POŠTNINA PLAČANA v GOTOVINI ŽIVL3EN7E IN SVET «n imutAHA 35 STEV. I« 1. januarja KNJIGA 17. Izhaja ob nedeljah ter stane na leto idve knjigi j su um, za poj leta t ena Knjiga j 40 Din, za četrt leta 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din Naročnina za Inozemstvo: ITALIJA: četrtletno s ur, polletno 16 ur, celoletno 30 Ur. FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno ti kron. AVSTRIJA mesečno 1 šiling. AMERIKA LN OSTALO INOZEMSTVO letno !■/, dolarja UREDNIŠTVO IN UPRAVA v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 TELEFON ST. 3122, 312S, 3124, 3125, 3126. 6T. HIŠNEGA TELEFONA 905 UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV r UREDNIK IVAN P O D R Ž A J 1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIM VSEBINA ŠT. 1: NEUMRLJIVE STANIČE (Kaj pravijo biologi o smrti — Po razpr. dr. L. sperlingaj — NASTANEK ČASOVNIH ŠTETIJ (Kolikokrat se je svetovna zgodovina začela z »novim letom« - H. V.) — Dr. Anton De beljak: SKOZI ČRNO GORO IN ČRNOGORICO (1) — KAKO PESNIK USTVARJA — ZAKAJ NE IZKRVAVIMO — ELEKTRIKA IN ENERGIJA (Ert) — NOVO LETO NA'ZEMLJEVIDU (tk) — Cvetko Golar: ZGODBA O KREVSOVEM JURJU (1) — DR. STANKO JEŽIC: UVOD U ILIRSKI POKRET I NJEGOVU KNJIŽEVNOST (A. D.) — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (1) — ESKIMI IN CIVILIZACIJA (Colin - str.) — STRUPENE KUŠCARICE — ŽENSKA ODISEJA (N. K.) — TEHNIČNI OBZORNIK (Hišni telefon - tma — Daljnogled, merilec visokih temperatur - tma — Kmetijstvo in tehnika - tma) — ČLOVEK IN DOM (Manj pohištva, več prostora) — ŠAH — ZA' MISLECE GLAVE — IZ MODERNE MEDICINE — NEKAJ ZA VSE — Na platnicah: HUMOR — KRIŽALJKA — ANEKDOTE Slika na ovitku: ELO JUSTIN: »V NOVO LETO« Naslovna slika: V SREžU IN SNEGU (Foto) V prihodnjih zvezkih »ŽIVLJENJA IN SVETA« bodo izšli poleg že naznanjenih naslednji prispevki: Posnemanje, zaščita slabotnih — Temperament in značaj — Kako sanjamo — O prisilnem jopiču in gumasti celici — Nekdanja romantika — Borneo in angleški protektorat — Robert ženevski, Klemen VII — Starost vesoljstva — Izumi v naravi — Umetno planinsko sonce — Nov tip majhnega avtomobila — Moderne varnostne naprave na ladjah — Ogrevalec vode — Umetnost rezanja — »Tanki«, nosilci odva-ževalnega žerjava v rudokopu. e/o ..•v. . . % IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLf RIBNIKA R - TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — NJEN PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK 02020200000102020000013101023001020202020000020202020202020202020202020101020202020102020202000000010101 ZIVOEN7E IN IVET ŠTEV. 1. V LJUBLJANI, L JANUARJA 1935 KNJIGA IX SKEŽ IN SNEG C^oto) NEUMRLJIVE STANIČE KAJ PRAVIJO BIOLOGI O SMRTI loveku se zdi naravno, da mora vsako živo bitje, žival ali rastlina, umreti. Pa je smrt v resnici v bistvu življenja? Ali je ne povzročajo morda le _ vnanje okoliščine, ne da bi bila posledica življenja? Oe pomislimo na človeško smrt |n njene vzroke, nam ostane, če izločimo bolezni in nesreče, M so večinoma posledica vnanjih okoliščin, samo tako zvana naravna smrt, smrt zaradi starostne oslabelosti. Ta nastopi tedaj, kadar se izrodijo določeni organi; izrod žilja v možganih povzroča n. pr. simrt zaradi kapi. Izrod nastane tako rekoč sam po sebi. To ne velja samo za človeka, temveč za vse diferencirane organizme. Pod temi moramo razumeti organizme, pri katerih opravljajo posamezne življenjske funkcije samo v ta namen določene stanične skupine. Te skupine (n. pr. želodec, žil je, živci itd.) ne morejo vršiti nobenega drugega razen določenega jim dela. A če vemo, kaj povzroča »naravno« smrt, smo dospeli samo do nove uganke: zakaj izgubijo baš določeni organi svoje funkcionalno delovanje, drugi pa ne? In če premišljamo o tem vprašanju dalje, pridemo do novega vprašanja o smrti posameznih Stanič, ki so, kakor znano, sestavnice telesa. Weissmann,- znameniti biolog, je o vzrokih staranja in smrti izrazil dve domnevi: Prva pravi, da je diferencira -nost vzrok smrti. A to še ni dokazano, čeprav je verjetno. Gotovo je le to, da diferencirane stanice umirajo. Drugič je dejal, da se morajo stanice, ki se ne delijo več, postarati. Pri vseh odraslih, mnogostaničnih bitjih stanice to sposobnost namreč izgube. Ta druga domneva pomeni, da je Weissmannu delitev stanic istovetna s pomladitvijo. To so skušali dognati s poskusi. Francoskemu biologu Carrelu je uspelo gojiti delce tkiva iz srca še nedorasle kokoši. Ti delci živijo, rasejo, to se pravi delijo se neprestano dalje zunaj svojega organizma, v reagenčni cevki že dvajset let, dočim je kokoš, iz katere izvirajo, že 13 let mrtva. Isto tako je uspelo gojiti delce šarenice v kulturah cele mesece, pri čemer so neprestano proizvajali šarenici lastno barvilo. To ii;. ... . i Delci iz šarenice kokošjega embrija se dado dolge mesece gojiti v kulturah pomeni torej, da stanice v kulturah pod posebno ugodnimi pogoji ne izgube svojih funkcij in da postanejo tako rekoč umetno neumrljive. A to nam ne pove še ničesar o smrti organizma. Takšne stanice sq namreč organizmu iztrgane in žive pod enakomernimi ugodnimi vna-njimi pogoji, dočim se ti pogoji za organizem neprestano spreminjajo. Car-relov poskus nam torej še ne daje odgovora na naše vprašanje, pri čemer je navesti še zanimivo dejstvo, da doslej ni uspelo gojiti na ta način tudi živčne stanice. Videli smo, da umre organizem zaradi svoje diferenciranosti. V njem pa so tudi nediferencirane stanice, ki se pričnejo deliti pod določenimi pogoji, namreč klične stanice po oploditvi. Iz oplojene klicne stanice se začne razvijati nov organizem, ki dobi spet sposobnost stvoriti nove klične stanice. Ta proces se ponavlja skozi pokolenja brez pre-stanka. Klična živ je torej nesmrtna. Če je to res, tedaj mora veljati, da so enostanična bitja, ki se množijo samo z delitvijo, prav tako neumrljiva. Seveda bi si lahko mislili tudi to, da se živ (protoplazma) s stalno delitvijo izčrpa in da se more ta izčrpanost preprečiti le s spolno množitvijo, ki se dogodi od časa do časa. To vprašanje se da pojasniti z opazovanjem enostanič-riih bitij, ki so sposobna vegetativne razmnožitve (z delitvijo), kakor tudi spolne, Hartmann v Berlinu je gojil takšna bitja, neke alge, 17 let, delila so se vsakih pet dni, kar pomeni za ta čas okrog 6000 pokolenj; a čeprav se ni primerila v vsem tem času nobena spolna oploditev, se niso pokazali nobeni znaki izčrpanosti. To bi pomenilo, da spolna razmnožitev za ohranitev življenjske sposobnosti ni nujno potrebna. Zanimiv bi bil odgovor na vprašanje, da-li se stanica, ki živi tako 5 dni med dvema delitvama, stara. V ta namen bi ji bilo treba preprečiti, da bi se delila. Takšne poskuse je izvršil prof. Hartmann z enostaničnimi amebami s tem, da jih je amputiral pred nastopom delitve, ki jo spozna biolog pod mikroskopom po obliki stanice. Te amputacije se izvršijo s predrobnimi instrumenti. Hartmann je dognal, da na ta način lahko prepreči delitev, ne da bi amebi uničil sposobnost za življenje, čeprav je izvršil nad njo doslej celo vrsto ampu- TELOH tacij. Enostanična bitja so dozdevno kot individui in v vrsti pokolenj torej nesmrtna. Zgoraj omenjena nespolna razmnožitev je lastna tudi nekaterim mnogosta-ničnim bitjem Kot primer navajamo razmnožitev rastlin s sadikami ali pa vegetativno razmnožitev pri sladkovodnih polipih. Diferenciranost polipov je še zelo nizka. Razen s spolno razmno-žitvijo se množijo tudi na ta način, da se z zavozljaji na materni živali stvo-rijo listi, ki zrasejo v popoine indivi-due, ne da bi se od materne živali ločili. V ugodnih pogojih dosežemo tako lahko poljubno dolgo vrsto individuov. Biologom je mogoče z natančno odmero hrane ohraniti posamezne individue žive (in ne da bi dali nove individue) skoraj leto dni Vzrok te »nesmrtnosti« je svojevrsten: v tkivu teh polipov so namreč posamezne nediferencirane stanice, ki se lahko razvijejo v poljubne telesne stanice, kakor jih pač organi- zem potrebuje. Nadomestujejo stalno porabljene stanice. Tako smo spoznali tri vrste nesmrtnih stanic, prvič diferencirane mladostne stanice vretenčarjev, Carellove goje, drugič enostanična bitja, n. pr. Hart-mannove alge, tretjič nediferencirane telesne stanice, kakor pri sladkovodnih polipih. A s tem na vprašanje o vzroku smrti diferenciranega organizma še nismo odgovorih. Ta odgovor bi nam lahko dal samo poseben eksperiment. Najti, bi morah organizem z visoko re-generacijsko (obnovitveno) sposobnostjo, ki bi stalno stvarjal novo tkivo iz diferenciranih in morda ostarelih stanic. Če bi takšen organizem z določenimi posežki trajno silili v regeneracijo, potem bi zvedeli, ah se dado ostarele stanice pomladiti ali ne. Po razpravi dr. L. Sperlinga NASTANEK ČASOVNIH ŠTETIJ KOLIKOKRAT SE JE SVETOVNA ZGODOVINA ZAČELA Z »NOVIM LETOM«? prvem trenutku se nam bo zazdelo kar čudno, da so danes še stotine milijonov ljudi, ki štejejo svoj čas drugače, nego smo mi vajeni. A vendar je __l dejstvo, da živijo mnogi milijoni šele v L 1311, drugi spet celo v 11. 4. itd. To dejstvo nam postane razumljivo, če pomislimo, da sta časovno štetje in koledar pač nekaj samovoljnega in da različna ljudstva razhčno gledajo na važnost dogodkov, ki so jim bili temelj za začetek njihovega štetja. Poučen primer nam je v tem pogledu naše štetje samo. Tega štetja niso uvedli morda že v I. stol., temveč šele 1. 525. To je umljivo, kajti krščanstvo se je moralo boriti dolga stoletja, preden je prodrlo, a dokler ni prodrlo, poganskim in drugim ljudstvom seveda niti na um ni prišlo, da bi smatrali Kristusovo rojstvo kot najvažnejši dogodek svetovne zgodovine, po katerem bi bilo vredno računati čas, kakor je to storil rimski opat Dioniz, ko mu je papež Ivan I. 1. 525 naročil, naj sestavi razpored velikonočnih praznikov' za bodoče čase. Dioniz je za osnovo svojega razporeda vzel Kristusovo rojstvo in je leta štel od tega dogodka dalje. Ta dogodek se je po njegovem mnenju zgodil 1. jan. 754 1. po starem rimskem koledarju. Danes seveda vemo, da se je mož zmotil in da se je Kristus rodil v resnici v 5. ali celo 7. letu »pred Kristusovim rojstvom« . . . A tudi tedaj, ko je opat Dioniz končal svojo nalogo, krščansko časovno štetje še davno ni prodrlo, še dolgo se je moralo boriti za »splošno« priznanje in šele okrog 1. 800 je začela kancelarija Karla Velikega kdaj pa kdaj računati po njem. A še v oporoki Karla Velikega nahajamo besede, ki navajajo skoraj vse v njego- vem kraljestvu običajne načine štetja: »Opis in razdelitev, ki jo je odločil vele-slavni in pobožni gospod Karel, cesar in vzvišeni, v letu učlovečenja našega Gospoda Jezusa Kristusa 811, v 43. letu svojega vladanja v državi Frankov, v 36. letu svojega vladanja v Italiji, v 11. letu svojega cesarstva, v 4. indikciji.« Indik-cije so bile 15 letna davčna razdobja, kakršna so bila v navadi tudi pri Rimljanih. Pozneje, ko je Dionizovo štetje že davno prodrlo, se je zgodila, kakor znano, še ta sprememba, da so stari julijanski koledar, po katerem so šteli tudi kristjani, nadomestili s popolnejšim gregorijan-skim. Velik del krščanskega sveta, vse pravoslavne cerkve, pa štejejo še danes po starem koledarju in so zato ta čas za kakšna dva tedna za nami. Rimljane, ki so računali običajno po letu ustanovitve Rima, smo že omenili. Po našem štetju se je moral zgoditi ta dogodek 21. apr. 753 pr. Kr., a ta datum je seveda še veliko bolj dvomljiv od našega datuma Kristusove smrti. Nadaljnji »rojstni dan« svetovne zgodovine je bil 8. jul. 776, ko je Korebos zmagal pri olimpijskih igrah, največjih narodnih slavnostih starih Grkov. Dotlej je vsak grški rod računal čas kakor je vedel in znal, od tega dne pa so ga računali po »olimpiadah«, dobah 4 let med dvema olimpijskima prireditvama. Bitka pri Salamini 1. leto 74. olimpiade, se je po našem štetju vršila tedaj L 480 pr. Kr. Cela vrsta ljudstev naslanja svoje štetje na dan, »ko je Bog ustvaril prvega človeka«. Da gredo mnenja o tem dnevu zelo narazen, si lahko mislimo. Nekateri menijo, da se je prvi človek rodil 1. 6984 pred našim štetjem, drugi 1. 3483 pr. n. št Pravoslavna cerkev je dolgo časa ra- čunala s takšno dobo, ki se je začela 1. sept. 5509 pr. n. št. V Rusiji je Peter Veliki to časovno štetje odpravil 1. jan. 1700. Židje živijo danes, kakor znano, na podoben način v 1. 5695, kajti po njihovem mnenju je Bog ustvaril človeka 7. okt. 3761 pr. Kr. Muslimani so si za osnovo vzeli Mohamedov beg (hedžro) iz Meke v Medino, ki se je zgodil 16. jul. 622. S tem dnevom se začenja njih štetje, ki so ga pa uvedli seveda dolgo po Mohamedovi smrti, namreč šele pod njegovim drugim naslednikom, kalifom Omarjem. Sploh bi bilo zelo težko odgovoriti na vprašanje, kolikokrat se je svetovna zgodovina že začela s »1. letom«. Samo v Indiji je v navadi preko 20 raznih časovnih štetij. A tudi visoko civilizirana in normizirana Evropa si ni popolnoma edina. Med francosko revolucijo so proglasili 22. sept. 1792, dan, ko so oklicali republiko, za prvi dan v novi svetovni zgodovini. To štetje je izginilo seveda kmalu, potem ko je po Napoleonovi zaslugi izginila tudi prva republika. Fašistični »pohod na Rim« 28. okt. 1922 naj bi bil tudi začetek novega štetja. Zato se ne smemo čuditi, če vodijo fašisti poleg običajnega štetja v evidenci tudi svoje posebno štetje, ki beleži danes 11. leto. H. V. ALaaECHT DCRER TRUE KRALJI (lesorez^. ČRNO GORO NOGORICO SKOZI IN č R DR. ANTON oslovivši se od Tomčevega Janka, ki sem mu prejšnji dan skušal natvesti, da ima konj osem nog: 2 sprednji, 2 zadnji, 2 desni, 2 levi, smo popoldne _ sedli na avtobus in oddrdrali nizgor ob Pečanski Bistrici skozi divjo sotesko. Vozač je jadrno dirkal iz jadranskega v črnomorsko porečje, dirkal navzlic vijugam, ne zavedajoč se pametnega švabskega nasveta: Raste nie, doch haste nie, dann haste (hast du) nie die Neurasthenie, t. j. Nikoli ne miruj, vendar nikoli ne vihraj, potem ne boš nikoli razdražljiv. Spotoma naju je spremljevalec Tomec opozoril na neke rojake iz Solčave, ki delajo v bližini na žagi. Tu je Rugovo, ki je pred malo leti, rogajoč se državni oblasti, zasedlo Jerinje in dva dni streljalo v Peč. Morali so jih s topovi ukrotiti. Sedaj je povsod mir in varnost: ako ni naša država nič drugega dosegla, je že to dosti. Avto kar žre velike ovinke visokega, hladnega Čakora. Nova cesta je dobra. Kako jadno je bilo za severni del srbske vojske, ki se je 1. 1915 umikala tod preko čakora! Po tej brezpo-tici je vojak največ trpel. Njegovo kal-varijo so opevali veliki tuji pesniki od Rostanda pa do D' Annunzia samega. Celo gospe so se spomnile herojev, n. pr. A. Reyeva (Aux Heros de la grande ar-mee) n. pr. v kiticah La Retraite serbe, ki se končujejo: Voilž., c' est acheve! la retraite impassible De tout ce peuple serbe a fini tristement; Sur ce chemin de croix et dans la nuit ter-rible, Le sort d' un peuple entier passe tragi-quement. Takega naroda junaštvo si je upala zasmehovati italijanska radio postaja v Bariju, razglasivši umazan članek fašističnega lista »San Marco« iz Zadra. Beograjsko »Vreme«, kakor veste, jim je pošteno zabrusilo resnico v zobe: »Na svetu je narod, ki v vsej svoji zgodovini ne zaznamenjuje nobene zmage, pač pa beleži same poraze. To je italijanski narod.