislimo mi starejši. Da ne bo ugibanja, naj še enkrat ponovim. Pri plesih se nisem nikdar vtikal v to, kako je kdo oblečen, ostrižen ali lasat. Nisem se zanimal za to, če plešejo dekleta bose ob histeričnem cviljenju; nisem pa dopuščal, da bi v dom prihajali vinjeni mladinci, da bi plesali v popolni temi, da bi razbijali steklenice ali meta-
li	petarde med plesalce. Samo enkrat sem prekinil ples, ker sem opazil, da lomijo v sanitarijah vodovodno napeljavo. Teh izgredov pa je bilo še več.
NA CESTI
Skozi lep sončni popoldan »hlačam« z zmernimi osemdesetimi kilometri proti Kočevju. Malo pred gostilno v Stari cerkvi zagledam svetlo zelenega fič-ka, ko je pripeljal s stranske ceste, se pred asfaltom ustavil, kot bi pregledoval, če je cesta prosta. Rahlo zmanjšam hitrost, tedaj pa, ko sem bil le še nekaj korakov od križišča, zapelje fičo na cesto, proti Kočevju. Zavore so silovito zacvilile, pločevino pod menoj je pričelo srdito zanašati sem in tja in okrog dva metra za fi-čom je obstala. Voznik v fiču je ob cviljenju presenečeno pogledal, nato pa počasi odkolovratil, ne da bi se zmenil za skorajšen karambol...
V	mislih sem se zahvalil urnim nogam in dobrim zavoram ter z grozo pomislil, kaj bi bilo, če bi bila cesta mokra, če bi deževalo!
Je voznik v fiču LJ-583-99 pomislil na to? Je pozabil, da bi za podobno napako na izpitu krepko padel? Je pozabil, da se mora
Vse to je pripomoglo, da so bili plesi ukinjeni, ker ni bilo organizatorjev, ki bi skrbeli za red, saj je res nesmiselno, da bi bili mi zmotljivi starci čuvarji reda in dostojnosti na mladinskih plesih. Vedno sem bil za to, da prirejajo plese v domu, toda nasprotoval sem točenju alkoholnih pijač in se zavzemal za oliko, ki jo spoštujejo po vsem svetu mladi in stari.
ANDREJ ARKO upravnik doma telesne kulture v Kočevju
Zimski oddih za kmete
Zagrebško turistično podjetje »General turist« bo pripravilo v zimi prvič zdravniško in klimatsko zdravljenje za kmete. Prek kmetijskih zadrug in drugih organizacij bo agencija »Gener&lturist« skrbela za prevoz in nastanitev kmetov, ki se bodo za to odločili, v vseh klimatskih in zdraviliških krajih naše države. Računajo, da bo dnevna oskrba skupaj s stroški zdravniškega pregleda znašala 2400 Sdin.
(Po Kmečkem glasu)
NISI SAM
prepričati, če je cesta prosta, preden zapelje nanjo? Težko, saj bi se sicer na cesti ne obnašal tako vsem predpisom in človeški vesti navkljub!
Mnogokrat škripljejo zavore, predvsem po zaslugi cestnih objestnežev. Posledice so vidne na mnogih mestih po naših ce-. stah, ki jih sicer imenujemo »črne točke«. Popolnoma se strinjam s člankom v prejšnji številki DL, da so mnoge cestne nesreče pravzaprav umori.
Vse prej kot kavalirsko se na cestah obnašajo tudi poklicni šoferji. Hitrost avtobusov je sicer uradno omejena, celo na 50 km na uro, če potniki stoje, toda še vedno vozijo nabito polni avtobusi krepko nad 50, 60 ali še več kilometrov. Kot v posmeh vsem predpisom in zakonom.
Mnogi vozniki se na cesti obnašajo res čudno, kot na domačem dvorišču; mislijo, da je vsa cesta njihova, in pozabljajo, da se igrajo z življenji.
P. GRTVEC
Doklej še udor pri Dolenjskih Toplicah?
Manj kot 200 metrov pred Dolenjskimi Toplicami (če pridemo v ta kraj iz Vavte vasi) se je pred dobrimi sedmimi meseci odkrušil del asfaltnega cestišča z nasipom vred in zgrmel proti Sušici. Udomo mesto so obdali in »zavarovali«r z opozorilnimi prometnimi znaki, to pa je tudi vse, kar so od zime do jeseni naredili.
Med tem časom je v Dolenjskih Toplicah že minila letošnja turistična sezona in si lahko mislimo, kaj so številni domači in tuji obiskovalci govorili, ko so se na lastne oči lahko prepričali, kako »hitro* v novomeški občini popravljamo ceste. Zaradi udora je cesta tako zožena, da se dve vozili ne moreta srečati, kar zelo ovira promet. V letošnjem mednarodnem letu turizma vozi na dan po 1.500, ob nedeljah in praznikih (morda v septembru kaj manj) pa celo po 3.000 motornih vozil. Nevarnost je nenehno prežala na voznike!
Nedvomno pa so bili in so najbolj ogorčeni Topličani, ki imajo to napako — bržčas po malomarnosti novomeškega cestnega podjetja — pred nosom že osmi mesec. Mnogi pravijo, da je to škandal za dolenjski turizem, še bolj za turizem Dolenjskih Toplic. Opozarjajo, da lahko zgrmi v prepad še druga polovica cestišča na istem mestu, to pa bi pomenilo, da bi bile Dolenjske Toplice odrezane od sveta.
Skrajni čas je, da pristojni in odgovorni napako odpravijo in dajo Dolenjskim Toplicam cesto, po kateri bodo avtomobili in druga motoma vozila varno vozili.
Za 1,123 milijona dolarjev večji izvoz
Do konca julija je novome-meška industrija izvozila za 2,710.806 dolarjev izdelkov, ’ enakem razdobju 1966 pa za 1,587.427 dolarjev Jr lelkov
V	juliju letos je bilo prodanih na tuja tržišča ra 299 tisoč dolarjev rj 'rlaosil. Pretežni del izvoza je ...etvarjen na tržiščih s trdo valuto. Kot vse kaže, bo letni plan izvoza v vrednosti 3,731.000 dolarjev dosežen.
Kuharske bukvice
PREŽGANA JUHA
Napravi temno rumeno prežganje in nekaj žlic moke. Zalij z mrzlo vodo, da se ne napravijo cmoki, in potem zlij to gosto zapržko v slan krop, v katerem se je kuhala žlica kumine. Ko juha dobro prevre, izlij vanjo še eno ali dve dobro stepeni jajci.
Na juho devamo navadno prepečen, na kocke zrezan kruh ali zrezane in prepečene žemlje.
GOBOVA JUHA
Namoči na vsako osebo za otroško pest suhih gob. Prvo vodo odlij.
Ko so gobe kuhane, jih sesekaj bolj na drobno. Napravi v kozici prežganje, ki ga zaliješ z gobovo juho, in vse skupaj zmešaj. V prežganje deni drobno sesekljane čebule in peteršilja. Osoli, popopraj in okisaj. Prideni še na drobne kocke zrezanega krompirja, nastrganega krompirja in malo paradižnika.
Juha sc dela tudi iz svežih gob.
ZELENJAVNA JUHA
Zreži na drobne koščke ali kocke: peteršilj, korenje, zeleno, zelje, čebulo, karfijolo, grah (vsakemu letnemu času primerne zelenjavo) in deni na razbeljeno mast ali olje. Premešaj večkrat, da se ne prime. Zapraši potem z moko in pusti zarumeneti. Ko je zelenjava mehka, prideni nekaj pesti riža ali dobro poparjenega in izpranega ričeta ter zalij s slanim kropom. Ko se riž zmehča, je juha kuhana.
Na to juho lahko devaš opečen, na kocke zrezan kruh ali žemlje.
