List izhaja vsak petek
in velja za navadne naročnike s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50' s., za četrt leta 80 sold. — Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude kat.-pol. društva je naročnina določena v drušvt. pravilih. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobar-ju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sovredniku Matiji Kravanja-i v nunskih ulicah h štev, 38fi. V’se pošiljatve maj se frankujejo Rokopisi se ne vračajo. — Oznanila se sprejemajo. PlaJa se za navadno vrstico, ve se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s., že trikrat, 15 s.; za kolek vsakraj 39 s.
H>uli sedanjega časa.
(Sp. Fr. Veroljub Goriš/ci).
s
Mirno mislečega imajo dan danes oni, ki po nekem napredku hlapajo i sleherni čas le o njem ropočejo i tulijo, za divjo zver, ki v brložnih temotah gospodari i pred živim žarkom svitlobe beži i se skriva. Črhni le dvorni ali pomajaj z ramama, nakratjsi »mračnjak* i sovražnik človeštva. Bodi torej uže tukaj rečeno, da bila bi grozna hudobija vstavljati se pravemu napredku, a napredku na podlagi sv. vere.
Sedanje stoletje napisalo si je na pcnosno šumeči svoj prapor: »Napredek!* I res, čuditi se nam je ogromnim proizvodom v obsegu naravoslovsko - znanstvenih panog itd. Na-tenko to naštevati i še slaviti hoteti, bilo ;bi tisočkrat pre-žvčkane fraze zopet premlevati; saj uže slepec vidi. Čuditi se moramo predrznosti človeškega uma, kamorkoli se ozremo. Šiloma je upregel prirodine moči, da mu strežejo i pomagajo. To je ena stran, koja znači 19. stoletje, i ki bi mogla človeka z najlepšimi nadeja mi za prihodnost napolnjevati. A kaj se je zgodilo?
Vsled onih iznajdeb i prekoristnih skušinj si je človeški duh prisvojil neko suvrennost nad naravo, kojo uže voditi meni i jo brzdati po potrebi i volji svojej ; ter je prišel tako žali-bog v stan neprenesljive ošabnosti i brezobzirne duševne pijanosti. V strašnej zaničljivosti ali marveč v ogenj bruhajočej maščevalnosti začel je skusiti svoje moči nad sponami, s k o j i -mi mora ga krotiti neodpravljiva potreba i božja previdnost. Titanski zarožljal je ž njimi, da je razdene, rjove se še zvija v železnej srajci, ter napenja svoje mišice, da šine iz nje. Te duševne opitosti prva hči bila je torej i je še neka svobodo-željnost, ki prevpija vse druge še tako mogočne strasti v človeških prsih. Ne bilo bi več naravno, ko bi novorojenki še kaj sveto bilo. Kakor bobneča reka, ki je svoje trdne jezi tu pa tam nekoliko prevrtala, neprenehoma svoje togotne valove buta ob nje, da je predere, ter se po predorih prosta izlije. Tako se je tudi genius (duh) 19. stoletja zagnal pred vsem tijà, kjer je čutil najmogočnejši vpor — v sv. cerkev. Na vse stiri vetrove se je razneslo sodnjedansko tuljenje:»svoboda!* i tako se je postavil novemu babilonskemu turnu prvi temelj. To je druga stran, ki znači naše stoletje.
Motil bi se pa jako, kedor bi mislil, da se s tim raz-grajanjem pripravlja le kako razkolniŠtvo, kakor n. pr. v 16. stoletji. Žugajoča nevarnost je neskočno neskočno veča. Pripravlja se recimo to le odkritosrčno — pripravlja se: ateizem (brezboštvo), ko ji se na posameznih mestih i pri ne-Taterih osobah, da bi tako ne, uže kot pregrda pošast prika-zuje. Rok moj je drzovit, a zato nij še neresničen. Bog hotel,
Svobodnjaški načelniki naj pa dobro promisle, kaj delajo. Le se vam ravno še reči ne more, da vlačite po mesarsko, nav ase ali šiloma človeštvo na rob temnozevajočega prepada, ,jer stoji strašni miljnik z nadpisom: »Ki greste not, vse nade tu pustite!* vendar delate tu vsaj nevedoma. In, ali ste porok
fa VS0e P^ubne nasledke tudi v državnem i socijalnem živ-ljen.|i? Nijste, pa tudi biti ne morete.
v J'j mu trel)a modrijanskih oči, da vidi, kako žalostno je uze zdaj o tem. Srečna praznota, nevera, zavid, oholost, sebičnost, hlimba, prekanjenost, natolcevanje, poboj, podmiiljivost, t‘ i se drugi so oni peklenski količniki, ki so prišli na
svitlo, kakor škodoželjni škratje pri razštevanji verskih resnic i postav, ali so se iz škratov pouveličili do grozovitih gigantov. Ravno oni časopisi, ki imajo komaj toliko sape, da trobentajo proti vzhodu i zahodu človeško velikanstvo i posvetni blagor, morajo — oj čudne ironije i naivnosti! — morajo poročati glede grozovitosti še nikoli zaslišanih pobojev, zvijač, nezvestob i ruparij v tolikem broji, da se človeku lasje sceti-nijo na glavi — Poreče nemara kedo: Ta risa preživimi barvami. Bodi to, a naj pride kedo i naj potrdi dejanskimi dokazi, da je sedaj bolje, nego je bilo, kar bi vsled napredka vendar moralo biti.