« Odgovor je v francoščini objavil Echo de Belgrade 12. IX. 34. Duhovito se je izrazil Oue: »Italija je kakor zrezek; bolj ko ga tolčeš, bolj se širi.« DEBELJAK RUGOVSKA SOTESKA Tod je dosti albanskega življa, ki je zelo. žilav. Albanski pastir — mi pripoveduje spremljevalec — ubije pozimi glavnega ovna in sebe, kadar ni lesenja in krme za čredo. V Peci se je sukal okoli gostov pred kavarno bebček, ki je poljubljal tla, da bi kaj izmoledoval; a prekrižal se ne bi za celega jurija! Zato je čudno, da je moj rojak dr. Knavs mogel izpreobrniti tri arnavtske dru-, žine. Sredi lanskega avgusta so listi poročali o šoferju Ronaldu Campbelu iz Gi-leada v državi Ohio. Mož je po avtomobilski nezgodi dobil vnetje možganov in zato neprestano govoril kot obseden. Čeprav je bil zaprt in zapet po naravi, je zdaj že par tednov blebetal in klepetal, razen kadar je po narkotiku zaspal. Slič-no bolezen je imel naš šofer Veljko Vu-kovič, ki je neprenehoma žgolel vse mogoče popevke: Dodji mi, draga, dodjl posle svete mise, pokazačeš mi sive čarobne te oči . . . Na vrhu obstanemo tik nemškega avta, čigar lastnik uživa divni razgled v dolino, kamor nas povede veliko število zavojic. Tisoč prilik je, da zdrknemo v globočino. Na um mi je prišel modrijan Montaigne s svojo krilatico: »Najbolj se bojim strahu.« No, Veljko ima sijajne živce. Medtem ko zobljemo borovnice iz kozolcev, t. j. korcev od smrekovega luba, mu našepetam napev: Sedam kuča jednu kozu muze, još se hvali, da se dobro hrani... Toda on jo zna drugače: Cela Tuzla jedrni kozu muzla, još se fali da se sirom rani. Prespali smo v selu Murini. Krčmar, velikan, ki je bival več let v Ameriki, ni imel vina. Na srečo je g. Tomec prinesel zelenko svojega s seboj. V hiši ni bilo tudi tihega kotička, ki smo mu pri nas svoj čas dejali gajželc (Hausel). Kaj ko bi se komu izmed nas pripetilo isto, kar se je Mujagi v gostilni na Dunaju! Ponoči ga je zabolel drob. Skoči iz postelje in tava po sobi, držeč se za trebuh, a ne ve kam bi. Tako izgublja po malem vsebino, dokler se ni za pečjo čisto oddahnil. Potem zaspi ko zaklan. Ker ga dolgo ni na izpregled, stopi hotelski sluga drugi dan v sobo in podrsne po podu: »Farfluhter...!« Mujaga, ki se je bil pravkar prebudil in čul kletvico, mu reče: »To so farfluhteriči, a veliki farfluh-ter je za pečjo!« MOTIV IZ ČRNE GORE Drugo jutro 9. VITI. smo preko potoka našli hišico, ki bi se ji prilegal goriški naziv lajben ali lajden (Laubel), vzeli kopalne hlačke in pot pod noge, pa hajdi peš v Plav. Sonce se je kujalo, zato smo še laglje korakali, obirajoč lešnike, ki so me spomnili potoške rečenice: O mali maši so orehi naši. — — Kod gre albanska meja? vprašamo prepotnika. — »Granica ide s ove strane.« — A ta gora s snegom? — »To se zove Pro-kletija.« Ta gorska krajina te hitro domisli sorodne bohinjske okolice. Iluzijo podpira še nazivje: na vzhodu je Komarača, so-druga naši Komarči, spotoma griček Gradec kot Ajdovski gradeč. (E je gibljiv: ispod Graca. Čudno, da je Belic v srbohrv. Pravopis vzel pravilo, naj se naš e ne izpahuje: Korošeca, medtem ko se bo češki in ruski izpahoval!). Plavsko blato zavzema 5.4km2 površine, ki se pa vedno krči z zasipanjem kakor vsa jezera, oka, stavi, plesa na svetu. Leži nekaj nad 1000 metrov visoko in redi navzlic svoji plitkosti obilo rib, posebno postrvi. Mestece Plav tik njega je bilo nedavno večje: v Nar. Ene. str. 487 šteje danes Šobajic 296 hiš, str. 488 pa Vujevič 350. Meni so rekli, da jih je 360. Srbi muslimani so v krepki večini. Glavna njih džamija je pretvor-jena v osnovno šolo. Turški zna samo en trgovec, albanski pa mnogo starejših ljudi, Srednješolcev Plavcev študira 20 v Skoplju. V Plavu sem po več dneh prvič ugledal latinico: Ispostava Sreza Andrije-vačkog. Uradništvo je deloma od nas: g. Pavlinič iz Ptuja, g. Rudolf iz Logatca, I. Gril je orožniški poveljnik v bližnjem Gusinju. Turizem bi se mogel tod krepko razviti, če bi bilo kaj stanovanj, tudi letovišče. Tako greš pa kar skozi, kakor je v juniju napravil dr. Alfred Šerko. Ko smo se okrepili s sirom in žganjem, smo zajahali tri kobilice in jo ubrali nazaj proti Murini (11 km). Ko smo bili iz Plava, sta moja tovariša pognala na splav in skok, kar pa zame ni bilo. Tudi dečka, ki sta nas spremljala, sta dirkanje težko zmagovala, Poslovivši se od gospoda Tomca, ki se je umaknil iz tega obrobka Črne Gore skozi črnogorico, kakor imenujejo v srbohrvaščini črni gozd, črni les ali ig^časti gozd — sva s solilebnikom smuknila z avtobusom v Andrijevico, mlado mestece v dolini reke Lima, ob kateri ropotajo mlini in valjalnice. Po teh krajih je treba kruha dovažati, kakor kaže ime bližnjega Trebaljeba. Ker se je bilo napravilo na dež, sva zajadrala v »Jadran«. Medtem ko je v Peci vsakdo čepel pri svojem delu, tukaj moški pohajkujejo in salutirajo. Otrok te pozdravi: »Ljubim ruke!« Tu se začenja področje najmočnejšega črnogorskega plemena Vasojevičev, ki se širijo v Rugovo in Metohijo. Med štirimi odvetniki je eden Maslovarič, čigar ime kaže na živinorejski okoliš. Eden pa J. Drljevič, imenjak onega drja. S. Drlje-viča, ki je razpravljal o črnogorskem pravosodju. V tem okraju je doma R. Jojič — njegov rojstni kraj je Kranjska Gora — mož, ki je toliko deloval za spojitev Črne Gore z ostalimi deli naše države. Romantična, globoko razrezana pokrajina se posebno lepo vidi s terase zunaj naselja, kjer stoji veža božja iz 1. 1887, pa kateri je mestece krščeno. »Sej sa-borni svjatij hram« ima za družbo spo- KAKO PESNIK USTVARJA Pesnik Hermann Stehr je razložil v pismu, ki ga je objavila berlinska »Litera-rische Welt«, kako nastajajo njegova dela. »2e dolgo Časa poprej, preden še sploh kaj vem o svojem delu, se me polaSča velik nemir in razdražljivost; čutim vedno večjo potrebo po samoti ali po blaznih ekstravagancah in slično. Iz tega sklepam, da se pripravlja v meni nekaj novega, vedno bolj se mi približuje, je že v meni toda ko da je skrito za kako špansko steno ali za kako kopreno; slišim govoriti, pa nič ne razumem, čutim neko življenje. pa ga ne vidim. Dozdeva se mi, ko da ljudje in narava vedo za tajnost, pa jim ie jaz ne znam izvabiti. Nenadoma pretrga kopreno bodisi postava kake osebe ali beseda človeka, ki je slučajno šel mimo, ali glas kake pesmi, sploh nekaj čisto brezpomembnega, in mene zajame delo s svojim najizrazitejšim prizorom, navadno s svojim končnim izidom. Moje oko ga vidi čisto razločno z vsemi podrobnostmi; vse vidim in slišim čisto telesno Polagoma se začenjajo tu pa tam pojavljati iz celote iztrgani prizori, kot se kažejo najvišji vrhovi pogorja, pogreznjenega v megleno norje. in so prav tako jasni in razločni kot je bil prvi prizor; in zavest ki stoj- ? navadno zavestjo ali pod njo mi da slutiti zvezo; ta je sicer čisto meelena vendar jo nekako čutim To so trenutki spočetja, ki se z njimi ne da primerjati nobena sreča na zemlji. . .«• »Toda še vedno visi vse izven območja Jemlje in mi ne da blizu, dokler se mi menik junakom, padlim med Viljemovo vojno: 750 do 800 imen je vklesanih v stebre! Na čepicah, kakršne so tod običajne, opažaš, uvezene štiri S, t. j. samo sloga Srbina spasava, ali kakor to čita dr. Niko Zupanič: Slovani so srce sveta. Večer nama je krajšal visokošolec Vo-jislav Jovanovic, sodelavec beograjske »Pravde«. O svoji ožji domovini se je izražal nekam nepovoljno: »Črna Gora ne zaslužuje posjet«, češ, da je za avto plačal 100 Din, na lističu pa je bilo pisano 80. V Gusinju je krčmar računal sobo dvojno: 1 dan do polnoči, 1 dan po polnoči! V »Jadranu« je nama neko sobo nudila natakarica, odloživši svojo cigareto, za 15 dinarjev, njemu pa isto za 20, z motivacijo: »Kad ste naš.« Beli dalmatinec je po 16 Din. Moj drug dr. J. R. — za inženjerja so ga klicali, ker je imel vedno zemljevid v rokah — ni mogel dolgo pozabiti, da sva za solato dobila zgolj na kose razrezan paradižnik brez kakršne koli začimbe. DALJE končno ne odpro vrata sama od sebe. Potem prodiram dalje pod vodstvom nevidne, vešče roke. Zdi se mi, ko da se oni svet spušča na tc zemljo, znane hiše, ljudje, eter, potapljajoč vse v svetlobo še nikoli videno, ki mi razodeva na vsem nekaj do sedaj skritega. Vse življenje se v mojih delih, medtem ko pišem, v resnici dogaja okoli mene. Možje korakajo skozi sobo, da vsa bobni, vpijejo, da me je groza, ljudje se jokajo, da se Bog usmili, smejejo se, da mi srce poskakuje. Včasi kaka oseba tako vpliva na me, da si za nekaj časa popolnoma podvrže mojo osebnost. Takrat sem čisto izpremenjen in se moja družba čudi mojemu novemu vedenju, novemu izražanju in novim nazorom. Moja beseda govori in se igra v meni čisto sredi družbe, in takrat nisem v družbi za nobeno rabo, sem čisto odsoten. Vsaka besed8 prinese s seboj svojo idejo in jaz jo spoznam, kako mi postopno vse razodeva.« ? VKAJ NE IZKRVAVTMO Naše krvne cevi leže večinoma tik pod kožo. Majhna praska zadostuje in že teče kri; saj je pod pritiskom. Sreča za nas, da se kri strdi in da tako kot zamašek zadela poškodovano krvno posodo Za to va. rovalno zmožnost našega organizma gre hvala trombinu organskemu katalizatorju, encimu (fermentu) Trombin spremeni pri krvi ki priteče iz rane raztopljivi fi-brinogen v neraztopljivi fibrin Fibrin povzroči potem strnlenje ki kri ustavi Kri je torej tudi v temu oziru »sok čisto posebne sorte.« ELEKTRIKA - NAJVEČJA TEŽAVA talijanski zdravnik Galvani je 1. 1789. opazoval, da nastaja v dveh različnih kovinah, ki jih _i_J veže žabji krak, električni tok. Ta pojav je preiskal in ugotovil, da ga je pripisati solni tekočini med obema kovinama. To odkritje je dalo osnovo za razvoj raznih električnih elementov, ki sami lahko proizvajajo tok ali pa se ž njim prej napolnijo. Takšni elementi pa niso mogli trajno zadostiti potrebi po toku. Iskali so novih poti. Velik pomen je dobilo v tem pogledu odkritje kodanjskega profesorja Oersteda 1. 1820., ki je ugotovil, da električni tok, ki se pretaka skozi žico v bližini magnetne igle, to igro odklanja iz njene normalne severno-južne smeri. Odkril je s tem neko zvezo nad elektriko in magnetizmom. In v resnici ie Arago še isto leto dokazal, da postane železna palica magnetna, če jo obdaja tuljava, skozi katero teče elektrika. Ta magnetizem so imenovali elektro - magnetizem. V mehkem železu izgine takoj, čim izključimo električni tok, a v jeklu ga še zmerom nekaj ostane, tako da je mogoče na ta način izdelati trajne magnete. V naslednjem času so ugotovili, da ima električni prevodnik, skozi katerega se v močnem magnetnem polju pretaka tok. stremljenje gibati se v določeno smer. Po drugi strani so ugotovili, da nastane v prevodniku tok. če ga premikamo v magnetnem polju. S tem so odkrili tudi pot za proizvajanje toka neodvisno od vsakršnih elementov. Cel prevrat ie nastal, ko je Werner von Siemens 1867. odkril, da nastane v vsakem elektromagnetu neka magnetizma, tudi če se je tok že nehal pretakati. Dejal si je. da bo stroj s tem ostankom magnetizma proizvajal spočetka šibak tok, ki se pa da izkoristiti za proizvajanje močnejšega magnetizma. Polagoma bo stroj, ki se imenuje tudi generator. proizvaja' močnejši tok. dokler ne doseže ta polne sile. Ta premislek je vodi' do zgradbe generatorjev, ki dobavljajo galvanskemu podoben ali isto-smerni rok Poskusi pa so pokazali, da ne dobavljalo samo istosmerni rok. temveč tudi takšnega, ki se pretaka izmenoma v razne smeri in so ga zato imenovali izmenični tok Ta ima različne važne prednosti. Električni tok določe- VIR ENERGIJE E V PRENOSU TOKA ne napetosti je sposoben opravljati neko delo. Dobava električnega toka tovarnam in gospodinjstvom je tedaj enakovredna dobavi delovne sile.. Za prenos električnega toka uporabljamo žice iz bakra ali aluminija, ki morajo biti tem debelejše, čim močnejši je tok, ki naj ga prenašajo. Zal pa kažejo vsi ti kovinski prevodniki neki upor, ki je škodljiv, ker povzroča izgubo električne zmogljivosti. Zato se trudijo izdelati vode tako, da bi imeli čim manjši upor. Istočasno zvišujejo obratne napetosti kolikor se da, da bi toki ne postali preveliki. Po sili prihajamo tako do prevodnih naprav, ki delujejo z visokimi napetostmi. Te so potrebne zato, ker se električne centrale ne dado graditi povsod tam, kjer je električna energija potrebna. Pri gradnji teh central odločuje v prvi vrsti pogonska sila za diname, ki je na razpolago. Prvotno so uporabljali v ta namen tlak segrete vodne pare, počasi pa se je uveljavljala tudi vodna sila. Ta ima pred drugimi prednost, da ne povzroča stroškov za transport premoga itd. Absolutni proizvajalni stroški so pri teh napravah torej zelo majhni. Pač pa so stroški za naprave same odločno večji, ker je treba za dosego kolikor toliko konstantnega pritoka vode graditi drage jezove, umetna jezera in odtoke. Prenos električne energije se v mestih vrši s podzemeljskimi kabli. Ti kabli so draga stvar, ker jih je treba izdelovati izredno skrbno, da so izgube toka po njih čim manjše. Na daljših progah uporabljajo zato rajši proste vode iz poedinih bakrenih in aluminijastih vrvi, ki jih nosijo visoki drogi. Posamezne žice imajo zelo visoko napetost, da ne postanejo toki brez potrebe premočni. Imenujejo jih zato vodi visoke napetosti. Napetost znaša v teh primerih običajno več nego 35.000 voltov, včasi pa tudi preko 100.000 voltov. Do-slei so prenašali samo izmenični tok ker dobi ta z vkliučitvijo transformatorjev lahko poihibno naoetost. Vodi na velikih Drogah. dalinovodi. pa imajo svoje □osebnosti, ki novzročaio izgube izmeničnega toka Ker teh izgub za istomer-ni tok ni so skušali ooetovano unorab-liati to vrsto toka za orenos na daljavo. Napori pa so bili doslej zaman, ker ie silno težko graditi primerne diname, ki bi dajali zadostno napetost. Ker se istosmerni tok niti s transformatorji niti kako drugače ne da neposredno trans-formirati na višjo napetost in ker po drugi strani razen v izjemnih primerih pri zmogljivih generatorjih ni mogoče preko 6000 voltov napetosti, si pomagajo v najnovejših napravah za prenos elektrike tako, da proizvajajo najprvo izmenični tok 6000 voltov, ki ga trans-formirajo še višje na zaželjeno napetost, ki jo s posebnimi pripravami spreminjajo v istosmerni tok. Ta tok gre potem preko vodov visoke napetosti do potrošnika. Tu se spremeni spet v izmenični tok, ki se spet transformira na potrebno napetost. Ta način prenosa ima poseben namen, če gre za sklopitev več električnih omrežij. Dočim je to pri istosmernem toku zelo lahko, ker je treba paziti samo na to, da se obe napetosti točno skladata, je treba pri izmeničnem toku gledati še na to, da smerne menjave niso samo istovrstne, temveč tudi istočasne. Baš ti pogoji pa pomenijo često nepremagljivo oviro, če gre za to, da bi se sklopila razvejana in medsebojno zelo oddaljena omrežja. Sklopitev omrežij pa je danes ideal, kajti če ena centrala v sklopljenem omrežju ne dela, njeno omrežje vendarle ne ostane brez toka, saj ga dobiva iz drugega omrežja. Ert NOVO LETO NA ZEMLJEVIDU božičnem zvezku našega obzornika smo se bavili s sledovi, ki so jih posamezni raziskovalci _ in cele odprave ostavile na zemljevidu s tem, da so ovekovečile v krajevnih imenih božične praznike, ako so dotične kraje odkrile na Božič ali pa so v dotlej neimenovanih krajih proslavljale ta važni verski praznik. Videli smo, da je površina zemlje zlasti v onih svojih delih, ki so bili šele pred razmeroma kratko dobo odkriti za kulturni svet, precej posejana z imeni, ki so v zvezi z Božičem. Tudi Novo leto je pomemben dan, ne toliko v verskem, kakor v koledarskem pogledu, zato ni nikako čudo, ako je ta dan takisto često zastopan v zemeljski toponomastiki. Srečen začetek leta nam vliva veselo nado, da bo vse leto tako, ali vsaj željo da bi bilo tako. Morjeplo-vec, ki je po dolgi borbi z valovi in vetrovi na Novega leta dan prijadral v varen pristan, je imel pač še več razloga, da je smatral to okoliščino za dober pomen in ni mogel bolje oznaniti kraja, nego da ga je zvezal v imenu z Novim letom. Najbolj zgodnje poimenovanje kraja po Novem letu je pripisati neznanemu portugalskemu morjeplovcu, ki je odkril otok Annobom (Dobro leto) ob zapad-ni obali Afrike. Dogodilo se je to 1. januarja 1471. m s kokosovimi palmami obrasli otok v gvinejskem zalivu še danes nosi to lepo ime. Blizu južne konice Južne Amerike leži otočje, ki sta ga Holandca Le Maire in Schouten odkrila 1. januarja 1616. na svojem potu v Južno morje. Severni del tega otočja, ki sta ga raziskovalca najprej zagledala, je pri tem dobil ime Novoletno otočje. Slučaj je nanesel, da se poldrugo stoletje kasneje (1. 