Zavore so glasno zacvilile
Dr. ŽELJKO ŠRIBAR:	(4]
Nosečnost
Nadaljnja naloga staršev pa je, da tudi starejšim otrokom še naprej nudijo materinsko in očetovsko ljubezen, ki jo otrok potrebuje tja do pubertete ali še dlje .
Poseben dogodek za bodočo mater v razvoju nosečnosti so prvi otrokovi gibi, ki jih začuti prvorodka na polovici nosečnosti, mnogorodke pa že nekako 2 tedna prej. Tedaj postane nosečnica še bolj pozorna na plod, varuje se vseh nezgod, da bi pred njimi obvarovala svoje dete. Proti koncu nosečnosti kaže žena navzven neko umirjenost, umirje na pa mora biti tudi takrat, ko začuti, da se bliža porod. Marsikatere se še preveč boje Porodnih popadkov, ker so bile neupoučeno zastrašene. Po Porodu žene povedo, da so pričakovale vse huje, kot pa so prestale.
Bodoča mati mora tako kot za umirjeno duševno življenje skrbeti tudi za telesno umirje-
nost. Delo (duševno ali telesno) naj ji poteka lagodno, enakomerno in brez naglice. Opravila v naglici utrujajo in ženo razburjajo. Lahko delo, če je pravilno razdeljeno čez ves dan (to je v službi in doma), pa nosečnico krepi in jo poživlja. Težko delo je škodljivo, prav tako tudi lenarjenje.
Nosečnico zelo utruja dolgo trajajoča nespremenjena drža, pri kateri so nekatere mišice v stalni napetosti (na primer pri dolgotrajnem sedenju ali če dolgo časa stoji pri delu). Pri dolgotrajnem stanju se v nogah in spodnjem delu telesa nabere več krvi, žile postanejo ohlapne in se rade pojavijo krčne žile. Krčne žile so dedne, torej jih ne povzroča nosečnost, pač pa jih poslabša. Prav tako jih nekoliko poslabša vsaka naslednja nosečnost. Priporočljivi so krajši sprehodi in povijanje nog z elastičnim povojem ali nošenje posebnih elastičnih nogavic. Uspeh pa
doseže žena le tedaj, če si po vije ali obleče noge takoj zjutraj, ko vstane, sicer noge kasneje nabrekne. Ponoči morajo biti noge proste, nepovite; bo lje je, da so malo dvignjene (pod noge položimo blazino).
V	času nosečnosti ne priporo čamo niti injekcij ne operacij za odstranjevanje žil. Tudi porodnica s krčnimi žilami naj začne čimprej razgibavati noge s tem, da vstane. Poležavanje škoduje in povzroča vnetje krčnih žil.
Pripomniti moram, da tudi žene, ki niso nikoli rodile, do be krčne žile, če imajo za to dedno osnovo. Vzporeden pojav z nabiranjem večje količine krvi v nogah (pri dolgotrajni stoji) je zato slabša prekrvavitev možgan in posledica tega so slabosti, kratkotrajna onesveščanja. Težave takoj minejo, če se žena uleže. Nosečnica naj prebiva tudi v dovolj zračnih in čistih prostorih. To velja zlasti za spalnice, saj po trebuje noseča žena dovolj krepkega spanja. Varuje naj se prepiha, ker ji škoduje.
V	nosečnosti je prepovedano:
• 1. delo pri strojih, kjer se telo stresa;
• 2. dviganje težkih bremen;
• 3. nočno in nadurno delo;
# 4. delo v nehigienskih prostorih (škodljivi plini, pare, prah).
Za varstvo zaposlene noseče žene so pri nas jasni pravni predpisi, ki jim zagotavljajo popolno zdravstveno in socialno varstvo, primemo lahko delo in porodniški dopust skupno 105 dni, od tega obvezno 28 dni pred porodom. Razen tega dopusta dobi porodnica do otrokovega osmega meseca starosti pravico do štiriurnega de lovnika.
Zadnje mesece dosečnosti naj si žena večkrat leže odpo čije, opravlja naj le tista dela, ki je ne utrujajo, predvsem pa naj se varuje naglice. Zadnje dni tik pred porodom so zelo priporočljivi krajši sprehodi, ki olajšajo porod.
Potovanja med nosečnostjo
Daljša potovanja skoraj med vso nosečnostjo niso priporočljiva, zlasti pa ne tista, ki so združena z močnejšem tresenjem (na primer mopedom, kolesom, motorjem). Se najmanj škodi vožnja z vlakom. Pri nujnejših daljših potovanjih se je dobro prej posvetovati z zdravnikom. Vse žene,
ki so kadarkoli prezgodaj rodile ali proti volji splavile, naj se izogibljejo vseh nepotrebnih potovanj.
Osebna higiena
Poleg vseh organov je tudi koža v nosečnosti bolj obremenjena in močneje presnavlja, močneje izloča, zato je potrebno umivanje ali tuširanje vsega telesa z mlačno vodo in milom. Kopanje v bazenih, rekah in morju, če je voda čista in primemo topla, v prvi po lovici nosečnosti ne škoduje.
V	drugi polovici nosečnosti je priporočljiv le tuš.
Posebno nego zahtevajo zobje, ker so bolj obremenjeni in jim primanjkuje kalcija, zato naj umivanje zob pri nosečnicah po vsaki jedi preide v navado. Popravljanje zob je možno med vso nosečnostjo.
V	nosečnosti tvori spolovilo več istoka, predvsem v nožnici, toda zaradi tega navadno ni težav. Močan iztok, ki peče, pa je običajno znak vnetja, ki v tem času zahteva takošnje zdravljenje. Bazen rednega umivanja spolovila in bolj pogostega menjavanja perila, druga nega ni potrebna, medtem ko izpiranje nožnice sploh ni priporočljivo.
Najkvalitetnejše moške in otroške srajce v modernih desenih in krojih!
Naročite že sedaj
„Kmetijski priročnik 1968
//
Poleg novega koledarja boste našli v njem še strokovne nasvete: — Poglavitne. značilnosti republiškega zakona o gozdovih — Izkoriščanje gozdov — Gozdnogospodarski načrti — Odkazovanje drevja za sečnjo — Gozdni požari — Čuvanje kmetijskih pridelkov za prodajo — Priprava pridelkov za trg — Prodaja pridelkov in na kaj moramo paziti pri sklepanju pogodb — Pregledna tabela sredstev za varstvo rastlin — Karantenske bolezni v gozdu — škodljive žuželke na lesu — O vrednosti kemične analize tal in gnojilni odmerki — Kako spoznamo dobro seme — Preprosti krmni obroki — Zajedalci in zajedalske bolezni pri prašičih — Higiena mleka — škropilnice — Motorne žage — Kako popravimo orodje — Trgatev in priprava za kletarjenje — Jagodičevje — Cepljenje orehov — 2ive meje — Brajda — Uporaba polivinilastih ponjav — Sejemski dnevi v Sloveniji — Pravni nasveti za kmete in podobno.
Poleg izpolnjene naročnice vplačajte 12 Ndin (1200 starih dinarjev) na naslov »Kmečki glas«, Ljubljana, ▼ korist računa št. 501-1-125/1. »Kmetijski priročnik 1968« ram bomo poslali takoj po izdaji v oktobru letos.
NAROČILNICA (DL)
sa »Kmetijski priročnik 1968«	„
Naročam »KMETIJSKI PRIROČNIK 1968«
Priimek in ime Naslov Pošta ...
Pošljite ▼ kuverti
(Podpis)
ČASOPISNO PODJETJE
»KMEČKI GLAS«
LJUBLJANA, Miklošičeva 4/1 p. p. 47/1
TURIST HOTEL
SREMIČ", KRŠKO,
rr
s svojimi obrati v Krškem, Kostanjevici, Leskovcu, Starem gradu, na Senovem in v Koprivnici
slavi desetletnico obstoja.