Temu pa nij znanstveno iznajdovanje krivo; kedo je tako neumen, kaj takega le misliti? Teniu je kriva ona pre-" drznost, ki hoče po vsej sili razorožiti mogočno roko sv. cerkve, to je, ki zalezuje mirni tamar sv. vere, kakor volk krvoločni ; ki krade mir i ravnotežje iz prs še verujočega ljudstva. Napredujte v iznajdbah, Bog vam pomozi; a pustite edini zaklad — vero v prsih človeških.
Čudno je pa vunder, da ravno zdaj, ko smo v naravo-slovji tako visoko dospeli, smo tako malozmožni, spoznavali Boga — iz narave. Z vedami smo res prišli daleč, ali pa tudi tako z umetnijami, da bi smeli tako oholo prezirati starodavne proizvode umetnijske?
Uže pred nekaj tisočletij naku pičil je Egipčan ciklopieno velikanske stavbe ; ponašal se je Crk z dragocenimi, čudno ukusnimi tempeljni, kipi i inalbami. Ravno taka je bila pri jedrnatem i bojevitem Rimljanu. Cela vrsta čestitljivih pesnikov se razvršča za Homèrom pri Grkih i Rimljanih, ki so sè svojimi junaškimi pesmami budili i gojili pogum vojščakov. Razvaline, dragoceni ostanki, široke i čez vse trdne ceste pričajo o njih visokej izobraženosti. Nepresegljive njih pesmi občudujemo i bodo je vedno občudovali, kot edino mojsterska dela te baže.
Povsod, raz im pri MiThomedancih, bila je vera z razvojem človeškim v tesnej zvezi, to je, z drugimi besedami, narod seje mikal na podlagi svoje vere. V Egipčanih sesirila se je umetelj-nostim i celo vedam; na Grškej bilo je stvariteljica velikansko duševnega življenja, katero še zdaj v čestitljivih zvalinah spoštujemo in občudujemo. Celo med severne narode (od drugih se razumeva uže to samo po sebi) prinesla je katoliška vera sč svetlobo tudi ljubav do umetnije i znanstev.
Drugače to obračati, bilo bi zgodovino tajiti. Značaj ali duh sedanjega časa bi se dal blizu tako-le ukrojiti : »On odvrača od vere, zanika neskončno idejo, i proslavlja materijo.* Umetnijam i poeziji žuga po njem propad. Nadalje bi se še ichko reklo : Meju tem, ko hče osrečiti človeštvo, krade mu duševno plemenitost.
Tolazljivo je pa vunder vsaj to, da liberalcem ne gre vse tako izpod rok, kakor so pričakovali.
Dopisi.
S Kanalskega. (Cerkveno petje pa »Glasbena Matica*). Vsak prijatel glasbe in petja je pozdravil z veseljem ustanov-Ijenje »Glasbene Matice* v Ljubljani. Kdor ima pa še veselje do lepega cerkvenega petja, komur je mar, da se ohrani, o-ziroma vpelje, moral si je misliti, da utegne napočiti z »Glasbeno Matico* nova doba za cerkveno petje. Ako pa o tem ni bil še popolnoma preverjen, želel je tega gotovo. Kolikor to-
liko pripomoči, da se imenovana želja uresniči, je naslednjim versticam namen.
.Glas* je že v nekaterih listih kaj malega omenil o cerkvenem petji, in dobro je, da se raznoteri glasi o tem čujejo in poslušajo. Le tako je mogoče priti do zaželjenega namena. Preduo pa jez svoj način objavim, kako bi prišli ložeje do lepega cerkvenega petja, poglejmo površno, kakoŠno je zdaj cerkveno petje na Goriškem; potem, kako naj petje bo, kaj naj bi .Glasbena Matica" glede cerkvenega petja storda, kaj pa cerkve in duhovniki glede .Glasbine Malice" ?