1775.) zatekel v zavetje tega otočja znani Jame3 Cook in ker se je zgodilo to na prvi dan v letu, je pristanišče dobilo ime New Years Harbour (Novoletna luka). Ime Novoletno otočje nahajamo vrhu tega še nekolikokrat na raznih straneh naše zemlje, v zmerno toplem pasu, na skrajnem severu in ob ravniku. V prelivu med avstralsko celino in otokom Tasmanijo je angleški kapitan John Blake odkril 1. januarja 1801. dva otočka, ki jima je dal to ime. Ob ledeni obali Groenlanda ob vhodu v »Zaliv groze« leži ot >čje tega imena, ki ga je opazil raziskovalec Koldewey na svojem nevarnem potovanju 1. 1869-70. Ob severni obali pa je Škot Mac Cluer krstil na to ime dva otočiča, ki pa nista obdržala tega imena. • Kapetan Sturt. eden izmed prvih raziskovalcev notranjosti avstralske celine, je na svojem potovanju iz Novega Južnega Walesa proti zapadu skozi brez-vodno pustinjo naletel 1. januarja 1829. na potok, k? je njegovi žeini odpravi rešil življenje. Vodica je dobila ime New Years Creek (Novoletni potok), tamo-šnje pogorje pa New Years Range (Novoletni hrbet). V nepredirnem pragozdu ob gorenjem toku reke Rio Branco (Severna Brazilija), kjer nosijo tudi novejši zemljevidi označbo »neraziskano«, leži Lago d'anno bom (Novoletno jezero). Ob rajski obali Kalifornije južno mesta San Franci-sco najdemo na zemljevidu Novoletni vrh in Novoletni zaliv (Point Ano Novo in Ano Novo Bay). Pri teh dveh imenih se njun izvor sicer ne da z vso gotovostjo dognati, verjetno pa je, da so jih Španci odkrili na Novega leta dan. Ko dobimo nove zemljevide iz Male Amerike, kakor je slavni ameriški letalec in raziskovalec Byrd krstil del južne tečajne celine, bo morda kaka gora, zaliv ali lednik nosil to ime, saj se Byrd mudi v ledenih odljudnih krajih ravno v mesecih, ko je na severu zima, kar omogoča raziskovanje na skrajnem jugu naše zemlje. Novo leto bo dobilo tako nove spomenike na zemel jskem globusu. tfc P. Schwingen: Skupina (Foto: F. Bruckmann, Monakovo) ZGODBA O KREVSOVEM JURJU CVETKO 60LAB laden večer je padal na vas, ko je Krevsov Jurij trdno zapah-nil vežna vrata, obrnil ključ in še poskusil s kljuko, ako so dobro zaprta. »Sam vrag jih ne odipre, če tudi kremplje vanje zadere,« je veselo pokimal in se obrisal po čelu, na katerem ©o se svetile znojne kaplje. Tudi po licih se je podrgnil, rjavo zagorelih, in po bradi, ki je bila neobrita in vsa mokra od potu. Stopil je v hišo in se ogledal po kotih, kjer je bila razmetana stara obleka. Prižgal je luč in zagrnil okno, ki je gledalo na vrt, skočil je k drugemu ter je vsa po vrsti za-kril. Široko se je zasmejal, a takoj utihnil, kot da se je prestrašil lastnega glasu. Pomel si je roke, pretegnil prste, da je počilo v sklepih, in je še enkrat stopil k zadnjemu oknu. Zdelo se mu je, da je natrgan konec rdečega zagrinjalca, zato je obesil svojo suknjo čez okno. »Mislim, da ni žive duše, seveda razen mene, ha-ha, in mojega angela varuha!« Oddahnil se je in sedel za mizo. Potegnil je s prsti po rjavih brkih, in zopet so se mu zasmejala usta, in oči so se mu zableščale, ko je segel za srajco in prinesel izza nje usnjeno listnico, še je vstal in zavpil proti durim: »He, Tona, ali si doma?« Ker ni bilo odgovora, je zopet sedel. »Saj sem vedel,« je pomislil, »da je ni doma. Saj je pravila, da gre nocoj k stari Jernaški. Kaj neki ima za njo?« Skoraj so mu drgetale roke, ko je počasi odpiral predale, prsti so se mu tresli in poskakovali po trdem usnju, in pot na obrazu se mu je zbiral v debele kaplje. Odvil je rjav papir, in pred njim se je pokazal šop novih, lepih bankovcev. Zgodilo se je to nekaj let pred vojno, ko se je dobro živelo in veselo pilo po naših krajih. Kmetje so morali sicer pridno delati in varčevati, zato pa so ob nedeljah radi poskočili po krčmah. In denar je bil bolj redek gost, zato je bil Krevsov Jurij deležen velikega veselja, ko je pasel svoje oči na dragocenih papirčkih. »Zdaj sem pa na dobrem,« ie tiho dejal in kar čutil je, kako gredo skrbi od njega, kot bi se valilo kamenje po strmi drči. Privil je petrolejko luč na mizi, ker se mu je zdelo, da gori preveč na cv. Gol.ar široko in se kadi po izbi. Stopil je zopet k oknu, po vrsti od enega do drugega in je skrbno pogledal, ali ni kake špranje vmes, da bi se videlo na mizo. Zadovoljno je zagodel in stopil k slepemu oknu, ki je bilo za lesenimi vratci. Odprl jih je, poiskal steklenico, potresel z njo, da se je zapenila svetla tekočina, in natočil. »Dobro ga je skuhal Omejc,« je glasno potrdil in izpil drugega. Postavil je steklenico na mizo in začel preštevati bankovce. »Kako ste lepd, čedni, kar rad vas imam, ljubčki moji!« Božal jih je in prebiral med prsti, gledal jih je proti luči, da so odsevali rdeče in zeleno. »O, pa težko sem vas dobil, seveda, ne zna vas vsak delati, in nevarno je! Oh, ljubčki moji, ne veste, kako je nevarno! Ne upa si vsak, skrivati vas moramo, oh. v ječo bi šla jaz in tisti, ki vas je naredil.« Naštel je celo vrsto novih bankovcev po deset goldinarjev, nekaj po sto, in celo dva tisočaka sta bila vmes. »Seveda niste dragi, ako bi vas lepo razpečal Presneto bi si pomagal, uh, kako bi si pomagal! Dolgove bi plačal, Toni bi dal doto, in sam bi se oženil. I, zakaj pa ne! Sto goldinarjev sem dal, sto goldinarjev poštenega denarja. Zadnjega volička sem moral dati iz hleva, da sem vas dobil. Gotovo se mi bo poplačalo, kadar vas zamenjam za dober denar. Ne vseh hkrati, lepo po malem, danes nekaj, jutri nekaj, tu malo, tam malo! Ha-ha-ha! Pa bom dobil nazaj denarce!« Iznova je prešteval bankovce, jih mešal in zopet vsakega posameznega vzel med prste, in vsakokrat so se mu zasvetile oči, ko mu je spolzel papirček na mizo. »Uh, pa daleč sem moral po vas, daleč dol pod Ljubljano, gor v tiste hribe, kjer bi mislil človek, da še brati ne znajo. Pa je tam presneto moder možek, prebrisan, dober možek. Kakšna sreča, da sem zvedel zanj! Saj pravim, zdajle mi luč sveti! Samo pametno delaj, previdno kupčuj, in tam, kjer te ne poznajo. Uh, če bi me zalotili! V ječo bi moral, zaprli bi me, da bi več ne videl belega dne! Dovolj vas je, ljubčki moji, ako greste vsi po svetu Srečno pot vam želim, da mi prinesete pravega, cesarskega denarja. Vsak na svojo stran morate, eden sem, drugi tja! Vas bom dal za volička, ki ga kupim v Kranju. Prodam ga pa v Ljubljani za dobre denarje. Pa bom bogat!« Udaril je s pestjo po mizi, in vsega je prevzela vesela misel. Zgrabil je steklenico in na točil. »Pa ga bomo pili, ne samo žganega, tudi vince bo teklo.« Segel je s prsti v lase, ki so bili že bolj redki, ter se popraskal po temenu in široko zazdehal; potem je začel zopet prebirati bankovce. Oslinil si je prste, da so glasno počili, ko je v naglici šel preko njih. »To so pa moje harmonike,« je rekel razposajeno. »Zdaj pa morate iti spat, ljubčki moji, v tale skriti kotiček vas spravim, kjer je za vas naibolj varno. Pa naj se vam lepo sanja, kako bomo šli na pot in poskusili srečo. Lahko noč. ljubčki moji!« Ko je varno zaklenil vratca v zidu in poskusil, ali je trdna ključavnica, je povesil glavo in začel v skrbeh hoditi po izbi. Priiel se ie z rokami za senca in premišlial. Kako mu je dejal tisti možak v Dolenjskih hribih? »Nič se ne boj. samo pogumno po kupciii! Nanii se malo. da boš zgovoren. Tako jih boš premotil, da se niko- mur še sanjalo ne bo, da niso bankovci tiskani v cesarski tiskarni.« Natočil je kozarec. »Nekaj kapljic tele pijačice mi da zdravje in moč, da sem bolj hraber, zakaj navsezadnje je stvar hudo nevarna. Presneto, ako me zalotijo orožniki! Uklenili bi me in vlekli med ljudmi kot razbojnika.« Stresel je z glavo, in kot bi se prestrašil zahrbtnih sovražnikov, je pogledal v okno. Zdelo se mu je, da so tisti trenutek zaškripala vrata, kot bi jih nekdo tiho odpiral. »Ali si ti, Tona?« Napeto je poslušal in nagnil glavo. »Nikogar ni, ali pa — mogoče je kdo nastavil ušesa in gledal v sobo?« Planil je proti mizi in pihnil luč. Za trenutek je obstal kot ukopan in še za-sopsti ni upal. Nenadoma se se stresle šipe, zašumela so zagrinjala na oknih, in oster zrak je zavel po sobi. »Veter je, nič ni, oh, vsake sapice se bojim!« V temi je zlezel za peč in se je odel z rjuho in staro očetovo suknjo. Obrnil se je nekajkrat po trdem ležišču, preden je zaprl oči. 2. Krevsova hiša je stala ob cesti koncem vasi kraj malega jarka, po katerem se je pretakal potoček. Prijetno je bilo okoli med drevjem, vse je bilo v zatišju in samoti ne daleč od gozda, ki se je vlekel za vrtom. Hiša je bila napol zidana in s slamo krita. Bila je vsa zakajena in trhla ter precej zanemarjena. Ni bila popolnoma zapuščena, čeprav se Jurij ni dosti brigal za gospodarstvo, in se je z njim ukvarjala sestra, ki mu je gospodinjila. Razen nje je bil pri hiši star hlapec, ki je delal in pomagal na polju, kadar se ni potepel za nekaj dni in izginil, da ga ni bilo na spregled. Jurij pa je hodil po sejmih, če se je mogel odtrgati od doma. Mešetaril je, in kar je pri tem zaslužil, je po navadi zapravil. Le včasi je prinesel sestri za sol ne-kai drobiža. Tisto jutro ga je počakala v veži. ko je že napravljen stopil pred njo. Kurila je v peči in je ravno pristavila mleko k žerjavici. Že navsezgodaj ie bila vsa potna po rjavem obrazu, in črnih las si še ni bila nogladila. ter je obstala pred njim goloelava in ieznih oči. »Križ božji. Jur. k.ie imaš pa vola? Kmalu bi se bila sesedla od strahu, ko sem stopila v hlev. Ali si ga zapil?« »O, dobro jutro, Tončka, pa smo presneto nasajeni! Ali smo slabo spali, ali nas je snoči ujezila stara Jernaška?« Veselo se je režal, ne da bi se zmenil za njeno togoto. »Le kar tako delaj, saj jo boš sebi na-godel. Jaz grem stran, le doto mi pripravi!« »A tako, Jernaška ti je dobila ženina ? Ali je zal, ali je bogat, no reci!« »Saj res, s čim pa naj gospodinjim, ako vse zapraviš! Povej, kje si pustil vola!« »Le tiho bodi, Tončra, še danes grem ponj. V Kranj grem, prvi ponedeljek je v mesecu, in gori se bo živine kar trlo. Pa kako lepe živine! Mogoče ti pripeljem oboje, pisanko in pisanca. Saj je dosti prostora v hlevu.« »Še dimo nam bodo vzeli, ako se boš samo po sejmih vlačil. So že hodili kupci po našem vrtu in cenili, koliko je vredna.« »Zakaj jih pa nisi s polenom! Kdor ima kaj zahtevati od nas, naj pride v hišo! Zdaj bom začel drugače, in ne vem, p g ej "O "g ca d o, P. o O.Š T3 V « -o fi o o 03 G> U « zaokroženo razvija glavne poteze v hrvatski povestaici vse od trenutka, ko je poslednji kralj Peter n. 1. 1102 zaklicali Finis Croatiae! pa do 1843, ko je vlada zabranila ilirsko ime (str. 68), oziroma nekoliko dalje. O vodji tega gibanja, osebno vplivnem Gaju, pravi, da njegov problem še danes ni povsem rešen: kaj in koliko je želel v politiki doseči. Kolikor pa je gojil obče znanih smotrov, jih je dosegel — razen enega: Slovencev in Srbov ni mogel pridobiti za svoj načrt. Avstrijski Srbi — drugih ni bilo mogoče na glas upoštevati — so s krepko večino zavrnili ilirsko ime. ker jim je bilo tuje in so menili, da z očuvanjem srbstva ohranijo sebe za bodoče združenje s kneževino Srbijo... O Slovencih pa se je Kopitar nadejal, da bodo hrvatske kajkavce stlačili v slovensko jezično in narodno skupino, kakor je Miklošič poskušal, da celo jezik svetih bratov s panonsko teorijo slovenizira (75), toda ta naučna zmota je že dolgo zavržena (35). Navzlic temu priznava Je-žič: »Slovenci su ustrajnim radom na di-zanju nacionalne kulture, a na osnovi svog slovenačkog jezika, uspjeli. da se uspješno od'rvaju teškim navalama trajnih nasto-janja germanizacije; oni su čak uspjeli da pobude poštovanje i svojih najljučih pro-tivnika. pa da i do dana današnjega osigu-raju impozantan kulturni razvoj, visoku nacionalnu svijest i dostojan položaj slo-venskome narodu« (52). Spotoma je pisec popravil neke »skupnice«, n pr to. da baje srednji vek ni poznal narodnostnega pokreta. Francozi so zadnja leta že večkrat pobijali tako trdi- jati, pa se je premislil. Nedolžno se je zasmejal in ga udaril po rami. »Vi ste pa res šaljivec, da vam ni para. Oh, kar dajte mi kaj takšnega blaga, vse vam razmenjam. To bi se imenitno imela! Oh, križana nebesa!« Zakrohotal se je, na vso moč se je delal veselega, ali pri srcu mu ni bilo tako. Togota je rastla v njem, najrajši bd bil podrl in zabil v tla njega, ki mu je zbudil vest. DALJE DR. SLAVKO JE2IC tev, kažoč na Ivanko d' Arcovo. Razložil je paradoksni pojav,. kako je mogel biti zaveden hrvatski plemič N. Zrinski odličen madžarski pesnik, kar bi bilo pozneje v dobi madžaronov (skraja »madžaroima-ni«) nemogoče. Kako da se je Zagreb ogrel za ilirizem, ta panslavizem v minijaturi (61), pomoč ženstva po Draškovičevi brošuri (64—65), evo nekaj posebno privlačnih poglavij. Glede jezika sem se tu pa tam malo spotaknil: prenešen (14), ponekod stoji prav: prenesen; germanizem: tomu nije tako (9) se da po Rožičevem priročniku »Barbarizmi« 2 izd. str. 68 popraviti. Enako zaboraviti (čekati) na, početi se (12). Nekateri nemSizmi so se korenito ustalili in prehajajo tudi v slovenščino od vzhoda. A. D. ZAROTA ZOPER SVET m „ „ ^ AVrORlZlRAN PREVOD T V O ČEKE ESSAD BEG R O J S G 26. oktobra 1917 je Troc-ki na seji petrograjskega sovjeta slovesno proglasil patetični stavek: »Začasna vlada ne obstoja več, naj živi sovjetska sila!