Ob tem skromnem jubileju, ko pregledujemo uspehe svojega dela, hkrati planiramo bodoče naloge. Pri tem nas vodi osnovna želja: zadovoljiti gosta z vsem, kar mu nudi sodoben čas, s tem pa želimo pritegniti nase čim večje število ljudi, ki v tako razgibanem turističnem času iščejo zase gostinske in druge usluge. Pri tem želimo, da nam cenjeni gostje pomagajo s čim večjim obiskom.
V cenah bomo ostali konkurenčni.
Organiziramo zabave za zaključene družbe v prostorih hotela in v naravi, prirejamo bankete, organiziramo izlete za goste in jim med izletom prirejamo piknike. Vsako soboto prirejamo zabave s plesom.
Skrbimo za družbeno prehrano, dostavljamo hrano v kolektive, organiziramo mrežo vinotočev z dostopno ceno vin za vsakega potrošnika.
Vodimo v kvaliteti vin, ki so pri nas v prodaji.
Vsem našim gostom najboljše želje in topla priporočila!
KOLEKTIV TURIST HOTELA »SREMIČ« - KRŠKO
*
otroška konfekcija športne
  hlačke
ženske kopalke
Jutranjka
KONFEKCIJA • SEVNICA
Vzgojno varstveni zavod Novo mesto
Kristanova 12-a
razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo
motornega tricikla »KURIR«
i mopedovim motorjem ta zaprtim kasonom
Licitacija bo r. sredo, 37. 9. 1967, ob 9. url ▼ prostorih vrtca na Ljubljanski cesti 6.
Mizarsko podjetje
»PODGORJE«
ŠENTJERNEJ raspisuj«
prosta delovna mesta
mizarjev
Pogoji za sprejem: mlajših let, prosto vojaščine, enomesečno poskusno delo. Razpis velja 15 dni!
Oglašujte v DL!
/rotiiri*
'gHO leToi
c*
^0
Po lepem oddihu smo se spet odločili:
tudi za dopust v 1968 bomo začeli varčevati že zdaj pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI V NOVEM MESTU
Ali že veste? Hranilno knjižico lahko dobite tudi Vi v Novem mestu, Krškem, Trebnjem ali v Metliki, pa tudi pri vseh poštah na področju teh občin! - Po 1. avgustu 1967 obrestuje DBH v Novem mestu navadne hranilne vloge po 6,50%, vse vezane vloge pa do 8 odstotkov!
Delavski svet
PODJETJA ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN UREJANJE NASELIJ - NOVO MESTO
razpisuje prosto delovno mesto
GEODETSKEGA REFERENTA ZA UREJANJE ZEMLJIŠČ
. Pogoji:
tehniška gradbena srednja šola — geodetski odsek, opravljeni strokovni izpit in najmanj 5 let prakse v stroki.
Pretežno delo s strankami. Stanovanje ni zagotovljeno. Nastop dela možen takoj.
Rok za predložitev ponudb je do 5. X. 1967 na:
Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij, Novo mesto.
POTROŠNIKOM OB JUBILEJU
Se
QUENCE
I
kot rezultat modernizacij« proizvodnje In »odobne tehnologije
40
POLZELA
Tekstilna tovarna »NOVOTEKS«, Novo mesto
razpisuje prosto delovno mesto
VODJA PROIZVODNEGA SEKTORJA
Delovno področje obsega proizvodno dejavnost podjetja v okviru gospodarskega načrta. Za opravljanje nalog je potrebna samostojnost in odgovornost na svojem delovnem področju v okviru splošne poslovne politike podjetja.
Zahtevamo:
1. končano fakulteto za naravoslovje in tehnologijo — tekstilni oddelek,
2. najmanj tn leta delovnih izkušenj pri proizvodnji česanih volnenih in sintetičnih prej ter tkanin,
3. organizacijsko sposobnost in sposobnost vodenja. Stanovanje ni zagotovljeno.
Ponudbe z dokazili sprejemamo do vključno 6. 10. 1967.
Kandidati lahko dobijo podrobnejša pojasnila v splošnem sektorju podjetja.
Udeležence razpisa bomo obvestili o izbiri v osmih dneh po odločitvi delavskega sveta.
Ubijalci drve po cestah
Tako drve po naših cestah potencialni ubijalci, mi pa jim lahkomišljeno dopuščamo, da se igrajo s tujimi im svojimi življenj j. Marsikateri se sploh ne zavedajo, da imajo namesto krmila v rokah strelno orožje. Lahko naštejemo objektivne okoliščine, ki krepke in zdrave ljudi prezgodaj vodijo v mrtvašnice ali jim potiskajo palice v roke, da nas kot pohabljenca opominjajo vse svoje življenje. Toda niso samo te objektivne okoliščine krive te žalostne statistike, ki nas spravlja na vrh evropske lestvice po številu cestnih nesreč.
Naglo se razvijamo — pogosto slišimo kot tolažbo, toda ta tolažba je gola prevara. Subjektivni dejavnik pustoši po naših cestah in temu subjektivnemu dejavniku lahko postavimo dosti hujše ovire, da bi vsaj zmanjšali odstotek žrtev, če ga že ne moremo povsem odpraviti. Potencialni sejalci smrti so predvsem med tistimi, ki niso dovolj sposob-
Tudi reševalec padel v jarek
^•ed kratkim sta v gostilni v Livoldu popivala S M. lr> J R Po treh urah sta zapustila gostilno. Najprej se je proti domu v Oolgo vas od-opravljal z neregistriranim mo-'•orjem S. M. Ze po 200 m negotove cik-cak vožnje se je zvmil v jarek ob cesti, iz katerega se kar ni mogel skobacati. Na srečo je takrat pri-Pe ja> s kolesom mimo njegov pivski tovariS J. R., ki je takoj skušal pomagati prijatelju iz jarka. 2al pa je po-•noč nudil tako nestrokovno, "la se je še sam zvmil na prijatelja v jarek. Vendar sta jrciela oba v nesreči tudi sre-~o* saj nobeden ni bil poško-Jtovan, pa tudi motor je ostal
Italijana zaneslo na mokri cesti
Giovanni Battista Sanguinetti iz Italije se je 11. septembra popoldne peljal z osebnim avtom iz v Zagreb. Pri Pluski je Prehiteval kolono avtomobilov, ko Je naproti peljal osebni avto Lju-1H	Dominik Suhorepec I ta-
bana je na mokri cesti zaneslo, <sv ie trC11 v Suhorepčevo vozilo. Rodo so ocenili na 8.000 Ndin.
Tovornjak zadel voz in osebni avto
.*}• septembra zjutraj Je tovornjak, ki ga je vozil Viktor Grin-i« lz Križa pri Kamniku, blizu ^oroške vasi zadel voz, na kate-rem je Ivan Turk iz Podgrada Peljal drva v Novo mesto, in osebni avto, s katerim se je pripeljal mimo inž. Janez Eržen iz Ljubljane. Tovornjak je zaneslo, voznik na mokri cesti ■nočno zavrl, škodo so ocenili a 3-500 Ndin.
m, da bi sedli za krmilo. Marsikateri morajo opravljati izpit tudi nekajkrat, da bi prevzeli oblast nad strojem, namesto da bi stroj takoj zavladal njim. Res je, da je treba vozniško kulturo vzgajati. Vzgajamo jo od mladih nog, vedeti pa moramo, da številni naši ljdje nimajo tradicije, da niso rasli s stroji in jih niso upravlja-
li,	da so imeli čisto drugačne navade, kot so vajeni drugi ljudje te strojne dobe, ki nas je naglo zajela. Ah je pametno, da človeka, ki še ni dohitel temeljnih zahtev vedenja na poteh in cestah, pošljemo na pot s štiridesetimi konjskimi silami, da nam tam pusti lastno življenje ali življenje svojih sopotnikov? Zakaj torej tako lahkotno izdajamo dovoljenja?