Na Goriškem cerkveno petje — kolikor je meni znano
—	ni tako, kakor bi moralo biti in bi lahko bilo. Ako se kje nahaja dobro pelj«», je to gotovo izjema, za katero imajo posamezniki zasluge. V stolni cerkvi imam grajati to, da se, zna-biti zarad pomanjkanja pevskih moči in slabe plače, ki se pevcem daje, ob navadnih nedeljah skor zmiraj tiste .maše" pojó, kterih napevi niso vselej cerkveni. O velicih praznikih je zopet dobrega preveč. Take dni neha cerkveno petje in na njegovo mesto stopijo gledališčne produkcije. Bodi si godba, bodi si petje, vse skup nima včasih še sledu ne cerkvenega duha. Pogreša se dostojnosti, posebno pa cerkvne umetnosti in častitljivosti. *)
častna izjema, kar se tiče cerkvenega petja, ste v Gorici sememščua kapela **) in samostanska cerkev na Kostanjevici Tu je še mogoče bilo do sedaj marsikako lepo cerkveno pesem slišati. Kako bode odslej dalje, bode se videlo.
Na deželi je cerkveno petje veci del v slabem stanji. Sem ter tje v kaki cerkvi se nahaja zadosti dobro uravnano; da so pa to le izjeme, sem že omenil. Po večini imajo ta častni posel v rokah stari dosluženi pevci, od kateri h se več reči ne more, da pojejo, ampak da kričijo. Dostikrat tudi ni mogoče takih zarjovelih pevcev preglasiti in dobri morajo hote ali nehoté odjenjati. Nekateri so celò tega mnenja, da mora petje v cerkvi prenehati, ako ni starih pevcev —» kričačev. Kako osodo imajo latinske besede pri pevcih te verste, je .Glas" že objavil.
Ker je tedaj cerkveno petje slabo, treba ga zboljšati. Kako pa naj se zboljša, o tem je mnenje razdvojeno. Eni ter-dijo, da se mora vpeljati, ali, če je že vpeljano, ohraniti ubrano petje, drugim je zopet le splošno cerkveno petje pri sercu in še drugi so tega mnenja, da naj se le slovensko poje, latinsko petje jim je hud trn. Vpraša se pa, kaj je najboljše? Moja misel je ta : Splošno cerkveno petje naj bo navadno ali redno,
—	ubrano pa naj se odmeva o posebnih prilikah in visocih praznikih in naj velja kot izvanredno. Ali naj se poje slovensko ali tudi latinsko, to vprašanje je lahko rešiti. Splošno pelje naj bo slovensko ; pri posebnih priložnostih, posebno pri slovesnih mašah naj se poje latinsko, ker je lat riško petje pri maši prav v cerkvenem duhu. Nihče menda ne ho tajil, da bolj pristoja visoccmu prazniku in slovesni službi božji òasiit-Ijiva latinska maša, nego navadni .Pred Bogom" ali .Pred stolom." Tu naj velja latinska prislovica: Est umdus in rebus, sunt certi denique fines. (Za častitljivo lat. pelje treba pevskih moči ; če jih ni, je menda bolji .Pred stolom." Tako veleva tudi cerkv. zapoved. Ur.)
Vsaka reč, kadar se na novo vpeljuje, ima svoje nasprotnike; tako tudi splošno cerkveno petje. Posebno so nekateri novejši učitelji temu nasprotni in želijo z lepimi čvetero-, dvo-ali samospevi pokazati, da imajo izurjene pevce. Časih naj se jim veselje pusti, vendar redno in navadno naj tako petje nikdar ne postane. Odkar se čutijo učitelji .emancipira-ne", vitli se marsikje, da je nekterim gospodom organistom , presneto malo mar za po zdigo cerkvenega petja; pripeti se,
*) Ne sodite li preojstro, g. dopisnik? Tu treba razločiti skladbo pa ltvr*evanjt. Skladbe so vsaj po nekem res necerkvene, a to napako najdete žalibog skor povsod, sosebno v Italiji. Kakor se je instrumentalna muzika usilita v cerkev, tako so se usilili tudi ž njo necerkvenih skladateljev necer-keni umotvori. Sicer pa vemo, da se v veliki cerkvi marsikakšenkrat tudi kaj prav spodobnega in dobro poje. Ljudske litanije z orglami so dostojne itd. Ur.
**) Re*, a skladbe niso vse cerkveno-okusno izbrane; izvršba prav dobra. Ur.
da ta pa ta k orglam prišedši ne ve, kaj se bo pelo, ali je pa celo še ključ doma pozabil!
(Konec prih.
Iz Ko............. 24. okt. — (Blagor občin nove ère)
Francu K. iz K............., županije v............, je bila prišla
misel leta 1865 se oženiti. Županstvo, dobro poznavši svoje ptice, se je temu vstavljalo Ženin, vojak, pa je od vojnega poveljriistva v Veroni dné 25. mareija 1865 št 910/240 dosegel ženitbinsko dovolitev, ter je 1. junija istega leta poročen bil.