«1 Istočasno so izjavili redki bolj-ševiški listi v Petrogradu, P da je napočila zlata doba.2 Od zdaj naprej naj bi ne bilo nobene vojne, nobenega umora in siromaštva več. Vse meje, politične in gospodarske, naj bi odpadle, prav tako naj bi se U odpravil denar. — Med ogromnim prebivalstvom prve socialistične države na svetu naj bi zavladali mir, enakost in blagostanje. Edino prava načela marksizma, ki so bila do sedaj napisana le v debelih zaprašenih učnih knjigah bodočega odrešenja, naj bi se zdaj po vseh pravilih znanosti svobodno razvila. V Petrogradu, po finskih vaseh njegove okolice, na vsem tedaj še nikakor ne preobsežnem ozemlju sovjetske republike še ni bilo nobenih znankov o začetku nove dobe. V malih sobah Smolnijevega zavoda, kjer je bil sedež nove vlade, so sedeli komisarji in se bali. Prav nič jim ni še bilo jasno, ali so že na vladi ali še ne. Na ozemlju republike jih je priznavalo komaj nekaj polkov rdeče garde. Uradniki so stavkali, banka ni izplačevala naročil nove vlade, davki so prenehali, ministrstva in vsi uradi so bili zaprti. Nekje v istem mestu je zborovala tudi pravkar strmoglavljena začasna vlada. S svoje strani je še izplačevala uradnikom plače ter se teoretično neoporečno in strogo birokratsko po vseh pravilih državniške vede skupno z ostanki senata posvetovala o korakih za rešitev domovine in revolucije.3) Kdo je 1 Prim. Lev Trocki: »Moje življenje«, Berlin, S. Fischer Verlag. 2 Prim. »Der Arbeiter und Soldat« od 28. X. 1917 in »Pravda« od 25. X. 1917. 3) Dimitrijevski: Stalin, Založba Strela, Berlin 1930. — Sšteinberg: Das moralische Antlitz der Revolution. ESSAD BEG tedaj vladal nad Rusijo, je bilo popolnoma nejasno. Nobena od obeh vlad ni bila v položaju izvajati svojo moč. Resnično moč so imeli v tistih dneh oni, ki so imeli orožje v rokah in ki so ga znali uporabljati. To so bili pred vsem mornarji, vojaški ubežniki in del množice, ki se je oborožil. To nižje ljudstvo je izvajalo svojo moč seveda samo v eni smeri. Uresničevalo je Leninov teoretični nauk: »Ropajte uropano« in ono prastaro geslo vseh ruskih upornikov: »Vi ste pili našo kri, zdaj hočemo mi piti vašo!« V novi vladi še ni bilo nobenega, ki bi upal uresničiti to lahkomiselno izrečeno načelo. Novi gospodje se niso še sprijaznili z mislijo terorja, saj se je večina njih komaj vrnila iz najmirnejših evropskih dežel, iz Švice ali iz Skandinavije. Bili so bolj teoretiki in učenjaki kakor pa revolucionarni praktiki. Vsakdanjih poslov niso poznali, še manj pa policijskih nalog države. Upali so kratko malo, da se bodo njihova teoretična načela z naredbami in časniškimi članki uveljavila tudi v praksi. Drugače je mislila cesta, ki je hotela ropati in moriti. Stoletna uporniška sila ruskega ljudstva se je morala sprostiti v spontanih izlivih živalskih grozodejstev. Rdeči teror boljševizma se je razvil iz ljudstva samega. Začeli so mornarji iz Kronstata. Nekega oblačnega, mrzlega popolneva so gnali sive admirale z zlatimi epuletami, korenjaške častnike in mladeniške mornariške kadete po ulicah trdnjave ter jih pometali v morje. Komur se je posrečila rešitev, tega so v naslednjih dneh ali linčali ali pa so ga privedli na ladjo ter ga potem vrgli v morje. Petrograj-ska druhal je z veseljem sprejela vest o izbruhu terorja. V eni izmed dvoran državne bolnice v Petrogradu sta ležala tiste dni dva starejša bolna gospoda: bivša liberalna ministra Kokoškin in Sigarjov. Oba sta bila hudo bolna, oba izmed najboljših glav ruske liberalne inteligence, oba ministra v začasni vladi. Ponoči je vdrla v bolnico pod vodstvom mornarjev petro-grajska druhal, ki je vlekla oba bolna starca na umazano in mokro cesto, kjer ju je množica raztrgala na kose.4) Tako se je začel teror v Petrogradu. Ta brutalnost je vznemirila celo sovjetsko vlado, ki je zahtevala od mornarjev, da ji izroče povzročitelje tega zločina. Toda mornarji so vladino zahtevo odklonili: »Hočete biti ljudska vlada,« so odgovorili, »pa ste proti ljudski pravičnosti!« Vlada ni zahtevala več, kajti mornarji so gledali nanjo mrko in preteče, ker so se zavedali svoje moči. Ljudska mržnja se ni ustavila samo pri ministrih, višjih častnikih in uradnikih. V prvih dneh sovjetske vlade se je ustavil stroj uprave, policije in sodišča, kar je povzročilo velik porast tatvin, ropov in umorov. Petrograjske ulice ponoči niso bile razsvetljene, na vogalih so oprezovale temne postave, ki so slačile mimoidočim obleke ter vdirale v trgovine in stanovanja. Nihče ni vedel ali so ti razbojniki zastopniki nove vlade ali pa delajo na svojo pest. Mornarji in pe-trograjska druhal seveda niso hoteli deliti svojega plena, strmoglavljene cari-stične države, z roparji, ki niso bili razredno zavedni. Zato so napovedali roparjem vojno ter so vsakega še tako malega tata in celo žeparja raztrgali na kose. Vsak dan so se videli prizori, kako so mornarji ali delavci vodili na zamrz-. njeno Nevo tatove in jih rinili v odprtine. Pri tem se je zbirala na ledu množica, ki se je zabavala s smrtnimi napori potapljajočih ter ugibala, kolikokrat 4) Miljukov: Zgodovina druge ruske re- volucije, Berlin 1924. se bo ta ali oni še pokazal nad ledom. V Petrogradu so bili dnevno umori in nihče ni mogel ugotoviti imen morilcev in umorjenih. Policije ni bilo, sodišča tudi ne, pred vsem pa nobene vlade, ki bi bila sposobna napraviti konec temu zločinstvu. V vladnih prostorih so še zmerom zborovali komisarji, ki se niso mogli zediniti glede teoretičnih pogojev svoje praktične oblasti. Odgovornost, ki je tako nenadno padla nanje, jih je težila ter so za Leninovim hrbtom skušali doseči koalicijo z drugimi socialističnimi strankami, da bi zmanjšali svojo odgovornost. Nekateri člani nove vlade, med njimi tudi Kemenev, Zinovjev, Rjasa-nov in Rikov, so poslali Leninu pismo, v katerem so izjavili med drugim: »Ne moremo odobravati politike, ki se vodi zoper večino proletariata in armade. Zahtevamo sestavo socialistične vlade, ki bo obstojala iz vseh sovjetskih strank. Mnenja smo, da je razen te poti samo še ena: ohranitev čiste boljševiške vlade s sredstvi političnega terorja. Na to pot ne moremo in nočemo stopiti.. .5) Med komisarji samimi torej ni bilo edinosti in soglasja. Tudi armada, ali bolje njeni ostanki, ni hotela priznavati nove vlade. Meščanstvo in uradništvo je bilo v odkriti opoziciji, po ulicah prestolnice pa je divjala druhal. Takšen je bil položaj sovjetske vlade v prvih mesecih njenega obstoja. Celo Lenin si je bil na jasnem, da so dnevi njegovega gospostva v teh okoliščinah šteti. On je bil prvi, ki je iznašel uspešno sredstvo zoper sovražnike. Ko je čital pismo komisarjev, ki so podali ostavko, je zaklical ves jezen: »Izključili jih bomo iz stranke ter jih aretirali!« Stalin, ki je bil baš navzočen, pa je pristavil: »Morda tudi ustrelili!«0) Tako je padla beseda, naslovljena prvič na tovariše, ki naj bi odslej določevala usodo Rusije: Ustreliti! Ta beseda ni bila všeč večini strankinih tovarišev, ki so preživeli cela desetletja v Evropi. Leninov sklep, da je treba vladati s terorističnimi sredstvi, je vedno bolj odločeval. »Pot terorja,« je rekel, »je naša edina in neobhodno potrebna pot, ali morda mislite, da bomo brez brutalnega revolucionarnega terorja sploh zmagali?« »To je bila doba,« je rekel Trocki, »ko je Lenin pri vsaki primerni priložnosti skuša! vcepiti tovarišem neobhodnost terorja.«7) Gl. Dimitrijevski: Stalin, Berlin 1924. «) Dimitrijevski: Stalin. Tro.cki: Moje življenje, Dimitrijevski: Stalin. ESKIMI IN CIVILIZACIJA / " »1 ivljenje med prebivalci viso-^r kega severa je zaradi težkih f življenjskih pogojev popoino-a /\ ma svojevrstno in v nekaterih ozirih skoraj nepojmljivo za civiliziranega Evropca. Najbolj znani in najbolj razširjeni so med njimi Eskimi, o katerih nam znani potopisec Colin Ross v knjigi »Križem po Arktidi« odkriva nekatere posebnosti, ki jim civilizirani svet na splošno ne posveča potrebne pozornosti. Eskimi in sploh vsa plemena na severu so nenavadno zdravi rodovi, o čemer se skoraj z obžalovanjem pritožujejo vsi zdravniki, ki jih vlada sem in tja pošilja med nje. Zdi se, da tudi ne bo drugače vse dotlej, dokler civilizacija ne bo zanesla tjakaj nalezljivih bolezni in se Eskimi ne bodo še bolj priučili evropske obleke in prehrane, ki sta za ostro podnebje in življenjski način teh severnjakov vse prej kot primerna. Tako so med drugimi dobrinami civilizacije celo elektrika, rontgen in bolnice sploh za Eskime naprave zelo dvomljivih koristi. Nežni Eskim se v bolnici še bolj razneži in posledica je, tla je — če traja nega dovolj dolgo — za življenje med svojimi rojaki nesposoben. V bolnici ga privadijo na razne udobnosti, ki se niti od daleč ne dajo spraviti v sklad z zahtevami, ki jim mora biti kos doma v roditeljskem ša-toru. V bolnici živi kot princ; ob strani sta mu dve sestri in še dva domačina, tako da res ni čudno, če ga spravijo na noge kot »večnega bolnika«. Vsi polarni raziskovalci, ki so na svojih pohodih zndeli oh Eskime, zaključujejo svoje doživljaje ž njimi z željo, naj bi jih nikoli ne dosegla — civilizacija. Ta želja Da se žal ni izpolnila in prav malo je še pristašev tega plemena, ki bi jih ne bil že zaiel val civilizacijo Sreča ie še, da jo prišel do niih razmeroma pozno in je širjenje njenih blagoslovov — vsni na kanadskih tleh — v rokah preudarne kanadske vlarlp ki ie leno poskrbela. da ostanejo Eskimom čimbolj ohranjeni vsi davni običaii in pogoji za življenje. Ce se hočp doseči. ta smoter, ie treba Eskimom nrpd vsem orpf-ppiti «ol=ki obisk in zdravlienie v bolnicah Bal v teh dveh smereh pa najbrže tudi kanadska vlada ne bo mogla biti dovolj ESKIMSKA LEPOTICA vztrajna, dasi se zaveda, da so končne posledice šolanja in zdravljenja za te žilave naseljence krutega severa večinoma pogubne Saj je končno tudi barbarsko odreči jim vse te dobrote, toda zanje je takšno »barbarstvo* večja dobrina. Evropska šola eskimske dece ne more »naučiti tega, kar potrebuje za življenje, v katero se mora spet povrniti in v kateremu mora ostati po volji kanadske vlade. Učinek je baš obraten. In z zdravniško preskrbo — ni mnogo boljše! Kjer je potrebno in izvedljivo, na.j se Eskimu omogoči zdravlienje pri zdravniku ali v bolnici Toda evropski zdravniki ne bi smeli pozabiti, da živi preprosti Eskim v poeroiih in okoliščinah. v katerih ip šp f«kn skrbna zdravniška nega bolj v škodo kot korist, posebno če je samo zasilna, kakor v teh kraiih ne more biti drugačna. Eskimsko telo ima še v sebi vso zdravilno moč živali, eskimska žena vso odpornost zdrave in močne živali. Mlada eskimska mati se sama _ ko se ji bliža težka ura — umakne v šntor, rodi brez tuip nomnči in vstane običajno ŠP istega t;pr snpt 0"ravb'a vsatriflnie posle Svoje dete doji tri do pet let. Toda naotonili so že kanadski vladni zdravrnlH Vi so sp vrnili oovpimU^ k^nipv, 7 7a^»fpvo nii Ki ooVimatji mafi dobivala po porodu kondenzirano mle- al 21 ko, sadne sokove in kekse ter tako odstavila dete že po 9 mesecih; s tem — pravijo — bi štedila sebe in svoje moči, ki jih troši zaradi dolgoletnega dojenja. Toda prav odtod izvira ona nerazumljiva odporna moč eskimskega otroka, prav odtod črpa one čudovite sile, da v najnežnejši dobi s starši vred prenaža vse napore neusmiljenega podnebja in ga mati lahko ob 30 ali 40 stopinjah mraza golega pusti na prostem. To dolgoletno dojenje je tudi naravna zapreka, da bi število rojstev zraslo preko mere, ki bi v severnih krajih ne bila znosna. Eskimi so tako nežni roditelji kot vsa najbolj preprosta plemena. Toda že sedaj morajo sem in tja poseči po najstrašnejšem sredstvu, če se družina pomnoži tako, da je roditelji ne morejo več vzdrževati. Žrtve tega odstranjevanja so — kakor pri Kitajcih — deklice; zadušijo jih takoj po porodu, še preden jim dajo imena, ker do tedaj po njihovem še nimajo duše. Deček zraste v lovca in lahko sam skrbi za sebe, pomaga pa tudi staršem, ko ostarijo. Deklici pa je treba rednika. Ker pa tudi moški ne more biti brez tovariša in je zaradi umorov novorojenih deklic število ženskih mnogo manjše, je običaj, da otroke zaročijo še pred rojstvom... Ce pa tudi o porodu ni nikjer v bližini snubca in starši še nimajo sina, se izvrši nad novorojenko strašna usoda. Kakor je ta običaj za naše pojme pretresljiv, je vendar samo posledica trdih in neizprosnih naravnih zakonov, ki vladajo nad tem plemenom. Če šteje družina le enega člana več pri jedi, so v nevarnosti za življenje vsi ostali. Razen tega potrebuje Eskim za življenje na tem svetu sina kakor ga potrebuje Kitajec za življenje po smrti. Zaradi tega najde vdova s sinom lažje smibca kot dekle; kdor ima sina, je preskrbljen za starost. Ganljivo je na primer opazovati, kako ti »divjaki« skrbe za ostarele: neredko se vidijo mladi ljudje, ki na hrbtu prenašajo svoje starše s čolnov v šatore, pa spet odtod nazaj v čolne. Seveda pa tudi stari ljudje cenijo svojo mladino, če vidijo — tudi ti primeri niso redki _ da je njihovo breme za mlade prehudo, ee prosto-volino poslovijo od sveta. Vse to je za nas tuie in odvratno in že čitanje takšnih stvari je povsem drugačno kot opazovanje. Toda, vsaka življenjska oblika, ki jo je nekje ustvarila narava, je celota zase; če ji odvzamemo le del, se začne polagoma rušiti. Zato je bil tudi učinek evropske civilizacije pri vseh preprostih narodih tako usoden. Zajela jih je v času, ko je bila Evropa prepričana, da jih bo osrečila, toda zdaj je že znano, da je bila prinesla najmanj toliko blagoslova kot prekletstva. Toda spoznanje je prišlo prepozno! Velika večina preprostih narodov je že iztrebljena aLi sploh uničena, zastrupljena in ponižana v siromašne lutke belega človeka. Eskimi so edini med maloštevilnimi naravnimi narodi, ki jih še ni uničila življenska oblika in svetovna slika civilizacije. Gotovo bo tudi zanje prišel čas, ko bodo klonili v oklepu evropsko-ameriške civilizacije, ki postaja iz leta v leto tesnejši. Upanje pa je, da se bo to spremenilo počasi in postopoma ter bodo Eskimi, ki so za dokončno osvojitev in odkritje polarnih ozemelj civiliziranemu svetu neobhodno potrebni, še dolgo ostali ta-, ko zdravi in odporni, kakor jih je ustvarila najboljša mati _ narava, str STRUPENE KUŠCARICE Te kuščarice najdemo samo v Gran Chacu, to je v ozemlju, za katero se v zadnjih letih krvavo borita južnoameriški državi Bolivija in Paraguay. Taka kuačari-ca postane dolga do sedemdeset centimetrov in ima kakor igla ostre koničaste zobe. Njen ugriz je skoro vedno smrtonosen. In poleg tega ima ta kuščarica še lastnost, da hodi samo ponoči na ropar- B. Zimmermann: TKALKA (lesorez) ske in morilske pohode. ŽENSKA ospodična Hester Stanhope je oseba, ki je zamamila že nekajkrat pesnike in pisatelje. Med zadnjimi je P. Benoit. Gospa Jo-an Haslip je nedavno objavila, nje življenjepis. Ob koncu 18. stol. se je Hester rodila prenapetemu, napol blaznemu očetu na gradu v Kentski grofiji. Njen, oče, pristaš francoske prekucije, se je delal najhujšega jakobinca in se dal ogovarjati »državljan Stanhope«, kar pa ga ni o-viralo, da ne bi bil nastopal v svoji okolici kot neznosen trinog. Njegova hči. obenem nečakinja velikega Viljema Pitita, je podedovala njegov značaj in njegovo prenapetost. Bila je nadarjena, ne pa kdove kaj učena. Ko ji je dvoril Mihael Bruce, ga je nekoč vprašala: »Kdo za vraga je bil Teokrit?