In zakaj naši prometni organa nastopajo s tako minimalnimi pooblastili in s tako majhnim radijem nadzorstva, da tiste, ki razbrzdano dirjajo in nevarno prehitevajo, trudni ali okajeni, puščajo nekaznovane. Zaostriti moramo merila in na kraju samem odvzemati dovoljenja, kakor delajo v drugih državah. Po drobnem prekršku moramo spomniti nediscipliniranega, da ga lahko staneta neprevidnost ali malomarnost dva meseca al šest in tudi leto dni prepovedi vožnje s še drugimi posledicami.
Marsikdo se je znašel letos nepripravljen, tako tisti, ki vzdržujejo ceste, kot tisti, ki nadzorujejo promet. Kdo na primer ve, da je bilo kakšno avtobusno podjetje primemo kaznovano zato, ker sili svo je šoferje, da pode svoja prepolna vozila čez 80 km ali da trudni nadaljujejo delo v drugi izmeni?
Zvezna skupščina, ki se bo kmalu sestala, bi morala resno preučiti bilanco smrti na cestah na eni svojih prvih sej. Izdati bi morali nove predpise, uvesti strožja pravila, najvaž-nejše pa je zagotoviti, da bodo spoštovana. Kajti tudi doslej smo znali lepo govoriti in predlagati, ko pa smo stopili na konkretna tla, nas je prevzel kompleks manjvrednosti. Ker smo se zbali, da ne bi pretiravali, smo dopustili pretiravanje na drugi strani. Uspeh je znan. To dokazuje vsakdanje stokanje po našah cestah, potem pa tisti grozljivi molk, M zavlada po smrti.
Iz KOMUNISTA 25. avg. 1967
v<"	^	;
Enega mrtvega, štiri ranjene in okoli 4 milijone Sdin škode je zahtevala prometna nesreča, ki se je pripetila v nedeljo zjutraj, 17. septembra, na avtomobilski cesti pri Skopicah. Turški državljan Ismail Biilbul je prehitel avtobus iz Zadra in se hitro umaknil na desno stran ceste, ker je naproti prihajal neki avtobus. BUlbulov avto je na mokri cesti zaneslo. Tedaj je vanj silovito trčil osebni avto, ki ga je vozil Georg Holzl iz Nemčije. Biilbul je pri nesreči umrl, Holzl, njegova žena, sin in tašča pa so bili težko ranjeni (Foto: Mirko Vesel)
Bager se Je zvrnil v Rinžo
1.	septembra ob 13. uri se je v Livoldu prevrnil bager za kopanje in nalaganje materiala. Bager je last SGP Zidar, vozil pa ga je Miško Koirtljjac. Na blagem oviniku je bagerist iz neznanega vzroka zapeljal s ceste, vozil še 10 m daleč in se nato prevrnil v 5 m globoko strugo Rinže. Komljaca so prepeljali v bolnišnico, na bagru pa je po nestrokovni oce™ ra 10 000 Ndin škode.
Iskal denar, a ounesel »Bagatovo« glavo
18. septembra zjutraj so v šiviljski delavnici gradbenega obrtnega podjetja na Partizanski cesti v Novem mestu ugotovili, da jih je obiskal vlomilec. Tat je najbrž iskal denar, ker pa je bilo v delavnici le nekaj drobiža, je odnesel še glavo s šivalnega stroja BAGAT. Škodo so ocenili na 70.000 Sdin. Vlomilec je vdrl v delavnico skozi straniščno okno. Dejanje še raziskujejo.
Še enkrat o „samopašni vožnji tovornjakov”
Prejeli smo obširno pismo Jožeta Andrejčiča, ki zanikuje sestavek, objavljen v 34. številki DL pod naslovom »Samopašna vožnja tovornjakov, češ da je vse, kar je navedeno v njem, neresnično. Zgoščeno povedano, piše v pismu naslednje:
»Ob dogodku v Prelesju, ki ste mu dali ime nesreča, sem bil prisoten in prizadet. Traktor KZ Trebnje se je ob srečanju s tovornjakom, ki je vozil pred menoj, umaknil na skrajno desno stran ceste in tam čakal, da sem tudi jaz peljal tovornjak mimo njega. Za tem je traktorist pognal, in ker ni mogel izvleči prikolice, jo je odklopil, šel na cesto, kasneje pa potegnil še prikolico. Ni res, da se je prikolica, na kateri so se peljala dekleta, prevrnila; res tudi ni, da kot voznik tovornjaka cestnega podjetja nisem hotel pomagati. Ko sem v vzvratnem ogledalu videl, da traktor ne more izpeljati, sem ustavil in hotel pomagati. Ker pa so od traktorja že od daleč povedali, da pomoč ni potrebna, sem nadaljeval vožnjo. Menim, da je bilo vaše poročanje neresnično.«
PRIPIS UREDNIŠTVA DL. Zal moramo tovariša J. A. opozoriti, da njegovo opisovanje nezgode ni najbolj natančno. Naš sodelavec, ki je sporni sestavek napisal, je minuto, dve po tem slučajno pripeljal mimo in prizor tudi fotografiral. Na sliki je mogoče videti, kakšna je bila nezgoda, ki je na srečo minila brez hujših posledic. Pri tem je treba povedati, da se dekleta niso peljala na prikolici (kot trdi J. A.), marveč na zaščitnih blatnikih traktorja, ki je zapeljal v jarek pod cesto in so ga kasneje morali držati štirje možje, da se pri izpeljevanju ni prevrnil. Kaj bi se lahko zgodilo.
RADIO LJUBLJANA
Vsak DAN: poročila ob 5.15, 10*;. 7-°°- 8 00> 12-00, 15-00, 17.00, *•30 la 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
l’ETEK, 22. SEPTEMBRA: 8.05 ]7£erna matineja. 10.35 Naš pod-stefc — Golette: Bolni otrok —
11.00	Poročila - Turistični tiru?ki ** tuJe goste- 12.30 Kme-»Jski nasveti — inž. Dušan Ter-{?}}'• Možnosti aa letošnjo vinsko pfSu!°- 12 40 Igrajo tuje pihalne uir • 13.30 Priporočajo vam ...
Naši poslušalci čestitajo in S^avljajo. 15.20 Napotki za tuši«*, 17 05 Koncert po željah po-^u&Ucev. 18.45 Kulturni globus. »■”5 Glasbene razglednice. 20.00 ir*”*0 noč, otroci! 21.15 Oddaja o "Orju ta pomorščakih. brbota. 23. septembra: 8.05 matineja. 10.15 Plesni na koncertnih odrih. 11.00 . £očila _ Turistični napotki ja goste. 12.10 Glasba iz Spani-
12.30	Kmetijski nasveti — Vete ij}®- 13.30 priporočajo vam ... Grr? Glasbeni intermezzo. 17.05 18k°~v klno! 17.35 Igramo beatl * domačimi melodijami v ot^™ večer. 20-.00 Lahko noč.
20.30	Zabavna radijska igra
Iu-J^POrol pobegne drugič. 21.03 j. Jo mali nabavni ansamb" Oddaja za naše izseljence.
*4. SEPTEMBRA:
tJlki^ OO Dobro Jutro. 8.05 Ra-a 'trra za otroke — Marja
Cerkovnik: Pravljica o čeveljčku in čeveljcih. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.
