junake. Vstopnice so že na voljo na prodajnih mestih Eventima po Slo- veniji in na spletu. KŠP je pozvala športne plezalce in plezalke, zainteresirane za pridobitev statusa kategoriziranega športnika, k posredovanju seznama opravljenih vzponov. Usposabljanje za naziv vaditelj špor- tnega plezanja se bo začelo 4. okto- bra na Fakulteti za šport v Ljubljani. Komisija za turno kolesarstvo je 7. in 8. septembra v Domu pod Storži- čem izvedla licenčni seminar, obno- vitveno usposabljanje za turnokole- sarske vodnike I in II. Komisija za gorske športe je za- dnjo soboto v juniju začela s poletni- mi treningi slovenske lednoplezalne reprezentance. Planinska založba PZS pod vod- stvom urednika založbe Vladimir- ja Habjana je v tem obdobju izdala več edicij, med njimi vodnik Sloven- ska planinska pot v angleščini – Slo- venian Mountain Trail, ki ga je tako kot slovenskega uredil pisec in ure- dnik Jože Drab, prevedel pa Gorazd Pipenbaher. Vodnik z izborom šest- desetih ciljev oz. poti Dolomiti po dolgem in počez priznanega avtorja, izkušenega poznavalca in zaljubljen- ca v te čudovite gore Andreja Maše- re smo z veseljem pričakovali, saj je njegov prejšnji vodnik Dolomiti, sanj- ske gore že dolgo razprodan. Knjiga Tista lepa leta: Spomini Rada Koče- varja, ki sta jo soustvarila Rado Ko- čevar in Mojca Volkar Trobevšek, je le dva meseca po februarskem izi- du že doživela ponatis. Avtobiograf- sko delo Joža Miheliča Vprašaj goro je žlahtna pripoved o skromnih in poštenih ljudeh, ki so živeli preda- ni svojemu rodu, domu in zemlji, ter spomin na otroštvo v Bohinju. Naj- mlajšim bralcem je namenjena sli- kanica Pravljica o gamsku Viliju in gorskih rožicah Stanke Klakočer. Iz- šel pa je tudi novi Planinski koledar 2020, ki ga krasi dvanajst barvnih fo- tografij. Gorniške vasi. O gorniških vaseh, namenu, ideji in mreži, v katero sta vključena tudi Jezersko in Luče, so spregovorili na Radiu Slovenija. Je- zersko je povabilo na 61. tradicio- nalni ovčarski bal, ki sta ga ob Plan- šarskem jezeru na Jezerskem 11. avgusta priredila Turistično društvo Jezersko in Gostišče ob Planšar- skem jezeru, Luče pa so povabile na 50. Lučki dan med 3. in 11. avgustom. Na preventivnem področju je PZS iz- dala zloženko z napotki za obiskoval- ce gora Varneje v gore poleti v slo- venščini in angleščini, opozarjali so na potrebno opremljenost na zah- tevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh, z mladimi markacisti so na radijskih valovih spregovorili o skrbi za planinske poti in čim varnejši pla- ninski korak, prav tako pa tudi o pla- ninskih kočah, njihovem vzdrževanju in skrbi zanje. PZS je na svoji spletni strani opozorila na odgovorno in var- no prečkanje planinskih pašnikov, saj se lahko z upoštevanjem nekaterih nasvetov pri hoji čez planine in pa- šnike izognemo neprijetnim dogod- kom pri srečanju z živalmi na paši. Orožnova koča na Planini za Liscem pod Črno prstjo, prva koča Sloven- skega planinskega društva, ki je 14. junija ob Dnevu bohinjskih planincev v krogu dvesto petdesetih ljubiteljev gora praznovala 125-letnico posta- vitve, je organizirala več koncertov klasične glasbe. PD Kranj je slovesno praznovalo sto dvajset let od svojih pogumnih začetkov in šestdeset let Doma na Kališču. Na Menini se je 25. junija na 10. dnevu in 8. noči Menine zbralo več kot štiristo obiskovalcev. Štirinajsti kongres športa za vse z nosilno temo Gibalna športna dejav- nost za zdravje družine bo potekal 29. in 30. novembra v Ljubljani (BTC), rok prijav je 28. november. Zdenka Mihelič Sto let Planinskega društva Slovenj Gradec "Biti planinec pomeni biti ljubitelj narave in skrbeti, da narava osta- ja čista tudi za prihodnje generacije, predvsem pa moramo naravo zna- ti spoštovati," zatrjuje Danilo Goljat, predsednik Planinskega društva Slo- venj Gradec, ki je častitljiv jubilej pra- znovalo 6. julija letos, stoprvi dan po ustanovitvi Mislinjskega planinskega društva s sedežem v Slovenj Grad- cu. Sklep, da se Mislinjska podružni- ca SPD v Slovenj Gradcu preimenuje v Planinsko društvo Slovenije – po- družnica Slovenj Gradec, je bil pripra- vljen januarja 1946. V zborniku Naših 100 let, ki je peti zbornik tega društva, so skrbni čla- ni zbrali fotografije in zapise, v kate- rih je strnjen del bogate zgodovine, a ne le društva, ampak tudi planinske zgodovine sploh, saj so vsa slovenska planinska društva že od nekdaj po- membni členi, ki sestavljajo Planin- sko zvezo Slovenije, nekoč Slovensko planinsko društvo. Kako zelo je bila nekoč domoljubnost povezana z razvojem društev in gra- dnjo planinskih koč, nima smisla pi- sati, saj vemo, da je bila narodna za- vest bistvena pri razvoju planinstva, na Koroškem