« Zaljubljenec se ni mogel ubraniti odgovoru: »Gospa, ne vem, kaj naj bolj občudujem, vaš izredni bistre ali vašo izredno nevednost.« Čudno jo je vleklo k napol prismojenim ljudem, kakršni so bili lord Camelford, kri-čač Loustenau, krvnik Hamady na Libanonu. Njena narava ni prenašala nobenih spon in vedno je živela izven vseh družabnih oblik, že v rani mladosti je zapisala: »Da smem le jaz po svoji volji ravnati, potem mi je vse eno, ali tudi drugi delajo po svoje.« Z ostrim jezikom si je nakopala mnogo sovraštva. Tako je bila po smrti svoje babice brez zaščite. Ko se je njen stric V. Pitt 1. 1804 vrnil v državno službo, jo je doletela sijajna, čeprav kratka vloga: kot gospodinja je sprejemala goste v hiši strica, ministrskega predsednika. Po njegovi smrti (1806) je pasla dolgčas, nato pa pričela tavati po svetu. Trideset let je prebila po Vzhodu. Hester je obiskala Carigrad, Damask Hamah itd. »Pricvrknjena Angležinja« je dosegla velik uspeh pri iztočnih narodih Veljala je za prav bogato in sprejemali so jo kakor kraljico. Posebno Turki so jo čislali. Menda jim je ugajala nje samozavest in možatost. Ko jo je zadel brodolom v Egejskem morju, ko so jo sredi puščave pustili izdajalski vodniki, ko je hudo zbolela v Džunu, ko jo je preganjal paša Ibrahim. se ni dala potreti in je "kljubovala usodi. Višek njenega življenja je bil pač njen prihod v Paimiro. Ivana Haslipova takole popisuje njen triumf: Na podstavcih stebrov so stala najkrasnejša dekleta dežele, ostre prsi in vitka bedra so jim bile komaj zastrte s tenčico. Ene so držale vence, druge so vihtele palme. Ko se je lady Hester približala živemu plotu, je vse oka-menelo vpričo nje, za njo pa so se mladenke usipale v sprevod plesačic. Pod slavolokom, ki ga je dala postaviti Zenobija na. proslavo svojim zmagam v Egiptu, je sprevod obstal in najlepša zagorela soha ODISEJA Lady Hester Stanhope je stopila s svojega podstavca ter položila gospodični Hesteri krono na glavo, medtem ko so stari in odlični možje peli hvalnice, mladina pa je vmes svirala. Petnajst sto oseb jo je klicalo »Melika«. ★ Ali je bdla lady Stanhopeova zares prismuknjena? Obilo črnila so raziskovalci o tem že porabili, toda zastavka niso rešili — kakor tudi Hamletovega ne. Gotovo pa je to, da se je po kužni bolezni, ki jo je prebila 1. 1814, vedla čedalje bolj zmedeno. Vdajala se je vražam, se ukvarjala z okul-tizmom, nemara z mrvico hvastaštva. Takrat, ko je Napoleon pobegnil z Elbe, je začela brskati po namišljenih zakladih v Askalonu. Postala je žrtev halucinacije, blodnega privida in prisluha, kakor da ji je sojeno stopiti kot Mesija v Jeruzalem. Njen srd na Anglijo in Evropo se je prelevil v progonsko blaznost. Potratnost in popolno neumevanje istinitosti sta jo spravili na beraško palico. Pridružila se Je su-šica, ki jo je izpodjedala. S 44. leti je bila brez prijateljev v obupnem položaju. Z jekleno voljo pa je nadaljevala svoje sanje o vladanju Imenititi se je znala celo možem kot Lamartine. V Šidonu mu je povedala, da je po svojih prednikih orienta- G iec: Alah-martin! nekaj smešnega in obenem turobnega je v zadnji njeni sliki, ko na svoji trdnjavi v Džunu izziva pašo Ibra-hima in podžiga Druze na upor. Padla je v boju proti nemilemu s »vragu, ki je bil neprimerno močnejši. Takšno je bilo življenje libanonske kraljice. Vredno ga je čitati v celoti. N. K. TEHNIČNI OBZORNIK DALJNOGLED, MERILEC VISOKIH TEMPERATUR Meritev visokih temperatur v območju 1000 do 2000 stopinj je v mnogih industrijah neodložljiva operacija. Saj je na pri. mer v keramični industriji, ki izdeluje porcelan in kamenino, vsako prekoračenje prave temperature izdelkom v kvar ter povzroča povrh še dokajšno potrato goriva. Tudi v železarskih industrijah je važna temperatura: v Tomaževi hruški ali marti-narici, kjer je od nje odvisna in važna kakovost ■vlitih predmetov, v valjarni, kovač-nici in varilnici, kjer zavisi od nje trdnost, žitkost in odpornost obdelane tvarine. telesa. Na posebnem ampermetru lahko neposredno nato odčitamo temperaturo. Ker pa je ta način ureditve upora neokreten — opazovalec mora namreč imeti električni upor in merilec obešena preko vratu — so v najnovejšem času poenostavili opisani pirometer. Odpravili so električni upor z merilcem tokovne jakosti vred ter ju nadomestili s sivo obarvanim prozornim klinom, ki ga more opazovalec z lahkoto premikati pred objektivom, dokler se barva na ta način oslabljene svetlobe z žarečega telesa ne ujema z barvo nitke. Temperaturo more opazovalec odčitati nato kar na klinu. Do sedaj so si pomagali mojstri in delavci v plavžih in drugih obratih z opazovanjem barv segretih snovi ter iz njih z laiku vprav nedojemljivo spretnostjo določali temperaturo temnordečega, rumenega ali svetlo žarečega telesa. Ni čuda, da je skušala ta način določevanja temperature uporabiti tudi tehnika pri zasnovi znanstveno neovrgljivega ter praktično uporabljivega postopka za meritev visokih temperatur. Novi postopek sličl v bistvu merjenju svetlobne jakosti, kjer primerjamo svetlobo normalne s>veče z žarnico ali drugim svetilom s tem, da premikamo obe svetili vsaksebi, dokler ne dobimo na primerni zaslonki od obeh svetil enako svetli lisi; iz razdalje svetil od zaslonke izračunamo nato jakost svetlobe. Mesto normalne sveče uporabljamo pri meritvi visokih temperatur žarečo nitko električne žarnice. Da si opazovanje — oziroma primerjanje — nitke in žareče snovi čim bolj olajšamo je vdelana žarnica v daljnogled, s katerim opazujemo. Pri opazovanju moramo toliko časa spreminjati barvo nitke, da se ujema z barvo žarečega Ne da bi se spuščali v podrobno razlago orisanega pirometra, naj samo omenimo, da mu peresna teža 600 gTamov, uporaba Poenostavljeni pirometer navadne žepne baterije za segretje nitke' ter velika natančnost (nekaj promilov) obetajo stalno uporabo v plavžarskih, steklarskih in sličnih industrijah. tma a) leča objektiva b) čadavo steklo c) svetilka (11 leča okularja c) rdeče steklo t) reostat (upor) g) merilec tokovne jakosti h) vir el. toka Shematska slika pirometra z žarilno nitko HIŠNI TELEFON V večjih stanovanjih, v rokodelskih in obrtniških obratih ter v vilah in enodružinskih hišah vidimo še danes tu pa tam govorilno cev, ki veže kuhinjo z jedilnico, prodajalno z delavnico ali stanovanje z obrtniškimi prostori. To predpotopno sredstvo ni mogel še nadomestiti hišni telefon zaradi tega, ker ga sploh ni bilo. Industrija je namreč temu dokaj važnemu dvema krajema, oddaljenima največ 500 metrov. Nova priprava je zelo enostavna; kot električen vir ji zadošča običajna žepna baterija. Napeljavo nove in trajne telefonske zveze, ki obstaja iz štirih žic, more s pridom izvršiti vsak lajik. Podrobnosti o novem telefonu nam posreduje slika. Na njej vidimo ročni govorilni aparat in škatlico s stikalom za signaliziranje. (tma) sredstvu za medsebojen sporazum posvečala vse premalo pažnje. Izdelovala ga je namreč le kot igračo, ki ni bila niti zanesljiva še manj pa dalj časa uporabna. Tej pomanjkljivosti namerava odpomo-či nov hišni telefon, s katerim bo omogočena zanesljiva telefonska zveza med KMETIJSTVO IN TEHNIKA Posredna povzročiteljica mnogih nesreč na deželi je tema Saj so vse nesreče, ki se izvrše v temi, mnogo večje od onih podnevi. Tudi pri izbruhu požara, kjer mora posredovati gasilstvo, ali pri poplavah je nezadostna razsvetljava dvorišč in vhodov že večkrat povzročila velike gmotne izgube in zahtevala celo človeške žrtve. Dvorišče mora biti razsvetljeno na ta način, da ga je moči pregledati z dohodom k posameznim poslopjem vred (slika 1). Najsmotrenejša je razsvetljava tedaj, ko je luč pritrjena neposredno nad S temi predlogi nikakor ni obdelana vsa na prostem nameščena razsvetljava, ki jo rabijo podeželska dvorišča in vrtovi. Podana sta le opozorilo in načrt, kako naj bi v posameznem primeru razsvetljava bila, da bi se z njo s pridom upirali mno- posameznimi vhodnimi vrati. Ta način napeljave luči je še posebno enostaven zaradi tega, ker je električna napeljava že itak v poslopju (slika 2). Paziti moramo tudi na dobro razsvetljavo glavnih vhodnih vrat (slika 3). goterim nesrečam, ki neusmiljeno napadajo baš našo vas. (tma) t SI. 3. ČLOVEK MANJ POHIŠTVA _ VEČ PROSTORA Manj pohištva — več prostora, to je načelo današnjega modernega človeka. Morda je prav današnja nemirna doba pripomogla k temu, da išče sodobni človek mirnih oblik v svojem domu, kjer se telo in duh spočijeta od vnanjega hrupa in pehanja. Temeljito pomesti od časa do časa svoj dom, odstraniti iz stanovanja vse, kar je nepotrebnega in preživljenega, otresti se vseh sentimentalnih spominčkov in jih magari IN DOM vešena, ne da se o tem kdo ve kaj razpravljati. Današnjo ženo okupira marsikaj izven doma, o čemer se ženam pretekle dobe ni sanjalo ni. Koliko žen-gospodinj je zaposlenih v javnosti, na katerih pa kljub temu leži vsa odgovornost domačega gospodinjstva. Razumljivo je tedaj, da bi današnja žena ne mogla zmagovati tega in onega, če bi ne bilo v gospodinjstvu toliko poenostavljenja, posebno v opremi. Pospravljanje stanovanja z gladkim, preprostim toda elegantnim pohištvom, ki ga je Odlična lepota neprenapolnjene sobe zabiti v zaboj in hraniti v podstrešju, sebi pa narediti več prostora v stanovanju, postaviti vanje le to, kar potrebujemo, to je zahteva današnjega časa. človek v resnici mnogo manj potrebuje, kakor si domišlja, čeprav luksuz današnjega časa v marsičem nadkriljuje razkošje pretekle dobe, se je vendar v tem pogledu marsikaj izpremenilo. človek je postal pred vsem bolj praktičen. Ne mara zagate v svojem stanovanju, hoče prostora, zraka in sonca in prav zato je poenostavil opremo. Današnja gospodinja ni samo za to tu, da ometa stene, pometa in svetloliči pode, briše prah s pohištva in ga po zamotanih rezbarijah in okraskih izlizuje s čopičem. Življenje zahteva dandanes več od nje. če je bilo našim babicam edina briga kuhanje in pospravljanje, je to današnji gospodinji skoraj postranska zadeva, ki pa mora biti vsekako z vso vestnostjo in natančnostjo po sobah le toliko, kolikor ga je res potreba, ;'e kmalu opravljeno. 2al, je še mnogo ljudi, ki se ne morejo sprijazniti s temi modernimi nazori, ne morda zato, ker bi ne uvideli prednosti in lepote v tem, marveč iz enostavnega razloga, ker imajo še iz »boljših« časov ta ali oni del pohištva, ki ga iz neke pietete nočejo umakniti iz prenapolnjenega stanovanja. In vendar, ko bi se taka gospodinja enkrat odločila in bi temeljito pospravila in odpravila nepotrebno navlako, bi se sama čudila, kakšen uspeh, odnosno efekt bi dosegla v svojem stanovanju, s svojim čeprav nemodernim pohištvom, če bi ga namestila po sobah le toliko, kolikor ga je res treba, čudila bi se, koliko manj dela bi bilo s pospravljanjem, koliko manj zagaten, pač pa svetal in zračen bi postal dom. L D.-U. 58 * A H BS PROBLEM 104 E. B. C oo k (1868) Mat v 4 potezah. Rešitev problema 102 1. Lg-7-HM!, Le3 : d4 (a) 2. e2—e4 mat. 1. d7—d6 (b) 2. Dc7—c4 mat. 1. ... Tb2—b5 (c), Dc7—b7 {nat. Izločitev obeh črnih tekačev. Rešitev problema 103 1. Tb7—h7, Kd4—d5 2. d6—d7, Kd5—c6 ali e6 (a) 3. d7—d8T!, Kb6 ali f6 4. Td8— d6 mat 2.....Kd5—d6 (b) 3. d7--d8S!, Kd6—d5 4. Th7—d7 mat 1.....Kd4—d3 2. Kb4—b3!, Kd3—d2(a) 3. Th7—hI poleg 4. Tdl mat 2____Kd3—d4 3. Th7—h5 poleg 4. Td5 mat. ZA MISLECE C;LAVE 196 Sonce nad cesto Postavimo, da stoji sonce točno nad srednjo osjo ceste. Ali sta potem obžarjeni obe fronti hiš? 197 Razdelitev kota v tri dele Razdelitev kota v tri enake dele je z ravnilom in šestilom nemogoče. A vendar moremo ploščino med obema krakoma kota in pripadajočim krožnim lokom na najpreprostejši način razdeliti v tri enake dele. Kako? Rešit »v k ?t. 3f>3 (Miza, ki se maje) Ta.iUi.ii miza se sploh ne maje. Rešitev k št. 194 (Tekma London-Melbourne) Letalec ne bi priletel morda v London, temveč na Južni tečaj! Rešitev k št. 195 (Kako je to mogoče?) Pokojnikov oče se je poročil prvič z 19. letom. V 20. letu je dobil prvega sina, ki je umrl še isto leto. Drugi očetov zakon je ostal brez otrok. V 75. letu se je tretjič poročil in je dobil tedaj sina, ki je umrl sedaj v 94. letu. Tako sta na nagrobnem kamnu v resnici letnici 1784 in 1934 kot letnici amrti dveh bratov. IZ MODERNE MEDICINE Zoper vnetje in zagačenje življa po operacijah priporočajo preparate iz ščitne žleze. Zoper nespečnost priporočajo vodno zdravljenje, posebno vroče ali izmenljive vroče in hladne nožne kopeli, mokre nogavice pod suhimi in v težjih primerih, če ni srce v nevarnosti, mlačne omote vsega telesa. Niponski zdravniki imenujejo obkladke gorčične moke »nekrvavo puščanje krvi«. Pokvarierto kri odvajajo namreč v glavni organ, odkoder se strupene snovi hitro izločijo i/ telesa. Obenem krepijo odpornost zoper kužne bolezni. Udobnejše je polaganje primerno velikih kosov gorčičnega papirja na telo. NEKAJ ZA VSE Otroke do drugega leta pustimo pri temperaturah pod ničlo rajši doma, dve-do šestletne lahko vodimo v zmernem mrazu (—2 do —4 stop.) na prosto. Posebno \ažno pa je, da okopljemo otroke v zadostno ogretih prostorih, ker se pri kopanju še lažje prehladijo. Novorojenčki zahtevajo sploh toplote. Črnih ali temnih zob si ne smemo čistiti sami z močnimi kemičnimi snovmi ali s trdimi krtačkami in različnimi praški ter pastami te vrste, ker bi si zobe še bolj pokvarili. Najbolje je, da jih damo strokovno očistiti po zobozdravniku in potem pazimo, da nam spet ne očrnijo. Ves srednji vek so zdravniki svoje recepte sporočali lekarnarjem ustno, ker j« bil papir takrat zelo redek in drag. Prvo monografijo o črnih kozah in ošpicah je napisal arabski zdravnik Ra-zes (850.—930.). Hipokrata imenujejo »očeta zdravilstva«, Dioskorida pa »očeta znanosti o lečilihc. V Sofiji so z eksperimenti na živalih potrdili staro domnevo, da povzročajo koščiei kopirnega svinčnika v želodca želodčne ftttklinft. H U M R »Zakaj igraš klavir, ali nimaš radia?« (» Sondagsnisse Strix«) Astronomija »Ali je tista zvezda Venera?« — »Ne, to je Mars!« — »Ne razumem, kako ju moreš ločiti na takšno daljavo!