Pozneje se preseli v Goric«», kjer mu je sopruga dne 6.
okt. 1867 rodila hčer z imenom A.................Dné 50. sept.
1868 umrje Franc.
Do	smrti njegovi	se vdova z drugim	speča,	in	povije
dne 22.	aprila 1870	nezakonskega sina J. Letos	je	vdova
zbolela in prenesena bila v bolnišnico goriško. Detieni stroški padejo na domovinsko občino ranjcega, na K. Se več. Mestni
magistrat goriški je poslal oba otroka K.....nom v preskrb, kar
jim dela veliko preglavice. Sliši se: .Občina nima druge pravice, kakor plačeveti. — Ako mu je vojno poveljništvo dovolilo, se ženiti, naj mu tudi otroke redi, ali pa naj mu jih redi dežela.
—	Ako	prav ranjcega	hči na našo občino	pride,	to	se še
prenese;	— da bi pa	za grehe njegove žene, ki jih	je po
njegovi smrti storila, in ki ni iz naše občine, mi trpeli, to je vse preveč."— To m enako se iz ust ubogih Občinarjev sliši.
Povej nam, .Glas", ali je kaka pomoč zoper to? Ali bi se ne dala dotiena postava v deželnem zboru prenarediti? *) Drugače bi nam kaka kukavica toliko otrok zalegla, da bi naši poginili.
Jz Sežane, 2o okt. Včeraj smo bili priče prav lepe slavnosti. Komu ni znano imé častitljivega gosp. Aniona Ukmarja, častn. kanonika tržaškega, dekana tomajskega ? Kdo ne pozna njegovih zaslug za cerkev, šolo in za povzdigo kmetijstva? Ge je kdo drugi vreden, da se njegove zasluge javno slavijo, naj vredniših eden je gotovo prijazni naš starček. Doživel je že redko svečanost zlate maše, a prihranjeno mu je bilo še drugo veselje: ne davno je Nj. veličanstvo priznalo njegova dejanja podeli vsi mu vilezki križec Franc. Jožefovega reda. Ta križec se mu je svečano na prsi pripel 24. okt. v pisarniei c. k. okr glavarja g. Ign Malija v Sežani. Gastn: venec so b li poslavljencu : udje c. k. okr. šolskega sveta, čigar ud je tudi on, glavarstveni uradniki, občinski možje in mnogi drugi odličniki. Med jako primernim ogovorom je g. glav g. kanoniku križec pripel in prav ginljivo mu je po-slavljenec odgovoril. Oba sta sklenila govor z .živio"- klicem Nj. veličanstvu, v kterega so navdušeno segli vsi pričujoči povabljenci. — Ta svečanost je tem pomenljivejša, ker dandanašnji ne vidimo vsakdan duhovnikov častiti ; tem vece pa morajo biti gotovo zasluge, ako njih slava skoz vse .tmine"
—	s kterimi .mračnjaki" ljudi zagrinjajo, vendar-le prederejo do nar višega prestola. Bog živi mnogozaslužnega poslav-1 j enea !
Iz Loma, 27. oktobra Komaj so naše črede nekoliko časa sem mir imele pred napadi požrešnih volkov, ki jih skoraj vsako leto nadlegujejo, ki so pa zdaj menda — vsaj začasno — v druge kraje pobegnili, od kar je bila svinčena krogla enemu tih ovcožercev, ne vem prav, ali „a priori, ali a posteriori", tehtno dokazala, da tudi za volka se najde pravica — glej! že se prikažejo novi sovragi, kakor je nekdaj v Egiptu sledila stiska za slisko. Dne 16. t. m. zaslišijo ne-kteri ljudje, ki so bili ravno v gojzdu, kjer se je evčja čreda pasla, tužno meketanje jagnjeta, ozirajo sc in ugledajo res mlado jagnje, pa mislite si kje? — visoko gori nad glavo v zraku. Velikansk orel je bil 8 dni staro, kakih C—7 funtov
*) Gotovo bi se dalo kaj prenarediti; obrnite se do deželnih poslancev.
Ur.
oče jagnje na paši zgrabil in hajd ž njim naprej v zračne višine. Toda, kakor se v življenji večkrat žalostnim dodog-kom kaj smešnega pridruži, tako tudi tukaj. Roparskemu orlu ki je z jagnjetom v krempljih že morda iz višave doli iskal si kraja, kjer bi v miru svoj plen požreti mogel, pridruži se kmalu tovarš, ki mu je tudi jagnje dišalo, in zdaj nastane med orloma hud dvoboj v zraku. Izid tega boja je bil, da med tem, ko sta se orla za jagnje ravsala in trgala, se jima ono iz krempljev sname in na tla pade. Kmet, ki je bil blizo in vse to gledal, priteče, jagnje pobere (dasimmo nekoliko v strahu, *da bi se orla zdaj njega ne lotila, ker sta mu tudi res srdito okoli glave krožila), je odere in speče. Dober mu tek !