10.00 Se pomnite, tovariši.. . Drago Suhi: Lojzek Je postal partizan. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.50 Igrajo ansambli Trio Slavka Avsenika, ansambel Rudija Bardorferja, Henčkov trio ta Fantje tre* dolin. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Marjan Marinc: Naslovna stran. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 V nedeljo zvečer
PONEDELJEK, 25. SEPTEM-BRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 »Dobra volja Je najbolja«. 10.35 NaS podlistek — Valentin Kata-Jev: Sveti studenec — I. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti
—	L. Debevec: Spominske proslave 200-letnega obdobja Antona Janše. 13.30 Priporočajo vam ...
14.35	Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.20 Glasbeni tater-mezzo. 17.05 Operni koncert. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«.
20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Revija Jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij.
TOREK, 28. SEPTEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Odlomki iz manj znanih italijanskih oper.
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.20 Slovenska
narodna in zborovska glasba. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Vinko Molan:	Obetavnost pogodbenega
pridelovanja pivovarskega Ječmena v Slovendji. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Od melodije do melodije. 15.45 V torek na svidenje!
17.05	Orkester RTV Ljubljana z deli glasbenih romantikov. 18.15 Pred domačo hišo. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.30 Radijska Igra — GUnther Weisenbom:	Lovca na
čaplje. 21.35 Iz fonoteke radia Koper.
SREDA, 27. SEPTEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov.
10.45	Človek ta zdravje. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti
—	dr. Franc Ločniškar: Reja perutnine pri zasebnih rejcih. 12.40 Čez hrib ta dol. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Trije zabavni ansambli. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 17.05 Mladina sebi ta vam. 18.45 NaS razgovor.
20.00	Lahko noč. otroci! 20.10 Velike ure opere.
ČETRTEK, 28. SEPTEMBRA: 8.06
Glasbena matineja. 9.45 Glasbena pravljica. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Melodije ta ritmi Antona Dvofaka.
12.30	Kmetijski nasveti — inž. Mitja Čeme: Odnosi gozdnega ta lovnega gospodarstva. 13.30 Pri po-
TELEVIZIJSKI
SPORED
če bi dekleta pokopal pod seboj, si lahko vsak misli!
Naš sodelavec si je na kraju samem zapisal izjavo voznika traktorja in ljudi, ki so prišli pomagat spraviti traktor spet na cesto. Kasneje je preveril nezgodo še na postaji milice v Mokronogu, tam pa so povedali, da uradnega zapisnika niso naredili, da pa so od prič slišali, da voznik tovornjaka traktoristu ni hotel pomagati. Ko smo še enkrat pregledali naš sestavek, smo ugotovili, da smo napačno zapisali, da se je traktor prevrnil. Resnica je taka, kot trdi J. A., da se ni zvrnil na bok, vendar bi se to prav lahko zgodilo, saj je naš pisec tudi sam pomagal držati traktor, da je lahko speljal nazaj na cesto, ne da bi se prevrnil.
Razumemo ogorčenje šoferjev težkih tovornjakov, ki cele dneve trdo delajo, da se bomo čimprej vozili po boljši cesti, vendar menimo, da je varnost ljudi tudi na sedanji ozki ta slabi cesti važnejša. Zato smo obsodili neobzirno vožnjo, čez katero so se pritoževa-
li	ljudje v Sevnici in v Mirenski dolini.
Strela zažigala v Visejcu
8. septembra popoldne je strela zažgala gospodarsko poslopje Marije Mrvar v Visejcu 18 pri Hinjah. Ogenj je hitro zajel vse poslopje, da je povsem zgorelo, z njim pa tudi orodje in drugi ored-meti. Škodo so ocenili na 60 tisoč N din.
roča jo vam . . . 14.05 Zabavni orkestri ta zbori. 15.20 Glasbeni ta-termezzo. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 19.05 Glasbene razglednice.
20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi ta napevov. 21.00 Literarni večer.
RADIO BREŽICE
PETEK, 22. SEPTEMBRA: 20.00 —21.15 — Obvestila — Nove plošče RTB — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe!
NEDELJA, 24. SEPTEMBRA:
11.00 — Poročila — Franc Buko-vtasky: O članstvu v ZK — Ta teden v Delavski enotnosti — Pred požarnovarnostnim tednom — Za naše kmetovalce:	Jožko Verstovšek: Oskrba ribezovih nasadov Jeseni — Dve melodiji v različnih izvedbah — Pozor, nimaš prednosti! — Dr. Slavko Su-šta: Teden boja proti tuberkulozi — Pogovor s poslušalci — Obvestila, reklame ta spored kinematografov. 12.45 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 26. SEPTEMBRA: 18.00
—18.50 — Svetujemo vam — Nove plošče Jugotona — Tedenski športni komentar — Obvestila ta filmski pregled. 18.50—19.30 Glasbena oddaja: Predstavljamo vam tuje pevce zabavnih melodij.
NEDELJA, 24. SEPTEMBRA
9.25 POROČILA (Ljubljana)
9.30 ODDAJA NARODNOZABAVNE GLASBE (Ljubljana)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb)
10.45 ODDAJA ZA OTROKE (Beograd)	•
11.30 LUTKOVNI FILM ZA OTROKE (Ljubljana)
12.00 NEDELJSKA TV KONFERENCA (do 13.00) (Zagreb;
  PONAVLJAMO ZA VAS (Lju-
bljana)
19.00 DOLGO,VROČE POLETJE -serijski film (Ljubljana)
19.50 CIK CAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.45 CIK CAK (Ljubljana)
20.50 GLASBENI FESTIVAL V KRAPINI - I. del (Zagreb)
22.20 REZERVIRAN CAS
23.20 GLASBENI FESTIVAL V KRAPINI - II. del (Zagreb)
24.00 TV DNEVNIK (Beograd)
PONEDELJEK, 25. SEPT.