« On že ve »Oprostite, da vas nisem pozdravil, ko sem vas včeraj srečal v parku, Nisem vas spoznal.« »Kako pa veste, da sem bil jaz?« Škotska Mož iz Aberdeena je prišel v lekarno in zahteval za dva pennyja strupa. »Obžalujem,« je rekel lekarnar, »prodati ga morem samo za šest pennyjev.« »To mi je predrago,« se je obrnil Škot, »potem pa rajši še živimi »Da, gospod, zdaj morate pač kupiti vazo, ker ne morete vzeti roke iz nje!« (»Politiken«) »Ali je kaj prostora?« »Vse zasedeno!« Zvijača razkrinkana. Utemeljeno povišanje takse C r a s s u 3 N a v p i k : 1. rimski cesar (79-81), 2. sodomerska palica, 3. močvirska trava, 4. žensko ime, 5. šaljiva beseda za sedenje, 6. pol latinskega izraza za vožnik, 7. kakšen, 8. ime izmišljenemu kralju v istoimenski drami francoskega pisca Alfreda Jarryja, 9. stari oče, 10. redkejša oblika ruskega predloga »ob«, 11. kradljivec, 12. ta (špansko), 13. neka vrsta katuna, 14. pojdi, 15. druga oblika za »Abeba«, 16. kupuj (lat.), 17. velik petelin (srbohrv.), 18. zlato (itali. in špansko). Vodoravno: glavno mesto Italije, nato Abesinije (fonetično), zaimek, glagol, samostalnik. Vse vrste se naprej in nazaj enako bero- /\ 15 1 2 | 3 | 4 6 7 8 9 10 | 11 12 13 | 14 16 | 17 lb \ | — ANEKDOTE Muhe na kralju Angleški kralj Jakob I. je nečje tega imena, ki ga je opazil raziskovalec Koldewey na svojem nevarnem potovanju 1. 1869-70. Ob severni obali pa je Škot Mac Cluer krstil na to ime dva otočiča, ki pa nista obdržala tega imena. • Kapetan Sturt. eden izmed prvih raziskovalcev notranjosti avstralske celine, je na svojem potovanju iz Novega Južnega Walesa proti zapadu skozi brez-vodno pustinjo naletel 1. januarja 1829. na potok, k? je njegovi žeini odpravi rešil življenje. Vodica je dobila ime New Years Creek (Novoletni potok), tamo-šnje pogorje pa New Years Range (Novoletni hrbet). V nepredirnem pragozdu ob gorenjem toku reke Rio Branco (Severna Brazilija), kjer nosijo tudi novejši zemljevidi označbo »neraziskano«, leži Lago d'anno bom (Novoletno jezero). Ob rajski obali Kalifornije južno mesta San Franci-sco najdemo na zemljevidu Novoletni vrh in Novoletni zaliv (Point Ano Novo in Ano Novo Bay). Pri teh dveh imenih se njun izvor sicer ne da z vso gotovostjo dognati, verjetno pa je, da so jih Španci odkrili na Novega leta dan. Ko dobimo nove zemljevide iz Male Amerike, kakor je slavni ameriški letalec in raziskovalec Byrd krstil del južne tečajne celine, bo morda kaka gora, zaliv ali lednik nosil to ime, saj se Byrd mudi v ledenih odljudnih krajih ravno v mesecih, ko je na severu zima, kar omogoča raziskovanje na skrajnem jugu naše zemlje. Novo leto bo dobilo tako nove spomenike na zemel jskem globusu. tfc P. Schwingen: Skupina (Foto: F. Bruckmann, Monakovo) ZGODBA O KREVSOVEM JURJU CVETKO 60LAB laden večer je padal na vas, ko je Krevsov Jurij trdno zapah-nil vežna vrata, obrnil ključ in še poskusil s kljuko, ako so dobro zaprta. »Sam vrag jih ne odipre, če tudi kremplje vanje zadere,« je veselo pokimal in se obrisal po čelu, na katerem ©o se svetile znojne kaplje. Tudi po licih se je podrgnil, rjavo zagorelih, in po bradi, ki je bila neobrita in vsa mokra od potu. Stopil je v hišo in se ogledal po kotih, kjer je bila razmetana stara obleka. Prižgal je luč in zagrnil okno, ki je gledalo na vrt, skočil je k drugemu ter je vsa po vrsti za-kril. Široko se je zasmejal, a takoj utihnil, kot da se je prestrašil lastnega glasu. Pomel si je roke, pretegnil prste, da je počilo v sklepih, in je še enkrat stopil k zadnjemu oknu. Zdelo se mu je, da je natrgan konec rdečega zagrinjalca, zato je obesil svojo suknjo čez okno. »Mislim, da ni žive duše, seveda razen mene, ha-ha, in mojega angela varuha!« Oddahnil se je in sedel za mizo. Potegnil je s prsti po rjavih brkih, in zopet so se mu zasmejala usta, in oči so se mu zableščale, ko je segel za srajco in prinesel izza nje usnjeno listnico, še je vstal in zavpil proti durim: »He, Tona, ali si doma?« Ker ni bilo odgovora, je zopet sedel. »Saj sem vedel,« je pomislil, »da je ni doma. Saj je pravila, da gre nocoj k stari Jernaški. Kaj neki ima za njo?« Skoraj so mu drgetale roke, ko je počasi odpiral predale, prsti so se mu tresli in poskakovali po trdem usnju, in pot na obrazu se mu je zbiral v debele kaplje. Odvil je rjav papir, in pred njim se je pokazal šop novih, lepih bankovcev. Zgodilo se je to nekaj let pred vojno, ko se je dobro živelo in veselo pilo po naših krajih. Kmetje so morali sicer pridno delati in varčevati, zato pa so ob nedeljah radi poskočili po krčmah. In denar je bil bolj redek gost, zato je bil Krevsov Jurij deležen velikega veselja, ko je pasel svoje oči na dragocenih papirčkih. »Zdaj sem pa na dobrem,« ie tiho dejal in kar čutil je, kako gredo skrbi od njega, kot bi se valilo kamenje po strmi drči. Privil je petrolejko luč na mizi, ker se mu je zdelo, da gori preveč na cv. Gol.ar široko in se kadi po izbi. Stopil je zopet k oknu, po vrsti od enega do drugega in je skrbno pogledal, ali ni kake špranje vmes, da bi se videlo na mizo. Zadovoljno je zagodel in stopil k slepemu oknu, ki je bilo za lesenimi vratci. Odprl jih je, poiskal steklenico, potresel z njo, da se je zapenila svetla tekočina, in natočil. »Dobro ga je skuhal Omejc,« je glasno potrdil in izpil drugega. Postavil je steklenico na mizo in začel preštevati bankovce. »Kako ste lepd, čedni, kar rad vas imam, ljubčki moji!« Božal jih je in prebiral med prsti, gledal jih je proti luči, da so odsevali rdeče in zeleno. »O, pa težko sem vas dobil, seveda, ne zna vas vsak delati, in nevarno je! Oh, ljubčki moji, ne veste, kako je nevarno! Ne upa si vsak, skrivati vas moramo, oh. v ječo bi šla jaz in tisti, ki vas je naredil.« Naštel je celo vrsto novih bankovcev po deset goldinarjev, nekaj po sto, in celo dva tisočaka sta bila vmes. »Seveda niste dragi, ako bi vas lepo razpečal Presneto bi si pomagal, uh, kako bi si pomagal! Dolgove bi plačal, Toni bi dal doto, in sam bi se oženil. I, zakaj pa ne! Sto goldinarjev sem dal, sto goldinarjev poštenega denarja. Zadnjega volička sem moral dati iz hleva, da sem vas dobil. Gotovo se mi bo poplačalo, kadar vas zamenjam za dober denar. Ne vseh hkrati, lepo po malem, danes nekaj, jutri nekaj, tu malo, tam malo! Ha-ha-ha! Pa bom dobil nazaj denarce!« Iznova je prešteval bankovce, jih mešal in zopet vsakega posameznega vzel med prste, in vsakokrat so se mu zasvetile oči, ko mu je spolzel papirček na mizo. »Uh, pa daleč sem moral po vas, daleč dol pod Ljubljano, gor v tiste hribe, kjer bi mislil človek, da še brati ne znajo. Pa je tam presneto moder možek, prebrisan, dober možek. Kakšna sreča, da sem zvedel zanj! Saj pravim, zdajle mi luč sveti! Samo pametno delaj, previdno kupčuj, in tam, kjer te ne poznajo. Uh, če bi me zalotili! V ječo bi moral, zaprli bi me, da bi več ne videl belega dne! Dovolj vas je, ljubčki moji, ako greste vsi po svetu Srečno pot vam želim, da mi prinesete pravega, cesarskega denarja. Vsak na svojo stran morate, eden sem, drugi tja! Vas bom dal za volička, ki ga kupim v Kranju. Prodam ga pa v Ljubljani za dobre denarje. Pa bom bogat!« Udaril je s pestjo po mizi, in vsega je prevzela vesela misel. Zgrabil je steklenico in na točil. »Pa ga bomo pili, ne samo žganega, tudi vince bo teklo.« Segel je s prsti v lase, ki so bili že bolj redki, ter se popraskal po temenu in široko zazdehal; potem je začel zopet prebirati bankovce. Oslinil si je prste, da so glasno počili, ko je v naglici šel preko njih. »To so pa moje harmonike,« je rekel razposajeno. »Zdaj pa morate iti spat, ljubčki moji, v tale skriti kotiček vas spravim, kjer je za vas naibolj varno. Pa naj se vam lepo sanja, kako bomo šli na pot in poskusili srečo. Lahko noč. ljubčki moji!« Ko je varno zaklenil vratca v zidu in poskusil, ali je trdna ključavnica, je povesil glavo in začel v skrbeh hoditi po izbi. Priiel se ie z rokami za senca in premišlial. Kako mu je dejal tisti možak v Dolenjskih hribih? »Nič se ne boj. samo pogumno po kupciii! Nanii se malo. da boš zgovoren. Tako jih boš premotil, da se niko- mur še sanjalo ne bo, da niso bankovci tiskani v cesarski tiskarni.« Natočil je kozarec. »Nekaj kapljic tele pijačice mi da zdravje in moč, da sem bolj hraber, zakaj navsezadnje je stvar hudo nevarna. Presneto, ako me zalotijo orožniki! Uklenili bi me in vlekli med ljudmi kot razbojnika.« Stresel je z glavo, in kot bi se prestrašil zahrbtnih sovražnikov, je pogledal v okno. Zdelo se mu je, da so tisti trenutek zaškripala vrata, kot bi jih nekdo tiho odpiral. »Ali si ti, Tona?« Napeto je poslušal in nagnil glavo. »Nikogar ni, ali pa — mogoče je kdo nastavil ušesa in gledal v sobo?« Planil je proti mizi in pihnil luč. Za trenutek je obstal kot ukopan in še za-sopsti ni upal. Nenadoma se se stresle šipe, zašumela so zagrinjala na oknih, in oster zrak je zavel po sobi. »Veter je, nič ni, oh, vsake sapice se bojim!« V temi je zlezel za peč in se je odel z rjuho in staro očetovo suknjo. Obrnil se je nekajkrat po trdem ležišču, preden je zaprl oči. 2. Krevsova hiša je stala ob cesti koncem vasi kraj malega jarka, po katerem se je pretakal potoček. Prijetno je bilo okoli med drevjem, vse je bilo v zatišju in samoti ne daleč od gozda, ki se je vlekel za vrtom. Hiša je bila napol zidana in s slamo krita. Bila je vsa zakajena in trhla ter precej zanemarjena. Ni bila popolnoma zapuščena, čeprav se Jurij ni dosti brigal za gospodarstvo, in se je z njim ukvarjala sestra, ki mu je gospodinjila. Razen nje je bil pri hiši star hlapec, ki je delal in pomagal na polju, kadar se ni potepel za nekaj dni in izginil, da ga ni bilo na spregled. Jurij pa je hodil po sejmih, če se je mogel odtrgati od doma. Mešetaril je, in kar je pri tem zaslužil, je po navadi zapravil. Le včasi je prinesel sestri za sol ne-kai drobiža. Tisto jutro ga je počakala v veži. ko je že napravljen stopil pred njo. Kurila je v peči in je ravno pristavila mleko k žerjavici. Že navsezgodaj ie bila vsa potna po rjavem obrazu, in črnih las si še ni bila nogladila. ter je obstala pred njim goloelava in ieznih oči. »Križ božji. Jur. k.ie imaš pa vola? Kmalu bi se bila sesedla od strahu, ko sem stopila v hlev. Ali si ga zapil?« »O, dobro jutro, Tončka, pa smo presneto nasajeni! Ali smo slabo spali, ali nas je snoči ujezila stara Jernaška?« Veselo se je režal, ne da bi se zmenil za njeno togoto. »Le kar tako delaj, saj jo boš sebi na-godel. Jaz grem stran, le doto mi pripravi!« »A tako, Jernaška ti je dobila ženina ? Ali je zal, ali je bogat, no reci!« »Saj res, s čim pa naj gospodinjim, ako vse zapraviš! Povej, kje si pustil vola!« »Le tiho bodi, Tončra, še danes grem ponj. V Kranj grem, prvi ponedeljek je v mesecu, in gori se bo živine kar trlo. Pa kako lepe živine! Mogoče ti pripeljem oboje, pisanko in pisanca. Saj je dosti prostora v hlevu.« »Še dimo nam bodo vzeli, ako se boš samo po sejmih vlačil. So že hodili kupci po našem vrtu in cenili, koliko je vredna.« »Zakaj jih pa nisi s polenom! Kdor ima kaj zahtevati od nas, naj pride v hišo! Zdaj bom začel drugače, in ne vem, p g ej "O "g ca d o, P. o O.Š T3 V « -o fi o o 03 G> U « zaokroženo razvija glavne poteze v hrvatski povestaici vse od trenutka, ko je poslednji kralj Peter n. 1. 1102 zaklicali Finis Croatiae! pa do 1843, ko je vlada zabranila ilirsko ime (str. 68), oziroma nekoliko dalje. O vodji tega gibanja, osebno vplivnem Gaju, pravi, da njegov problem še danes ni povsem rešen: kaj in koliko je želel v politiki doseči. Kolikor pa je gojil obče znanih smotrov, jih je dosegel — razen enega: Slovencev in Srbov ni mogel pridobiti za svoj načrt. Avstrijski Srbi — drugih ni bilo mogoče na glas upoštevati — so s krepko večino zavrnili ilirsko ime. ker jim je bilo tuje in so menili, da z očuvanjem srbstva ohranijo sebe za bodoče združenje s kneževino Srbijo... O Slovencih pa se je Kopitar nadejal, da bodo hrvatske kajkavce stlačili v slovensko jezično in narodno skupino, kakor je Miklošič poskušal, da celo jezik svetih bratov s panonsko teorijo slovenizira (75), toda ta naučna zmota je že dolgo zavržena (35). Navzlic temu priznava Je-žič: »Slovenci su ustrajnim radom na di-zanju nacionalne kulture, a na osnovi svog slovenačkog jezika, uspjeli. da se uspješno od'rvaju teškim navalama trajnih nasto-janja germanizacije; oni su čak uspjeli da pobude poštovanje i svojih najljučih pro-tivnika. pa da i do dana današnjega osigu-raju impozantan kulturni razvoj, visoku nacionalnu svijest i dostojan položaj slo-venskome narodu« (52). Spotoma je pisec popravil neke »skupnice«, n pr to. da baje srednji vek ni poznal narodnostnega pokreta. Francozi so zadnja leta že večkrat pobijali tako trdi- jati, pa se je premislil. Nedolžno se je zasmejal in ga udaril po rami. »Vi ste pa res šaljivec, da vam ni para. Oh, kar dajte mi kaj takšnega blaga, vse vam razmenjam. To bi se imenitno imela! Oh, križana nebesa!« Zakrohotal se je, na vso moč se je delal veselega, ali pri srcu mu ni bilo tako. Togota je rastla v njem, najrajši bd bil podrl in zabil v tla njega, ki mu je zbudil vest. DALJE DR. SLAVKO JE2IC tev, kažoč na Ivanko d' Arcovo. Razložil je paradoksni pojav,. kako je mogel biti zaveden hrvatski plemič N. Zrinski odličen madžarski pesnik, kar bi bilo pozneje v dobi madžaronov (skraja »madžaroima-ni«) nemogoče. Kako da se je Zagreb ogrel za ilirizem, ta panslavizem v minijaturi (61), pomoč ženstva po Draškovičevi brošuri (64—65), evo nekaj posebno privlačnih poglavij. Glede jezika sem se tu pa tam malo spotaknil: prenešen (14), ponekod stoji prav: prenesen; germanizem: tomu nije tako (9) se da po Rožičevem priročniku »Barbarizmi« 2 izd. str. 68 popraviti. Enako zaboraviti (čekati) na, početi se (12). Nekateri nemSizmi so se korenito ustalili in prehajajo tudi v slovenščino od vzhoda. A. D. ZAROTA ZOPER SVET m „ „ ^ AVrORlZlRAN PREVOD T V O ČEKE ESSAD BEG R O J S G 26. oktobra 1917 je Troc-ki na seji petrograjskega sovjeta slovesno proglasil patetični stavek: »Začasna vlada ne obstoja več, naj živi sovjetska sila!«1 Istočasno so izjavili redki bolj-ševiški listi v Petrogradu, P da je napočila zlata doba.2 Od zdaj naprej naj bi ne bilo nobene vojne, nobenega umora in siromaštva več. Vse meje, politične in gospodarske, naj bi odpadle, prav tako naj bi se U odpravil denar. — Med ogromnim prebivalstvom prve socialistične države na svetu naj bi zavladali mir, enakost in blagostanje. Edino prava načela marksizma, ki so bila do sedaj napisana le v debelih zaprašenih učnih knjigah bodočega odrešenja, naj bi se zdaj po vseh pravilih znanosti svobodno razvila. V Petrogradu, po finskih vaseh njegove okolice, na vsem tedaj še nikakor ne preobsežnem ozemlju sovjetske republike še ni bilo nobenih znankov o začetku nove dobe. V malih sobah Smolnijevega zavoda, kjer je bil sedež nove vlade, so sedeli komisarji in se bali. Prav nič jim ni še bilo jasno, ali so že na vladi ali še ne. Na ozemlju republike jih je priznavalo komaj nekaj polkov rdeče garde. Uradniki so stavkali, banka ni izplačevala naročil nove vlade, davki so prenehali, ministrstva in vsi uradi so bili zaprti. Nekje v istem mestu je zborovala tudi pravkar strmoglavljena začasna vlada. S svoje strani je še izplačevala uradnikom plače ter se teoretično neoporečno in strogo birokratsko po vseh pravilih državniške vede skupno z ostanki senata posvetovala o korakih za rešitev domovine in revolucije.3) Kdo je 1 Prim. Lev Trocki: »Moje življenje«, Berlin, S. Fischer Verlag. 