Društveni vestnik. Kranjsko. Belokranjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 20. t. ra. ob 10. uri v šoli v Grnoralji. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. 0 bodočem delovanju društva, g. R. Schiller. 3. Kako si pridobi učitelj ljubezen in spoštovanje otrok, poroča gdč. M. Pezdirec. 4. 0 hospitaciji, predava g. Iv. Demšar. 5. Razgovor o spomenikih umrlih tovarišev. 6. Raznoterosti in nasveti. V Grnomlji, dne 14. kimavca 1900. Predsedstvo. Istra. Podgrad v Istri. V zadnjem wUčit. Tovarišu" št. 26. piše g. kolega Božo Dubrovic od Sv. Mateja, da ni bila vrnjena okrožnica, ki jo je poslalo BUčit. društvo" v Podgrad, kjer učiteljuje Kristijan Bogatec, o zadevi izvolitve enega učitelja odposlanca na učiteljski sestanek v Pulj. Povera g. B. D., da sem dotično okrožnico z izvolitvijo g. Avg. Rajčica poslal pravočasno v Hrušico, kjer najde v opravilnem zapisniku dotične šole pod št. 4, da je tja dospela in bila dalje odposlana 13. sveona t. 1. Pravičnejše bi torej bilo, da bi bil g. B. D. navedel imena onih, ki niso z vinarjera prispevali na okrožnico za deputacijo na Dunaj do Nj. Velioanstva. Kristijan Bogatec. Isprarak. Nije istina, da se je okružnici ,,Učiteljskog društva kotara Vološko" kojom je ono pozivalo učitelje, da se izjave za izbor jednoga delegata k sastanku u Puli dne 26. februara t. g. 8tu u Moščenice" (t. j. kod mene) ,,njegdje zameo trag;" nego je istina, da sam se izjavio za delegata veleč. popa Nikolu Butkovica nadučitelja u Kastvu i da sara tu okružnicu poslijediv bližnjoj školi kako proizlazi iz potvrde c. kr. poštarskoga ureda u Moščenicaraa dneva 11. februara 1900 br. 11, kod mene svakomu na uvid. U stvari glede deputacije k Njegovom c. i kr. Apoštolskomu Veličanstvu ispravljara i izjavljam slijedece: Nije istina da bi ,,U. d. k. V." bilo u tom poslu razaslalo istu okružnicu kao i za sastanak u Puli svirn školama kotara razdijeljenim u one (6) skupine; nego je istina to, da je spomenuto društvo poslalo po jednu istovjetnu okružnicu svim školama kotara osim raoščeničkoj i lovranskoj. Za sarne ove dvije škole (isključivši i naravni put Berseča) to društvo poslalo je jednu posebnu okrožnicu, čira je jasno, du je sadržaj jedne i druge bio razlicit. Videci taj ne iskreni postupak predstavnika „11. d. k. V.*, ja, da proti torau prosvjedujem, nij esara doprinijeo niti helera za deputaciju u Beč a i s toga što je predsjedništvo društva prijetilo u toj posebnoj okružnici, da ce ime ne doprinositelja tiskati u časopise. Sto nijesam doprinijeo, dokazao sam da se ne strašira prijetnja gospode oko WU. d. k. V." A i bez toga ne bih bio doprinijeo niti helera, jer forma okružnice na mene upravljenu nije bila ugladena, da ne rečem uljudna, kao što nije ni ova ekspetoracija gospodina nadučitelja Boža Dubrovica, koju ovim ispravljara. Da pak nijesam bio protivan deputaciji u Beč, dokazom je što sam kupio za nju railodare u mojem školskora okružju i pokupio više kruna otposlanih predstavniku ,U. d. k. V." kako to dokazuje primnica c. k. poštarskoga ureda u Mošcenicama. Toliko što se raene izravno tiče. Pripravan sam k lorau da ispravira i druge ne tačnosti i ne istine ako bi bile napisane sarao uljudnom i pristojnom formora, koje bi se raene izravno ticale, kao što bih i danas, da znara, da gosp. nadučitelj Dubrovic u svojem kontestiranora dopisu, na mene cilja, uz uvjet da taj dopis bude prije popravljen od poznavaoca hrvatskoga jezika i da misli budu poredane po slovničkim praviliraa, koja ne dopuštaju dvojako značenje; jer dvojako značenje, ako hotoraice unešeno, može da služi piscu, da ga u potrebi izvuče iz škripca. Lanišce, 13. septerabra 1900. Marijan Marchi, nadučitelj. Dostavek uredništva. S tera, da srao odprli svoje predale tudi g. B. Dubrovicu, še ni sklepati, da se mi strinjamo z njegovirai nazori. Mi hočerao priti stvari do dna ter se natanko poučiti o istrskih razmerah; zato bi radi slišali vse pro in contra glasove. Tako smo postopali tudi na Goriškem. Tudi Varn je naš list vedno na razpolago; vzemite le pero v roko in razjasnite nam s svojega stališča tamošnje razmere. Povemo Vara pa naravnost, da se nam dozdeva že danes, da plava istrsko učiteljstvo v klerikalizmu, a tega še samo ne ve. Zeleti bi bilo, da pride učiteljstvo pravočasno do spoznanja in ne obožuje tistih raož, ki hodijo v Ljubljano na katoliški shod. Taki možje niso prijatelji napredka in svobodne misli.