9.40	TV V SOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
10.40 RUŠČINA — ponovitev ob
15.50 (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRA ZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd)
16.55 POROČILA (Zagreb)
17.00 MALI SVET - oddaja za otroke (Zagreb)
17.25 RISANKE (Skopje)
17.40 KJE JE, KAJ JE - oddaja za otroke (Beograd)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 LEPE PESMI SO PREPEVA. U — SE EN KRAJCARCEK 'MAM (Ljubljana)
18.45 KUHARSKI NASVETI: Gobe (Ljubljana)
19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED (Beograd)
19.40 S KAMERO PO SVETO — London (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.40 Puccini: TOSCA - opera (Zagreb)
21.40 TEME Z VARIACIJAMI (Beograd)
22.10 TV DNEVNIK (Beograd) TOREK, 26. SEPTEMBRA
9.40	TV V SOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
10.40 ANGLEŠČINA — ponovitev ob 15.50 (Zagreb)
20.45 DRUGI POLČAS TEKME V LONDONU (Evrovizija)
21.30 CIK CAK (Ljubljana)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA, ZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd)
18.35	RISANKA (Ljubljana)
18.50 SVET NA ZASLONU — zunanje politična oddaja (Ljubljana)
19.30 TV OBZORNIK (Ljubljana)
20.00 CIK CAK (Ljubljana)
20.10 CELOVECERNI FILM — Ge-neralni inšpektor — ameriška komedija (Ljubljana)
21.40 B. Tomšič: RAVNI POT -NAJBOLJŠI POT — igra (Ljubljana)
22.05 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
SREDA, 27. SEPTEMBRA
17.00 POROČILA (Zagreb)
17.05 DOKTOR JOJBOLI — serijska lutkovna igra (Zagreb)
17.25 POLJUDNOZNANSTVENI film (Ljubljana)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 ZDRU2ENJE RADOVEDNEŽEV — oddaja za otroke (Zagreb)
19.00 REPORTAŽA (Beograd)
19.30 S KAMERO PO SVETU (Ljubljana)
19.45 PRENOS NOGOMETNE TEKME Tottenham Glotspurs : Hajduk iz Londona (Evrovi-zija)
20.30 TV DNEVNIK (Beograd)
21.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Filmi Vladana Sljepče-viča (Ljubljana)
22.10 JAZZ FESTIVAL V LJUB-LJANI (Ljubljana)
22.40 Z NOGOMETNIH TEKEM MADŽARSKA : ZR NEMČIJA in ZR NEMČIJA : FRANCIJA (Ljubljana — Beograd)
34.00 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
ČETRTEK, 28. SEPTEMBRA
9.40 TV V SOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
11.00 ANGLEŠČINA - ponovitev ob 16.10 (Beograd)
17.05 POROČILA (Ljubljana)
17.10 VI JA VAJA - RINGARAJA — 6. oddaja (Ljubljana)
17.55	TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.15 PO SLEDEH NAPREDKA (Ljubljana)
18.35 GLASBENI BIENALE V ZAGREBU (Zagreb)
19.00 TOZARJENJA — humoristih na oddaja (Beograd)
19.40 TV PROSPEKT (Zagreb)
19.54 PROPAGANDNA MEDIGRA (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 AKTUALNI RAZGOVORI (Be. ograd)
21.10 CIK CAK (Ljubljana)
21.20 KO JE MEC KROJIL PRAVICO — serijska igra (Za. greb)
22.05 SREČANJE Z LEONIDOM KOG ANOM - glasbena oddaja (Skopje)
22.20 TV DNEVNIK (Beograd)
PETEK, 29. SEPTEMBRA
9.40 TV V SOLI — ponovitev ob
14.50 (Zagreb)
10.40 ANGLEŠČINA — ponovitev ob 15.50 (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE — ponovitev ob 16.10 (Beograd)
17.25 POROČILA (Skopje)
17.30 ODDAJA ZA OTROKE (Stoop. Je)
17.55 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.25 GLASBENI MAGAZIN (Ljubljana)
19.00 NA SEDMI STEZI - oddaja o športu (Ljubljana)
19.30 CIK CAK (Ljubljana)
19.35 FORMA VIVA 67 — Človek ta kultura (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.38 CELOVECERNI FILM (Ljo-bljana)
22.10 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
SOBOTA, 30. SEPTEMBRA
9.40 TV V SOLI — ponovitev Ob
14.50 (Zagreb)
17.40 VSAKO SOBOTO - pregled TV sporeda (Ljubljana)
17.65 TV OBZORNIK (Ljubljana*
18.15 MLADINSKA IGRA (Beograd)
19.15 SPREHOD SKOZI CAS -Napad na Anglijo II. (Ljubljana)
19.40 CIK CAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.40 IZ TUJE GLASBENE PRODUKCIJE (Beograd)
21.40 ZABAVNO-GLASBENA OD-DAJ A studia Sarajevo (Zagreb)
21.55 SERIJSKI FILM (Ljubljana)
22.45 ZADNJA POROČILA
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 22. septembra — Mavricij Sobota, 23. septembra — Slavojka Nedelja, 24. septembra — Nada Ponedeljek, 25. septembra —
Uroš
Torek, 26. septembra — Justina STeda, 27. septembra — Kozma Četrtek, 28. septembra —
Venčeslav
Lpocniei^,
Vera Mežnaršič — Jutraš, Metli* ka, CBE 103, strogo prepovedujem vožnjo čez moj stel j ni k in njivo na Gmajni in vsak pregon živine in pašo. Proti vsakomur, ki tega ne bo upošteval, bom uvedla sodni postopek.
okrog sveta«. 26. in 27. septembra nemški film »Skrivnosti bara Lolita«.
Kočevje — »Jadran«: 22. do 24. septembra ameriški barvni lilm »šein«. 24. do 26. septembra jugoslovanski film »Piramida boga sonca«. 27. in 28. septembra francoski film »Steklena kletka«
Kostanjevica: 24. sspetmbra — ameriški barvni film »Sladka Irma«. 27. septembra ameriški fijm »Dogodek, ki Je vznemiril svet«, (umor predsednika Kennedyja).
KIH
Brežice: 22. in 23. septembra francoski barvni film »Viva Ma rlja«. 24. in 25. septembra ameriški barvni film »Velika dirka
OBVESTILO KINA V ŠENTJERNEJU
Obveščamo cenjene obiskovalce, da smo zaradi podražitev filmov dvignili ceno vstopnicam na 1,50 in 2,00 Ndin. Zaradi jesenskega in zimskega časa bomo od 30. septembra dalje predvajali filme ob 19. uri (ob 7 zvečer).
UPRAVA KINA ŠENTJERNEJ
SLUŽBO DOBI
KVALIFICIRANO ali priučeno strojno pletiljo iščem. Drugo po dogovoru. Zglasite se osebno v nedeljo dopoldne, 24. septembra, pri Veri Luzar, Novo mesto, Cankarjeva 2.
IŠČEM 2ENSKO za pomoč v gospodinjstvu dvakrat tedensko. Naslov v upravi lista (1404/67).
SPREJMEM dimnikarskega pomočnika. Hrana in stanovanje preskrbljena. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik.
ŽENSKO za varstvo dveh punčk in delno pomoč v gospodinjstvu iščemo Nudimo hrano in stanovanje Plača po dogovoru. Vrhovnik, šolski blok, Šenčur pri Kranju.
NUJNO POTREBUJEM vajenca v kolarski stroki. Karel Medic, kolar, Irča vas 7, Novo mesto.
SLUŽBO IŠČE
AVTOMEHANIK IN ŠOFER B,
C, D in E kategorije, trezen in zanesljiv, išče zaposlitev. Naslov v upravi lista (1406/67).
GIMNAZIJKA z maturo išče kakršnokoli zaposlitev v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1415/67).
GREM ČUVAT otrok* od 7. do 14. ure v Novem mestu. Golo-binjek 11, Mirna peč.
STANOVANJA
PRODAM NOVO HIŠO v Šmarju Sap pri Ljubljani, primemo za kakršnokoli obrt. Ponudbe pod »Ugodna cena«.
ODDAM OPREMLJENO SOBO dvema dijakinjama. Ragovo 8, Novo mesto.
DEKLE ISCE neopremljeno sobo v Novem mestu. Pismene ponudbe na upr. lista (1417/67).
MLADOPOROČENCA iščeta enosobno stanovanje ali vsaj večjo sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačata dobro, lahko tudi vnaprej. Naslov v upravi lista (1407/67).
PRODAM IIIšO, primemo za vsako obrt. Kastelic, Kastelčeva 9, Novo mesto.
otroško košaro. Kastelic, Trdinova 5 a, Novo mesto.
PRODAM eno leto staro telico dobre montafonske pasme. Njena stara mati je imela 20 litrov mleka na dan, maščobe 4,10 — dokaz:	kontrolni list. Anton
Hrastar, Bršlin 17, Novo mesto.
PRODAM kombiniran otroški vo-zitek in stajico. Bračko, Ra-govska 7, Novo mesto, tel.21-659.
PRODAM NOVO cementno strešno opeko — 500 kom. Šmihel 70, Novo mesto.
PRODAM GUMI VOZ, nosilnost 3 tone (gume 16 col), in komat za konje. Anton Puš, Radohova vas, Šentvid pri Stični.
PRODAM ZIDANO GARAŽO v Kristanovi ulici. Naslov v upravi lista (1413/67).
ENOFAZNI ELEKTROMOTOR 220 V-2 KM s stikalom prodam. Cena 80.000 Sdin, garancija eno leto. Babnik Ljubljana, Vodnikova 84
PRODAM 10 AROV vinograda, zidanico, sadovnjak, 5 arov gozda, 42 arov travnika (stavbna parcela) ▼ Škocjanu. Jerič, Ljubljanska 16, Celje.