2 Prim. »Der Arbeiter und Soldat« od 28. X. 1917 in »Pravda« od 25. X. 1917. 3) Dimitrijevski: Stalin, Založba Strela, Berlin 1930. — Sšteinberg: Das moralische Antlitz der Revolution. ESSAD BEG tedaj vladal nad Rusijo, je bilo popolnoma nejasno. Nobena od obeh vlad ni bila v položaju izvajati svojo moč. Resnično moč so imeli v tistih dneh oni, ki so imeli orožje v rokah in ki so ga znali uporabljati. To so bili pred vsem mornarji, vojaški ubežniki in del množice, ki se je oborožil. To nižje ljudstvo je izvajalo svojo moč seveda samo v eni smeri. Uresničevalo je Leninov teoretični nauk: »Ropajte uropano« in ono prastaro geslo vseh ruskih upornikov: »Vi ste pili našo kri, zdaj hočemo mi piti vašo!« V novi vladi še ni bilo nobenega, ki bi upal uresničiti to lahkomiselno izrečeno načelo. Novi gospodje se niso še sprijaznili z mislijo terorja, saj se je večina njih komaj vrnila iz najmirnejših evropskih dežel, iz Švice ali iz Skandinavije. Bili so bolj teoretiki in učenjaki kakor pa revolucionarni praktiki. Vsakdanjih poslov niso poznali, še manj pa policijskih nalog države. Upali so kratko malo, da se bodo njihova teoretična načela z naredbami in časniškimi članki uveljavila tudi v praksi. Drugače je mislila cesta, ki je hotela ropati in moriti. Stoletna uporniška sila ruskega ljudstva se je morala sprostiti v spontanih izlivih živalskih grozodejstev. Rdeči teror boljševizma se je razvil iz ljudstva samega. Začeli so mornarji iz Kronstata. Nekega oblačnega, mrzlega popolneva so gnali sive admirale z zlatimi epuletami, korenjaške častnike in mladeniške mornariške kadete po ulicah trdnjave ter jih pometali v morje. Komur se je posrečila rešitev, tega so v naslednjih dneh ali linčali ali pa so ga privedli na ladjo ter ga potem vrgli v morje. Petrograj-ska druhal je z veseljem sprejela vest o izbruhu terorja. V eni izmed dvoran državne bolnice v Petrogradu sta ležala tiste dni dva starejša bolna gospoda: bivša liberalna ministra Kokoškin in Sigarjov. Oba sta bila hudo bolna, oba izmed najboljših glav ruske liberalne inteligence, oba ministra v začasni vladi. Ponoči je vdrla v bolnico pod vodstvom mornarjev petro-grajska druhal, ki je vlekla oba bolna starca na umazano in mokro cesto, kjer ju je množica raztrgala na kose.4) Tako se je začel teror v Petrogradu. Ta brutalnost je vznemirila celo sovjetsko vlado, ki je zahtevala od mornarjev, da ji izroče povzročitelje tega zločina. Toda mornarji so vladino zahtevo odklonili: »Hočete biti ljudska vlada,« so odgovorili, »pa ste proti ljudski pravičnosti!« Vlada ni zahtevala več, kajti mornarji so gledali nanjo mrko in preteče, ker so se zavedali svoje moči. Ljudska mržnja se ni ustavila samo pri ministrih, višjih častnikih in uradnikih. V prvih dneh sovjetske vlade se je ustavil stroj uprave, policije in sodišča, kar je povzročilo velik porast tatvin, ropov in umorov. Petrograjske ulice ponoči niso bile razsvetljene, na vogalih so oprezovale temne postave, ki so slačile mimoidočim obleke ter vdirale v trgovine in stanovanja. Nihče ni vedel ali so ti razbojniki zastopniki nove vlade ali pa delajo na svojo pest. Mornarji in pe-trograjska druhal seveda niso hoteli deliti svojega plena, strmoglavljene cari-stične države, z roparji, ki niso bili razredno zavedni. Zato so napovedali roparjem vojno ter so vsakega še tako malega tata in celo žeparja raztrgali na kose. Vsak dan so se videli prizori, kako so mornarji ali delavci vodili na zamrz-. njeno Nevo tatove in jih rinili v odprtine. Pri tem se je zbirala na ledu množica, ki se je zabavala s smrtnimi napori potapljajočih ter ugibala, kolikokrat 4) Miljukov: Zgodovina druge ruske re- volucije, Berlin 1924. se bo ta ali oni še pokazal nad ledom. V Petrogradu so bili dnevno umori in nihče ni mogel ugotoviti imen morilcev in umorjenih. Policije ni bilo, sodišča tudi ne, pred vsem pa nobene vlade, ki bi bila sposobna napraviti konec temu zločinstvu. V vladnih prostorih so še zmerom zborovali komisarji, ki se niso mogli zediniti glede teoretičnih pogojev svoje praktične oblasti. Odgovornost, ki je tako nenadno padla nanje, jih je težila ter so za Leninovim hrbtom skušali doseči koalicijo z drugimi socialističnimi strankami, da bi zmanjšali svojo odgovornost. Nekateri člani nove vlade, med njimi tudi Kemenev, Zinovjev, Rjasa-nov in Rikov, so poslali Leninu pismo, v katerem so izjavili med drugim: »Ne moremo odobravati politike, ki se vodi zoper večino proletariata in armade. Zahtevamo sestavo socialistične vlade, ki bo obstojala iz vseh sovjetskih strank. Mnenja smo, da je razen te poti samo še ena: ohranitev čiste boljševiške vlade s sredstvi političnega terorja. Na to pot ne moremo in nočemo stopiti.. .5) Med komisarji samimi torej ni bilo edinosti in soglasja. Tudi armada, ali bolje njeni ostanki, ni hotela priznavati nove vlade. Meščanstvo in uradništvo je bilo v odkriti opoziciji, po ulicah prestolnice pa je divjala druhal. Takšen je bil položaj sovjetske vlade v prvih mesecih njenega obstoja. Celo Lenin si je bil na jasnem, da so dnevi njegovega gospostva v teh okoliščinah šteti. On je bil prvi, ki je iznašel uspešno sredstvo zoper sovražnike. Ko je čital pismo komisarjev, ki so podali ostavko, je zaklical ves jezen: »Izključili jih bomo iz stranke ter jih aretirali!« Stalin, ki je bil baš navzočen, pa je pristavil: »Morda tudi ustrelili!«0) Tako je padla beseda, naslovljena prvič na tovariše, ki naj bi odslej določevala usodo Rusije: Ustreliti! Ta beseda ni bila všeč večini strankinih tovarišev, ki so preživeli cela desetletja v Evropi. Leninov sklep, da je treba vladati s terorističnimi sredstvi, je vedno bolj odločeval. »Pot terorja,« je rekel, »je naša edina in neobhodno potrebna pot, ali morda mislite, da bomo brez brutalnega revolucionarnega terorja sploh zmagali?« »To je bila doba,« je rekel Trocki, »ko je Lenin pri vsaki primerni priložnosti skuša! vcepiti tovarišem neobhodnost terorja.«7) Gl. Dimitrijevski: Stalin, Berlin 1924. «) Dimitrijevski: Stalin. Tro.cki: Moje življenje, Dimitrijevski: Stalin. ESKIMI IN CIVILIZACIJA / " »1 ivljenje med prebivalci viso-^r kega severa je zaradi težkih f življenjskih pogojev popoino-a /\ ma svojevrstno in v nekaterih ozirih skoraj nepojmljivo za civiliziranega Evropca. Najbolj znani in najbolj razširjeni so med njimi Eskimi, o katerih nam znani potopisec Colin Ross v knjigi »Križem po Arktidi« odkriva nekatere posebnosti, ki jim civilizirani svet na splošno ne posveča potrebne pozornosti. Eskimi in sploh vsa plemena na severu so nenavadno zdravi rodovi, o čemer se skoraj z obžalovanjem pritožujejo vsi zdravniki, ki jih vlada sem in tja pošilja med nje. Zdi se, da tudi ne bo drugače vse dotlej, dokler civilizacija ne bo zanesla tjakaj nalezljivih bolezni in se Eskimi ne bodo še bolj priučili evropske obleke in prehrane, ki sta za ostro podnebje in življenjski način teh severnjakov vse prej kot primerna. Tako so med drugimi dobrinami civilizacije celo elektrika, rontgen in bolnice sploh za Eskime naprave zelo dvomljivih koristi. Nežni Eskim se v bolnici še bolj razneži in posledica je, tla je — če traja nega dovolj dolgo — za življenje med svojimi rojaki nesposoben. V bolnici ga privadijo na razne udobnosti, ki se niti od daleč ne dajo spraviti v sklad z zahtevami, ki jim mora biti kos doma v roditeljskem ša-toru. V bolnici živi kot princ; ob strani sta mu dve sestri in še dva domačina, tako da res ni čudno, če ga spravijo na noge kot »večnega bolnika«. Vsi polarni raziskovalci, ki so na svojih pohodih zndeli oh Eskime, zaključujejo svoje doživljaje ž njimi z željo, naj bi jih nikoli ne dosegla — civilizacija. Ta želja Da se žal ni izpolnila in prav malo je še pristašev tega plemena, ki bi jih ne bil že zaiel val civilizacijo Sreča ie še, da jo prišel do niih razmeroma pozno in je širjenje njenih blagoslovov — vsni na kanadskih tleh — v rokah preudarne kanadske vlarlp ki ie leno poskrbela. da ostanejo Eskimom čimbolj ohranjeni vsi davni običaii in pogoji za življenje. Ce se hočp doseči. ta smoter, ie treba Eskimom nrpd vsem orpf-ppiti «ol=ki obisk in zdravlienie v bolnicah Bal v teh dveh smereh pa najbrže tudi kanadska vlada ne bo mogla biti dovolj ESKIMSKA LEPOTICA vztrajna, dasi se zaveda, da so končne posledice šolanja in zdravljenja za te žilave naseljence krutega severa večinoma pogubne Saj je končno tudi barbarsko odreči jim vse te dobrote, toda zanje je takšno »barbarstvo* večja dobrina. Evropska šola eskimske dece ne more »naučiti tega, kar potrebuje za življenje, v katero se mora spet povrniti in v kateremu mora ostati po volji kanadske vlade. Učinek je baš obraten. In z zdravniško preskrbo — ni mnogo boljše! Kjer je potrebno in izvedljivo, na.j se Eskimu omogoči zdravlienje pri zdravniku ali v bolnici Toda evropski zdravniki ne bi smeli pozabiti, da živi preprosti Eskim v poeroiih in okoliščinah. v katerih ip šp f«kn skrbna zdravniška nega bolj v škodo kot korist, posebno če je samo zasilna, kakor v teh kraiih ne more biti drugačna. Eskimsko telo ima še v sebi vso zdravilno moč živali, eskimska žena vso odpornost zdrave in močne živali. Mlada eskimska mati se sama _ ko se ji bliža težka ura — umakne v šntor, rodi brez tuip nomnči in vstane običajno ŠP istega t;pr snpt 0"ravb'a vsatriflnie posle Svoje dete doji tri do pet let. Toda naotonili so že kanadski vladni zdravrnlH Vi so sp vrnili oovpimU^ k^nipv, 7 7a^»fpvo nii Ki ooVimatji mafi dobivala po porodu kondenzirano mle- al 21 ko, sadne sokove in kekse ter tako odstavila dete že po 9 mesecih; s tem — pravijo — bi štedila sebe in svoje moči, ki jih troši zaradi dolgoletnega dojenja. Toda prav odtod izvira ona nerazumljiva odporna moč eskimskega otroka, prav odtod črpa one čudovite sile, da v najnežnejši dobi s starši vred prenaža vse napore neusmiljenega podnebja in ga mati lahko ob 30 ali 40 stopinjah mraza golega pusti na prostem. To dolgoletno dojenje je tudi naravna zapreka, da bi število rojstev zraslo preko mere, ki bi v severnih krajih ne bila znosna. Eskimi so tako nežni roditelji kot vsa najbolj preprosta plemena. Toda že sedaj morajo sem in tja poseči po najstrašnejšem sredstvu, če se družina pomnoži tako, da je roditelji ne morejo več vzdrževati. Žrtve tega odstranjevanja so — kakor pri Kitajcih — deklice; zadušijo jih takoj po porodu, še preden jim dajo imena, ker do tedaj po njihovem še nimajo duše. Deček zraste v lovca in lahko sam skrbi za sebe, pomaga pa tudi staršem, ko ostarijo. Deklici pa je treba rednika. Ker pa tudi moški ne more biti brez tovariša in je zaradi umorov novorojenih deklic število ženskih mnogo manjše, je običaj, da otroke zaročijo še pred rojstvom... Ce pa tudi o porodu ni nikjer v bližini snubca in starši še nimajo sina, se izvrši nad novorojenko strašna usoda. Kakor je ta običaj za naše pojme pretresljiv, je vendar samo posledica trdih in neizprosnih naravnih zakonov, ki vladajo nad tem plemenom. Če šteje družina le enega člana več pri jedi, so v nevarnosti za življenje vsi ostali. Razen tega potrebuje Eskim za življenje na tem svetu sina kakor ga potrebuje Kitajec za življenje po smrti. Zaradi tega najde vdova s sinom lažje smibca kot dekle; kdor ima sina, je preskrbljen za starost. Ganljivo je na primer opazovati, kako ti »divjaki« skrbe za ostarele: neredko se vidijo mladi ljudje, ki na hrbtu prenašajo svoje starše s čolnov v šatore, pa spet odtod nazaj v čolne. Seveda pa tudi stari ljudje cenijo svojo mladino, če vidijo — tudi ti primeri niso redki _ da je njihovo breme za mlade prehudo, ee prosto-volino poslovijo od sveta. Vse to je za nas tuie in odvratno in že čitanje takšnih stvari je povsem drugačno kot opazovanje. Toda, vsaka življenjska oblika, ki jo je nekje ustvarila narava, je celota zase; če ji odvzamemo le del, se začne polagoma rušiti. Zato je bil tudi učinek evropske civilizacije pri vseh preprostih narodih tako usoden. Zajela jih je v času, ko je bila Evropa prepričana, da jih bo osrečila, toda zdaj je že znano, da je bila prinesla najmanj toliko blagoslova kot prekletstva. Toda spoznanje je prišlo prepozno! Velika večina preprostih narodov je že iztrebljena aLi sploh uničena, zastrupljena in ponižana v siromašne lutke belega človeka. Eskimi so edini med maloštevilnimi naravnimi narodi, ki jih še ni uničila življenska oblika in svetovna slika civilizacije. Gotovo bo tudi zanje prišel čas, ko bodo klonili v oklepu evropsko-ameriške civilizacije, ki postaja iz leta v leto tesnejši. Upanje pa je, da se bo to spremenilo počasi in postopoma ter bodo Eskimi, ki so za dokončno osvojitev in odkritje polarnih ozemelj civiliziranemu svetu neobhodno potrebni, še dolgo ostali ta-, ko zdravi in odporni, kakor jih je ustvarila najboljša mati _ narava, str STRUPENE KUŠCARICE Te kuščarice najdemo samo v Gran Chacu, to je v ozemlju, za katero se v zadnjih letih krvavo borita južnoameriški državi Bolivija in Paraguay. Taka kuačari-ca postane dolga do sedemdeset centimetrov in ima kakor igla ostre koničaste zobe. Njen ugriz je skoro vedno smrtonosen. In poleg tega ima ta kuščarica še lastnost, da hodi samo ponoči na ropar- B. Zimmermann: TKALKA (lesorez) ske in morilske pohode. ŽENSKA ospodična Hester Stanhope je oseba, ki je zamamila že nekajkrat pesnike in pisatelje. Med zadnjimi je P. Benoit. Gospa Jo-an Haslip je nedavno objavila, nje življenjepis. Ob koncu 18. stol. se je Hester rodila prenapetemu, napol blaznemu očetu na gradu v Kentski grofiji. Njen, oče, pristaš francoske prekucije, se je delal najhujšega jakobinca in se dal ogovarjati »državljan Stanhope«, kar pa ga ni o-viralo, da ne bi bil nastopal v svoji okolici kot neznosen trinog. Njegova hči. obenem nečakinja velikega Viljema Pitita, je podedovala njegov značaj in njegovo prenapetost. Bila je nadarjena, ne pa kdove kaj učena. Ko ji je dvoril Mihael Bruce, ga je nekoč vprašala: »Kdo za vraga je bil Teokrit?« Zaljubljenec se ni mogel ubraniti odgovoru: »Gospa, ne vem, kaj naj bolj občudujem, vaš izredni bistre ali vašo izredno nevednost.« Čudno jo je vleklo k napol prismojenim ljudem, kakršni so bili lord Camelford, kri-čač Loustenau, krvnik Hamady na Libanonu. Njena narava ni prenašala nobenih spon in vedno je živela izven vseh družabnih oblik, že v rani mladosti je zapisala: »Da smem le jaz po svoji volji ravnati, potem mi je vse eno, ali tudi drugi delajo po svoje.« Z ostrim jezikom si je nakopala mnogo sovraštva. Tako je bila po smrti svoje babice brez zaščite. Ko se je njen stric V. Pitt 1. 1804 vrnil v državno službo, jo je doletela sijajna, čeprav kratka vloga: kot gospodinja je sprejemala goste v hiši strica, ministrskega predsednika. Po njegovi smrti (1806) je pasla dolgčas, nato pa pričela tavati po svetu. Trideset let je prebila po Vzhodu. Hester je obiskala Carigrad, Damask Hamah itd. »Pricvrknjena Angležinja« je dosegla velik uspeh pri iztočnih narodih Veljala je za prav bogato in sprejemali so jo kakor kraljico. Posebno Turki so jo čislali. Menda jim je ugajala nje samozavest in možatost. Ko jo je zadel brodolom v Egejskem morju, ko so jo sredi puščave pustili izdajalski vodniki, ko je hudo zbolela v Džunu, ko jo je preganjal paša Ibrahim. se ni dala potreti in je "kljubovala usodi. Višek njenega življenja je bil pač njen prihod v Paimiro. Ivana Haslipova takole popisuje njen triumf: Na podstavcih stebrov so stala najkrasnejša dekleta dežele, ostre prsi in vitka bedra so jim bile komaj zastrte s tenčico. Ene so držale vence, druge so vihtele palme. Ko se je lady Hester približala živemu plotu, je vse oka-menelo vpričo nje, za njo pa so se mladenke usipale v sprevod plesačic. Pod slavolokom, ki ga je dala postaviti Zenobija na. proslavo svojim zmagam v Egiptu, je sprevod obstal in najlepša zagorela soha ODISEJA Lady Hester Stanhope je stopila s svojega podstavca ter položila gospodični Hesteri krono na glavo, medtem ko so stari in odlični možje peli hvalnice, mladina pa je vmes svirala. Petnajst sto oseb jo je klicalo »Melika«. ★ Ali je bdla lady Stanhopeova zares prismuknjena? Obilo črnila so raziskovalci o tem že porabili, toda zastavka niso rešili — kakor tudi Hamletovega ne. Gotovo pa je to, da se je po kužni bolezni, ki jo je prebila 1. 1814, vedla čedalje bolj zmedeno. Vdajala se je vražam, se ukvarjala z okul-tizmom, nemara z mrvico hvastaštva. Takrat, ko je Napoleon pobegnil z Elbe, je začela brskati po namišljenih zakladih v Askalonu. Postala je žrtev halucinacije, blodnega privida in prisluha, kakor da ji je sojeno stopiti kot Mesija v Jeruzalem. Njen srd na Anglijo in Evropo se je prelevil v progonsko blaznost. Potratnost in popolno neumevanje istinitosti sta jo spravili na beraško palico. Pridružila se Je su-šica, ki jo je izpodjedala. S 44. leti je bila brez prijateljev v obupnem položaju. Z jekleno voljo pa je nadaljevala svoje sanje o vladanju Imenititi se je znala celo možem kot Lamartine. V Šidonu mu je povedala, da je po svojih prednikih orienta- G iec: Alah-martin! nekaj smešnega in obenem turobnega je v zadnji njeni sliki, ko na svoji trdnjavi v Džunu izziva pašo Ibra-hima in podžiga Druze na upor. Padla je v boju proti nemilemu s »vragu, ki je bil neprimerno močnejši. Takšno je bilo življenje libanonske kraljice. Vredno ga je čitati v celoti. N. K. TEHNIČNI OBZORNIK DALJNOGLED, MERILEC VISOKIH TEMPERATUR Meritev visokih temperatur v območju 1000 do 2000 stopinj je v mnogih industrijah neodložljiva operacija. Saj je na pri. mer v keramični industriji, ki izdeluje porcelan in kamenino, vsako prekoračenje prave temperature izdelkom v kvar ter povzroča povrh še dokajšno potrato goriva. Tudi v železarskih industrijah je važna temperatura: v Tomaževi hruški ali marti-narici, kjer je od nje odvisna in važna kakovost ■vlitih predmetov, v valjarni, kovač-nici in varilnici, kjer zavisi od nje trdnost, žitkost in odpornost obdelane tvarine. telesa. Na posebnem ampermetru lahko neposredno nato odčitamo temperaturo. Ker pa je ta način ureditve upora neokreten — opazovalec mora namreč imeti električni upor in merilec obešena preko vratu — so v najnovejšem času poenostavili opisani pirometer. Odpravili so električni upor z merilcem tokovne jakosti vred ter ju nadomestili s sivo obarvanim prozornim klinom, ki ga more opazovalec z lahkoto premikati pred objektivom, dokler se barva na ta način oslabljene svetlobe z žarečega telesa ne ujema z barvo nitke. Temperaturo more opazovalec odčitati nato kar na klinu. Do sedaj so si pomagali mojstri in delavci v plavžih in drugih obratih z opazovanjem barv segretih snovi ter iz njih z laiku vprav nedojemljivo spretnostjo določali temperaturo temnordečega, rumenega ali svetlo žarečega telesa. Ni čuda, da je skušala ta način določevanja temperature uporabiti tudi tehnika pri zasnovi znanstveno neovrgljivega ter praktično uporabljivega postopka za meritev visokih temperatur. Novi postopek sličl v bistvu merjenju svetlobne jakosti, kjer primerjamo svetlobo normalne s>veče z žarnico ali drugim svetilom s tem, da premikamo obe svetili vsaksebi, dokler ne dobimo na primerni zaslonki od obeh svetil enako svetli lisi; iz razdalje svetil od zaslonke izračunamo nato jakost svetlobe. Mesto normalne sveče uporabljamo pri meritvi visokih temperatur žarečo nitko električne žarnice. Da si opazovanje — oziroma primerjanje — nitke in žareče snovi čim bolj olajšamo je vdelana žarnica v daljnogled, s katerim opazujemo. Pri opazovanju moramo toliko časa spreminjati barvo nitke, da se ujema z barvo žarečega Ne da bi se spuščali v podrobno razlago orisanega pirometra, naj samo omenimo, da mu peresna teža 600 gTamov, uporaba Poenostavljeni pirometer navadne žepne baterije za segretje nitke' ter velika natančnost (nekaj promilov) obetajo stalno uporabo v plavžarskih, steklarskih in sličnih industrijah. tma a) leča objektiva b) čadavo steklo c) svetilka (11 leča okularja c) rdeče steklo t) reostat (upor) g) merilec tokovne jakosti h) vir el. toka Shematska slika pirometra z žarilno nitko HIŠNI TELEFON V večjih stanovanjih, v rokodelskih in obrtniških obratih ter v vilah in enodružinskih hišah vidimo še danes tu pa tam govorilno cev, ki veže kuhinjo z jedilnico, prodajalno z delavnico ali stanovanje z obrtniškimi prostori. To predpotopno sredstvo ni mogel še nadomestiti hišni telefon zaradi tega, ker ga sploh ni bilo. Industrija je namreč temu dokaj važnemu dvema krajema, oddaljenima največ 500 metrov. Nova priprava je zelo enostavna; kot električen vir ji zadošča običajna žepna baterija. Napeljavo nove in trajne telefonske zveze, ki obstaja iz štirih žic, more s pridom izvršiti vsak lajik. Podrobnosti o novem telefonu nam posreduje slika. Na njej vidimo ročni govorilni aparat in škatlico s stikalom za signaliziranje. (tma) sredstvu za medsebojen sporazum posvečala vse premalo pažnje. Izdelovala ga je namreč le kot igračo, ki ni bila niti zanesljiva še manj pa dalj časa uporabna. Tej pomanjkljivosti namerava odpomo-či nov hišni telefon, s katerim bo omogočena zanesljiva telefonska zveza med KMETIJSTVO IN TEHNIKA Posredna povzročiteljica mnogih nesreč na deželi je tema Saj so vse nesreče, ki se izvrše v temi, mnogo večje od onih podnevi. Tudi pri izbruhu požara, kjer mora posredovati gasilstvo, ali pri poplavah je nezadostna razsvetljava dvorišč in vhodov že večkrat povzročila velike gmotne izgube in zahtevala celo človeške žrtve. Dvorišče mora biti razsvetljeno na ta način, da ga je moči pregledati z dohodom k posameznim poslopjem vred (slika 1). Najsmotrenejša je razsvetljava tedaj, ko je luč pritrjena neposredno nad S temi predlogi nikakor ni obdelana vsa na prostem nameščena razsvetljava, ki jo rabijo podeželska dvorišča in vrtovi. Podana sta le opozorilo in načrt, kako naj bi v posameznem primeru razsvetljava bila, da bi se z njo s pridom upirali mno- posameznimi vhodnimi vrati. Ta način napeljave luči je še posebno enostaven zaradi tega, ker je električna napeljava že itak v poslopju (slika 2). Paziti moramo tudi na dobro razsvetljavo glavnih vhodnih vrat (slika 3). goterim nesrečam, ki neusmiljeno napadajo baš našo vas. (tma) t SI. 3. ČLOVEK MANJ POHIŠTVA _ VEČ PROSTORA Manj pohištva — več prostora, to je načelo današnjega modernega človeka. Morda je prav današnja nemirna doba pripomogla k temu, da išče sodobni človek mirnih oblik v svojem domu, kjer se telo in duh spočijeta od vnanjega hrupa in pehanja. Temeljito pomesti od časa do časa svoj dom, odstraniti iz stanovanja vse, kar je nepotrebnega in preživljenega, otresti se vseh sentimentalnih spominčkov in jih magari IN DOM vešena, ne da se o tem kdo ve kaj razpravljati. Današnjo ženo okupira marsikaj izven doma, o čemer se ženam pretekle dobe ni sanjalo ni. Koliko žen-gospodinj je zaposlenih v javnosti, na katerih pa kljub temu leži vsa odgovornost domačega gospodinjstva. Razumljivo je tedaj, da bi današnja žena ne mogla zmagovati tega in onega, če bi ne bilo v gospodinjstvu toliko poenostavljenja, posebno v opremi. Pospravljanje stanovanja z gladkim, preprostim toda elegantnim pohištvom, ki ga je Odlična lepota neprenapolnjene sobe zabiti v zaboj in hraniti v podstrešju, sebi pa narediti več prostora v stanovanju, postaviti vanje le to, kar potrebujemo, to je zahteva današnjega časa. človek v resnici mnogo manj potrebuje, kakor si domišlja, čeprav luksuz današnjega časa v marsičem nadkriljuje razkošje pretekle dobe, se je vendar v tem pogledu marsikaj izpremenilo. človek je postal pred vsem bolj praktičen. Ne mara zagate v svojem stanovanju, hoče prostora, zraka in sonca in prav zato je poenostavil opremo. Današnja gospodinja ni samo za to tu, da ometa stene, pometa in svetloliči pode, briše prah s pohištva in ga po zamotanih rezbarijah in okraskih izlizuje s čopičem. Življenje zahteva dandanes več od nje. če je bilo našim babicam edina briga kuhanje in pospravljanje, je to današnji gospodinji skoraj postranska zadeva, ki pa mora biti vsekako z vso vestnostjo in natančnostjo po sobah le toliko, kolikor ga je res potreba, ;'e kmalu opravljeno. 2al, je še mnogo ljudi, ki se ne morejo sprijazniti s temi modernimi nazori, ne morda zato, ker bi ne uvideli prednosti in lepote v tem, marveč iz enostavnega razloga, ker imajo še iz »boljših« časov ta ali oni del pohištva, ki ga iz neke pietete nočejo umakniti iz prenapolnjenega stanovanja. In vendar, ko bi se taka gospodinja enkrat odločila in bi temeljito pospravila in odpravila nepotrebno navlako, bi se sama čudila, kakšen uspeh, odnosno efekt bi dosegla v svojem stanovanju, s svojim čeprav nemodernim pohištvom, če bi ga namestila po sobah le toliko, kolikor ga je res treba, čudila bi se, koliko manj dela bi bilo s pospravljanjem, koliko manj zagaten, pač pa svetal in zračen bi postal dom. L D.-U. 58 * A H BS PROBLEM 104 E. B. C oo k (1868) Mat v 4 potezah. Rešitev problema 102 1. Lg-7-HM!, Le3 : d4 (a) 2. e2—e4 mat. 1. d7—d6 (b) 2. Dc7—c4 mat. 1. ... Tb2—b5 (c), Dc7—b7 {nat. Izločitev obeh črnih tekačev. Rešitev problema 103 1. Tb7—h7, Kd4—d5 2. d6—d7, Kd5—c6 ali e6 (a) 3. d7—d8T!, Kb6 ali f6 4. Td8— d6 mat 2.....Kd5—d6 (b) 3. d7--d8S!, Kd6—d5 4. Th7—d7 mat 1.....Kd4—d3 2. Kb4—b3!, Kd3—d2(a) 3. Th7—hI poleg 4. Tdl mat 2____Kd3—d4 3. Th7—h5 poleg 4. Td5 mat. ZA MISLECE C;LAVE 196 Sonce nad cesto Postavimo, da stoji sonce točno nad srednjo osjo ceste. Ali sta potem obžarjeni obe fronti hiš? 197 Razdelitev kota v tri dele Razdelitev kota v tri enake dele je z ravnilom in šestilom nemogoče. A vendar moremo ploščino med obema krakoma kota in pripadajočim krožnim lokom na najpreprostejši način razdeliti v tri enake dele. Kako? Rešit »v k ?t. 3f>3 (Miza, ki se maje) Ta.iUi.ii miza se sploh ne maje. Rešitev k št. 194 (Tekma London-Melbourne) Letalec ne bi priletel morda v London, temveč na Južni tečaj! Rešitev k št. 195 (Kako je to mogoče?) Pokojnikov oče se je poročil prvič z 19. letom. V 20. letu je dobil prvega sina, ki je umrl še isto leto. Drugi očetov zakon je ostal brez otrok. V 75. letu se je tretjič poročil in je dobil tedaj sina, ki je umrl sedaj v 94. letu. Tako sta na nagrobnem kamnu v resnici letnici 1784 in 1934 kot letnici amrti dveh bratov. IZ MODERNE MEDICINE Zoper vnetje in zagačenje življa po operacijah priporočajo preparate iz ščitne žleze. Zoper nespečnost priporočajo vodno zdravljenje, posebno vroče ali izmenljive vroče in hladne nožne kopeli, mokre nogavice pod suhimi in v težjih primerih, če ni srce v nevarnosti, mlačne omote vsega telesa. Niponski zdravniki imenujejo obkladke gorčične moke »nekrvavo puščanje krvi«. Pokvarierto kri odvajajo namreč v glavni organ, odkoder se strupene snovi hitro izločijo i/ telesa. Obenem krepijo odpornost zoper kužne bolezni. Udobnejše je polaganje primerno velikih kosov gorčičnega papirja na telo. NEKAJ ZA VSE Otroke do drugega leta pustimo pri temperaturah pod ničlo rajši doma, dve-do šestletne lahko vodimo v zmernem mrazu (—2 do —4 stop.) na prosto. Posebno \ažno pa je, da okopljemo otroke v zadostno ogretih prostorih, ker se pri kopanju še lažje prehladijo. Novorojenčki zahtevajo sploh toplote. Črnih ali temnih zob si ne smemo čistiti sami z močnimi kemičnimi snovmi ali s trdimi krtačkami in različnimi praški ter pastami te vrste, ker bi si zobe še bolj pokvarili. Najbolje je, da jih damo strokovno očistiti po zobozdravniku in potem pazimo, da nam spet ne očrnijo. Ves srednji vek so zdravniki svoje recepte sporočali lekarnarjem ustno, ker j« bil papir takrat zelo redek in drag. Prvo monografijo o črnih kozah in ošpicah je napisal arabski zdravnik Ra-zes (850.—930.). Hipokrata imenujejo »očeta zdravilstva«, Dioskorida pa »očeta znanosti o lečilihc. V Sofiji so z eksperimenti na živalih potrdili staro domnevo, da povzročajo koščiei kopirnega svinčnika v želodca želodčne ftttklinft. H U M R »Zakaj igraš klavir, ali nimaš radia?« (» Sondagsnisse Strix«) Astronomija »Ali je tista zvezda Venera?« — »Ne, to je Mars!« — »Ne razumem, kako ju moreš ločiti na takšno daljavo!« On že ve »Oprostite, da vas nisem pozdravil, ko sem vas včeraj srečal v parku, Nisem vas spoznal.« »Kako pa veste, da sem bil jaz?« Škotska Mož iz Aberdeena je prišel v lekarno in zahteval za dva pennyja strupa. »Obžalujem,« je rekel lekarnar, »prodati ga morem samo za šest pennyjev.« »To mi je predrago,« se je obrnil Škot, »potem pa rajši še živimi »Da, gospod, zdaj morate pač kupiti vazo, ker ne morete vzeti roke iz nje!« (»Politiken«) »Ali je kaj prostora?« »Vse zasedeno!« Zvijača razkrinkana. Utemeljeno povišanje takse C r a s s u 3 N a v p i k : 1. rimski cesar (79-81), 2. sodomerska palica, 3. močvirska trava, 4. žensko ime, 5. šaljiva beseda za sedenje, 6. pol latinskega izraza za vožnik, 7. kakšen, 8. ime izmišljenemu kralju v istoimenski drami francoskega pisca Alfreda Jarryja, 9. stari oče, 10. redkejša oblika ruskega predloga »ob«, 11. kradljivec, 12. ta (špansko), 13. neka vrsta katuna, 14. pojdi, 15. druga oblika za »Abeba«, 16. kupuj (lat.), 17. velik petelin (srbohrv.), 18. zlato (itali. in špansko). Vodoravno: glavno mesto Italije, nato Abesinije (fonetično), zaimek, glagol, samostalnik. Vse vrste se naprej in nazaj enako bero- /\ 15 1 2 | 3 | 4 6 7 8 9 10 | 11 12 13 | 14 16 | 17 lb \ | — ANEKDOTE Muhe na kralju Angleški kralj Jakob I. je ne