pa zaradi bližine meje mogoče še toliko bolj. Prva koča, za katero skrbi PD Slovenj Gradec, je bila zgrajena leta 1943 na Kremžar- jevem vrhu. Že čez eno leto je bila požgana, njena obnova po drugi sve- tovni vojni pa se je zaradi birokrat- skih ovir zavlekla. Na Kernikovem vrhu je leta 1947 kot Slovenjgraška koča zrasla tista, ki jo danes pozna- mo pod imenom Koča pod Krem- žarjevim vrhom. Grmovškov dom na Kopah je druga nepremičnina, ki je last PD Slovenj Gradec, vendar z njo razpolaga najemnik. Dom, zgra- jen leta 1937, so po petih letih zasegli Nemci, zato so ga partizani požga- li. Planinska zveza Slovenije in Mini- strstvo za kmetijstvo in gozdarstvo sta po drugi svetovni vojni podpr- la gradnjo nove koče, a ta je zgore- la nekaj dni pred odprtjem. Vztrajni slovenjgraški planinci se niso dali in so leta 1954 odprli Grmovškov dom. Društvo je leta 1919 od avstrijskega Predsednik PZS, Jože Rovan, podeljuje plaketo predsedniku PS Slovenj Gradec, Danilu Goljatu. Arhiv Danila Goljata 76 Alpenvereina dobilo kočo na Uršlji gori. Tudi ta je bila požgana, vendar je zaradi pomanjkanja sredstev niso mogli obnoviti, zato so pogorišče na Uršlji gori odstopili Planinskemu dru- štvu Prevalje. V Planinskem društvu Slovenj Gradec je organiziranih več odsekov; društve- ni markacisti skrbijo za sedemdeset kilometrov planinskih poti, člani od- seka za varstvo gorske narave opo- zarjajo planince na spoštljiv odnos do narave, turnokolesarski odsek, naj- mlajši, pa vzgaja nove generacije ko- lesarjev, ki znajo v sožitju z naravo hri- be doživljati tudi na dveh kolesih. Mimo postojank PD Slovenj Gradec, ki sta na Pohorju, potekajo Sloven- ska planinska pot od Maribora do Ankarana, Koroška planinska pot, Ši- sernikova spominska pot, Evropska pešpot E6 in Pohorska kolesarska transverzala. Slovenjgraški marka- cisti so že julija 1932 odprli novo pot iz Slovenj Gradca na vrh Uršlje gore po severnem pobočju Kozjega hrbta. Eden njihovih pomembnejših poho- dov je zimski pohod po petnajstkilo- metrski Šisernikovi spominski poti po zahodnem delu Pohorja od Dra- vograda do koče pod Kremžarjevim vrhom. Na praznovanju stoletnice pri Gr- movškovem domu na Kopah se je zbralo skoraj dvesto petdeset planin- cev, ki so s svojo prisotnostjo poča- stili lep praznik društva. Med drugimi so svojo podporo društvu in pripa- dnost planinski tradiciji s sodelova- njem, priznanji in plaketami izkaza- li tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, predsednik Meddruštvenega odbora Koroške Mirko Tovšak, podžupan Mestne občine Slovenj Gradec Peter Pun- gartnik in podžupan Občine Mislinja Jaka Šilak. Marta Krejan Čokl Slovenske gorice z novo umetno plezalno steno Planinsko društvo HAKL iz Svete Trojice v Slovenskih goricah je juni- ja postavilo in dalo v uporabo novo umetno plezalno steno, trenutno edino v osrednjem delu te štajer- ske pokrajine. Postavili so jo ob juž- no stran akumulacijskega jezera pod Sveto Trojico. Trenutno je na voljo petintrideset kvadratnih metrov po- vršin. Ko bo stena zgrajena v celo- ti, bo nudila dobrih devetdeset kva- dratnih metrov plezalnih površin, en del pa bo namenjen tudi ljubite- ljem balvanskega plezanja. Kljub fi- nančnim omejitvam v društvu ra- čunajo, da jim bo do letošnje pozne jeseni uspelo dokončati vsa dela na umetni steni, tako da jo bodo lah- ko v polni meri koristili mladi, pred- vsem planinci iz okoliških osnovnih šol. Stena, ki bo zaenkrat na voljo v brezplačno uporabo, bo na razpolago tudi vsem ostalim ljubiteljem pleza- nja na umetnih površinah, ki so do- slej po te užitke morali hoditi v bližnji Ptuj ali Maribor. Če bodo uporabniki zgledno ravnali z objektom in lepo skrbeli za oprimke, ne bo treba uve- sti uporabnine. Celotno investicijo in postavitev montažne umetne stene so s prostovoljnim delom zagotovi- li PD HAKL, Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah in donatorji z na- menskimi prispevki v denarju in ma- terialu. Predračunska vrednost ste- ne je 6500 evrov. Drago Lipič FILM Evropska filmska turneja outdoor 2019 Potujoči festival European Outdoor Film Tour o pustolovščinah na pro- stem oziroma v odmaknjenih pre- delih našega planeta – ki jih je vedno manj, se bo začel prihodnji mesec, 9. oktobra, v Münchnu. Letošnja tur- neja, devetnajsta po vrsti, bo obiska- la dvajset držav, v katerih bo skupno čez petsto prireditev. Že tri dni po münchenski premieri bomo lahko filme videli tudi v Sloveniji. Od 12. ok- tobra do 1. decembra bo šest film- skih večerov – štirje v Ljubljani ter po eden v Kranju in Mariboru. Dobitniki priznanj Arhiv Danila Goljata Nova plezalna stena v Slovenskih goricah Foto: Drago Lipič PLANINSKI VESTNIK september 2019 77