PRODAM ZELO DOBRO motorno slamoreznico. Anton Križaj, Okroglo 4, pošta Naklo, Kranj
UGODNO PRODAM kompletno do bro ohranjeno kuhinjsko pohišt vo, otroško posteljico in 125-li trski sod. Novo mesto, Prisoj na pot 8
VINOGRADNIKI! Prodam nov mlin za grozdje. Ponudbe pod »Ugodno«.
GUMI VOZ 15 col, nov, prodam za 300.000 Sdin. Gostilna Juvan, Polšnik pri Litiji.
UGODNO PRODAM brezhiben moped, 3 brzine. Naslov v upravi lista (1433/67).
PRODAM hrastovo spalnico. Ogled vsak dan od 13. do 14. ure. Naslov v upravi lista (1434/91).
POCENI PRODAM stružnico, stružne dolžine 1200 mm. Umek, Slovenska vas, Šentrupert, Dolenjsko.
KUPIM
ENOSOBNO STANOVANJE v mestu za dve osebi iščem. Večjo vsoto plačam lahko vnaprej.
Naslov v upravi lista (1430/67).
ODDAM DVE SOBI ali sobo in kuhinjo samskim osebam ali za- ___________
koncema z enim otrokom. Na-	__ _ _
jemnina plačana za nekaj me- RAZNO seoev vnaprej. Naslov v upravi _________
lista (1429/67).
SUHA DRVA — bukova — kupim, gumi voeov« 13—16 col ta garnitura dobro Izdelane oso vin« ugodno prodam. Žabjek, Dolenjska cesta 155, Ljubljana.
MOTORNA VOZILA
MOPED COLIBRI, letnik 1958, dobro ohranjen, prodam. Naslov upravi lista (1424/67).
PRODAM MOTOR »Puch« 175 T dobrem stanju. Kidričev trg 3, Novo mesto.
PRODAM
UGODNO PRODAM klavir dunajske znamke »Franz Wirth«. Črnič, Semiška 2, Črnomelj.
»GODNO PRODAM gradbeno parcelo v Bučni vasi. Janez Makovec, Kristanova 5, Novo mesto.
PRODAM KAVC z Jogi vložkom. Naslov v upravi lista (1401/67).
PRODAM elegantno kompletno
Metlika: 23. in 24. septembra ameriški barvni film »Kraljica Kolorada«. 27. in ?8. septembra italijanski film »Iz dneva v dan brez upanja«.
Novo mesto — »Krka«: 22. do 24. septembra francoski barvni film »Naivnež«. 25. in 26. septembra španski barvni film »Kia,-ljica Chantecler«. 27. in 28. septembra bolgarski film »Nemimi dom«.
Ribnica: 23. in 'i4. septembra ameriški barvni film »Ekspres polkovnika Ryana«. 27. in 28. septembra jugoslovanski film »Grenke trave«.
Sevnica:	23. in 21. septembia
francosko španski film »Nekega lepega jutra«. 27. septembra angleško nemški film »Maščevanje vojaka Pulija«.
Sodražica: 23. in 24. septembra ameriški barvni film »Baterfild 8«.
Šentjernej: 23. in 24. septembra: japonski barvni film »Pirat«.
Trebnje:	23. in 24. septembra
mehiški barvni film »Trile neusmiljeni« .
ifloR/ESTItA I
Razpis občinskega sodišča v Novem mestu
Občinsko sodišče v Novem mesta razpisuje prosto delovno mesto
ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA
REFERENTA
Prosilec (prosilka) mora biti jugoslovanski državljan, zdrav, polnoleten in imeti zaključni Izpit na ekonomski srednji šoli.
Zahteva se poskusna delovna doba 1 (enega) meseca.
Priglasit veni rok 15 dni po objavi tega razpisa.
Razpisna komisija:
Marija Mejak, s. o. s.. 1. r. Matilda Padevski, vodja kaz. vpisn., 1. r.,
Joža Javornik, računovodja, 1. r.
h 1U 1 f (i i 1
Gostišče na Ruperč vrhu priredi
v nedeljo, 24. septembra
zabavo na vrtu
Ne zamudite priložnosti, saj vam bodo na voljo j domače krvavice, pečenice, čevapčiči in drugo. Če bo slabo vreme, bo zabava v gostišču.
Priporoča se Anica Volkar
KUPIM zazidljivo parcelo na Mestnih njivah. Naslov v upravi lista (1428/67).
30 LET STAR FANT z nekaj gotovine, zaposlen, želi spoznati dekle od 18 do 30 let zaradi ženitve. Ločenke (ne po svoji krivdi) niso izključene. Naslov: Ivan Košinec, SGP PIONIR, Novo mesto.
STAREJŠI UPOKOJENEC s srednjo pokojnino, dobro situiran, želi spoznati upokojenko ali (ločenko) a svojim stanovanjem. Ponudbe na upravo Dolenjskega lista pod »Sreča za oba«.
POROČNE PRSTANE izdeluje po naj no ve j Si modi in vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze).
BOLEZNI JETER (zlatenico, vnetja) zdravi rogaAki DONAT vrelec. Posvetujte se z zdravnikom, DONAT pa dobite v Novem mestu pri STANDARDU (MERCATORJU) in HMELJNI-KU.
LOVCI - RIBIČI
Obveščamo vse lovce, ribiče in športnike, da bo danes, v četrtek, 21. 9. 1967, odprta
NOVA TRGOVINA
nasproti gimnazije v Novem mestu, v kateri dobite vse potrebščine v veliki izbiri!
Priporoča se za obisk LOVEC — lovska zadruga Ljubljana, poslovalnica NOVO MESTO
nje Straže —- Matjaža, Marija Mikec iz Martinje vasi — Jožeta, Jožefa Mervič iz Jedinščioe — Miro, Anica Cuk iz Loke — Darjo, Marija Kovačič iz Žabjeka — Jovanko, Marija Kralj iz Velikega Nerajca — deklico, Nedeljka Mihelič iz Črnomlja — deklico, Marija Kosem iz Hudenja — deklico in Jožefa škriec iz Ločne — deklico.
Razpis novomeške osnovne šole
Svet osnovne šole »Katja Rupe-
na« v Novem mestu razpisuje za določen čas prosto delovno mesto
učitelja v varstvenem oddelku.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Perilo opere, oblačila očisti — Pralnica In kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5.
Gostilna ▼ Beli cerkvi vabi na vinsko trgatev v nedeljo, 24. septembra. Postreženi boste z novim vinom. Za jedačo poskrbljeno. Igrali bodo mladi fantje. Vljudno vabljeni!
Zastekljujem hitro in solidno ter po ugodni ceni. Martin Šuštaršič, Dobravica 3, Šentjernej.
iZ NOVOMEŠKEMU' P0R0DNišNiCE&!i&
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Angela Kralj iz Sela pri Zajčjem vrhu — Janeza, Katica Magdič iz Okljuka — Vlada, Marija Hlastec z Bučke — Brigito, Katica Corjanec iz Bočke — Lidijo, Marija Mlakar iz Dolnje Nemške vasi — Igorja, Veronika Šuštaršič iz Gor-
SUPERAVTOMATIČNI
PRALNI STROJI
vseh znamk in
KMETIJSKI
STROJI
40.000 Sdin zmanjšana carina za pralne stroje!
VSE INFORMACIJE DOBITE
NOVO MESTO: BRAČKO. Ragovska 7: St. telefona 068.21—«59 SEVNICA: HITER Heroja Maroka 4
PEROTTI-EXPORT
a FRANCESOO 41. TRST
^ Ne
tako!