Ali ni ta resnični dogodek živa illustraeija stari latinski prislovici :
*l)uobus litigantibus tertius gaudet,* kar bi se dalo po domače tako izraziti:
„Je prepir med dvema se vnel,
Bode li tretji tega vesel ? *
Da bi si vendar tudi mi Slovenci, ktere koli stranke, to zlato resnico zapomnili, ako nočemo, da bojo nasprotniki pravičnih naših zahtevanj pohrustali jagnje, nam pa pustili — gole kosti !
(Zalibog! Vse kaže, da se bo tako godilo. Nevarnpst i-mamo jasno pred očrni, žalostnih zgledov preobilno število; ah strast je nekatere Slovence oslepila, da mislijo, da Slovencem se ne more taka goditi. Ali je pa temu se čuditi, da je razdvoj med Slovenci vedno veci, če pomislimo, da ravno nekateri iz med onih, ki hi imeli po svojem poklicu mir napravljati, nemir sinjo — ?! — Dostavek uredil.)
Za nove zvonove na sv. Gori
so darovali:
P.	n.	č.	g.	Ant.	Sesič	....	2	gl.
»	»	»	«	Ant.	Kumar	....	2	„
„	„	„	„	Miha	Gomiščik ...	20	,
»	»	Od	prednjikrat..............11	„
Skupaj:	35 gl.
Ogled.
Avstrija. Od glasovitega glasovanja v avstr, delegacij v ^e.^. °kk t. 1. (o poviških za vojaščino) sem postaja politiški položaj v Cislajtanji ves drug. Ustavaki in Auerspergovo ministerstvo se silijo sicer biti zopet prijazni ir staro zvezo zopet zakrpati, a vkljub temu se menda obenu tla vdirajo pod nogami. V ministerstvu samem tudi ni prave edinosti, ker se razločuje dvoje strank, Auersperg - Lasser-jeva in Glaser- Unger-jeva. Una se dela nekako konservativno in bi znabiti opposiciji, ktera jejjevPešti iz zadrege pomagala, kaj malega privolila, ta pa se drži strogo starega ustavaštva. Gledé na te razmere in pa na to, da reči ne morejo dolgo ostati, kakor so, nastala je te dni govori^1. o rnirnsterski krizi, to je, da utegnemo dobiti druge ministre in te — konservativne ! V tem trenutku pa niše reči še tako daleč dozorele, a da je situacija (stan reči) podobna oni tik pred Hohenwartom, ne da se tajiti.
V ta položaj je padla zadnje dni preteki, tedna neka bomba, ki je vse politiške kroge jako osupnila in vznemi-ula. Oče češki, stari veljak, zgodopisec Palacki, je priobčil svoj politični testament — »svoje slovo od naroda« — Ta obče - tudi pri Nemcih — visokospoštovani učenjak je med naj hujšimi homatijami 1. 1848, ko se je zdelo, da se moia Avstrija razrušiti, iznašel veleponienljivo geslo:
»Ko bi Avstrije ne bilo, morali bi jo mi (Slovani) 'ustvariti.a-
Tega gesla smo se do današnjega dne stanovitno držali. To geslo je sivi Palacki, kot zmoto iz mlajših let, zdaj — preklical, češ, da je obupal nad pravičnostjo nemškega naroda v Avstriji, na ktero je on 1. 1848 stavil svoje zaupanje. Nemcem (sedaj gospodujočim ustavaškim — se ve, da) podtika P. vso krivico, če se z Avstrijo zgodi, kar je on pred 24 leti imel za nemogoče, in česar nas Bog obvaruj. Po tem biča P. sosebno ostudno, krivično judovsko (nemško) časništvo, ki občno mnenje tako hudobno, pači. Za drugi vzrok avstrijske nesreče ima P. Magyare — drugi gospodujoči narod. — Da pa Slovani in zvlasti Oehi vsako nezgodo prestanejo, to velja Pal.-u za gotovo. S to izjavo češkega voditelja imajo vseh barv časniki veliko opraviti. Bog hotel, da bi vsaj zdaj slepci spregledali!
Dne 8. in 9. okt. so imeli federalisti na Dunaji zbor, ki je bil tako tajen, da ga niso mogli radovedni ustavaki zaslediti, kar jih je prav jezilo. Zdaj pa je vendar nek graški ustavaški list prvi, ki v onem zboru sestavljeni program — dasi ne prav natančno — priobčuje. Ta program ne obsega prav za prav nič novega, ampak določuje le, kar se je že davno v deželno -zbornih adresah, resolucijah in v govorih federalistovskih poudarjalo. Pri vsem tem pa je priobčeni program .pravne stranke* časnikarje osupnil. Določena so v tem programu federalistična načela o državnopravnem, šolskem in narodskem vprašanji. Državni in deželnim ustavam bi imela biti podlaga krščanska.
Delegaciji ste se sklenili 25. okt. in deželni zbori cis-lajtanski so sklicani za o. dan novembra t. 1.
Ogerska in hrvaška regnokolarni deputaciji ste se uredili 20. okt. Naj vazniši hrvaški zahtevi ste: 1.) Razmerje med Ogersko in Hrvaško naj bi bilo tako, kakoršno je med 0-gersko in Cislajtanijo in 2.) vojaška granica, ktera neha biti vojaška dežela, naj se pridruži materi deželi Hrvaški. A prvi točki pa je že tudi zapopadena veča autonomija v vsakem oziru, sosebno pa je želijo Hrvati ozir finančnih zadev.— Cesar sam neki želi, da bi se poravnava med Ogri in Hrvati srečno dognala.
Tako se Deakova (vladina) stranka tudi porazumeva sè Slovaki, kteri nekaj tudi dosežejo. — Magyari so oholi in gospodujejo radi nad druzimi narodi, a taki, kakor naši liberalni ustavaški Nemci takraj Litave, vendar niso ; njih državniki so razumniši, ko cislajtanski.
Zunanje države. V Italiji so bile pretekli teden strašne povodnji, sosebno Pad je predrl na mnogih mestih za^raje ob bregovih in veliko škode storil.
Sv. Oče sprejemajo vsako toliko po 3—5 tisuč ljudi iz raznih okrajev rimskega mesta, ki se jim hodijo poklanjat.
— 20. nov. se bo pričel italijanski državni zbor v Rimu. Naj važniši predlog, o kterern bo imel govoriti, bode vladin načrt zastran odpravljenja samostanov. Tistim samostanom v Rimu, v kterih stanujejo raznih redov generali, misli vlada menda prizanesti, ker se zunanje vlade za-nje potegujejo.
0 začetku narodnega zbora na Francoskem se bodo (po zborovem sklepu) opravljale po vsi Franciji molitve za razsvetljenje zbornikov.
i
i\u Spanjshem, kjer so prekucijske vlade vse cerkveno premoženje že davno pograbile, imela bi duhovne država plačevati. Ali že 2 leti in pol niso nič dobili iz državne blagajnice. Zdaj je en poslanec to reč sprožil v drž. zboru (kortes) in tudi vsi škofje so poslali zboru pritožbo zoper tako nezaslišano krivico, ki se duhovnikom godi.
I>oinace novice.
(Hudoben napad.) V nedeljo večer (27/10) je prišel v štacuno na starem trgu v Gorici, kjer prednja pekinja vdova K. kruh, nje svak, Miki. Milauovič, vzame jej dolgi nož, s kteriui se kruli rože, in začne jo mahati po glavi. Ubil bi jo bil, ko ne bi je bili

7
ljudje rešili. Sreča, da rane niso nevarne. In ta človek je užival veliko dobrot od svakinje ! —
Napadnik se je potem sam predstavil policiji.
(Došla je rešitev na znano pritožbo mestnega starešinstva gorišk. zastran volitve III. vol skupščine.) Ministerstvo je rekurz zavrnilo in obe volitvi (prvostolnega prošta, bar. Codelli-a in g. Jož. Strekelj-na) za veljavni spoznalo.
Razne vesti.
— Povodenj je te dni po Laškem, Kjer so reke bregove predrle ali preskočile, veliko škode napravila, pa tudi pri nas, osebno v ipavski dolini. Zastran veduega deževja ajda po kozolcih ali v kozicah gnjije, kakor ljudje iz vseh naših krajev tožijo.
— Nenavadno slavnost so imeli preteklo nedeljo, 27. t. m., farmani v Terzo-u, v goriški furlauiji. Obhajal je vis. č. g. Jožef CaUigaris, ondaŠnji fa j m oster, petdesetletnico odkar je on tam fajmošter, potem ko je preteklo pomlad šestdesetletnico svojega mašništva praznoval. Velika množica od blizo in daleč, duhovnih in svetuih se je bila zbrala. Slovesni sprevod, kojega so čast. starčku napravili, je pričal, kako ljub in drag jim je častitljivi sivi starček.
— Velik požar je pokončal skoraj vso vas Gross - Enzers-dorf na spodnjem Avstrijanskem.
— Nov telegrafični urad se je odprl 27. okt. v Višk-n (v gor. Lahih na ital. meji.)
— Liberalnih ministrov doslednost. Tako zvani „starokato-ličaniu, ki kat. cerkev toliko obrajtajo, kakor protestanti in judje s katerimi se bratijo, ali pa še manj, imajo po ministerski milosti pravico, po lastni šegi krstiti, poračati, mrliče pokopavati i. t. d. in to v lastnih farnih zapisnikih zaznamnjevati. Ločeni so popolnama od kat. cerkve. Vendar minister Stremavi' zaukaže, da vse to morajo zaznamnjevati kat. pastirji tudi v kat farnih zapisnikih; in k vsemu pripravljeni general Koller na Češkem žuga že se silo farnemu oskrbništvu v Warnsdorfu, če tega z lopa ne stori zarad Warnsdorf-skik starokatoličanov, ki nameravajo ravno zdaj svojo službo (božjo) opravljati v oudašnji — luteranski cerkvi. Pa recite, da naši sedanji ministri niso dosledni!?
— Blagodušno dejanje. Dunajski nadškof je imel do sedaj v Št. Vidu blizo Dunaja veliko posestvo, ki je neslo čistih 1200 gl. na leto. Priložnost se je ponudila, to posestvo prodati za 280 tisuč gl. Ves ta znesek pa je blagodušni kard. Rauscher, sedanji dunajski nadškof, obetnil z dovoljenjem papeževim in cesarjevim v to, da je napravil ustanovo, katere obresti se imajo deliti med potrebne duhovne dunajske nadškofije; dostavil je iz lastnega še 80 tisuč gold. Ta kapital 360 tisuč gold. bo dajal okoli 20 tisuč gol d obresti na leto.
Tako ravna * mrtva" roka, — kakor psujejo naši liberalci cerkveno premoženje — se svojim imetjem. Čudili bi se, kako je prihranil 80 tisuč gold. dunajski nadškof, ki je na svoje stroške že toliko cerkev sozidal, ko ne bi vedeli, da on, kakor drugi cerkveni oblastniki, ki imajo lepe dokodke, le malo za se potrebuje.
— V Livku na Tominskem je 20. t. m. nek Petrinčič (iz čividajskega okraja) ubil z nožem pri igri v krčmi nekega Med-meda, s kterim je igral. Sprla sta se bila pri igranji zarad 10 krajcerjev.
— „Glasbena Matica“ v Ljubljani šteje že 200 udov.
— Kolera se bliža zahoda; v Budi (na Ogerskem) je že nekaj ljudi pomorila.
— V Tbminu je bilo 25. sept. podelovanje daril za kobile in žrebeta. Prignali so 29 kobil mater in 17 žrebic. Darila za kobile z žrebetom so dobili: And. Gaberšček iz Tomina 10 cekinov in medaljo, Janez Gruntar iz Kobarida 7 cekinov in medaljo, Mih. Prezelj iz Tomina 7 cekinov in medaljo, Andr. Juretič iz Mlinskega 4 cekine in medaljo, Ant. Juvančič iz Zatomina 4 cek. in medaljo, Jernej Klobučar iz ? 4 cekine, Anton Mrak s Pečin, Ant. Stih iz Starih Sel, Ant. Juvančič iz Jderskega, Jan. Leban iz ? in Ignac Kovačič iz sv. Lucije vsak po 4 cekine. — Za kobile 3-in 4 letne: Mih. Skočir iz Star. Sel 8 cek. in medaljo, Matija Fon iz Smasti 6 cek. in med., Ivan Kranjec iz Lu-bina 3 cekine in medaljo.
— G. Ant. Scherner, župnik v Biedermannsdorfu, je bil dal na svetlo knjižico, v kteri je pošteno pojasnil, kdo in kaj je tisti Alojzi Anton, ki se je predrznil biti „župnik“ starokatoličanov dunajskih in ki je od lanskega okt. oskrimoval mestno cerkev sv. Odrešenika v Beču. Anton je pisatelja tožil zavoljo razžaljene časti. Sch. je pri obravnavi skor vse dokazal, kar jo Anton-u očital; porotniki pa so ga razžaljene časti krivega spoznali in sodniki 10.
okt. t. 1. na en mesec zapora ^obsodili. To kazen in vse pravne nasledke mu je preš v. cesar zdaj — odpustil. (Osraraoteui Anton se je brž po omenjeni soduijski obravnavi svoje službe odpovedal ) Tako zahaja starokatoličausko solne« !
— Dogmatično določbo cerkv. zbora vatikanskega zastran papeževe nezmotljivosti sta priobčila tudi dva izmed naj krepkejših stebrov zborove manjšine, škof rottenburški dr. Hefele in škof diakovski J. Strossmayr.
— Po tem, ko je vlada že veliko duhovskih gimnazijev v svetne spreobrnila, je zdaj razmerje to, da imamo zraven 80 svetnih še 21 duhovskih gimnazij.
— Ljudsko-šolski učitelji in podučitelji v š. okrajih goriško -okoličncm in sežanskem so zdaj še le določno postavljeuji tako-le:
V	okol. okraji: v Kanalu Iv.v Vogrič u. v. (beri: nčit.-voditelj), Ben. Poniž pdu. (podučitelj); v Černicah Val. Kanclar u. v., Franc Sternad, pu. (izvoli si lahko to mesto, ali pa Sežano); v Ajdovščini-Leban Aug, u.; v Mirnu Vodopivec Ferd. u. v., Čopi pu.; v Ka-menjih Mih. Zega u. v. (začasno, ker nima še develetne praksi), Rajar Jem. pu.; v Št. Andrežu Jož. Komavec u ; v Šempasu Jak. Sedničar u.; v Št. Petru Vinc. Černič, u. (zač.); v Čepovanu Jož! Srebernič (zač.), v Vertojbi Andr. Drašček u.; v Renčah Ant. Bajc, u.; v Sovodnjah Jan. Benko (ki se je Brestovice v sež. okraji odpovedal); v Ročinji Franc Peric, it.; za Kviško odmenjeni Ant. Leban se je odpovedal; za Št. Martin odmenjeni Tom. Lukančič (odpovedal?); v Prvačini Ant. Zorn u; v Žabljah Fr. Bunc u.; v Križi ip. Franc Švara u. v., Mrevlje Franc, (pomočnik zač.). —
V	sežanskem okraji : V Sežani Leop. Cvek u. v., Sternad ? (gl. zgorej) pu.; v Komnu Iv. Piano u. v., Jož. Klobčič pu. (gre na Štajarsko), v Tomaj i Ant. Benigar u.; — v Gorjanskem Jož. Hrovatin u.; Nabrežini I. Vajšel u.; v Poviru Ant. Fajgclj u.; v Brestovici za zdaj nobeden t v Šempolaji Mirosl. Grossmann; v Lokvi Ant. Komavec u.; v Škrbini Gasp. Likar u.; v Štjaku Jem. Cotič; v Zgoniku Jož Čotar ; — v Avberji Oton Die ; v Kostanjevici Matija Leban (kteri je pa tudi za Prosek v tržaški okolici imenovan in izvoli bržkone Pr.); v Divači Tom. Lukančič (gl. Št. Martin v g.-ok. okraji!); v Kobiljiglavi Vinko Vodopivec; v Mav-hinjah Andr. Starec; v Skopem lv. Furlani; v Velikem Dolu Mat. Vičič; v Vojščici Ant. Pipan. (Poslednji trije so učitelji za silo proti primerni nagradi. — Nekterih poprejšnjih služba pa je le začasna, ker niso še prestali preskušnje za učiteljsko sposobnost), — V tominskem okraji : za začasno učiteljico v Kobaridu je imenovana Karolina Milek-ova (Ljubljančanka) Opazka. Z ležečimi črkami tiskani gospodje so bili že poprej na doticnem mestir
— Goveja bolezen v gobcu in na parkljih se ni dalje razširila v Gorici, kjer se je bila pretekli teden zapazila. Prikazala se je pa tu in tam v goriški okolici, kakor v Brdih, v Desklah, v Dornbergu, itd. Držite se tedaj dobro vse županstva razglasa, kojega vam je poslala c. k. kmetijska družba v Gorici, 21. okt. 1872, da ne boste škode trpeli.
Hranilnice goriške delovanje (gestione)
meseca septembra 1872.
v bankovich
Novo naloženih kapitalov...............
Obresti od posojenih kapitalov .... Posojenih kapitalov je bilo povernjenih .
Došlo
v srebru
1125	—	7237	-—-
			—	3430	—
51		866	50
1170		11533	50
T/nlačalo s« iel naloženih kapitalov .	.
1 I ■ Jej obresti od nalož. kapitalov
\ na zemljišča in hiše
l na obligacije ....
Izdalo
Posodilo
472j- . 50 50 1700 —
22094 50;
3317 — 496 98 6400! -2250 —
12463 98
Tržna cena žita 31 julija 1872.
Pšenica (kaznanik) Turšiča Ječmen Rež Oves Fižol Seno	(cent)
Slama	.
T)
9
y>
n
V)
gì. a s. 20
v
n
v
2	„ 30
3	„ 20 2 * 10 1 „ 40 3 „ 80 1 „ 90 1 „ 30
y
Listnica uredništva. Gg. Sred ip., T. C.,
L-b.: Prihodnjič.
e
Odgovorna izdavatelja in urednika: ANT. VAL. TOMAN in MATIJA KM VANJA
Tiskar: SEITX v Gorici