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Kiastin-ski iz Drenja — dedka, Manja Višcer iz Sel — Romana, Djuidja Nedeljkovič iz Brežic — Sunžico Marija Prepadnik iz Sevnice — deklico, Anica Kolman iz Sevnice — deklico, Vida Kežman iz Dobove — dečka, Ana Godec iz Male Doline — deklico, Katica Deržič iz Rigonc — Vesno, Slavenka Tričkovič i* Brežic — deč ka, Marija Medved iz Pokleka — Jožeta, Antonija Pucelj iz Kom-polja — deklico.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiš'ri bolnišnici:
Antona Travnika* ja, socialnega podp. iz Pisec, je nekdo pretepel ter mu poškodoval glavo in desno roko; Franc Primožič, delavec iz Šmarja, je padel v neko jamo in si poškodoval glavo; Ivana Romiha, delavca iz Polja, je nekdo poškodoval z vinjekorr. po glavi in levi roki; Andreja Petri-šiča, socialnega podp. iz Orešja, je nekdo urali po gla n.
Smrt na spolzki cesti
17. septembra se je na avtomobilski cesti pri Skopicah pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala smrt turškega državljana Ismaila Bulbula. Nemec Georg Holzl, njegova žena, sin in tašča so bili težko ranjeni, škodo so ocenili na 40.000 Ndin.
Btilbul je prehitel zadarski avtobus, nato pa naglo zavil na desno, ker je naproti drvel drug avtobus. Na spolzki cesti je Blil-bulov avto zaneslo in je vanj silovito trčil osebni avto, ki ga je vozil Georg Holzl iz Nemčije. Turški državljan je takoj umrl, Holzl in trije člani njegove družine, ki so bili z njim, pa so bili težko ranjeni.
Dve uri po nesreči so se drug za drugim pripeljali z osebnimi avtomobili: Momir Ilič iz Beograda, Ivan Primožič iz Ljubljane in Ivan Zupančič iz Grmovelj. Prva dva sta na kraju nesreče zavrla, Zupančič pa ni mogel več, zato se je zaletel v Primožičev avto, ta pa v Iličevo vozilo. Zupančič in njegov sopotnik Anton Janežič sta bila ranjena in so ju odpeljali v brežiško bolnišnico. škodo so ocenili na 3.000 Ndin.
Turka zaneslo pri Podborštu
Na avtomobilski cesti pri Dol. Podborštu Je 12. septembra popoldne zaneslo kombi nemške registracije, ki ga je vozil turški državljan Ismet Gene. Avto je zadel v obcestni jarek, se prekucnil in obstal. Ranjeno sopotnico so odpeljali r bolnišnico, škodo so ocenili na 7.000 Ndin.
Verižno trčenje pri Mokricah
11. septembra dopoldne se je Ilija Pažeski iz Makedonije s flČ-kom ustavil pred odcepom za Mokrice. Za njim se Je z osebnim avtom pripeljal Ilija Angelevski iz Prilepa in se tudi ustavil. Za tema dvema se je pripeljal le Guldo Jaschke lz Nemčije in se prav tako ustavil. Tega pa rt storil Franc Hrastar iz Dol. Kro-novega, ki se je s »škodo« pripeljal za njimi, pač pa je zadel Jaschkejev avto ln ga porinil do naslednjega vozila. Verižno trčenje je povzročilo okoli 12.500 Ndin škode.
((,/(•' \vt
Res bo imel jutri ali pojutrišnjem vaš pismonoša v svoji torbi tudi položnico za plačilo naročnine za letošnje II. polletje — toda prijatelju vendar ne boste pokazali vrat! Pripravite 1450 dinarjev za naročnino drugega polletja in še 50 starih dinarjev za pobiralnino. Nikar mu ne odrecite plačila, saj vas bo moral potem še enkrat obiskati: imeli boste samo nepotrebne nove stroške, nam pa boste naprtili veliko dodatnega dela in skrbi!
Lepo vas pozdravlja UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
w,
Prehitro na ozki cesti
Ilija Kuljaj iz Gabrja se je 17. septembra z osebnim avtom peljal iz Velikih Brusnic proti Gabrju, naproti pa mu je pripeljal Alojz Novosel s kombijem. Ker je Kuljaj na ozki cesti precej hitro vozil, je prišlo do trčenja. Kuljajeva sopotnika sta bila laže poškodovana, škodo na vozilih pa so ocenili na 4.000 Ndin.
Francoz v Celjana, Švicar v Francoza
Celjan Leopold Hladnik je 16. septembra na avtomobilski cesti pri Pluski ustavil osebni avto, ker se mu je pokvaril. Prehiteti ga je hotel Francoz Louis Andre Harry, ker pa so naproti vozili avtomobili, tega ni mogel storiti, marveč se je zaletel v Celjanov avto. Kmalu se je v Fran-cazovo vozilo zaletel s svojim avtom Švicar Giovanni Castorina. škodo so ocenili na 3.500 Ndin.
Tovornjak s steklom v jarku
Avtoprevoznik Viktor Fišter je 16. septembra pripeljal s tovornjakom steklo v Zbure. Srečal je nekega mopedista, se mu umaknil pa zdrknil v jarek, da je tovor-njah obstal na boku. Skoda ni velika.
Tržačanovi prekucljaji
Tržačan Milan Emili se je 16. septembra dopoldne peljal z osebnim avtom iz Zagreba v Ljubljano. V Gmajni je srečal tovornjak s prikolico. Tedaj se je izza tovornjaka pripeljal neki osebni avto. Tržačan je zavil na desno in se tako ognil trčenju, nena-
doma pa ga je zaneslo v vsek. Prevračal se je 36 metrov ob cesti, nato je vozilo obstalo na strehi, škodo so ocenili na
10.00 Ndin Laže ranjeni voznik ni zahteval zdravniške pomoči.
Avtobus podrl neprevidno žensko
15. septembra popoldne je Jože Primc, voznik pri GORJANCIH, na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu z avtobusom zbil Vido Bregar, ko je šla čez cesto zunaj prehoda za pešce. Ko je voznik videl, da hoče Bregarjeva prečkati cesto, je zatrobil in zavrl in spet pognal avtobus, ko je videl, da je ženska obstala. Bregarjeva je spet poskušala steči čez cesto, ko se je avtobus že premakil. Hudo. ranjeno so odpeljali v bolnišnico.
Avto na njivo, voznik v bolnišnico
Mariborčan Ivan Munda je 14. septembra pri Drnovem z osebnim avtom zavil na bankino, podrl smernik, se prekucnil čez nasip in obstal na njivi prevrnjen na streho. Voznika so odpeljali v brežiško bolnišnico, škodo pa so ocenili na 12.000 Ndin.
Pri Pluski trčila SAPOVA tovornjaka
13. septembra sta Mavricij Kveder in Stanislav Kovač drug za drugim vozila Sapova tovornjaka po avtomobilski cesti iz Ljubljane v Zagreb. Pri Pluski je Kovač zmanjšal hitrost, Kveder, ki je vozil tik za njim, pa se je vanj zaletel. škodo so ocenili na
8.000 Ndin.
ZA DVE TOMBOLI NIMAJO DOBITKOV!
DOPISNIK »Sp« iz Novega mesta je v poročilu »Turistična nedelja na Dolenjskem« minuli ponedeljek med drugim poročal v DELU, da so »v Krškem imeli veliko tombolo v organizaciji domačega turističnega društva, na kateri so razdelili za več kot pet milijonov starih dinarjev dobičkov.« če se bo »Sp« prihodnjo nedeljo (24. septembra) popoldne potrudil v Krško, kjer bo prva letošnja tombola domačega turističnega društva, se mu utegne nasmehniti sreča in lahko dobi katerega izmed lepih dobitkov, ki so v resnici vredni Skupaj nad 5 milijonov starih dinarjev!
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR:	Tone	Gošnik
(glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey to Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon
IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina za 1967: 24,50 novih dinarjev (2450 starih din); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih din) oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni preda! 33 — Telefon 21-227 — Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska: Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani.