ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 • 263-287 263 
P e t r a Svoljšak 
PRVA SVETOVNA VOJNA IN SLOVENCI 
Oris slovenskega zgodovinopisja, publicistike in 
spominske literature o prvi svetovni vojni 
Prva svetovna vojna je zaznamovala konec nekega obdobja in začetek novega, čeprav ne 
moremo prezreti dejstva, da je večino medvojnih in povojnih socialnih, političnih, ekonom­
skih in kulturnih procesov vojna bolj pospešila kot pa sprožila. Vojna 1914-1918 se ni tudi 
»izneverila« sicer mnogo kasnejši trditvi Paula Fussela, da je vsaka vojna ironična, kajti vsaka 
je hujša od pričakovanega.1 Prva svetovna vojna, velika tragedija o človeškem samoljubju, 
je prekašala vse dotedanje in ponovno dokazala, da človeška krutost v vsaki vojni poišče svoja 
orodja, ki jih narekujejo vojni cilji, pa tudi strah, ki ga ti vzbudijo. V zadrego je spravila 
veliki mit o dobrem, ki je celo stoletje prevladal v javnem mnenju - na glavo je obrnila idejo 
napredka. Po obratu, ki ga je povzročila »velika« vojna (the Great War, la Grande Guerra, 
la Grande Guerre), ker je po obsegu prekašala vse dotedanje izkušnje — izraz se torej »ome­
juje« na polje izkušenj in opisov in ni zgodovinsko — politična opredelitev kot npr. »sve­
tovna«, ki izraža kontinuiteto, medtem ko »velika« izraža nekaj vsebinsko drugačnega od pre­
teklega in govori o ideji razkroja, razkola, pretrganih vezi in zloma)2 ni bilo več poti nazaj. 
Torej je bila »dogodek«, ki je zaznamoval dobo. Prva svetovna vojna je bila tako velika pre­
lomnica v vedenju, čustvovanju, bila je psihološka ločnica med dvema obdobjema. Celotna 
kultura s svojimi miti, podobami in obredi je strmoglavila v brezno vojne in množica dejav­
nikov se je spojila v to, kar je P. Fussel imenoval »moderni spomin«. Prva svetovna vojna 
torej ni bila le političen in strateško - vojaški dogodek, temveč ali predvsem velik kulturen 
dogodek. Spremenila je zemljevid Evrope, nacionalna razmerja, horizonte znanosti in teh­
nike, pa tudi individualni in kolektivni način dojemanja sveta in dogodkov. V vsakdanjik je 
vnesla nove podobe, v katerih so bile močno zaznavne izkušnje z bojišč (v vsakdanji jezik so 
se zakoreninili novi izrazi kot »frontalen napad«, »biti bombardiran«). 
Prva svetovna vojna predstavlja nedvomno za Slovence epohalen dogodek in veliko pre­
lomnico — tudi za slovenski narod je »velika svetovna prekucija« skokovito zavrtela kolo zgo­
dovine. »Fizično« sodelovanje Slovencev v različnih etapah svetovnega spopada (vojaki, ujet­
niki, dobrovoljci, uporniki, življenje v zaledju, begunci, interniranci, aretiranci...) in prisot­
nost enega izmed najbolj krvavih bojišč ravno na slovenskem ozemlju sta se zato vtisnila tudi 
v slovenski zgodovinski spomin, čeravno je še vedno potrebno pritrditi mnenju Branka Maru-
šiča, da ga doslej nismo načrtno gojili.3 Nedvomno je prvi svetovni spopad pomemben del slo­
venske zgodovine in preteklosti slovenskega etničnega ozemlja, najsibodi zaradi mnogovrstnih 
učinkov in vplivov ali zaradi novosti, ki jih je prinesla v življenje Slovencev. Vojna se je 
kazala predvsem z dveh plati, najprej kot vojaško dogajanje (predvsem v Posočju), drugo 
stran pa opredeljuje raznolikost civilnega življenja, ki je bila pogojena s spletom različnih 
okoliščin. 
Zatorej je bila odločitev, na kakšnih temeljih oblikovati pregled slovenske pisane besede 
o tako povednem in vplivnem dogajanju kot je prva svetovna vojna, pogojena tako z osebnimi 
pogledi na to obdobje kot deloma z nekaterimi okoliščinami, ki jih je narekovalo politično 
pogojeno obravnavanje tega obdobja. Izbirati je bilo potrebno med vojaškimi, političnimi, 
1 La Grande Guerra e la memoria moderna. Bologna 1984, 12-13. 
2 Francoski zgodovinar Marc Ferro, učenec Pierra Renouvina in Fernanda Braudela je prvo svetovno vojno opre­
delil kot osvobodilno, patriotično in osamosvojitveno, neizogibno, domišljijsko, vojno mož in tehnik, kot svetovno in 
totalno vojno mogočega in nemogočega. Glej M. Ferro, La Grande Guerra 1914—1918 (prevod iz francoščine La 
Grande Guerre 1914-1918, Paris 1969), Milano 1972. 
3 Prva svetovna vojna po skušnjah in zgodovinskih spominih ljudi na Primorskem. Jadranski koledar 1989, 
121-126. 
264 P. SVOUŠAK: PRVA SVETOVNA VOJNA IN SLOVENCI 
ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi tematikami, ki so vezane na vojno. Dejstvo, da sta se 
slovensko zgodovinopisje in publicistika v največji meri posvečala političnim dogodkom prve 
svetovne vojne, povezanimi pretežno z nastankom jugoslovanske države, je odločitev neko­
liko olajšalo. Napotilo je bila tudi delitev zgodovine Slovencev in slovenskega ozemlja v prvi 
svetovni vojni na vojaško in politično zgodovino, ki jo je oblikoval Branko Marušič ob perio-
dizaciji obdobja 1. svetovne vojne na Slovenskem.4 »Vojaško« lahko delimo zgodovino Slo­
vencev v prvi svetovni vojni na obdobje med izbruhom vojne (konec julija 1914) in italijansko 
vojno napovedjo (maj 1915) ter od vstopa Italije v vojno do konca vojne. Slednje razdobje 
je mogoče razdeliti še na dve obdobji, ki ju razmejuje 12. soška ofenziva, po kateri se je ita-
lijansko-avstrijsko bojišče premaknilo s slovenskega etničnega ozemlja. Razmejevanje po 
političnih dogajanjih zajema tako dogodke na slovenskih tleh (npr. vojni »absolutizem«, 
ponovna uvedba parlamentarnega življenja, majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje) 
kot politično dejavnost Slovencev izven Avstro-Ogrske (npr. delovanje Jugoslovanskega 
odbora in politične emigracije v Londonu in Rimu). Tako lahko tematsko razdelimo slo­
vensko zgodovinopisje o prvi svetovni vojni, kot ugotavlja Branko Marušič,5 v dve plasti: zgo­
dovina vojne (na slovenskih tleh, razširjeno tudi na ozemlja Avstro-Ogrske in druga svetovna 
bojišča) ter politična zgodovina 1. svetovne vojne, ki pa spričo navedenih razlogov ni predmet 
pričujočega pregleda. 
Stopnja raziskav te velike svtovne krize je vezana ne le na stanje dokumentacije, temveč 
in predvsem na interes, ki ga raznoliki (nepolitični) problemi vojne vzbujajo v okolju, v kate­
rem zgodovinar (in drugi pisci) deluje.6 Skromno zanimanje ža problematiko prve svetovne 
vojne je (bilo) pogojeno tudi z vlogo, ki so jo imeli Slovenci v njej in nenazadnje z vojnimi 
cilji vpletenih, pri čemer seveda zavestno zanemarjam politične učinke v zvezi z vojno in nje­
nim koncem. Tako lahko ugotovimo, da slovensko zgodovinopisje ni imelo enakega posluha 
za vsa obdobja slovenske in svetovne zgodovine in zato tudi ne enake razvojne poti. O tem 
priča pomanjkanje globjih in sintetičnih del, ki bi zajela celotno obdobje 1. svetovne vojne in 
ne le političnega dogajanja ob »ustvarjanju« jugoslovanske državne skupnosti. Tako podobo 
dajejo tudi sicer redki zapisi o slovenski historiografiji o prvi svetovni vojni.7 Zatorej lahko 
govorimo o začetkih slovenskega »prvovojnega« zgodovinopisja, saj je bilo to obdobje do 
nedavnega na obrobju zanimanja slovenskih zgodovinarjev, po drugi strani pa ne smemo 
prezreti dejstva, da se je celotno slovensko zgodovinopisje šele začelo bolj pozorno ukvarjati 
z zgodovino vsakdanjega življenja in malega človeka in tako začrtalo nove poti slovenske zgo­
dovinske znanosti. 
4 Glej npr. B. Marušič, Slovenci v prvi svetovni vojni. V: J. Mesesnel, Soška fronta. Ljubljana 1987, 283-298. 
5 La storiografia slovena sulla prima guerra mondiale. 1914-1918. Uomini in guerra. Soldati e popolazioni in 
Friuli, sul Carso, a Trieste e oltre. Qualestoria XVI/1986. 1-2/260-266. 
6 Pierre Renouvin, eden izmed največjih francoskih in evropskih strokovnjakov za zgodovino obdobja 1. svetovne 
vojne oziroma konca 19. in začetnih desetletij 20. stoletja ter avtor študije »Evropska kriza i prvi svetski rat« (Zagreb 
1965), je v predstavitvi knjige Marca Ferroja analiziral stopnje francoskega zgodovinopisja o 1. svetovni vojni; njegovo 
razčlenitev bi lahko »presadili« npr. tudi na italijansko, manj avstrijsko zgodovinopisje, še posebno glede na najnovejše 
raziskovalne smeri. V prvih petnajstih letih po vojni vihri so pozornost zbujale vojaške in pomorske operacije (v ta okvir 
spadajo tudi spomini in pričevanja voditeljev ter obsežne objave dokumentov, ki so jih pripravili zgodovinski uradi 
vojska, ne da bi odprli arhive), sledila je zgodovina diplomacije, vendar le osnovne črte (vstop držav v vojno, obliko­
vanje zavezništev, neuspeh mirovnih pobud), pa študij gospodarskih razmer (od leta 1923 ga je spodbujala Dotacija Car­
negie, posebno med 1936 in 1939, ko je grozil nov svetovni spopad, so nastala temeljna dela o gospodarski vojni). Pri­
lagajanje političnih in upravnih ustanov vojnim razmeram ni presegalo ozkih strokovnih krogov. Moralne moči, kot je 
P. Renouvin poimenoval tako socialistično gibanje kot prizadevanja za rešitev nacionalnega vprašanja, so bile predmet 
različnih raziskav že v 30-ih, toda predvsem v luči vojnih spopadov: zgodovinar si je prizadeval pokazati, v kolikšni meri 
so te sile prispevale k izidom vojne. Z Marcom Ferrojem je po Renouvinovem mnenju zavel nov veter, ki so ga napo­
vedale študije »psihologije« vojakov, analize njihovih občutkov in prizadevanj. V italijanskem zgodovinopisju je tako 
prelomnico predstavljala knjiga E. Forcella — A. Monticene, Plotone di Esecuzione. Processi della prima guerra mon­
diale (Bari 1969) in začrtala nove raziskovalne poti italijanskega zgodovinopisja, ki pa so postale mogoče šele, ko so bile 
opravljene temeljne študije. Glavne teme novega pristopa k raziskovanju vojne so tako postale: odnos in obnašanje pre­
bivalstva ob začetku vojne, oblike utrujenosti, oblikovanje in učinkovanje velikih tokov javnega mnenja navkljub t.i. 
mobilizaciji zavesti, analiza čustev in kolektivna psihologija. 
7 Branko Marušič, Spremna beseda. V: V. Gradnik, Krvavo Posočje. Koper-Trst 1977, 289-294; - isti La sto­
riografia salovena sulla prima guerra mondiale. 1914-18. Qualestoria XVI/1986. 1-2/260-266. Kratek pregled jugo­
slovanskega zgodovinopisja o prvi svetovni vojni s posebnim ozirom na Istro in predvsem v luči političnih dogajanj je 
podala v isti reviji Tatjana Krizman-Malev, Il primo conflitto mondiale nella storiografia del dopoguerra con partocolare 
riferimento alla bibliografia sull'Istria. Qualestoria XVI/1986, 250-259; - Drago Sedmak, Osnutek bibliografije o soški 
fronti (referat na I. znanstvenem zborovanju o soški fronti. Kobarid 20. 10. 1990). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 265 
Oris slovenske strokovne, publicistične in spominske literature o prvi svetovni vojni je 
razdeljen v dve obdobji, in sicer od konca prve do začetka druge svetovne vojne ter od leta 
1945 do 1992. Vanj so vključene tako samostojne publikacije kot razprave in članki. Ob tem 
velja poudariti, da pregled zajema poleg redkih strokovnih del tudi raznovrstne članke, ki so 
se pojavljali v vseh pomembnih slovenskih revijah, dnevnikih in tednikih, ne oziraje se na njih 
kvaliteto. Število navedenih enot je zato zelo veliko, kar pa nikakor ne pobija večkrat nave­
dene misli, da Slovenci nismo veliko pisali o prvi svetovni vojni. Tako je bilo zaradi pičlega 
izkupička slovenske literature o 1. svetovni vojni (v mislih imam predvsem strokovne razi­
skave in samostojna dela), predvsem pa nenehnega prepletanja različnih elementov, pogosto 
težko potegniti ločnico med deli, ki sodijo k zgodovinskim virom (spominski zapisi) in zgo­
dovinsko literaturo. 
Nedvomno bogatejša od publicistične in spominske produkcije je književna, saj je pre-
nekateri slovenski, še zlasti pa primorski književnik posegel za svoja dela po vojnih motivih.8 
I. 1 9 1 8 - 1 9 4 1 
Sarajevski atentat, povod in vprašanje odgovornosti 
Sarajevski atentat je bil v slovenskem medvojnem tisku predvsem predmet spominskih 
člankov,9 hvalospevov ob rojevanju nove države z novimi junaki, kar so nedvomno postali 
sarajevski atentatorji. Mnogo je bilo ugibanj o »naročnikih« atentata in s tem povezano odgo­
vornostjo za vojno, ki jo je atentat izzval.10 Tako je Ivan Dolenec predstavil v posebni brošuri 
Umor v Sarajevu (Dostavki k dr. J. A. Žibertovim odkritjem v knjigi »Der Mord von Sarajevo 
und Tiszas Schuld an dem Weltkrieg«) (Ljubljana 1919)" zanimivo in v Kraljevini SHS 
odmevno teorijo dr. Žiberta o krivdi avstrijske in zlasti ogrske politike proti južnim Slo­
vanom. Ivan Krstnik Žibert'2 je namreč kot dober poznavalec razmer na dunajskem dvoru v 
zadnjih letih vladanja cesarja Franca Jožefa napisal knjigo o umoru v Sarajevu,13 v kateri je 
nazorno prikazal sovražno razpoloženje dunajskih dvornih krogov proti nadvojvodi Francu 
Ferdinandu, zanemarjanje srbskih svaril ob potovanju v Sarajevo, opustitev varnostnih ukre­
pov v Sarajevu te'r končno, vlogo prestolonaslednikovaega najmočnejšega nasprotnika, 
takratnega ogrskega premiera, grofa Tisze. 
Še bolj odmevna v slovenskem časopisju je bila teza beograjskega publicista in zgodovi­
narja Dušana Tvrdoreke o t.i. psevdoatentatu na nadvojvodo, ki naj bi se ponesrečil, kar pa 
bi zadostovalo za potrditev aneksije Bosne.1 4 Povsem nesprejemljivo se je slovenskim časni-
8 Za krajši pregled slovenske »vojne« književnosti glej Stanko Janež, Motivi prve svetovne vojne in njeni odmevi 
v slovenski književnosti (v Leopold Vadnjal, 1914-1921. Zapiski vojaka. Borec XLI/1989, Ljubljana 1989, 12/ 
1396-1407); o motivnovsebinskih značilnostih slovenske poezije je razmišljal Janez Povše, Katera preteklost je živa?; 
v Oblaki so rudeči. Ljudske in umetne iz prve svetovne vojne. Trst 1988, 201-207 (antologijo je predstavil France Ber-
nik, Slovenska poezija in prva svetovna vojna. Naši razgledi 20. 10. 1989). 
9 Ob peti obletnici sarajevskega dogodka. Edinost 175/28. 6. 1919, - Vidov dan. Edinost 176/29. 6. 1919; - Kako 
je prišlo do atentata v Sarajevu? Edinost 156/3. 7. 1923; - Potek sarajevskega atentata. Jutro 148/28. 6. 1925; - Pred 
desetimi leti 1914. - Vidovdan 1914. Jutro 152/28. 6. 1924; ^ Ob desetletnici. Jutro 28/3. 2. 1925; Sarajevski atentat 
in Dunaj. Jutro 226730. 9. 1925; - Danilo Dimović, Sarajevski vidovdan leta 1914. Jutro 145/27. 6. 1926; - Poincaré 
in sarajevski umor. Jutro 217/15. 9. 1928; - Prispevek k zgodovini sarajevskega atentata. Jutro 266/13. 11. 1929; -
Vidovdan, ki je pretresel svet. Jutro 148/28. 6. 1930; - Sarajevski atentat. Jutro 258/4. 11. 1933; - Ob desetletnici sara­
jevskega atentata. Slovenski narod 146/28. 6. 1924; - Pred desetimi leti. Slovenski narod 148/2. 7. 1924 (članek je isto­
časno tudi odmev na »avstrijakantsko« pisanje Slovenca v dneh po sarajevskem atentatu); - Usodni dan pred 20 leti. 
Slovenski narod 166/25. 7. 1934. 
1 0 Politika, ki je vodila do atentata. Jutro 152/28. 6. 1924; - Nova razkritja o sarajevskem atentatu. Slovenski 
narod 96/29. 4. 1925; - Sarajevski atentat pred 25 leti. Slovenski dom 157/12. 7. 1939. 
11 Knjižica je izhajala tudi v obliki podlistka v Slovencu 5-9/8. 1.-13. 1. 1919. Iz Dolenčeve knjige je povzet tudi 
zapis v Edinosti 19-24/19. 1.-24. 1. 1919. 
12 Ivan Krstnik Žibert (1874-1945) je bil do leta 1914 nastavljen pri grajski kapeli na Belvederu in bil spovednik 
vojvodinje Sofije. 
13 Der Mord von Sarajewo und Tiszas Schuld an dem Weltkriege. - Die serbischen Warmungen und eine »schwe­
rige« gerichtliche Untersuchung. (Die Wiener Schmähbriefe im Jahre 1914.). - Zwei Beiträge über die Notwendigkeit 
einer ehrlichen Demokratie und Völkerständigung. Wien 1918 (samozaložba), 19182 (razširjena izdaja), Ljubljana 19193. 
14 Kdo je povzročil sarajevski atentat. Narodni dnevnik 143/30. 6. 1924; - Umor Franca Ferdinanda. Jutro 79/2. 
4. 1927; - Nova razkritja o sarajevskem atentatu. Slovenski narod 79/8' 4. 1927. 
266 P. SVOUŠAK: PRVA SVETOVNA VOJNA IN SLOVENCI 
karjem zdelo pisanje nemških in angleških časnikov, ki naj bi proti Srbiji vodili pravo kam­
panjo glede njene vojne krivde; zato se je Jutro celo zapletlo v burno polemiko z njimi, z 
»nalogo« ovreči najmanjšo možnost, da bi Srbija nosila krivdo, poleg tega pa dokazati trdno 
»jugoslovanstvo« sarajevskih atentatorjev.15 Posebna pozornost je bila namenjena glavnim 
udeležencem Sarajevskega uboja - Gavrilu Principu,16 Nedeljku Čabrinoviču,17 in seveda 
ubitemu Francu Ferdinandu.18 Usodnega 28. junija 1914 se je spomnil tudi Ivan Lah v odlom­
kih v Slovenskem narodu,19 v katerem je bil zabeležen tudi odmev atentata v Trstu.20 
Dogodki po sarajevskem atentatu so si sledili z vrtoglavo naglico. Ultimati, vojne napo­
vedi in mobilizacijski ukazi so našli svoje mesto v slovenskih časnikih, medtem ko niso bili 
predmet podrobnejših raziskav.21 Jutro se je zelo podrobno spominjalo prvih mesecev sve­
tovne vojne in dogodke zapisovalo v posebni rubriki »Pred desetimi leti«. Tako zastavljena 
rubrika je sicer nudila natančen vpogled v »dogodke pred desetimi leti«, toda bila je brez ana­
liz in komentarjev; zato pa je vestno poudarjala mogočno in pokončno držo Srbije v mesecu 
pred izbruhom vojne.22 
V neposredni povezavi s povodom za svetovno vojno je nedvomno vprašanje odgovor­
nosti za vojno, to je tudi krivde, ki je gotovo eno tistih, na katerega je najtežje odgovoriti. 
Njegovo reševanje so namreč pogosto ovirali različni nacionalizmi ali strankarski interesi, 
predvsem pa ostaja rešitev povezana z načinom formulacije krivde oziroma odgovornosti. 
Slovensko zgodovinopisje in publicistika se v obdobju med obema vojnama nista posebno 
posvečala temu problemu, ki pa nikakor ni ostal skrit očem javnosti, saj je v prevodu Pavla 
Debevca imelo možnost spoznati zanimiv poskus odgovora na vprašanje vojne odgovornosti. 
Leta 1933 je v slovenskem prevodu izšla »študija o neumnosti takratnih mogotcev in o pravem 
instinktu tedanjih brezmočnih ljudi«23 Emila Ludwiga Julij 1914. Sinovom v svarilo24 (Lju­
bljana 1933), v kateri avtor za vojno krivi celotno Evropo. Vendar pri tem poudarja, da si je 
potrebno predvsem zastaviti vprašanje, kateri krogi so vojno hoteli ali celo potrebovali — in 
odgovor, čeravno poenostavljen, je po Ludvvigovem mnenju kot na dlani: vojno so zakrivili 
državni kabineti in njih štabi ter vojni dobavitelji. Med razmišljanji slovenskih avtorjev je 
gotovo potrebno omeniti razpravo Svetovna vojna in naš nacionalizem25 Ljudmila Haupt-
15 Sarajevski atentatorji in Srbija. Jutro 86/10. 4. 1925; - Sarajevski atentat in vprašanje odgovornosti za sve­
tovno vojno. Jutro 89/16. 4. 1925. 
16 Gavrilo Princip v ječi. (Dosip njegovega sotrpina). Slovenski narod 146/28. 6. 1924; - Kaj pravi bivši jetniški 
stražnik o Gavrilu Principu. Jutro 78/7. 4. 1926; - Poslednji manuskript Gavrila Principa. Jutro 145/27. 6. 1926; - Spo­
mini iz ječe Gavrila Principa. Jutro 145/27. 6. 1926; - M. D., Vidov dan Gavrila Principa. Orjuna 42/22. 10. 1927. 
17 Fran Werfel, Čabrinović. Dnevnik iz leta 1915. Jutro 151/28. 6. 1927. 
18 Franc Ferdinand je slutil svoj konec. Jutro 103/1. 5. 1927. V tem članku se avtor sklicuje na madžarskega poli­
tika in zaupnika nadvojvode, ki je v knjigi »Magyaroszag Kalvaria« objavil zasebno korespondenco habsburškega dvora, 
iz katere naj bi bile razvidne slutnje Franca Ferdinanda, da bo ubit; - Senzacionalne podrobnosti o sarajevskem aten­
tatu. Narodni dnevnik 146/4. 7. 1924 (o slutnjah Franca Ferdinanda in sanjah škofa Lânyi-ja o atentatu); — O Francu 
Ferdinandu. Slovenski narod 154/9. 7. 1924 (o knjigi Karla Strobla »Franz Ferdinands Lebensroman« (Stuttgart). 
" Dr. Ivan Lah, Iz knjige spominov. Vidov dan 1914. Slovenski narod 152 in 153/6. 7. in 8. 7. 1924. 
2 0 Trst pred in ob dnevih sarajevskega atentata. Slovenski narod 146/28. 6. 1924. O Trstu ob avstrijski mobilizaciji 
je pisal -r, Ob avstrijski mobilizaciji 26. julija 1914 v Trstu. Jutro 181/6. 8. 1939. 
21 Kaj je napotilo bivšega cesarja, da je podpisal vojno napoved Srbiji. Slovenski narod 98/30. 4. 1920 (povzeto 
po spominih cesarjevega adjutanta barona Alberta Marguttija, ki so bili objavljeni v »Il Piccolo della sera«); - Med 
sarajevskim atentatom in vojno. Slovenski narod 292/23. 12. 1923; - 1914. Slovenski narod 170/27. 7. 1924; - Nemški 
glas o ultimatu pred desetimi leti. Slovenski narod 170/27. 7. 1924; - Fran Radešček, K 25-letnici svetovne vojne. Spo­
min na Belgrad, preden je zagrmelo. Slovenec 167/25. 7. 1939; - Usodna obletnica. Jutro 174/26. 7. 1921; - Ultimat 
pred desetimi leti. Jutro 172/23. 7. 1924; - Trinajstletnica angleške vojne napovedi. Jutro 181/3. 7. 1927; - Ruski mobi­
lizacijski ukaz leta 1914. Jutro 228/27. 9. 1927; - Kako je avstrijski poslanik izročil srbski vladi usodni ultimat. Jutro 
249/20. 10. 1927; - Danes pred 20 leti. Jutro 168/25. 7. 1934; - Od ultimata do vojne. Jutro 168/25. 7. 1934 (spomini 
dr. Slavko Grujiča na dogodke pred 20 leti); — Začetek vojne vihre pred dvajsetimi leti. Jutro 172/29. 7. 1934; — Pred 
šestimi leti. Edinost 162/15. 8. 1920; - Ob vstopu Rusije v svetovno vojno. Edinost 39 in 45/14. 2. in 21. 2. 1924 (izvlečki 
iz dnevnika Sazonova); - Desetletnica ultimata Srbiji, Edinost 176/24. 7. 1924. O napetem juliju 1914 so Slovenci lahko 
brali iz poljščine prevedene odlomke Jožefa Vittlina, Legenda o juliju 1914. Slovenec 167 in 168/26. 7. in 27. 7. 1929; 
- 25-letnica štirinajstih vojnih napovedi. Slovenski dom 169/27. 7. 1939. 
22 Srbski odgovor na avstrijski ultimatum. Jutro 174/25. 7. 1924; - 26. julij 1914. Jutro 175/26. 7. 1924; - Napo­
ved vojne. Jutro 176/27. 7. 1924; - 30. julij 1914. Jutro 178/30. 7. 1924; - 31. julija 1914. Jutro 179/31. 7. 1924; - 1. 
avgust 1914. Jutro 180/1. 8. 1924; - 5. avgust 1914. Jutro 183/5. 8. 1924. 
23 Jutro 109/12. 5. 1933; poročilo je izšlo tudi v Slovenskem narodu 154/10. 7. 1933 pod naslovom »Obsodba tistih, 
ki pripravljajo vojno«. 
2 4 Knjiga je leta 1933 v Nemčiji prišla na indeks prepovedanih knjig. 
25 Ljubljanski zvon LVIH/1938, 425-535. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 267 
manna, ki je moralno vprašanje vojnih krivcev obravnaval s strokovno-znanstvenega vidika o 
vzrokih svetovne vojne. Vzroka zanjo sta bila po Hauptmannu dva: angleško-nemško 
nasprotje in narodnostni problem v Avstro-Ogrski, zaostrila pa sta se, ko sta se problema spo­
jila. 
Slovencem so »resnico« o vojnih krivcih »razkrivali« tako le slovenski časniki, ki so si bili 
enotni o srbski nekrivdi oziroma o izključno avstrijsko-nemški odgovornosti za svetovni 
požar.26 Ob tem so se sklicevali na obstoječe zbirke aktov, ki naj bi ponovno in neizpodbitno 
dokazale krivdo predvsem avstrijske zunanje politike po aneksiji Bosne leta 1908,27 ali na tuje 
avtorje, katerih članke o podobnih ugotovitvah so vestno priobčevali v izključevanje srbske 
krivde.28 O nedvomno nemški pobudi za izbruh svetovne vojne je revija Leonove družbe 
»Čas« leta 1919 objavila izpisek Martina Spahna, katerega vrstice so bile leta 1915 (53-54) 
cenzurirane v taistem časopisu. V njem Spahn razpravlja o vzrokih svetovne vojne, ki jih je 
videl predvsem v ideji Velike Nemčije, nezmožnosti Nemčije, da bi vodila enakopravno sve­
tovno politiko, če bi ostala v tedanjih mejah, predvsem pa v »poslanstvu« Nemčije, da brani 
evropsko kulturo.29 Tik pred nemškim podpisom premirja je nastala izpoved Gerlacha, ki je 
bila pod naslovom »Prepozno spoznanje« objavljena v isti številiki »Časa«, in sicer o tem, da 
je bila za sodobno nemško politiko kriva Bismarckova politika krvi in železa, ki jo je kot svojo 
dediščino zapustil Nemčiji.30 Tudi papež Benedikt XV. je razmišljal o vzrokih svetovne vojne, 
njegova razmišljanja pa je po vojni (razprava je bila zaključena 3. decembra 1918) predstavil 
dr. Josip Srebrnič. Zadnji razlog zla = svetovne vojne, je papež videl v človeškem srcu, to je 
v nebrzdanem pohlepu posameznikov in celih stanov, tudi najvišjih družabnih organizmov, 
držav in narodov. Pohlep po časnih dobrinah pa povzroča sovraštvo in zavist stanov do stanov, 
narodov do narodov ter prinaša preziranje avtoritete in uničuje medsebojno dobrohotnost. To 
je vir, iz katerega se je razlilo v obliki svetovne vojne toliko gorja na človeško družbo.31 
Začetek vojne in evropske fronte 
Izvirnih slovenskih del o vojaški zgodovini prvega svetovnega spopada ni, zato pa so pra­
zen prostor vsaj delno, večinoma z obeleževanjem obletnic najznačilnejših bitk na vseh fron­
tah evropskega bojišča zapolnili časopisni članki. 
Jutrova rubrika ob desetletnici začetka prve svetovne vojne tako ni zaobšla uvodnih 
bojev na ruski fronti;32 tudi sicer so se zapisi o bojih na galicijskem bojišču, to je o ruskem 
porazu pri Tannenbergu (avgusta 1914) ,33 o bitki pri Mazurskih jezerih (september 1914)34 ali 
2 6 Usodni trenutki pred svetovnim požarom. Pogled za kulise v snovanje kronanih in nekronanih glav, ki so zane­
tile največjo vojno vseh časov. Slovenski narod 191/23. 8. 1930; - Avstrijski in rajhovski Nemci med vojno. Slovenski 
narod 58/12. 3. 1931; - LDU, Kdo je zakrivil svetovno vojno. Jugoslavija 131/31. 5. 1919 (Objava pisem cesarja Franca 
Jožefa Viljemu II., ki naj bi dokazala njuno snovanje svetovne vojne); - Povzročitelji svetovne vojne. Jutro 265/15. 11. 
1923; - Kdo je pripravljal vojno? Jugoslavija 119/17. 5. 1919; - Zanimiv dokument. Edinost 37/27. 2. 1919; - Vpra­
šanje vojne krivde. Edinost 97/25. 4. 1925. 
27 Je Avstrija odgovorna za vojno? Slovenski narod 283/17. 12. 1929. Avtor članka se sklicuje na zbirko aktov 
»Österreich- Ungarns Außenpolitik von der Bosnischen Krise 1908 bis zum Kriegsausbruch 1914.« (Diplomatische 
Aktenstucke des österreichisch-ungarischen Ministerium des Äussern. Österreichischer Bundesverlag. Wien u. Leipzig 
1930). 
28 Henry Wickham Steed (glavni urednik »Review of Reviews«, London), Predigra k svetovni vojni. Slovenec 61/ 
13. 3. 1928; Herman Wendel, Krivda Habsburžanov (Odlomek iz daljšega članka). Slovenski narod 253/28. 12. 1919. 
(Članek navaja Rdečo knjigo kot neomajen dokaz o habsburški krivdi in namerni zanetitvi vojne). H. Wendel je bil kot 
socialist naklonjen jugoslovanski državi in je napisal tudi knjigo, ki govori pozitivno o nastanku Kraljevine SHS (Der 
Kampf der Südslaven um Freiheit und Einheit. Frankfurt 1925); Kako je nastala vojna. Slovenski narod 239/10. 12. 1919. 
(Govora je o takrat še ne izdani knjigi Karla Kautskega »Wie der Weltkrieg entstand« (Berlin 1919), kjer je navedena 
ugotovitev, da je krivec tudi cesar Viljem IL, ki je skupaj s kanclerjem Bethmannom Hollwegom podprl namero zavez­
niške Avstro-Ogrske, da se Srbijo odstrani kot politični faktor na Balkanu. Navsezadnje drži, da je imela Nemčija v svo­
jih rokah mnoge niti, s katerimi bi morda lahko obrnila tok dogodkov). 
25 Zadnji paberki iz svetovne vojske. Zaplenjena resnica. Čas XIII/1919, 88-92. 
3 0 N.o.m., 88-89. 
31 Benedikt XV. v času svetovne vojske. Čas XIII/1919, 18. 
32 Pred desetimi leti. 6. avgusta 1914. Jutro 184/6. 8. 1924; - Pred desetimi leti. 19.-23. novembra 1914. Jutro 
274/21. 11. 1924; - Pred desetimi leti. 3.-6. decembra 1917, 7.-12. decembra 1914. Jutro 289/11. 12. 1924. 
33 Vzrok poraza Rusov pri Tanenbergu. Slovenski narod 59/13. 3. 1931. 
34 Desetletnica bitke ob Mazurskih jezerih. Jutro 209/4. 9. 1924. 
268 P. SVOLJŠAK: PRVA SVETOVNA VOJNA IN SLOVENCI 
tisti pri Gorlicah (maj 1915)35 in največ o padcu Przemysla (septembner 1915),36 občasno 
pojavljali v vseh osrednjih slovenskih časnikih.37 V tržaški Edinosti pa so Rusiji med 1. sve­
tovno vojno namenili kar podlistek.38 
Na galici j skem in karpatskem bojišču so se bojevali tudi slovenski vojaki v avstro-ogrskih 
uniformah, a le redki so svoje spomine zapisali,39 na svojevrsten način pa se je gotovo 
predstavil Hinko Smrekar v Hinko Smrekar - Črnovojnik (Ljubljana 1919).40 Maks Simončič 
je spomine Galicija. Spomini padlega vojaka (Ljubljana 1935)41 napisal »iz sovraštva iz krvi, 
. . . starim v spomin na žalostne dni, mladim pa v opomin, da se jim zagnusi že papirnato 
junačenje.. ,«.42 Njegovo pričevanje o življenju vojakov na fronti v Galiciji, o ravnanju 
avstro-ogrske vojske s civilnim prebivalstvom in usodo le-tega, o bojih, je stvarno, brez pomi­
lovanja ali »junaškega« naboja. Včasih so njegovi opisi današnjemu bralcu morda kruti ali 
odvratni, toda zato tolikanj bolj prepričljivi, kar avtor opravičuje z dejstvom, da je bila vojna 
najogabnejše nesoglasje, najkrutejša odvratnost - anahronizem v razkričani evropski kulturi. 
Najpogosteje se je vojaškega in vojnega življenja v Galiciji in Karpatih spomnil Ivan 
Matičič;43 odmevna je bila tudi usodna bitka pri Kozmierzynu 18. junija 1915, v kateri je padla 
večina vojakov »polka Kranjskih Janezov« — 17. pešpolka.44 
Boje na zahodni fronti so slovenski časniki sledili od samega začetka, to je od vkorakanja 
nemških enot v Belgijo, s čemer je bila poteptana belgijska nevtralnost. Prvi boji na nemško-
francoski meji ter nemški vdor v Luksemburg in Belgijo so zaslužili ostre in podrobne zapise 
o Jutrovem razdelku »Pred desetimi leti«.45 Posebno ogorčen je bil članek o nemških vojnih 
zločincih; leta 1921 je bil v Leipzigu proces proti nemškim oficirjem, vojakom in uradnikom, 
ki so zagrešili zločine nad belgijskim prebivalstvom in ujetniki, toda vsi so bili oproščeni, ker 
naj bi ukrepali po povelju.46 Podobno vestno kot so bile v časnikih zabeležene vse bitke sve­
tovne vojne, so bile zapisane tudi največje bitke na zahodni fronti: nemška ofenziva pri 
Ypresu (marec 1915), ko je posebno v oči bodla uporaba bojnega plina,47 neodločena morska 
3 5 Desetletnica prodora pri Gorlicah (2.-12. maja 1915-1925). Jutro 105/6. 5. 1925. 
3 6 »Przemysl je padel«. Slovenski narod 67/24. 3. 1925; - Bivši ruski častnik o kapitulaciji Przemysla. Slovenski 
narod 72/29. 3. 1930. (Članek opisuje zadnje trenutke trdnjave); - Petnajst let od padca Przemysla. Jutro 68/22. 3. 1930; 
- Kirurgovi spomini. Jutro 162/17. 7. 1931. (zapisovalec povzema po spominih nobelovega nagrajenca iz leta 1914 za 
delo o fiziologiji možganov dr. Roberta Bàrànyja, ki je leta 1915 vodil garnizijsko bolnišnico v Przemyslu in po padcu 
trdnjave prišel v rusko ujetništvo, a so ga Rusi izpustili, ko so izvedeli, da gre za Nobelovca). 
37 Daniel Omerzu, Vojna v Galiciji. Slovenec 69-83/24. 3 . - 9 . 4. 1936; - Začetek svetovne vojne v Galiciji. Slo­
venski narod 19/24. 1. 1930 (o vojnih spominih generala Alekseja Aleksejeviča Brusilova »Ratne uspomene« (prevod 
iz ruščine, Beograd 1937) na prve spopade ruskih in avstro-ogrskih čet); - P. N. Krasnov, Epizoda iz svetovne vojne. 
Orjuna 30 in 31/23. 7. in 1. 8. 1927, - isti, Epizode iz svetovne vojne. Orjuna 33 in 34/13. 8. in 27. 8. 1927. 
3 8 Rusija v letih 1914-1918. Edinost 202-222/27. 7.-16. 8. 1919. 
3 9 Dr. I. L. [Ivan Lah], Velika noč v Voliniji leta 1917. Velikonočna priloga »Jugoslaviji« 97/19. 4. 1919. Dr. Ivan 
Lah je svoje vojne spomine, bil je interniranec in kasneje avstro-ogrski vojak, popisal v »Drugi knjigi spominov« (Lju­
bljana 1940). Kot uniformiranec je bil v vojni v Galiciji in kasneje na romunskem bojišču; - Boris Rihteršič, Božič 1916. 
Jutro 297/24. 12. 1931 (To je odlomek iz dnevnika padlega vojaka); - Velika noč v strelskem jarku. (Galicija 1916). 
Jutro 87/11. 4. 1925; - dr. Fr. [an] Zbašnik, Motivi iz vojnih časov. Jutro 104-83/5. 5.-8. 8. 1925 (v presledkih); -
Nedin Sterad, Pismo s fronte. Jutro 227/1. 10. 1925; - Živi spomeniki svetovne vojne (vojni invalidi - op. PS). Jutro 
265/12. 11. 1929; - Tone Brezar, Pismo o vojni. Jutro (ponedeljkova izdaja) 30. 7. 1934; - S. Ž., Ponesrečen pobeg. 
Orjuna 8-9/16. 2.-23. 2. 1924; - Vojaki iz svetovne vojne. Slovenski narod 94/26. 4. 1925; - Fr.[ance] Stele, Vojaški 
grobovi. Slovenec 83 in 84/11. 4. in 12. 4. 1922; - J. H., Pozabljenim! Slovenec 241/1. 11. 1922. 
4 0 Glej Slovenski narod 234/8. 10. 1919. Med humoristi v avstrijski vojaški suknji naj omenim Rada Murnika, ki 
se ga je iz vojne dobe spomnil Ante Kozina, Rado Murnik med vojno. Slovenski narod 176/5. 8. 1930. 
4 1 Spomini so izhajali tudi kot podlistek v Slovencu 139-181/21. 6 .-11. 8. 1934. 
4 2 M. Simončič, Galicija . . .; uvod. 
4 3 Iškarjot. Jutro 60/9. 3. 1924; - Požigalec. Jutro 72/23. 3. 1924; - Na grobeh trpinov. Narodni dnevnik 248/1. 
11. 1924 (to je predvsem razmišljanje o padlih slovenskih vojakih v Galiciji). 
4 4 Krvavi dan pred 20 leti. Slovenec 139/21. 6. 1935; - V spomin mrtvim bratom. Slovenec 140/22. 6. 1935. Slo­
venski časniki so predstavili tudi knjigo - roman o zgodovini 17. pešpolka, t . j . delo Boda Kaltenböcka »Armee in Schat­
ten« (Wirtenberg 1937) (glej Jutro 38/14. 2. 1937). 
4 5 2. avgust 1914. Jutro 181/2. 8. 1924 (nemški ultimat Belgiji); - 3. avgust 1914. Jutro 182/3. 8. 1924 (Belgija 
odkloni nemški ultimat); - 7. avgust 1914. Padec Liegea (Liittlicha). Jutro 185/7. 8. 1924; - 8. avgust 1914. Jutro 186/8. 
8. 1924 (nemško prodiranje v Belgijo); - 9. avgusta 1914. Jutro 187/9. 8. 1924 (nemški predlog belgijski vladi, naj dovoli 
prost prehod nemških čet); - 10. avgust 1914. Jutro 188/10. 8. 1924 (Francozi potisnjeni na obronke Vogezov). 
4 6 Nemški vojni zločinci. Jutro (priloga) H/1921, 167/17. 7. 1921. O podobnem procesu je pisal Slovenski narod 
4/5. 1. 1934 v zapisu »Likvidacija« svetovne vojne. 
4 7 Pred 15 leti pri Ypru. Slovenski narod 91/22. 4. 1930; - Prvi plinski napad v svetovni vojni. Slovenski narod 
162/18. 7. 1936. O uporabi bojnih plinov je pisal tudi Bruno Gombač, Vojna s strupenimi plini (Koledar Mohorjeve 
družbe v Celju za leto 1931, Celje 1930, 64-69). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 269 
bitka med angleško in nemško mornarico pri Skagerraku (31. maj 1916), ob tem naj omenim 
tudi zapise o angleški vojni mornarici ter o pustolovščinah nemške podmornice U38, pa o 
neuspelem poskusu francoskega generala Roberta Georgesa Nivella, da bi prebili nemško 
fronto (april 1917).49 Zanimivo je tudi branje o oborožitvi nemške vojske, predvsem o nem­
škem težkem topu kal. 42, imenovanem Debela Berta, ki je bil uporabljen za rušenje betonskih 
objektov.50 Ob »čudežu na Mami« (5.-9. september 1914),51 »v vsej vojni dobi najimenitnejši 
za Francijo, Anglijo in z njimi zvezane ter sočustvujoče države«,52 ko se je spremenil značaj 
vojne in se je začela vojna strelskih jarkov, t.i. pozicijska vojna,53 lahko preberemo tudi pikra 
razmišljanja o vzrokih nemškega poraza na Mami (slabo zdravje »štirih kroničnih invalidov«, 
Moltkeja, Bülowa, Lauensteina in Hentscha).54 
140-dnevna bitka pri Verdunu (21.2.-9.9.1916) je v slovenskem časopisju vzbujala 
predvsem grozo spričo osupljivega števila padlih vojakov (na obeh straneh skupno ok. 700.000 
mož) in dolgih izčrpavajočih bojev.55 Tudi zadnje leto vojne na zahodni fronti je ostalo zapi­
sano v slovenskem medvojnem časopisju: nemški poskus preboja zahodne fronte marca 
1918,56 »ponovna« bitka na Marni (1. pol. julija 1918),57 tankovska bitka pri Amiensu 8. avgu­
sta 1918,58 pa razglabljanja o vzrokih zrahljanja nemške fronte v letu 1918, ki jih je zapisal 
Münchner Post in povzel Slovenski narod,59 ter konec 1. svetovne vojne na zahodni fronti.60 
Neprezrte niso ostale tudi posamezne osebnosti (tudi tiste ne, ki ob začetku vojne še niso 
vedele, da bodo postale zgodovinske osebnosti),61 ki so vplivale na tok prve svetovne vojne, 
še posebno na zahodnem bojišču: Georges Clemenceau, leta 1917 francoski predsednik 
vlade,62 poveljnik angleške vojske v Franciji (1915-1918) Douglas Haig, ki se ga je ob smrti 
leta 1928 spomnil Slovenski narod in napovedal izid (leta 1940) razburljivega Haigovega dnev-
4 8 J [Josip] Rustja, Angleška mornarica v vojski. Slovenec 124/31. 5. 1919; - Junak največje pomorske bitke Slo­
venec 62/14 3 1936 (članek je izšel ob smrti Lorda Beatyja, ki je v bitki pri Skagerraku vodil angleško mornarico); -
Deseta obletnica morske bitke pri Skagerraku. Jutro 123/1. 6. 1926; - U. 38. Slovenski dom la/28. 12. 1935. 
4 9 Ofenziva leta 1917. in poveljništvo generala Nivellea. Edinost 349-356/23. 12.-31. 12. 1919. Leta 1917 je 
vrhovno poveljstvo francoske vojske prevzel general Nivelle, eden izmed verdunskih zmagovalcev, ki je politične može 
prepričal, da je potekel čas pozicijske vojne in da je potrebno izvesti preboj nemške fronte, toda ne na najmočnejšem 
mestu fronte, temveč s presenečenjem in to v 24. ali 48. urah, toda nemško poveljstvo ni spregledalo tega načrta in je 
umaknilo svojo vojsko na razdalji 20 do 40 kilometrov od prejšnjih položajev. Aprila se je začela ofenziva, katere glav­
nina je potekala med Oise in Reimsom, toda bila neuspešna in general je po treh dneh (tako je v primeru neuspeha tudi 
obljubil) ukazal prekinitev ognja. V treh dneh bitke je padlo več kot 40.000 zavezniških vojakov, Nivellu pa je bilo od­
vzeto poveljevanje. 
5 0 Kako so Nemci streljali na Pariz. Slovenski narod 74 in 75/1. 4. in 2. 4. 1935 (o knjigi Hainza Eisgruberja 
»Kako smo streljali na Pariz« (1935)); - Maff. X., O Debeli Berti in drugem. Jutro 129/6. 6. 1937 (to »drugo« se nanaša 
na delovanje slovenske »mafije« med vojno). 
5 1 Pred desetimi leti. 6. september 1914. Jutro 210/6. 9. 1924; - Pred desetimi leti. 6. do 8. septembra 1914. Jutro 
211/7 9 1924- - Desetletnica bitke ob Marni. Jutro 214/11. 9. 1924; - Čudež na Mami in njegov avtor maršal Joffre. 
Jutro 9/11 1 1931- - dr. Maks Robič, K 20-letnici bitke ob Mami. Jutro 218 in 219/22. 9. in 23. 9. 1934; - Obletnica 
bitke na Marni. Slovenski narod 203/8. 9. 1927 (objavljen je stenogram telefonskega pogovora med generalom Galhe-
nijem iz Pariza in generalisimom Joffrom v glavnem štabu v noči na 4. 9. 1914); - Joffre o bitki na Mami. Slovenski 
narod 242/23. 10. 1930. 
5 2 Pred desetimi leti. 11., 12., 13. september 1914. Jutro 215/12. 9. 1924. 
5 3 Pred desetimi leti. 14.-16. septembra 1914. Jutro 220/18. 9. 1924. 
5 4 Zakaj so bili Nemci na Mami premagani. Slovenski narod 190/24. 8. 1927; - Bolno nemško vojaško vodstvo 
in bitka na Marni. Jutro 197/6. 5. 1927. 
5 5 140 dni pred Verdunom. Slovenski narod 224/2. 10. 1929 (omenja knjigo maršala Petaina »La battaile de Ver­
dun« (Pariz 1929) v kateri navaja podatke o izgubah, številu izstreljenih granat . . . ) ; - Pred 17 leti pred Verdunom. 
Slovenski narod 46/25. 2. 1933; - In omagal je lev . . . Slovenski narod 59/11. 3. 1936; - Obletnica verdunskega pekla. 
Slovenec 36/15. 2. 1936, - »Posvečena cesta«. Slovenec 59/11. 3. 1936; - Sarajevo-Verdun. Jutro 265/14. 11. 1925. 
5 6 Največja bitka v zgodovini. Slovenec 67/28. 3. 1938. 
5 7 Pred devetimi leti. Jutro 167/17. 7. 1927 (članek sledi dogodkom od julija 1918 - zavezniškega preboja fronte, 
bega nemškega cesarja na Nizozemsko do podpisa premirja 11. novembra 1918). 
5 8 Obletnica prve bitke s tanki. Jutro 187/14. 8. 1930. 
5 9 »Sunek z bodalom« v nemško fronto. Slovenski narod 245-253/28. 10.-6. U. 1925, 257-266/11. 11.-21. 11. 
1925, 270/26. 11. 1925. 
6 0 Konec vojne. Jutro 161/9. 11. 1932; - Konec svetovne vojne. Jutro 269/18. 11. 1937 (zapis je nastal po pri­
povedovanju Maurica Coriema o spominih francoskega rezervnega častnika, ki je sprejel nemškega politika Mathiasa 
Erzbergerja na bojnem polju, ko je ta prišel ponujat nemško premirje); - Viljemov beg pred 20 leti. Slovenski narod 
253/10. 11. 1938; - Spomini na premirje leta 1918. Edinost 152/26. 6. 1924. 
6 1 Pred 25 leti ob pričetku vojne niso vedeli, da so se s svojimi odločitvami uvrstili med zgodovinske osebnosti. 
Slovenski narod 183/14. 8. 1939. 
6 2 Clemenceau v svetovni vojni. Slovenec 217/24. 9. 1929 (poglavje iz knjige Marka Aldanova »Zeitgenossen«). 
270 P. SVOUŠAK: PRVA SVETOVNA VOJNA IN SLOVENCI 
nika, v katerem naj bi bili kompromitirani »odlični zavezniški politiki in vojaški dostojanst­
veniki,«63 Paul von Hindenburg ter sam cesar Viljem (njegovo pregnanstvo). 
Jugovzhodna fronta, umik preko Albanije 
Glede na obravnavano obdobje (1918-1941) je razumljivo, da je slovensko časnikarstvo 
največ pisalo o dogodkih na jugovzodni ali balkanski fronti, na kopnem in po vodah.64 Ob 
smrti kralja Petra je v Jutru izhajal krajši podlistek o kraljevem življenju, med drugim tudi 
o »neustrašnem« kralju v svetovni vojni ali o kraljevih obiskih vojakov v Beogradu med 
avstrijskim obstreljevanjem.65 Zmaga srbske vojske nad Potiorekovo armado v bitki na Ceru 
(15/16. avgust - 24. avgust 1914) se je v slovenske časnike zapisala kot zgled, »kako je treba 
braniti svobode rodu in zemlje«, čemur naj bi sledila vsa povojna Jugoslavija.66 Dogodkov, 
ki so sledili srbski zmagi na Ceru, t.j. umik srbske vojske iz Beograda po bitki na Drini 
(L — ll.novemberl914) slovensko časopisje ne omenja, pač pa se ponovno spomni novih 
srbskih uspehov (beri avstrijskih porazov) v kolubarski bitki (16. november - 15. december 
1914), ko je Beograd ponovno postal srbski.67 Uvod v albansko tragedijo, kot je bil poime­
novan umik srbske vojske čez albanske gore v zimi 1915/1916, sta predstavljala napad central­
nih sil na Srbijo v jeseni 1915 in padec Beograda; obletnice tega dogodka so zabeležili slo­
venski časopisi z natančnimi opisi,68 saj so ob tej priložnosti potekale veličastne spominske 
proslave. 
Ravnanje zasedbenih oblasti s civilnim prebivalstvom na okupiranih ozemljih je določeno 
z vojnim pravom; temu navkljub so bili postopki okupantov v svetovni vojni skoraj praviloma 
v nasprotju z napisanimi načeli. To je veljalo predvsem za avstrijsko oziroma bolgarsko 
zasedbo srbskega ozemlja po razbitju fronte v jeseni 1915. Sodeč po odmevih v slovenskem 
časopisju so se novi oblastniki v Srbiji (to velja tudi za srbsko prebivalstvo v Bosni)69 straho­
vito znesli nad civilnim prebivalstvom; pri navajanju zločinov avstrijske in bolgarske vojske 
so se slovenski kolumnisti sklicevali tudi na dognanja tujih strokovnjakov.70 Pokoli, požigi, 
ropanja in rekrutacije srbske mladine so podžgali Srbe v pokrajini Toplica, da so se maja 1917 
uprli avstro-ogrskim in bolgarskim okupatorjem, kar je ob obletnicah ponovno spodbudilo 
žalostne in neljube spomine.71 
V Jutru lahko preberemo zajedljive vrstice ob desetletnici padca Cetinja, češ da »si niso 
predstavljali črnožolti da bomo mi tako bodri in zmagoslavni praznovali desetletnico teh 
63 Spomini na maršala Haiga. Slovenski narod 32/8. 2. 1928. - Senzacijonalna tajnost v dnevniku maršala Haiga. 
Slovenski narod 47/25. 2. 1928 (O domnevnem Haigovem dnevniku mi ni uspelo najti informacij; po dostopnih virih 
kaže, da dnevnik ni izšel. Že leta 1919 pa je v Londonu izšla knjiga »Sir Douglas Haig Despatches 1915-1919«, ed. by 
J. H. Boraston, v kateri pa je bilo izraženo priznanje podrejenim in sodelujočim); — Hindenburg v svetovni vojni in Vil­
jem v pregnanstvu. Jutro 246/16. 10. 1927. 
6 4 Ljudmil Pivko, Preko Bosne: Jutro 113/14. 5. 1922; - Velika bitka za premoč na Jadranu. Jutro 56/7. 3. 1937; 
- ine, Mornariški boji na širokem Dunavu. Jutro 84/11. 4. 1937; - Bitka pri Cavtatu. Orjuna 8/18. 2. 1928; - Veliki 
admiral Haus in svetovna vojna. Slovenec 29/6. 2. 1920. 
6 5 Kralj Peter umrl. Kralj Peter v svetovni vojni. Jutro 195/17. 8. 1921; - Kralj Peter v rovu. Jutro 197/21. 8. 
1921. 
66 Bitka na Ceru. Jutro 150/28. 6. 1928; - Pred 20 leti: bitka na Ceru. Jutro 187/16. 8. 1934; - Zmaga srbske 
vojske na Ceru. Slovenski narod 187/19. 8. 1939; - 25-letnica bitke na Ceru. Slovenec 188/19. 8. 1939. 
6 7 J. D., Spomini na vojsko v belgrajski okolici. Slovenec 138/18. 6. 1919; - Pred desetimi leti. 13. do 17. decem­
bra. Jutro 294/17. 12. 1924; - Pred 25 leti so v Božiču tudi grmeli topovi. Slovenski narod 291/23. 12. 1939. 
6 8 Mučeniški dnevi Beograda pred 10 leti. Jutro 225/29. 9. 1925; - Desetletnica padca Beograda. Jutro 237/13. 
10. 1925; - Slavna in tužna 20 letnica. Jutro 257/6. 11. 1935; - Sancin, Kako so avstrijski vojaki našli srbski arhiv zako­
pan v Ljubostinji. Jutro 260/7. 11. 1937 (gre za arhiv srbske vlade (64 zabojev), ki je bil skrit v samostanu po padcu 
Beograda). 
6 9 O tem je pisal Vladimir Ćorović, Crna knjiga. Patnje Srba Bosne i Hercegovine za vreme svetskog rata. Sara­
jevo 1920. Na Slovenskem so o tem pisali le skromno: - Ko je Avstrija slavila svoje zmage. Jutro 94/23. 4. 1936; - Ivan 
Debevec, V Kazematah. Slovenski narod 77/4. 4. 1920. 
7 0 Četrtina srbskega prebivalstva žrtev vojne; - Bilanca svetovne vojne. Edinost 106-108/5. 5.-7. 5. 1920; -
Madžarska tiranstva v Srbiji. Jugoslavija 32 in 33/4. 2. in 5. 2. 1919; - Avstrijske grozovitosti v Srbiji. Jugoslavija 208/25. 
8. 19201 - Pred desetimi leti. 18.-21. decembra 1914. Jutro 299/23. 12. 1924; - Bolgarske grozovitosti na srbskem 
ozemlju. Jutro 103/3. 5. 1925. 
71 Desetletnica topliške vstaje. Jutro 110/10. 5. 1927; - Spomin na topliški upor. Jutro 224/27. 9. 1936; - Iz dnev­
nika br. vojvode Koste Pećanca. Orjuna 11/12. 3., 13-18/26. 3.-30. 4., 24-26/11. 5.-25. 5., 35-40/3. 6.-8. 10. 1927-
- A. V., Toplički upor. Orjuna 9/26. 2. 1927. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 271 
JOSIP JERAS: 
PLANINA SMRTI 
Slika 1: Naslovna stran 
knjige Josip Jeras, Planina 
smrti, Ljubljana 1938 (2. 
izdaja) 
dogodkov, a oni da bodo v tako kratki dobi izginili v pozabljenje.«72 »Tragedije in komedije« 
avstrijske okupacije Črne gore so postale tema posebne Jutrove rubrike »Lovčen pred 20 
leti«, ki ni izpustila nobene priložnosti za obračunavanje s pokojno Avstro-Ogrsko. 
Umik srbske vojske preko Albanije na Krf je gotovo ena najbolj tragičnih epizod bal­
kanskega bojišča in 1. svetovne vojne in je odmevala tudi med slovenskimi internirana v 
avstro-ogrskih taboriščih.74 Kraljevina Jugoslavija je iz njega naredila pravi mit, novo 
biblijsko zgodbo. Članki o umiku so bili posvečeni »duhu herojskemu, najvišjemu izrazu člo­
veške energije in človeškega samopožrtvovanja za idejo svobode.«75 Velik del krivde so pri­
pisovali zaveznikom, predvsem Angliji, ki naj bi zavrnila načrt ruskega generalisima Alekse-
jeva o tem, da bi bilo potrebno središče zavezniške oborožene akcije prenesti na Srbijo. 
Antanti ne gre očitati, da je z odlašanjem pomoči Srbiji novembra 1915 povzročila srbski 
poraz, kot je to skušal dokazati pisec v Jutru,7 7 temveč da ni dovolj zgodaj doumela pomemb­
nosti strateškega položaja Balkana in Srednjega vzhoda; toda vsem očitkom antanti navkljub 
je bilo potrebno slovenski javnosti predočiti francosko pomoč umikajoči se srbski vojski, kot 
72 Desetletnica padca Cetinja. Jutro 10/14. 1. 1926. 
73 Spomin na avstrijsko »zmago« in okupacijo v Črni gori. Jutro 8/11. 1. 1936- - Avstrijska uprava v znamenju 
vislic in požigov. Jutro 9/12. 1. 1936; - Tragedije in komedije avstrijske okupacije Crne gore. Jutro 11/17. 1. 1936; -
V Črni gori pred 20 leti. Tragedija in komedija avstrijske okupacije. Jutro 15/19. 1. 1936. 
74 Noč v Weyeburgu (pred desetimi leti). Slovenski narod 273 in 274/29. 11. in 1. 12. 1925. 
75 Spomini na Krf. Slovenec 27/2. 2. 1919; - Preko Albanije na otok smrti. Slovenski narod 143/28. 6 1936; -
Narod je šel na Golgota . . . Jutro 282/1. 12. 1940; - Vekoslav Lilija, S Šajkačo čez albanske gore. Jutro 294/15. 12. 
1940; - Vekoslav Lilija, Od Elbasana do Valone. Jutro 300/22. 12. 1940. 
76 Izza kulis svetovne vojne. Slovenski narod 18/22. 1. 1922. 
77 Srbska bojišča pred 20 leti. Jutro 258/7. 11. 1935. 
78 Sodelovanje Srbov in Francozov v svetovni vojni. Slovenski narod 156/11. 7. 1924. Članek opozarja, v duhu 
dobrih francosko-srbskih odnosov, na zapise v ilustrirani prilogi pariškega »Figaro«-ja o Kraljevini SHS. 
272 P.SVOUŠAK: PRVA SVETOVNA VOJNA IN SLOVENCI 
tudi francosko pomoč prenovljeni srbski vojski pri osvojitvi Kajmakčalana (18. september 
1916) in Bitole (9. december 1916) na avgusta 1916 nastali solunski fronti79. Kot je bilo že 
omenjeno, so bili slovenski časniki neprimerno bolj nepopustljivi do angleškega odnosa do 
balkanskega bojišča; kot dokaz je sicer v ocenah previdnejšemu Slovencu zadostovala »skriv­
nostna« vloga Anglije pri evakuaciji Galipolija v začetku leta 1916, pri čemer naj bi bilo glav­
no angleško vodilo zadušitev Rusije.80 
Tematsko in časovno zaključuje obeleževanje srbskih junaštev tematika preboja solunske 
fronte v septembru 1918 in z njim povezanim zlomom centralnih sil na tem delu evropskega 
bojišča. O preboju solunske fronte so bila v času med obema vojnama tudi predavanja čast­
nikov — udeležencev te vojaške akcije, na katera so se navezovali tudi časopisni zapisi.81 
Dobrovoljci 
Albanske Golgote se je udeležilo tudi mnogo slovenskih prostovoljcev, ki so v svojih spo­
minih bogato izpričali to svojo vojaško in predvsem življenjsko izkušnjo. Tako se je potrebno 
v okviru zgodovine prve svetovne vojne in slovenskega zgodovinopisja (publicistike) o njej 
nekoliko dlje zadržati, zaradi svojevrstnosti problematike in količine tekstov, pri gibanju 
jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev, torej Slovencev, Hrvatov in Srbov - državljanov Avstro-
Ogrske, ki so se v okviru srbske vojske ali pod zavezniškimi silami borili proti Avstro-Ogrski. 
Tematika dobrovoljstva je bila v slovenski tiskani besedi med obema vojnama bogato in 
izčrpno predstavljena, čeravno niso bila redka tarnanja, da slovenska javnost premalo ve o 
gibanju jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev.82 
Toda »dolg« je nedvomno poplačala mogočna knjiga Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije 
1912-1918 (Ljubljana 1936),83 ki so jo uredili dr. Ernest Turk, Josip Jeras in Rajko Paulin. 
To je knjiga spominov slovenskih vojnih dobrovoljcev od balkanskih vojn do konca prve sve­
tovne vojne, pisana z močno osebno noto njenih piscev. Obsežen zgodovinski prerez dobro-
voljskega gibanja izpod peresa dr. Ernesta Turka84 nudi izčrpen vpogled v razvoj gibanja 
dobrovoljcev, vključno z dobrovoljci v Italiji in v Ameriki. Predstavitev E.Turka obenem 
značilno govori o tem, kakšen pomen so pisci v obdobju med obema vojnama pripisovali 
dobrovoljskemu gibanju. Zato ne bodo odveč nekateri poudarki iz Turkovega orisa, ki jasno 
opredeljujejo »jugoslovanskega« dobrovoljca: Hrvat, Slovenec ali Srb, avstrijski vojni ujetnik 
v Rusiji in drugod, ki je odvrgel vse rodbinske in gmotne obzire in se kot nacionalni revolu­
cionar prijavil v takratno srbsko vojsko in bil v duhu že zaveden vojak še neustvarjene Jugo­
slavije; to je bil Preporodovec ali revolucionarni mladinec, zlasti oni Slovenec, ki je pripadal 
sokolskim organizacijam in bil po poklicu študent, delavec, kmet, trgovec in obrtnik, ki je 
prebegnil na stran antante, kjer je našel pripravna tla za boj proti tlačiteljem. Za dobrovoljce 
uporablja Turk skupno nacionalno ime — Jugoslovan, udeležbo Čehov in Rusov v dobrovolj-
skih vrstah v Dobradži pa je opredelil kot izraz slovanske solidarnosti proti nemškemu in 
madžarsko-mongolskemu imperializmu, kot temelj Male antante; krvav prispevek vojnih 
dobrovoljcev na solunski fronti in drugih bojiščih jugovzhodne fronte pa je bil prvi korak, da 
7 9 Pred 20 leti je padel Kajmakčalan. Jutro 227/1. 10. 1936; - Desetletnica osvoboditve Bitolja. Jutro 275/28. 11. 
1926; - Lazarević, Kajmakčalan. Orjuna 42/25. 9. 1926. 
8 0 Pred 20 leti - Klanje na Galipoli. Slovenec 21/26. 1. 1936. 
81 Vitomir F. Jelene, Kajn. (Ob obletnici bolgarske kapitulacije). Slovenski narod 229/2. 10. 1919; - Spomin na 
solunsko fronto. Slovenski narod 210/14. 9. 1924; - Osma obletnica krvavih bojev na solunski fronti. Slovenski narod 
210/ 17. 9. 1926 (Predavanje podpolkovnika Adamovića o dogodkih na solunski fronti); - Ob desetletnici preboja 
solunske fronte. Slovenski narod 230/6. 10. 1928; - Kako je bila prebita solunska fronta. Slovenski narod 232/15. 10. 
1938 (o predavanju udeleženca bojev, komandanta 39. pešpolka polkovnika Dragoljuba Mihajlovića v Celju); - 6-let-
nica solunskega prodora. Jutro 217/14. 9. 1924; - Dve zgodovinski obletnici največjega srbskega junaštva. Jutro 216/19. 
9. 1926; - Pred 15 leti: »Naprej v svobodo ali smrt.«. Jutro 218/17. 9. 1933; - Preboj solunske fronte (Izpod peresa 
uglednega generalštabnega častnika). Jutro 230/1. 10. 1933; - Spomin na preboj solunske fronte. Jutro 212/15. 9. 1934. 
8 2 Tako npr. dr. Ernest Turk v uvodnem delu knjige »Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije 1912-1918« (nadalje 
DKJ), str. 15. 
83 Knjigo je obširno predstavilo tudi Glasilo saveza jugoslovenskih emigranata iz Julijske krajine Istra: Agis, 
»Dobrovoljci - kladivarji Jugoslavije«. Istra 5/5. 2. 1937. 
84 Zgodovinski oris pokreta jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev v svetovni vojni. Dr. Ernest Turk je leta 1916 
prešel k Rusom in se pridružil jugoslovanskim dobrovoljcem; boril se je v Dobradži, na solunski fronti, leta 1919 je sode­
loval pri vojaških operacijah na Koroškem. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 273 
ТУ**8?"Ј 
Slika 2: Naslovna stran in hrbet zbornika o dobrovoljcih, Ljubljana 1936 
»oživotvorijo idejo osvobojenja in ujedinjenja vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov«,85 dosegli 
so večno vrednost v ideji - zgraditi skupen dom. 
Drugi poskus »ustreznega« ovrednotenja dobrovoljskega gibanja je izvedla Sreska orga­
nizacija Saveza ratnih dobrovoljaca Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, ki je leta 1938 začela 
izdajati zbirko »Dobrovoljska knjižnica«,96 katere glavni namen je bil »vžgati v našem narodu 
v tem nemirnem času ogenj gradilnega in obrambnega dobrovoljskega duha, ki naj ga naša 
mladina ponese v srcih in z neomajno voljo naprej v neznano bodočnost novih pokolenj.« 
Pobudniki zbirke so želeli v poljudni obliki seznaniti svoje rojake s »pravo, nepotvorjeno zgo­
dovino«88 ljudi našega rodu, ki so se v svetovni vojni in še prej iz dobre volje z orožjem v roki 
85 E. Turk, Zgodovinski oris . . ., str. 104. 
86 1 Rajko Paulin Vrata v svobodo. (Ob 20-letnici Jugoslavije); Ljubljana 1938. 2. Bogumil Vošnjak, Jugoslo­
vanski odbor v Londonu.' (Ob 25-letnici nastanka); Ljubljana 1940. 3. Besede kralja Aleksandra L; Ljubljana 1940. 
87 Uvod v 1. zvezek »Dobrovoljske knjižnice«, str. 4. 
88 N.o.m., str. 3. 
2 7 4 P. S V O U S A K : P R V A SVETOVNA VOJNA IN SLOVENCI 
borili »za našo slovensko in jugoslovansko svobodo.«89 V takem duhu je Rajko Paulin napisal 
knjižico Vrata v svobodo. (Ob 20. letnici Jugoslavije)«,90 ki ne zanika, da je propaganden 
pamflet, vendar pa nazorno in mestoma zelo vzneseno pripoveduje o vlogi dobrovoljskega 
gibanja. 
V primerjavi z »zastopstvom« drugih tematik prve svetovne vojne v slovenskem tisku se 
zdi moledovanje za ustreznim vrednotenjem vloge in pomena dobrovoljskega gibanja med 
obema vojnama odveč, saj so bili prispevki v slovenskih časnikih številni in izčrpni. Dr. Ernest 
Turk se je ob poglabljanju v dobrovoljsko gibanje91 dotaknil tudi deleža »preporodovcev« v 
dobrovoljskih vrstah,92 o čemer je v okviru svoje knjige podrobneje pisal Ivan Janez Kolar.93 
Časopisni članki obsegajo različne tematike dobrovoljskega gibanja in so bili domena 
predvsem liberalnih časnikov Jutra in Slovenskega naroda. Tako so bili spošno-informativne 
narave,94 pisali so o organiziranju dobrovoljskih divizij ob obletnici ustanovitve prve dobro-
voljske divizije v Odesi,95 oziroma so predstavili osebno izkušnjo slovenskih dobrovoljcev v 
svetovni vojni.96 
Kot je bilo že omenjeno, so mnogi slovenski dobrovoljci v srbski vojski doživeli umik čez 
Albanijo, nekateri pa so ga po vojni popisali v svojih spominih. Vitomir Feodor Jelene je 
svoje doživljaje opisal v knjigi 1914-1918. Spomini jugoslovanskega dobrovoljca (Ljubljana 
1922).97 Spomini »plamtečega mladega svobodnjaka in rodoljuba iz gnile črnožolte Šušterši-
čeve dežele«, ki se je leta 1913 odpravil v »daleki, nacijonalno žareči in plamteči, zvesti 
Beograd«98 je slavospev srbskemu narodu, zato so odlomki marsikdaj prenabiti s poudarja­
njem srbskega junaštva, čeravno je to po svoje razumljivo spričo avtorjeve predanosti 
srbskemu narodu. Potrebno je poudariti, da so opisi umika izjemno pretresljivi, zlasti kjer je 
govora o trpljenju civilnega prebivalstva. Zelo pomenljiv je del, ki govori o grobem posto­
panju srbske vojske z albanskim prebivalstvom (ne pozabimo prikazov o kaznovanju srbskega 
civilnega prebivalstva s strani avstrijskih in bolgarskih oblasti!), toda razlogi za to so bili po 
8 9 N.o.m., str. 3. 
9 0 Publikacijo je ocenil Inko [Ivan Kolar], Misel in delo V/5, maj 1939, str. 178. 
9 1 Poleg že omenjenega zgodovinskega orisa v DKJ je napisal še daljši zapis »Naši vojni dobrovoljci«; v »Ob dvaj­
setletnici Jugoslavije«, Misel in delo IV/1938, 12/56 - str. 68. 
9 2 Preporodovci in pokret jugoslovanskih dobrovoljcev; v »20 let Preporoda 1912-1913. Ljubljana 1932, str. 
40-46. 
9 3 Preporodovci 1912-1914,1914-1918. Kamnik 1930. Knjigo je ocenil Juš Kozak v Ljubljanskem zvonu L/1930, 
691-692; poročilo o knjigi pa je izšlo v Jutru 266/15. 11. 1930. 
9 4 Vitomir Feodor Jelene, Iz zgodovine jugoslovanskih dobrovoljcev. (Referat na manifestacijskem zborovanju 
društva jugoslovanskih dobrovoljcev v Ljubljani. Jutro 17-19/11. 9.-14. 9. 1920; - Naši grobovi na Grškem in naša 
cona v Solunu. Jutro 136/17. 6. 1926; - Iz borbe proti Avstriji. Jutro 145/25. 6. 1936 (o predavanju Toneta Gmajnarja 
v radijski nacionalni uri); - Borbe dobrovoljcev za Jugoslavijo. Jutro 146/26. 6. 1936; - Milan Fabjančič, Odlomek iz 
historije jugoslovanskega dobrovoljca. Slovenski narod 10/13. 1. 1919; - Vojaški napori in žrtve Jugoslovenov tekom 
svetovne vojne. Slovenski narod 240-243/11. 12.-14. 12. 1919; - Lujo Lovrić (Beograd), Sokolstvo v svetovni vojni, 
(z avtorjevim dovoljenjem priobčuje B. Drenik). Slovenski narod 132 in 133/12. 6. in 13. 6. 1930; - Prostovoljci. Ilu­
strirani Slovenec IV/49, str. 388 v Slovenec 276/1. 12. 1938. 
9 5 Pokret jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev. Jutro 4/5. 1. 1936; - Pokret naših vojnih prostovoljcev. Jutro 6/9. 
1. 1936. 
9 6 Eden izmed mnogih. Jutro 283/1. 12. 1921 (o tem, kako je bil ustreljen poročnik inž. Ivan Gosar); - Zakaj 
in kako je bil od Avstrijcev ustreljen inž. Ivan Gosar. Jutro 249/26. 10. 1930; - Dr. T. M., Kako sem postal bolgarski 
špijon. Jutro 70/21. 3. 1924; - Anton Batagelj, Iz vojnega dnevnika. Zapiski dobrovoljca. Jutro 296/24. 12. 1926; -
Dobrovoljec Jakob. Jutro 21/26. 1. 1930; - Skozi tri fronte in pet ujetništev, po pripovedovanju A. Habeta napisal -
tg. Jutro 148/28. 6. 1936 (Knjiga po zapiskih Toneta Habeta, ki jih je sestavil Vid Erhatič, je izšla pod naslovom »Pogled 
iz malega sveta«, Ljubljana 1959); - Junaštva za našo svobodo. Jutro 123/30. 5. 1937 (napoved nove knjige spominov); 
- Med sibirsko in solunsko fronto. Jutro 180/4. 8. 1940; - Dobrovoljec R. Lenard, Na Jelaku ob solunski fronti. Slo­
venski narod 30/7. 2. 1920; - Janko Kos, Na dalmatinskih hribih. (Pismo starega prostovoljca). Slovenski narod 66/21. 
3. 1920; — Spisek dobrovoljcev I. jugoslovanskega polka v Tömsku (Sibirija) iz ozemlja, ki so ga Italijani okupirali. 
Edinost 251/14. 9. 1919; — Janko Kos, Zapiski. (Dnevnik jugoslovanskega vojnega ujetnika). Orjuna 17—28/5. 5.-4. 
8. 1928. 
V okviru spominov slovenskih vojakov na romunsko bojišče naj omenim: — Spomin na največjo bitko naših 
zaveznikov Romunov. Jutro 198/17. 8. 1930; - P. K., Danes mine 20 let po premirju z Romunijo. Jutro 283/5. 12. 1937; 
- N. P., Spomini na slovenski bataljon. Slovenec 254/5. 11. 1939. 
9 7 Knjiga je bila ocenjena v Jutru 166/16. 4. 1922. 
9 8 Tako je v nekrologu ob smrti svojega urednika zapisalo Jutro 11. 4. 1922, kasneje pa je bil nekrolog objavljen 
v predgovoru k Jelenčevim spominom, str. II. V. F. Jelene je odšel leta 1913 v Srbijo in nato v Pirot in Tetovo. Ob 
izbruhu 1. svetovne vojne se je prostovoljno javil v srbsko vojsko, doživel umik čez Albanijo na Krf, bil odposlan v Ita­
lijo, kjer so ga zaradi avstrijskega državljanstva internirali v Asinaro. Po intervenciji srbskega poslanika so ga izpustili 
in v Ženevi se je udeležil propagandnega dela jugoslovanske emigracije; nato je odšel na solunsko fronto, od koder se 
je vrnil z zmagovito srbsko vojsko v domovino. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 2 7 5 
Jelenčevem mnenju v zahrbtnem albanskem značaju, ki ga je srbski vojak dobro poznal, saj 
se Albanec »v veliki večini ni mogel ... smatrati človekom.«99 Sicer pa so vojni zapisi V. F. Je-
lenca že pred izidom knjige slovenskim bralcem prikazali najznačilnejše trenutke albanske 
izkušnje.100 
Umik čez Albanijo ali »gigantski grob, v katerega je usoda polagala srbski rod«, se je 
tako globoko utrnil v spomin Josipa Jerasa,101 da ga je opisal v knjigi Planina smrti. Dobro-
voljčevi spomini na srbski umik čez Albanijo leta 1915 (Ljubljana 19291, 19382).102 Jeras zelo 
živo opisuje številne usode, kaos, begunce, pripoveduje o pojemajočem čutu človekoljubnosti 
in prijateljstva vsled pritiska potrebe po samoohranitvi. Značilne so misli o slovenskem 
narodu, o tem da med vojno velik del Slovencev na svobodo ni bil pripravljen, češ da je bilo 
v tisočih Slovencev suženjstvo v krvi in duši. Podobne misli so povsem v skladu s časom, v 
katerem so nastali in s politično opredelitvijo Josipa Jerasa, ki je v poveličevanju vsemogoč­
nosti srbskega naroda zanikal državotvornost svojega. Podobnim mislim ob rob pa je potreb­
no zapisati, da je knjiga bogat vir podatkov o mestih, ki jih je avtor spoznal na poti, o njihovi 
zgodovini, o sestavi prebivalstva; podobne informacije pa so lahko postale del tega spomin­
skega pričevanja šele potem, ko je trpljenje ostalo »samo« še spomin. -
Slovenec je bil v svojih zapisih o dobrovoljskem gibanju sicer skromnejši, vendar ni pov­
sem zanemaril boleče izkušnje Slovencev v srbski vojski; v časniku je namreč leta 1921 izhajal 
daljši podlistek Frana Radeščfca103 Preko Albanije.104 Drugi slovenski časniki so se odzvali s 
krajšimi spominskimi zapisi.105 Zanimiv je bil poskus Davorina Ravljena, ki je opisal pohod 
čez Albanijo, ko je po vojni obiskal te kraje.106 
Posebno mesto v zgodovini dobrovoljskega gibanja so predstavljale poleg bojev na 
solunski fronti, ki jo je E. Turk opredelil kot fronto nacionalne revolucije, borbe v Dobrudži 
jeseni 1916. leta. Zato so primeren odmev zaslužile tudi v slovenskem povojnem tisku, ki jih 
je imenoval ne le tragične zaradi ogromnih žrtev v dobrovoljskih vrstah, temveč tudi začetek 
osvobodilnih bojev za Jugoslavijo.107 
9 9 V. F. Jelene, 1914-1918 . . ., str. 57. 
1 0 0 Otok smrti. Slovenski narod 231/4. 10. 1919; - Ob ognju (»Iz spominov slov. legionarja«). Slovenski narod 
241/12. 12. 1919; - Božič leta 1915. (»Iz spominov slov. legionarja«). Slovenski narod (Priloga) 252/25. 12. 1919; - Pan-
telijski Vis. (»Iz spominov slov. legionarja«). Slovenski narod 6 in 7/9. 1. in 10. 1. 1920; - Iz Ljum - kule na Vasjat. 
(»Iz spominov slov. legionarja«). Slovenski narod 89-91/20. 4.-22. 4. 1920; - V boju z Albanci leta 1915. Jutro 8-12/1. 
9 .-5 . 9. 1920; - Noč v albanskih gorah. Jutro 144/19. 6. 1921 (priloga Njiva); - Božič izgnanih. Jutro 301/24. 12. 1921. 
101 Josip Jeras je bil ob začetku svetovne vojne v Valjevu, kjer je služboval kot učitelj na gimnaziji. Pred avstro-
ogrsko napovedjo Srbiji je dobil poziv na vojsko, a se ni odzval, temveč se je priključil četi četniškega vojvode Vuka 
(major Vojislav Popovič). 
1 0 2 Poročilo o izidu knjige je izšlo v Jutru 294/15. 12. 1929. 
, 0 3 Fran Radešček se je ob izbruhu vojne nahajal v Beogradu, kjer so ga aretirali zaradi avstrijskega državljanstva 
in kasneje izpustili po posredovanju polk. Janka Stibiel-Vukasovića (primorski rojak in eden najpomembnejših sloven­
skih prostovoljcev, ki ga je navdušenje nad slovansko in jugoslovansko mislijo že leta 1875 ob uporu proti Turkom v 
Hercegovini pripeljalo na balkanska bojišča ter je ostal v srbski in kasneje jugoslovanski vojski do upokojitve leta 1921); 
Radešček je prosil za srbsko državljanstvo in sprejem v srbsko vojsko, leta 1915 je doživel umik čez Albanijo, se zdravil 
v francoskih lazaretih, se vrnil na Krf; delal je za presbiro vojnega in zunanjega ministrstva ter v Rimu pri jugoslovan­
skem odboru. 
1 0 4 Podlistek je izhajal v Slovencu 12-25/16. l . - l . 2.; 32-39/10. 2.-18. 2.; 43-59/21. 2 .-13. 3.; 63-68/18. 
3.-25. 3.; 73/1. 4.; 76-78/6. 4 . - 8 . 4.; 83-86/14. 4.-17. 4.; 96/29. 4.; 98/1. 5.; 103/8. 5.; 107/13. 5.; 114/22. 5.; 116/25. 
5.; 125-129/5. 6.-10. 6.; 140 in 141/23. 6. in 24. 6.; 144/18. 6. 1921. 
1 0 5 Dobrovoljec Lenard, Otok Krf. Jugoslavija 122/22. 5. 1920; - Branislav Nušić, Golgota devetstopetnajstega. 
Ob petnajstletnici umika skozi Albanijo. Jutro 297/24. 12. 1930; - Dr. Ljudevit Pivko, Pobratim Lujo. Prizor iz Albanije 
1916 (Iz knjige »Seme«, ki izide te dni). Jutro 301/25. 12. 1923 (ocena knjige »Seme« je izšla nekaj dni kasneje v Jutro 
304/30. 12. 1923.); - Umik preko Albanije leta 1915. Slovenski narod 24/29. 1. 1924 (zapis je nastal po predavanju 
Josipa Jerasa v društvu »Soča« 26. januarja 1924); — Iz skoro pozabljenih dni. (Ofenziva pri umiku). Orjuna 36/14. 8. 
1926; - R. Mitkovic, Vido. Orjuna 8/19. 2. 1927; - Preko Čakora. Orjuna 26 in 27/25. 6. in 2. 7. 1927; - Umik preko 
Albanije leta 1915. Edinost 27/31. 1. 1924 (tudi ta zapis je nastal po predavanju J. Jerasa v društvu »Soča«). 
1 0 6 Pot k mrtvim bataljonom. Ljubljana 1935. 
1 0 7 Kresovi in žrtveniki našega osvobojenja. Iz spominov in zapiskov naših dobrovoljcev. Jutro 147 in 148/25. 6. 
in 26. 6., 150/30. 6., 153/3. 7., 159/10. 7. 1932 (podnaslov »Iz spominov dobrovoljca Gnezde, članek omenja dnevnik 
vojaškega zdravnika dobrovoljskega odreda v Dobrudži Milka Gnezde, katerega »Dnevnik o pohodu v Dobrudžo« je 
objavljen v DKJ. str. 282-309); - Dobrovoljec, Padlim junakom. (Spomini iz bojev v Dobrudži). Slovenec 225/5. 10. 
1923; - R. P., Ob 20-letnici tragedije v Dobrudži. Slovenec 63/15. 3. 1936; - R. Pn. [Rajko Paulin], Boji dobrovoljcev 
za Jugoslavijo. Slovenec 144/26. 6. 1936 (omenjena je knjiga Vojina Maksimovića, Spomenica I srbske dobrovoljske 
divizije 1916-1926 (Beograd 1926)); - Pavel Golia, Dobrudža 1916 - drama. Slovenec 276/30. 11. 1938 (Ob 
predstavitvi drame, ki »odkriva občinstvu na dramatičnem polju doslej neznano osvobodilno pot naših dobrovoljcev, ki 
so se borili v Rusiji«, razkriva pisec tudi boje v Dobrudži); - Pavel Golia, Pismo v Dobrudžo. Slovenski narod 252/25. 
12. 1919 (Priloga); - Vitomir Feodor Jelene, Vam. (Ob četrti obletnici bojev jugoslovanskih dobrovoljcev v Dobrudži). 
276 P. SVOLJŠAK: PRVA SVETOVNA VOJNA IN SLOVENCI 
Italijansko-avstrijska fronta 
Jugovzhodna fronta ali fronta med Italijo in Avstro-Ogrsko, ki je delno presekala slo­
venska tla (soška fronta), ni naletela na odmevnejši odziv v slovenski tiskani besedi. Temu 
navkljub ne moremo trditi, da je bila soška fronta z ostalimi deli avstrijsko-italijanske fronte 
neopažena, čeravno je bilo pričakovati nekoliko večjo pozornost do tega največjega vojaškega 
spopada na slovenskih tleh. Morda tiči razlog v tem, da ni bila občutena kot naša — slovenska 
fronta, temveč bojišče med rajnko Avstro-Ogrsko ter požrešno Italijo, kjer nenazadnje ni drla 
»jugoslovanska« kri in se ni »borilo« za jugoslovansko državo. 
Barantanje s slovenskim in tudi hrvaškim ozemljem ter podpis Londonskega pakta 
(26. april 1915) sta postala posebno aktualna v 2. polovici 30-ih let, zato mu je dr. Branko 
Vrčon ob 20-letnici posvetil daljši sestavek,108 v katerem ga ne obravnava kot dokument iz­
ključno zgodovinskega značaja, temveč tudi s stališča sodobnosti, »saj so zunanje — politične 
aspiracije naše zapadne sosede tudi v svojem današnjem izrazu tako tesno povezane ž njim, 
da moramo tudi v sodobni koncepciji fašizma zreti v svoječasnih določbah londonskega taj­
nega sporazuma samo etapo v zamišljenem programu fašistične Italije«.109 Dokument je revija 
Misel in delo leta 1939 tudi objavila.110 Podrobneje pa se slovenski tisk z londonsko pogodbo 
ni ukvarjal, čeravno se je spomnil njegovih različnih razsežnosti in zlasti podpisnikov,111 kar 
velja tudi za tisto določitev tajnega sporazuma, ki govori o italijanskem vstopu v vojno.112 
Med spominsko literaturo o soški fronti,113 ki je Slovenci ne premoremo veliko, je 
potrebno na prvem mestu omeniti spomine Ivana Matičiča Na krvavih poljanah (Ljubljana 
1923), ki sicer prehajajo iz galicijskega na soško bojišče, vendar je glavnina dela posvečena 
kraškemu bojišču in srditosti bojev na Soči. Doberdob, slovenskih fantov grob (Celje 1936) 
so spomini A. Vitalisa (Alojza Pepernika), ki se ravno tako kot Matičičevi nanašajo na najbolj 
krvav del soškega bojišča, na Doberdobsko planoto. Skupna lastnost spominov slovenskih 
vojakov na soško fronto je, da so pisani predvsem s stališča vojaka in manj Slovenca, ki je 
služil v avstrijski vojski, brez slabe vesti, ker je služil v »tuji« vojski, kar pa je pogosteje za­
slediti v »soški« literaturi po 2. svetovni vojni. Opisi bojev, pa tudi odnosov v vojski so odraz 
resničnih razmer v njej, nikakor pa niso odsev opravičevanja za »slovensko« prisotnost v 
avstrijski vojski. Podobno je mogoče trditi tudi za spomine Rada Pavlica Ljubezen in so­
vraštvo. Moja pot preko cvetočih in krvavih poljan. Slike iz svetovne vojneM (Ljubljana 1924), 
ki so bili v slovenskih časnikih ocenjeni predvsem kot slavospev srbskim osvoboditeljem in 
odsev duševnega trpljenja v avstrijsko uniformo oblečenega jugoslovanskega (!) častnika.115 
Bolj kritičen do avstro-ogrske države je bil Vinko Gaberc-Gaberski, ki je bil telegrafist 
(zopet) na kraškem odseku soške fronte, v spominih Brez slave. Spomini na svetovno vojno 
(Celje 1935). 
Jutro 14/8. 9. 1920; - Ob desetletnici bojev v Dobrudži. Jutro 57/10. 3. 1926; - Spomin na požrtvovanje naših vojnih 
dobrovoljcev. Jutro 63/15. 3. 1936; — Naši dobrovoljci v Rusiji in borbe 1. srbske divizije v Dobrudži pred 20. leti. Slo­
venski narod 62/14. 3. 1936; - arne., Ob petnajstletnici dobrovoljskega pokreta. Jugoslavija 218/20. 9. 1931; - Robert 
de Fier, Spomini iz Dobrudže. (Junaška smrt polkovnika Milorada Matica). Orjuna 40/11. 9. 1926. 
,os Ob dvajsetletnici Londonskega pakta. Misel in delo 1/1935, 7/142-146. 
109 N.o.m., 142. 
110 Londonski pakt. Misel in delo V/1939, 1/37-40. 
111 Sonninova brzojavka in londonski pakt. Slovenski narod 209/14. 9. 1920; - dr. Niko Zupanič, Alfred Lloyd 
Hardy in Jugosloveni. Slovenski narod 161 in 162/19. 7. in 20. 7. 1922; - Mih. M. Živančević, Londonski pakt. Slovenec 
3/4. 1.1919; - Ob 10-letnici londonskega pakta. Jutro 98/26. 4. 1925; - Londonska pogodba. Jugoslavija 22/24. 1. 1920. 
112 Kako se je Italija odmikala od trozveze. Slovenski narod 155-157/10. 7.-12. 7. 1924, 160/16. 7. 1924; - Ob 
desetletju italijanske vojne napovedi. Slovenski narod 116/24. 5. 1925; - Desetletnica vstopa Italije v svetovno vojno 
(1915 - 23. maja - 1925). Jutro 120/24. 5. 1925; - Kako in zakaj se je udeležila Italija svetovne vojne. Jutro 256/28. 
'10. 1927; - Fran Merljak, Na binkoštno nedeljo 1915 v Kobaridu. Spomini ob dvajsetletnici italijanske vojne napovedi. 
Jutro 133/9. 6. 1935; - O petletnici napovedi italijanske vojne. Edinost 122/25. 5. 1920. 
113 Leta 1935 smo dobili prevod spominov na soško fronto Josefa Hofbauerja »Pohod v zmedo« (Ljubljana); 
poročilo je objavilo Jutro 259/8. 11. 1935. 
114 Pavličevi spomini se deloma nanašajo na soško bojišče, deloma na tirolsko fronto, romunsko in ponovno na 
italijansko bojišče (Piava). Takšno »sprehajanje« po avstrijskih bojiščih je bilo značilno za večino (slovenskih) vojakov 
v avstro-ogrski vojski. Ker pa se večina Pavličevega dela vendarle nanaša na italijansko-avstrijsko fronto, sem ga 
umestila med pisce spominov na jugozahodno avstrijsko fronto. 
1,5 Glej Jutro 81/17. 4. 1924, Slovenski narod 10/7. 5. 1924. Naj opozorim, da so le zadnje strani knjige name­
njene »izpolnjenim nadam in novemu življenju pod belim orlom«, medtem ko je celotna knjiga zanimivo branje o živ­
ljenju vojaka na fronti in v vaseh ob fronti, o stikih vojakov s prebivalstvom, predvsem pa o hrabrosti Bošnjakov ter 
drugih slovanskih vojakov. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 47 - 1 9 9 3 - 2 277 
Posebne pozornosti je bil deležen poveljnik avstro-ogrske armade na Soški fronti feld-
maršal Svetozar Boroević pi. Bojna, katerega prevod spominov O vojni proti Italiji je izšel v 
letu izida Matičičevih »poljan«.116 Boroeviću so slovenski časnikarji upravičeno pripisovali 
zasluge, da ni italijanska vojska že leta 1915 zasedla večjega dela slovenskega ozemlja, zato 
so se ga pozorno spomnili ob smrti117 ali ob objavi njegovih pisem ogrskemu državnemu pod­
tajniku pi. Bolgarju, v katerih je Boroević razkril nezaupanje avstro-ogrskih vojaških krogov 
do sebe.118 
Časniški zapisi o bitkah na Soči so skopi;119 svoje vtise je med redkimi avtorji zapisal 
Henrik Turna v vojnih črticah Izza fronte.120 Izjema je 12. soška bitka, ki jo lahko v podrob­
nosti, predvsem pa s človeške in manj vojaško-taktične strani, spoznamo iz spominov dveh 
vojakov. Korošec Fran Wernig je v Slovenčevem podlistku Predor pri Kobaridu. (Odločilna 
bitka 1.1917)m poudaril odločilen delež avstrijskega dela v nemško-avstrijski armadi v pro­
doru pri Bovcu in Tolminu. Drugi spominski zapis Od Soče do Piave122 pa je povzet po dnev­
niku vojaka slovenskega planinskega polka. Preboj nemško-avstrijske vojske je bil Slovencem 
predstavljen v Orjuni s prevedenimi izvlečki knjige Aleksandra Daskaloviča Bitka kod Kapo-
reta (Beograd 1925);123 Orjuna je veliko pisala o 12.soški ofenzivi,124 priobčila je tako tudi 
prevod originalnega opisa dr. Adolfa Gerbhardta o delovanju specialne nemške skupine za 
operiranje s strupenim plinom.125 Prodor je vzbujal začudenje in občudovanje, zato je bil 
natančno opisan in predstavljen s pomočjo zemljevidov.126 Opisom o 12. soški bitki sledijo 
zapisi o dogodkih na reki Piavi, t.j. ofenzive v letu 1918, avstro-ogrsko vojaško sodstvo, obna­
šanje italijanskih vojnih ujetnikov, ki so vzklikali Avstriji, o beguncih in avstrijski vojaški 
upravi, pa pomoč čeških legij v bitki pri Vittoriu Venetu.127 Dogajanja na tirolskem odseku 
1 1 6 Spomine je objavil in uvodnik napisal Otokar Rybâf pod psevdonimom Adriaticus, predvsem z namenom 
dokazati, da so Italijani prišli do novih ozemelj pri zeleni mizi in ne v junaškem boju; želel je odkriti resnico o »laških 
zmagah«, pa tudi dati pregnanemu poveljniku Boroeviću mesto, ki si ga je nedvomno zaslužil. Zato je opozoril na neu­
pravičeno ravnanje jugoslovanske vlade z njim. O Boroevićevi knjigi so pisali tudi slovenski časniki: — »Boroević o ita­
lijanski vojski«. Jutro 265/15. 11. 1923; - Maršal Boroević o vojni proti Italiji. Slovenski narod 261/15. 11. 1923. 
1 1 7 t Maršal Svetozar Boroević. Slovenski narod 117/26. 5. 1920; - O maršalu Svetozarju Boroeviću. Slovenski 
narod 119/28. 5. 1920. 
1 1 8 Maršal Boroević v svojih pismih. Jutro 28/1. 2. 1929; - Boroević, Cadorna in Tešin. Slovenec 26/31. 1. 1929. 
Pisma je v začetku leta 1929 objavil v nemščini dvorni svetnik Julian Weiss. 
1 1 9 k. Podpolkovnik, ki se je udeležil 185 bitk. Slovenski narod 57/9. 3. 1929 (o podpolkovniku Turudiji); -
(Nibla.), Na Fajtovem hribu po 22 letih. Slovenec 46/25. 2. 1940; - td., Knjiga o stikih slovenskih in hrvatskih krekovcev 
med vojno. Slovenec 37/15. 2. 1940; - td., Hrvatska povest o bitki na Soči. Slovenec 140/21. 6. 1940 (o zapiskih Petra 
Grgeča »U paklenom trokutu« (Zagreb 1939, 1940) o bojih pod Sveto goro v letih 1916-1917); - A. Zaje, Odhod. 
Doživljaj slovenskega častnika. Jutro 166/16. 7. 1922; - Spomini na tragedijo Milka Naglica. Jutro 253/1. 11. 1931; -
Dvajset let pozneje . . . Jutro 257/5. 11. 1936; - Velika noč na soški fronti. Jutro 73/27. 3. 1937; - Spomini na italijanski 
napad pred 20. leti. Jutro 192/19. 8. 1937 (letalski napad na Jesenice in Koroško belo 14. avgusta 1917; - Desetletnica 
strašnega spomina. Slovenec 182/14. 8. 1927; - Damir Feigel, Preki sod. Edinost 81/5. 4. 1923. - Jože Malenšek, Prizori 
iz svetovne vojne. Zadružni koledar 1939, 70—72. 
1 2 0 Dva križa. Njiva 1/1919, 16/242-243; - Maledetta la guerra. Naši zapiski XIV/1922, 7/86-87; - Oslavje. 
Delo 27. 2. 1920. 
121 Slovenec 276 in 277/6. 12. in 7. 12.; Slovenec 279/10. 12. 1927. 
1 2 2 Slovenec 243-259/26. 10.-15. 11. 1927. 
1 2 3 Orjuna 30-32/16. 7 . - 1 . 8.; Orjuna 34-35/15. 8.-22. 8., Orjuna 39-41/12. 9.-26. 9. 1925. Knjiga je bila 
ocenjena tudi v članku Caporeto v Orjuni 27/27. 7. 1925. 
1 2 4 E. V., Deseta obletnica bitke pri Kobaridu. Orjuna 44/5. 11. 1927; - A. Verbič, Maršal Caviglia in italijanski 
debakel pri Kobaridu. Orjuna 16/21. 4. 1928. 
1 2 5 Bovška smrt. Orjuna 45/21. 4. 1928. 
1 2 6 Mtč., Kobarid. Ob desetletnici italijanskega poraza. Jutro 252/23. 10. 1927; - M. R., Ob desetletnici bitke 
pri Kobaridu. 1917 24.-26. oktober 1927. Jutro 253/25. 10. 1927; - Vojni invalid, Dvestopetdeseti. Oj Doberdob 2/3-6/ 
7/20. 3.-20. 8. 1939. Češkim legionarjem v spomin je leta 1935 izšel spominski zbornik »Naše revoluce«, v redakciji dr. 
Jaroslava Werstadta. 
1 2 7 Vojni invalid, Spomini na zadnjo ofenzivo avstro-ogrske armade dne 15. junija 1918. Oj Doberdob 4—12/20. 
5.-20. 12. 1938; - P., Odlomki iz dnevnika. Tista noč. Slovenec 71/28. 3. 1919; - P. P., Položaj ob Piavi. Slovenec 
203/4. 9. 1919 (naveden je članek »Žalostna krvoprelitja ob piavskih pokrajinah«, ki naj bi bil objavljen 28. avgusta 1919 
v »Il resto del Carlino« o pobojih in pokolih civilnega prebivalstva ter o beguncih in avstrijski vojaški upravi); - P. H., 
Božič na Pijavi. Slovenec 295/22. 12. 1935; - Kaj je povzročilo razpad soške armade? Jugoslavija 38 in 41/11. 2. in 14. 
2. 1919; - V. A. kapetan, Važni podatki o italijanskih »zmagah«. Jugoslavija 42/15. 2. 1919; - Ivan Matičič, Vešala 
ob Piavi. Jugoslavija 103-104/1. 5.-2. 5. 1921; - isti, Izdajstvo ob Piavi. Jugoslavija 151/28. 6. 1921; - Padec Habs­
burške dinastije. Jutro 267/13. 11. 1928; - Padec Habsburške dinastije. Jutro 267/13. 11. 1928; - M. P. M., Pošta v so­
škem zaledju. Jutro 22. 11. 1938; - Pomoč Čehov k italijanski zmagi »Vittorio Veneto«. Slovenski narod 97/1. 5. 1925; 
- Krvoločnost avstrijskih krvnikov med vojno. Slovenski narod 216/22. 9. 1933; - Lavo Cermelj, »Tri bitke ob Piavi«. 
Misel in delo 1/1935, 5/107-108 (o razpravi Ambrogia Bolattija o knjigi Enrica Caviglie »Le tre battaglie del Piave« 
(Milano 1934) (objavljena v »Echo e commenti XV/34)). 
278 P.SVOUSAK: PRVA SVETOVNA VOJNA IN SLOVENCI 
italij ansko-avstrijske fronte so opisana v Odlomkih iz vojnega dnevnika Jakoba Prešerna128 ter 
v izbranih izsekih iz dnevnika novomeškega umetnika Josipa Cvelbarja,129 ki ne le doživeto 
pripovedujejo o bojih na fronti, temveč ali predvsem o doživljanju in občutenjih vojaka, mis­
lih, ki so obhajale, ko je vojeval to nesmiselno vojno. Poleg omenjenih obširnejših spomin­
skih zapisov je slovensko časopisje objavilo nekaj krajših spominskih notic o Slovencih na 
tirolski fronti.130 Vojna med Italijo in Avstro-Ogrsko se je bila tudi na morju, odmevna pa 
je bila predvsem »katastrofa« največje avstrijske vojne ladje »Szent Istvan«, ki jo je 10. junija 
1918 torpedirala italijanska podmornica.131 
Nekaj malega besedi je bilo namenjeno tudi »nevojnim« stranem vojne na soški fronti, 
zlasti velja to za življenje Goriške in njene prestolnice, o katerem so ostale zapisane šegave 
črtice Damirja Feigla Tik za fronto (Ljubljana 1921),132 pa obdobje kopičenja avstrijske 
vojske na Goriškem in vznemirjenja, ki ga je prinašala133 ter prvo leto vojne, ko je na Gori­
škem razsajala kolera, o čemer je pisal zdravnik Anton BreceIj,lM Pomenljiv in tragičen ukrep 
italijanskih oblasti ob zasedbi slovenskega ozemlja je bila decimacija slovenskih kmetov iz 
podkrnskih vasi, o čemer pa slovenski časniki niso pisali, spomnilo se jih je le glasilo jugo­
slovanskih emigrantov iz Julijske Krajine Istra.135 Posebno poglavje v okviru dogajanj na so­
ški fronti predstavlja begunstvo, migracijsko gibanje slovenskega obsoškega prebivalstva, ki 
se je bilo prisiljeno umakniti s svojih domov zaradi bojnih dogodkov. Slikar Fran Tratnik je 
ustvaril ciklus 6 risb »Begunci«.136 Problematika begunstva je bila navkljub svoji razsežnosti 
in neposredni vpletenosti slovenskih ljudi, tako beguncev (okoli 90.000) kot nenazadnje tistih 
v zaledju oziroma v notranjosti monarhije, bežno predstavljena v slovenskih časnikih; tako 
lahko nekaj malega preberemo o življenju slovenskih beguncev v avstrijskih begunskih tabo­
riščih137 (o življenju beguncev v avstrijskih taboriščih je leta 1923 v Ljubljani predaval dr. Ha-
velka),138 o Krekovi skrbi za goriške izgnance,139 le bežen vtis lahko dobimo o razmerah v 
taborišču v Strnišču pri Ptuju140 medtem ko je bila pot slovenskih beguncev v Italijo domala 
neznana.141 
Dobrovoljci v Italiji 
Poseben spominski sklop, povezan s popolnoma samostojno problematiko itali j ansko-
avstrijske fronte, so spomini dr. Ljudevita Pivka Proti Avstriji142 (Maribor 1923), kjer je v 
skopih obrisih predstavil to, kar je pozneje podrobneje opisal. »Kasnejši opis« se nanaša na 
128 Planinski vestnik XXIX/1929, 12-17, 35-37, 53-58. 
129 Iz dnevnika +Josipa Cvelbarja. Naprej 244-247/28. 10.-1. 11. 1922, 250-252/5. 11.-8. 11. 1922, 257/14. 11. 
1922; - Iz Cvelbarjevih dnevnikov. Slovenec 157/12. 7. 1936; - Anton Podbevšek, Jože Cvelbar. (Ob 20-letnici smrti 
mladega človeka). Slovenec 155/10. 7. 1936. 
130 Janko Telban, Memorije. Vojna vojni. N 145/28. 9. 1924; - Dr. Pr., Ob desetletnici »Karlove ofenzive«. 
(Odlomki iz vojnega dnevnika infanterista). Jutro 120-123/28. 5.-30. 5. 1926; - Tone Brezar, Marškompanija. Jutro 
271/19. 11. 1933; - Maks Lajovic, S Hrenom v vojni. Jutro 33/9. 2. 1937. 
131 Kako je bil potopljen »Szent Istvan«. Večerni list 43/5. 3. 1919; - Ob desetletnici katastrofe največje 
avstrijske vojne ladje. Slovenski narod 133/12. 6. 1928. 
132 Ocena v Jutru 60/11. 3. 1921. 
133 Pred desetimi leti na Goriškem. Slovenski narod 170/27. 7. 1924. O Furlaniji pred izbruhom sovražnosti med 
Italijo in Avstro-Ogrsko (in med vojno) je podrobno pisal Giuseppe del Bianco v »La guerra e il Friuli 1-4« (Udine 
1937-1958), ki sta jo predstavila Lavo Cermelj, Furlanija v svetovni vojni. Misel in delo 1940/135-140 in Soški [Alojzij 
Gradnik], Svetovna vojna, Furlani in Slovenci. Slovenec 295a/24. 12. 1938. 
134 Srečanje s kolero. Vojni spomini. Koledar Goriške Mohorjeve družbe za navadno leto 1938. Gorica 1937, 
72-73. 
135 Decimacija slovenskih kmetov iz podkrnskih vasi. Istra 24/11. 6. 1935. 
136 Skice so izšle v založbi Umetniške propagande kot serija razglednic. Glej tudi K.D. [Karel Dobida], 
»Begunci«. Demokracija 1918,- 225—227. 
137 Dr. S. [Slavko] Fornazarič, Goriška. Demokracija 1919/20-28; - Fran Žniderič, Pred leti. Spomini iz 
begunstva. Edinost 170-182/19. 7.-2. 8. 1927 (neredno); - isti, pred leti (1915). Edinost 86/10. 4. 1927; - X., Pred 
desetimi leti na Goriškem. Slovenec 120/29. 5. 1927 (članek sicer govori o odmevu majniške deklaracije, vendar pa se 
spominja tudi vojnih dogodkov ter zlasti slovenskih beguncev). 
138 Poročilo o predavanju je pod naslovom »Iz avstrijskih ječ in taborov« izšlo v Jutru 218/18. 9. 1923. 
139 Fr. [Franc] Pire, Krekova skrb za goriške izgnance. Slovenec 270/27. 11. 1925. 
140 Strnišče pri Ptuju. Jutro 293/15. 12. 1921. 
14' Ludvik Zorzut, Božič v prognanstvu — Božič v domovini. Mladika 1/1920, 210—212. 
142 Odlomki so izhajali pod naslovom »Z Italijo proti Avstriji« v Edinosti 191—230/12. 8.-27. 9. 1923 (neredno). 
Ponatis odlomkov z uredniškim uvodom je izhajal z naslovom »Iz naše borbe proti Avstriji« tudi v Slovenskem narodu 
52 in 53/2. 3. in 4. 3. 1924. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 2 7 9 
delo v dveh knjigah - Garzano in Rame ob ramenu ali devet knjig v njunem okviru -
Seme,m Jablane med frontama,14* Vulkanska tla,145 Carzanska noč, Tožitelji in branitelj?46 
(vse Maribor 1924), Zeleni odred, Informatorji (obe Maribor 1925), Val Bella141 in DRUP14S 
(obe Maribor 1928). Spomini na gibanje jugoslovanskih dobrovoljcev v Italiji149 in carzansko 
akcijo kasnejšega »Pivkovega odreda« septembra 1917 so med bralci naleteli na lep sprejem, 
na uspešnost pa kaže tudi dejstvo, da so bili deloma prevedeni v češčino.150 Istočasno je v 
takratnih političnih bojih na Slovenskem prihajalo do očitkov, da je bil Pivko izdajalec ozi­
roma da je namenoma prezrl Jugoslovanski odbor,151 kar je Pivko ostro zavrnil v odgovoru 
bivšemu tajniku Jugoslovanskega odbora dr. Ravniku,152 pri čemer je potrebno opozoriti na 
zaviralno/negativno vlogo Jugoslovanskega odbora pri organiziranju jugoslovanske prosto­
voljske brigade v Italiji, saj je odbor priznaval le prostovoljstvo v srbski vojski in pod prisego 
kralju Petru. Podobno se je moral dr. Pivko braniti pred hujskaškim pisanjem slovenskih 
katoliških časnikov o stotinah nesmiselnih smrti slovenskih vojakov pri Carzanu.153 V spomi­
nih se dr. Pivko namenoma izogiba pisanju o razhajanju s Srbijo, ki je njegovo delo med 
jugoslovanskimi vojnimi ujetniki ocenjevala kot nasprotno svojim ciljem,154 pisanje pa sklene 
z odhodom prostovoljcev iz Italije; zato ostaja nerešeno vprašanje, s kakršnimi uspehi je 
srbskemu vrhovnemu vojaškemu poveljstvu pojasnil svoje delovanje v Italiji. Zadnja napove­
dana knjiga iz cikla Proti Avstriji z naslovom Demobilizacija ni izšla. Dr. Pivkovo organizi­
ranje jugoslovanskih prostovoljcev v Italiji je namreč doživelo klavrn konec - Italijani so pro­
stovoljce preprosto razorožili. O tem Pivko v svojih spominih ne piše veliko,155 zato pa je ne­
prizanesljiv do Italijanov kot vojaških zaveznikov, čeravno je to izraz njegovega razočaranja, 
ker ni bil razumljen, in ne zavesti, da ga izigravajo v veliki politični igri. 
Žrtev ponesrečenega carzanskega »podjetja« je bila tudi dr. Pivkova družina, ki je takrat 
živela na Češkem. Preganjanje dr. Pivkovih sorodnikov, ki jim niso mogli ničesar dokazati, je 
prodrlo celo v javnost in je še po vojni, ko je Ljudmila Pivkova o tem zapisala spomine z na­
slovom Kriminal (Maribor 1925),156 vzbujalo polemiko. 
Poleg dr. Pivka je o jugoslovanskem prostovoljskem gibanju v Italiji (ali bolje rečeno gi­
banju, ki je skušalo prispevati k propadu Avstro-Ogrske in je zato menilo, da je enako 
koristno, če se bori na strani Italijanov) slovensko časopisje obširno poročalo,157 kot tudi o 
1 4 3 Uvod h knjigi »Seme« je objavilo Jutro 3/3. 1. 1923; knjigo je komentiral tudi Iv. [Ivan] Podržaj, »Carzanski 
uporniki«. Narodni dnevnik 23/27. 1. 1924. Odlomek »V Doljah pri Tolminu 2. aprila 1916« iz knjige »Seme« je izšel 
v Jutru 76/2. 4. 1937. 
1 4 4 Ocena je izšla v Jutru 93/17. 4. 1924. 
1 4 5 Podobno kot »Seme« je v Slovenskem narodu 99-101/30. 4 . - 3 . 5. 1924 izšel pod naslovom »V borbi proti 
Avstriji« ponatis Pivkove knjige »Vulkanska tla« z uredniškim uvodom. 
1 4 6 Peto knjigo »Carzana« sta ocenila Dr. K., Peta knjiga Carzana. (»Tožitelji in branitelji«). Jutro 16/19. 1. 1925 
in J. T., Carzano. Orjuna 6/7. 2. 1925. 
1 4 7 Ocena v Jutru 283/1. 12. 1928. 
1 4 1 Slike iz avstrijske vojne propagande proti dobrovoljcem Jugoslovanom in Čehoslovakom je dr. Pivko 
predstavil v podlistku »Šifrirana pisma (D.R.U.P.) v Jutru 95-115/19. 4.-15. 5. 1924, kasneje pa v tem, t. j . 4. snopiču 
»Rame ob ramenu«, ki ga je ocenil M. R.-č, Jutro 18/20. 1. 1929. 
1 4 9 Kratek oris gibanja jugoslovanskih vojnih dobrovoljcev v Italiji je izšel v prevodu slovenskega rokopisa dr. 
Ljudevita Pivka pod naslovom Naši dobrovoljci u Italiji v Mariboru leta 1924. »Poročilo o gibanju 17. pešpolka od 24. 
oktobra do 6. novembra 1918« je izšlo v Slovenskem narodu 51/28. 2. 1919. Nanj pa se je spomnil še v dveh prispevkih: 
- Pesem dobrovoljcev. Edinost 134/7. 6. 1923; - Božič dobrovoljca Janjića. Jutro 300/23. 12. 1923. 
1 5 0 Dr. L. Pivka delo »Proti Avstriji« v češkem predvodu. Jutro 21/27. 1. 1926. 
151 Dr. Joža Ravnik, Dr. Pivkova akcija na italijanski fronti in Jugoslovenski odbor. Narodni dnevnik 21/22. 5. 
1924. 
1 5 2 Dobrovoljci v Italiji in jugoslovenski odbor. Jutro 142 in 145/17. 6. in 20. 6. 1924. Pivko med drugim opisuje 
odnose z Jugoslovanskim odborom v »Proti Avstriji«, 12. poglavje, str. 43-45. 
1 5 3 Dr. Ljudevit Pivko, Stotine mrtvih slovenskih fantov pri Carzanu. Slovenec 20/25. 1. 1925. 
1 5 4 Vojno ministrstvo Kraljevine SHS je šele leta 1924 priznalo značaj in pravice dobrovoljstva pripadnikom Piv­
kovega odreda. 
1 5 5 Nekaj malega je mogoče prebrati v: dr. Ljudevit Pivko, Naši dobrovoljci u Italiji, 48—51. 
1 5 6 Odlomki so izhajali tudi v podlistku »Kriminal« v Edinosti 237-252/5. 10.-23. 10. 1923. 
1 5 7 Jugoslovani na italijanski fronti. Jutro 136/8. 6. 1924; - Dr. Ljudevit Pivko. Jutro 153 in 160/1. 7. in 9. 7. 1924; 
- Polkovnik Finzi in »ataman« Pivko. Jutro 268 in 269/18. 11. in 19. 11. 1925; - tg., Dr. Ljudevit Pivko. Jutro 74/31. 
3. 1937; - Jugoslovanski dobrovoljec, Jugoslovanski dobrovoljci v Italiji. Slovenski narod 143/20. 6. 1919; - dr. L. [Leo­
pold] Lenard, Delo dr. Pivka. Slovenski narod 35/14. 2. 1925; - Joso Šušterič, O Pivkovih dobrovoljcih. Vestnik 
sokolske župe Celje 1938, 191-194. 
2 8 0 P. S V O U S A K : P R V A SVETOVNA VOJNA IN SLOVENCI 
bratstvu Čehov in Slovencev ob snovanju carzanske »epizode« oziroma o čeških legijah v Ita­
liji.158 
Ujetniki 
Nemalo.slovenskih vojakov, odetih v avstrijsko vojaško suknjo in prepeljanih zlasti na 
galicijsko bojišče, je padlo v rusko vojno ujetništvo, kjer je posameznik izgubil ime in ni 
pomenil ničesar za celoto. Nekaj jih je obdobje v ujetništvu, rusko revolucijo in državljansko 
vojno v Rusiji, predvsem pa težavna in razburkana pota proti domu iz daljne Sibirije, opisalo 
v spominih. Pisci spominov največkrat niso stremeli za literarnim slovesom (njihova imena so 
bolj ali manj neznana), pač pa so njihovi zapisi izraz človeka, ki ga je usoda potegnila v vrti­
nec, da se je utapljal med tisoči drugih. Njihov skromni namen je bil, s posameznimi preple­
tajočimi se poglavji podati vsaj medlo sliko vsega, kar se je dalo doživeti in zmoglo prenesti. 
Spomini slovenskih ujetnikov v Rusiji in drugod so obenem »enciklopedija« človeške iznajd­
ljivosti in pravi potopisi, kajti ujetniki so prepotovali pol sveta, da so se lahko vrnili domov; 
mesta in pokrajine so skrbno predstavljena, z zgodovinskimi orisi in opisi ljudi ter njihovih 
šeg. Skupen vsem je hudomušen stil, pa preprosta vsebina, brez samohvale ali samopomilo-
vanja. 
Spomini na vojno ujetništvo so najštevilčnejši v vrsti slovenskih spominskih del na prvo 
svetovno vojno. Aleksander Ličan se je razpisal v Spominih iz Sibirije. Dogodki slovenskega 
vojaka — ujetnika v svetovni vojni (Ljubljana 1936),159 Martin Muc pa je napisal spomine v 
dveh knjižicah Skozi Sibirijo. Zgode in nezgode slovenskega vojaka v svetovni vojni (Ljub­
ljana 1933 I. del, 1934 II. del),1 6 0 napisanih na neposreden, skoraj primitiven način, brez ust­
varjanja heroizma ali poudarjanja dvomljivih doktrin s fronte ali ujetniških taborov. Osip Šest 
je leta 1937 izdal knjigo z naslovom Enaintrideset in eden. Knjiga o vojnem ujetništvu (Ljub­
ljana)161 pobija zlasti časopisne članke o vojnem ujetništvu, in sicer s trditvijo, da je imelo 
vojno ujetništvo tudi sončne strani in da so zapisi o tem, da je bilo ujetništvo le trpljenje, 
močno pretirani. Ujetništvo je namreč rodilo nesebičnega prijatelja, tovariša ali altruista; zato 
je knjigo posvetil spominu »takih vojščakov, ki so bili vedri ljudje . . . in pa onim, ki so se 
potikali po taboriščih v vojnem ujetništvu.«162 Šest je opozoril tudi na »nevarnosti« prece­
njevanja ujetniških izkušenj, saj so se v času, ko je še živela generacija, ki se je pretolkla skozi 
»veliko« vojno, pripovedovale povesti o njej in rasla je anekdota. Čim bolj pa se je čas odmi-
kal, tem večja je postajala korajža, »dejanja podeseterijo važnost, opasnosti rastejo v nedo­
gled.«163 Jakob Grčar je popisal svojo odisejado v Preko morij v domovino (Celje 1937), ko 
se je z zadnjo skupino jugoslovanskih dobrovoljcev iz Sibirije z ladjo »Himalaja« (na njej so 
potniki izdajali dva časopisa, »Himalaja«, ki je izšla v desetih številkah, in »Jugoslovanski 
romar«, ki je izšel v treh številkah) napotil proti domu. Čas, ki ga je Grčar preživel v Rusiji, 
je bil čas državljanske vojne, ki jo je skozi svojo osebno, drobno gledanje, pa tudi zgodo­
vinsko »podprto« predstavil v knjigi spominov Deviška zemlja v krvi. Zapiski iz Sibirije (Celje 
1936).164 Obsežni so spomini ameriškega Slovenca Josipa Grdine Štiri leta v ruskem ujetništvu 
(Ljubljana 1У35),165 ki je tik pred vojno prišel v domovino, bil mobiliziran in poslan v Galicijo 
ter bil od Rusov ujet. Knjiga je naletela na ostro kritiko Franceta Stelèta,166 ki ji je kot edino 
dobro lastnost pripisal naivnost, s katero so podani dogodki, ki pa naj bi bili preveč razbli-
njeni, da bi bili umetniško učinkoviti. Z dodatkom, v katerem je Grdina podal zgodovinski 
oris Rusije in revolucionarnih dogodkov, pa je po mnenju kritika nedvomno izpolnil vrzel. 
1 5 8 Izdajstvo pri Carzanu. Slovenski narod 238/17. 10. 1920; — o., Trilogija o italijanskih legijah. Jutro 184/11. 
8. 1936 (o trilogiji Adolfa Zemana »Boure«; - Češke legije. Edinost 186/9. 7. 1919. 
1 5 9 O knjigi je poročal Slovenec 283/10. 12. 1936. 
1 6 0 O knjigi je pisalo Jutro 257/3. 11. 1933, ocenil pa jo je tudi Franjo Baš v Časopisu za zgodovino in narodopisje 
XXIX/1934, str. 216. 
161 V Jutru 219/19. 9. 1937 je ob izidu knjige objavljen pogovor dr. Ivana Laha z avtorjem. 
1 6 2 O. Šest, Enaitrideset . . ., str. 7. 
1 6 3 N.o.m., str. 7. 
1 6 4 Knjigo je ocenil Leopold Stanek v Času XXXI/1936-1937, str. 431. 
1 6 5 Poročilo je izšlo v Slovencu 46/25. 2. 1926. 
1 6 6 Dom in svet XXXIX/1926 (platnice k št. 8). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 - 1 9 9 3 - 2 2 8 1 
V Ljubljanskem zvonu so leta 1919 izšli trije zapisi Milana Fabjančiča o njegovi ujetniški 
usodi:167 »Nekateri iz množice«168, »Mladi interniranec«169 in »Kos življenja«.170 Manj »ujet-
niških« zapisov so prinesli slovenski časniki, še najizčrpnejša sta bila Slovenski dom171 in Oj 
Doberdob,172 zanimivi so posamezni utrinki iz Rusije znanih slovenskih mož - dr. Alojzija 
Trstenjaka173 ali Emila Adamiča174, pa tudi drugih slovenskih ujetnikov.175 Posebno skupino 
časopisnih člankov predstavljajo novice o slovenskih ujetnikih, ki so se po petnajstih ali več 
letih vrnili domov.176 Ti zapisi predstavljajo predvsem zanimivost, istočasno pa ob osebnih 
usodah ujetih Slovencev pomagajo sestaviti podobo o slovenskih vojnih ujetnikih med 1. sve­
tovno vojno. v. 
Največ slovenskih vojaških ujetnikov je bilo zajetih na galicijski fronti, z italijanskim 
vstopom v vojno pa se je odprlo novo bojišče, na katerem so se borili slovenski možje in nena­
zadnje tudi padali v ujetništvo. To velja zlasti za zadnje leto vojne, ko se je fronta premaknila 
na Piavo in jo je v juniju skušala prebiti avstro-ogrska vojska, sledil pa je zlom avstrijske 
obrambe v bitki pri Vittoriu Venetu (24. oktober - 3. november 1918). Svoje dogodivščine v 
italijanskem vojnem ujetništvu (na tak način ga namreč avtor popisuje) je v okviru »zgodbe 
vojnega potopisa« z naslovom Iz svetovne vojne (Celje 1936) opisal Simon Kocjan Podo-
birskim; slovenski časniki pa so objavili le krajše notice,178 sezname ujetnikov179 in spomine 
na italijansko ujetništvo.180 
Vojaški upori 
Slovenski pisci so se ukvarjali tudi z upori vojakov v avstro-ogrski vojski leta 1918,181 
vključno z uporom čeških vojakov 71. pešpolka v Kragujevcu.182 Davorin Ravljen je v spomi-
1 6 7 Milana Fabjančiča so leta 1916 ujeli Rusi, nato je v Rusiji stopil v jugoslovansko legijo, s katero je odšel y 
Dobrudžo, kjer je bil ponovno ujet, tokrat so ga zajeli Bolgari; kot ujetnik je do konca vojne delal v sladkorni tovarni 
v Sofiji. 
1 6 8 Ljubljanski zvon XXXIX/1919, str. 549-552. 
1 6 9 Ljubljanski zvon XXXIX/1919, str. 613-618. 
™ Ljubljanski zvon XXXIX/1919, str. 723-736. 
171 Josip Jurca, Beg čez Azijo. Slovenski dom 42-68/22. 2.-25. 3. 1937. (za tisk priredil Anton Podbevšek). 
1 7 2 St. Velk, V veliki vojni. Oj Doberdob 1-6-7/20. 2. 1938-20. 8. 1939. Podlistek opisuje tako bojevanje v 
Galiciji kot padec v rusko ujetništvo ter sodelovanje v vrstah jugoslovanskih dobrovoljcev. 
1 7 3 Med revolucijo v Astrahanu. Slike iz vojnega ujetništva v Rusiji. Jutro 144 in 147/26. 6. in 1. 7. 1926. 
1 7 4 Moje glasbeno življenje v ruskem ujetništvu. Slovenski narod 225/4. 10. 1925. 
1 7 5 Jos Šušteršič, Božični večer v ruskem ujetništvu. Slovenec 249/25. 12. 1919; - Spomini iz ujetništva v Indiji. 
Slovenski narod 34/12. 2. 1920, 37/15. 2. 1920, 38/17. 2. 1920 (Slovenski narod 40/19. 2. 1920 - popravki); - Brykovic, 
Duhovi obiskujejo . . . spomin iz vojne. Slovenec 259/10. 11. 1935; - Maks Simončič, Pobijte Nemce! Slovenski narod 
88/16. 4. 1922; - Jens, Fenja. Jutro 248/24. 10. 1936; - Naši vjetniki v Rusiji. Edinost 241/13. 10. 1925. 
1 7 6 Usoda naših vojnih ujetnikov v Rusiji. Jutro 279/1. 12. 1925; - Vrnitev po 13 letih iz Rusije v domovino. Jutro 
256/31. 10. 1928; - Po 17 letih se je javil iz Rusije. Jutro 40/17. 2. 1932; - F., Po 16 letih se je vrnil iz Rusije. Jutro 
183/7. 8. 1932; - Vrnitev iz 18-letnega vojnega ujetništva. Jutro 12/14. 1. 1933; - Po 21 letih iz Rusije v Ljubljano. Jutro 
116/20. 5. 1936; - Naši vojni vjetniki v - Indiji. Slovenski narod 213/13. 9. 1919; - Avstrijski vojni ujetniki na Borneu? 
Slovenski narod 100/4. 5. 1927; - Naši ljudje še vedno v ruskem ujetništvu. Slovenski narod 164/23. 7. 1927; - Po 14 
letih iz ruskega ujetništva, slovenec 165/24. 7. 1929; - Po 21 letih ruskega ujetništva. Slovenec 153/8. 7. 1936; - Po 22 
letih se vrnil iz Rusije. S 120/26. 5. 1938; - Po 23 letih se je vrnil iz Rusije. Slovenec 221/25. 9. 1938; - Zgodbe vojnih 
ujetnikov. Slovenec 45/24. 2. 1940; - Naši vojni vjetniki v Tomsku, Sibirija. Jutro 211/1. 9. 1919; - Andrej Jelene iz 
Zavrha se je po 23 letih vrnil iz Rusije. Slovenski dom 262/17. 11. 1937; - Po desetih letih iz Rusije v domovino. Edinost 
293/15. 12. 1925. 
1 7 7 Poročilo o knjigi je izšlo v Slovencu 254/4. 11. 1936. S. Kocjan Podobirski je bil ujet na Piavi, v ujetništvu 
se je priključil poljskim in češkim legionarjem, preživel pa ga je v okolici Barija, na Tržaškem in Goriškem, od koder 
se mu je posrečilo zbežati v Kraljevino SHS preko Žirov in Škofje Loke, ter končno domov v Rož na Koroškem. 
1 7 8 Franjo Benedičič, Ob povratku iz laškega ujetništva. Slovenski narod 79/3. 4. 1919; - Trpljenje naših Janezov 
na Laškem. Slovenski narod 82/7. 4. 1919; - Ivan Lavrič, Pismo od Vardarja. Slovenski narod 84/9. 4. 1919; - lv.-ja., 
Iz ujetništva v Italiji. Slovenski narod 11 in 12/15. 1. in 16. 1. 1920; - Jos. Velkavrh, Grob v Siciliji. Slovenski narod 
250/31. 10. 1920; - M. K., Naši vojaki v deželi svetega Frančiška. Slovenec 79/6. 4. 1922. 
1 7 9 Dr. Tone Gosak, Naši ujetniki v Italiji. Slovenski narod 70/22. 3. 1919; - Jugoslovani se vračajo iz Italije. 
Jugoslovan 77/27. 3. 1919; - Seznam umrlih slovenskih vojakov v italijanskem vojnem ujetništvu. Slovenec 11/15. 1. 
1920. 
1 8 0 Lav. Struna, Osem dni na trnju ali kako sem ušel iz Italije. Jutro 1/1. 1. 1930. 
181 Vlado Vodopivec, Slovenski uporniki. Ob dvajsetletnici upora slovenskih vojakov v Judenburgu, Murauu in 
Radgoni. Sodobnost VI/1938, 289-293; - isti, Slovenski uporniki. (Ob 20-letnici upora slovenskih vojakov v Juden­
burgu, Murauu in Radgoni). Slovenski dom 1938, 289-293; - Janko J. Srimšek, Tri kaplje krvi. (Za peto obletnico). 
Jutro 253/28. 10. 1923; - ut., K petletnici upora 97. pešpolka. Jutro 259 in 266/4. 11. in 13. 11. 1923. 
1 8 2 Vojaški upor v Kragujevcu leta 1918. Slovenski narod 140/20. 6. 1928; - Spominu čeških mučenikov v Kra­
gujevcu. Jutro 230/30. 9. 1924; - Dokument kragujevskih žrtev. Slovenec 151/8. 7. 1923. 
282 P.SVOUSAK: PRVA SVETOVNA VOJNA IN SLOVENCI 
nih Črna vojna1*3 (Ljubljana 1938) zapisal svoja osebna doživetja od zime 1917 do razsula 
avstro-ogrske vojske, in sicer v obliki zapiskov vojaka enoletnika. Del knjige govori o uporu 
v Judenburgu, v čemer lahko iščemo osnovno skupnost tudi z Doberdobom Prežihovega 
Voranca; nastal je po pripovedovanju znanca, častnika 17.pešpolka Eda Delaka.184 Juden-
burških dogodkov so se slovenski časniki, v največji meri pa Slovenec, spomnili ob obletnicah 
upora ali usmrtitve upornikov, ki jim slovenski medvojni tisk ni nikoli nadeval pretiranih 
herojskih odlik, oziroma ob prenosu posmrtnih ostankov judenburških žrtev v domovino leta 
1923.m Ob podobnih priložnostih so nastali tudi zapisi o uporu v Radgoni, ob katerem je 
Jutro poudarjalo močno nacionalistično noto tega upora,186 v Murau,187 pa o »rdečem« puču 
— prvem uporu v avstro-ogrski vojski — uporu mornarjev v Boki Kotorski (in postopnem raz­
padanju avstro-ogrske mornarice).188 Med pisci o upornih slovenskih vojakih gotovo izstopa 
udeleženec upora slovenskega gorskega strelskega polka v Codroipu oktobra 1918 Lojze Ude, 
ki je v Avtonomistu priobčil obsežen podlistek,189 v katerem preudarno razčlenjuje pobude za 
upor in izdvaja predvsem težnjo za novim, boljšim in svobodnejšim svetom, združeno z upor­
niškim duhom povratnikov iz ruskega ujetništva (element, ki ga v zapisih o uporih srečamo 
šele 50 let po uporih) ter s prevratnostjo opogumljenih s Krekovo mislijo, ki jim je vlivala za­
upanje v lastno silo, pa z onimi inteligenti, kot jih imenuje Ude, ki jim je domišljijo in upornost 
burilo srbsko junaštvo v balkanskih in svetovni vojni. Čeravno neuspešen, je upor razrahljal 
disciplino v vojski na Piavi in zato bil pomembno gibalo v razpadanju avstro-ogrske armade, 
•kot je upore v Furlaniji ocenil kasneje Branko Marušič.190 
Zaledje 
Kot je bilo že omenjeno, življenjski utrip slovenskih (zalednih) dežel med vojno ni vzbu­
jal zanimanja slovenskih medvojnih piscev, čeravno so ga bridki vojni časi, v katerih ni bilo 
konca rekvizicij in vojnih posojil,191 posebno zaznamovali. O Ljubljani v vojnih letih je izhajal 
zanimiv podlistek Alojzija Potočnika,192 posamezne utrinke mestnega življenja pa je moč za­
znati tudi iz Ljubljanske kronike193 ali nekaj časopisnih poroči.194 Življenje slovenskih vasi je 
malo znano. Le vestni homski župnik Anton Mrkun je na podlagi župnijske kronike, ki jo je 
183 Oceni knjige v Slovenskem narodu 130/11. 6. 1938 in T. T., D. Ravljen, Črna vojna. Jutro 120/25. 5.1938. 
184 Tudi Ravljanov prispevek »Upor v Judenburgu« (Kronika slovenskih mest H/1935, 4/65-79) je nastal po pri­
povedovanju E. Delaka. 
185 Ivan Vrhovnik, Grobnica Janezov v Judenburgu. Kronika slovenskih mest 11/1935, 4/317-321; - Desetletnica 
judenburških dogodkov. Jutro 111/12. 5. 1928; - Judenburg. Vojaški upor v Judenburgu. Jutro 261/10. 11. 1935; -
Judenburg 1918. Jutro 112/15. 5. 1938; - Spomin na junaka Antona Hafnerja. Jutro 120/25. 5. 1938; - Zadnja pot slo­
venskih upornikov v Judenburgu. Jutro 118/22. 5. 1938; - M. Škerjanc, Judenburške žrtve. Slovenec 119/24. 5. 1919; 
- Josip Kremen, Obletnica 17-ih. Slovenec 104/7. 5. 1922; J. G., Upor bivšega nadomestnega baona 17. pp. v Juden­
burgu. Slovenec 121/31. 5. 1923; - Slovenski fantje so se pred 20. leti v Judenburgu uprli. Slovenec 108/12. 5. 1938 (Isti 
članek je objavila tudi Ameriška domovina (Cleveland) 1, 6/1938); - Zadnji trenutki judenburških žrtev. Slovenski 
narod 109/13. 5. 1923; - Judenburg pred 20. leti. Oj Doberdob 4/20. 5. 1938. 
186 Priča radgonskih dogodkov. Oj Doberdob 4/20. 5. 1938; - Ob 20-Ietnici upora v Radgoni. Slovenec 121/28. 
5. 1938; - Krvavi maj leta 1918 v Radgoni. Jutro 122/25. 5. 1928; - Ob obletnici smrti radgonskih mučenikov. Jutro 
123/29. 5. 1929; - Upor in sodba v Radgoni 1918. Jutro 121/26. 5. 1935; - Desetletnica upora naših fantov v Radgoni. 
Jutro 121/26. 5. 1938; - Radgonska vstaja. Slovenski narod 122/31. 5. 1925; - 10-letnica krvavih dogodkov v Radgoni. 
Slovenski narod 117/25. 5. 1940; - France Bevk, Desetletnica osmerih žrtev. Edinost 138-138/10. 6.-12. 6. 1928; -
isti, Radgonski mučeniki. Istra 21/25. 5. 1935. 
187 Mučeniška žrtev Boštjana Olipa. Jutro 119/24. 5. 1938. 
188 Osma obletnica upora mornarjev v Boki Kotorski. Jutro 25/31. 1. 1926; - Prvi februar 1918. Jutro 27/1. 2. 
1928; - Upor mornarjev v Boki Kotorski leta 1918. Jutro 210/16. 11. 1928; - Borba jugoslovenskih mornarjev za svo­
bodo. Orjuna 8/13. 12. 1926; - Boris Z., Mornarski upor v Boki Kotorski. Orjuna 8/18. 2. 1928; Rdeče zastave na 
avstrijskih vojnih ladjah. Slovenski narod 28/3. 2. 1928; - Obletnica prve vstaje v avstrijski vojski. Edinost 71/13. 3. 
1919; - Razpad Avstro-ogrske mornarice. Slovenec 274 in 276/3. 12. in 6. 12. 1927. 
189 Upor slovenskega polka v Furlaniji. Avtonomist 47-52 in 1-4/24. 11. 1923-26. 1. 1924. 
190 Odmevi oktobrske revolucije na Piavi. Goriška srečanja 2/1967, 6/42-44. Članek je bil objavljen tudi v izbra­
nih zgodovinskih spisih B. Marušiča »Primorski čas pretekli« (Koper 1985, 188—197). 
191 O tem je skromno poročal le časniški zapis Janka Kača, Rekvizicija. Jutro 55/1. 3. 1931. 
192 Ljubljana v letih 1914-1918. Oj Doberdob 2-4/1. 9.-20. 11. 1940. 
193 Ljubljanska kronika (piše mestni arhivar Lojze Stanovec). Kronika slovenskih mest 1/1934, 61/70. (Opisuje 
obdobje od septembra 1918 do novembra 1918). 
194 udo., Ko je bil Karel poslednji v Ljubljani. Jutro 300/28. 12. 1937 (opisuje cesarjev obisk ljubljanske vojne 
rezervne bolnišnice št. 5); - »'Zlata knjiga ljubljanskih meščanov« med svetovno vojno od leta 1914 do leta 1918. Slo­
venski narod 196/29. 8. 1929. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 283 
•' / I * V 
f> r -M'~: 
- #V 
'!'/ x/r? •• 
f I 
ü# 
a-
>, 
.*?."' 
17 . i ^Ш" % /A 
SWca 3: Maksim Gaspari: 
Vojna razglednica 
O 
fe 4 v \ 
Lastovka gnezdi kot lani v podstrešju, 
nagelj kot lani opojno deh«, — 
v srcu pa mojem veselje umirat 
kje SI, moj JSentn, oj kje si zdaj ti ! 
pisal med vojno, spisal knjigo Homec (Ljubljana 1925) o vaškem življenjskem utripu med 
vojno.195 Drago pričevanje, ki pa ne pripoveduje izključno o življenju vasi med vojno, 
predstavlja podlistek dr. Josipa Srebrniča o Stični,196 kamor se je zatekel goriški nadškof 
Sedej. Sledi še opis burnega doživetja razsula avstrijske armade na Rakeku.197 
Naj na tem mestu omenim nekaj razmišljanj o odmevih vojne na Slovenskem,198 pa naj 
gre za razmišljanje o Slovenkah (in nasploh ženskah) med vojno199 ali za razglabljanje o tem, 
kako je težko življenje na fronti in v zaledju vplivalo na slovenskega človeka, pri čemer avtor 
opozarja predvsem na obči kaos in razkroj, ki ga je vojna povzročila.200 Posebno poučna je 
analiza Etbina Bojca o vojni in njenem vplivu na usmerjenost mlade slovenske inteligence po 
njej.201 Avtorju so kot pomagalo za primerjanje in ugotavljanje usmerjenosti različnih gene-
195 Kot je poročal Slovenec 48/27. 2. 1926, je A. Mrkun v kroniki zabeležil 127 dogodkov, naštel je vse vojake 
iz homske župnije, zapisal 71 odlomkov iz vojaških pisem in pripovedovanja 31 vojakov, prepisal pa naj bi tudi več 100 
pisem. 
13. 4. 
Stična v svetovni vojski. Slovenec 119 in 121/24. 5. in 27. 5. 1919. 
197 Rakek v spominih na 28. oktober 1918. Jutro 250/28. 10. 1936. 
198 Pavel Pibernik, Strašni jubilej. Ljubljanski zvon LIV/1934, 361-269. 
199 Minka Govekarjeva, Slovenke 1914-1919. Jugoslovenska žena/april 1919 - članek je povzela Jugoslavija 91/ 
1919; - Pavla Hočevarjeva, Žena pred mirovnim vprašanjem. Njiva 1/1919, 1/6-7. 
200 V temotah preddeklaracijske dobe. Jutro 127/29. 5. 1927. 
201 Mladina ob svetovni vojni. Dom in svet I (Nova knjiga)/1933, 337-343. 
284 p. S V O L J S A K : P R V A SVETOVNA VOJNA IN SLOVENCI 
racij slovenske inteligence služili trije vidiki: narodnostni, socialni in religiozni. Svetovna 
vojna, ugotavlja E. Boje, je postala predvsem razmejnica dveh dob, dveh vekov zgodovine. 
Oblikovalci slovenskega javnega mnenja, slovenski časniki torej, so svetovni spopad še 
dolgo po vojni uporabljali za obračun z nasprotno mislečimi.202 
Vojni režim, ki je zavladal v slovenskih deželah po 28. juniju 1914, sistem izjemnih zako­
nov, ki so omejili politično življenje, državljanske pravice in povečali vlogo vojske v javnem 
življenju, je zaznamoval tudi slovensko tiskano besedo po vojni. O delovanju avstrijskih 
sodišč, predvsem na slovenskem Štajerskem, je pisal Avgust Reisman v knjigi Iz življenja med 
vojno (Maribor 1939),203 ki izpričuje težaven položaj slovenskega pravnika v avstrijskem sod­
nem sistemu, zlasti v vojnem času. Režim, ki je »obešal in streljal, interniral in konfiniral«204 
in se ga je oprijelo ime »vojni absolutizem«, je zaznamoval spominsko literaturo tudi po 
vojni.205 Odličen zapis o svoji izkušnji interniranca je zapustil dr. Ivan Lah v Drugi knjigi spo­
minov (Ljubljana 1940),206 ki živo pripoveduje o razmerah v avstrijskih taboriščih in odnosih 
med ujetniki, pa o obupanem poskusu nemočne Avstro-Ogrske,207 ki se je poslužila celo za 
veleizdajo obsojenih, da so se borili zanjo; krajše zapise je dr. Lah priobčil tudi že pred izi­
dom knjige.208 Mnogo znanih Slovencev je bilo interniranih;209 Ivan Hribar je opisal obdobje, 
ko je bil interniran, v 2. delu spominov Moji spomini (Ljubljana 1928);210 o Francetu Grafe-
nauerju211 in dr. Francu Kramarju ter Ivanu Cankarju pa so pisali slovenski časopisi.212 
Nedvomno zasluži posebno pozornost avstrijska vojna justica,213 zlasti nagla sodišča in 
usmrtitve, ki se jih je spomnil Ivan Robida (kot zdravnik — mrliški oglednik je bil priča usmr­
titvam na Suhem Bajerju pri Ljubljani) v zapisu Spomini na Suhi Bajer.214 Žrtve naglih sodišč 
v Ljubljani so burile duhove še dolgo po vojni,215 kot tudi »prebivalci« zaporov na Ljubljan­
skem gradu.216 
2 0 2 Klerikalci danes in leta 1914. Slovenski narod 159/15. 6. 1923; - Tudi pred desetimi-leti. Jutro 178-186/30. 
7 .-8. 8. 1924. 
2 0 3 Ocena Anton Dolar v časopisu za zgodovino in narodopisje 34/1939, 1—2/129. Sicer je knjiga A. Reismana 
nastala na podlagi člankov v Delavski politiki: - V poletju 1914. Delavska politika 106-107/1938; - Iz spominov na 
avstrijska sodišča. Delavska politika 111-116, 120-125/1938; - Iz življenja med vojno. Delavska politika 128-129/ 
1938. 
2 0 4 Dragotin Lončar, Politično življenje Slovencev. Ljubljana 1921, 93. 
2 0 5 Istrani v svetovni vojni. Slovenski narod 170/27. 7. 1924; - Ivan Albrecht, List neznanega dnevnika. Jutro 
125a/4. 6. 1934; - Po desetih letih. Slovenski narod 103/6. 5. 1924 (Zapis je predvsem poziv Vladimirja Knafliča, Vla-
dimirja Levstika, Rasta Pustoslemška in dr. Ivana Laha interniranim in konfiniranim na ljubljanskem gradu, v Thaler-
hofu, Lipnici, Hainburgu, Oberhollabrunnu, Mittergrabernu, Sitzendorfu in Weyeburgu na sestanek). 
2 0 6 O knjigi je poročalo Jutro 68/22. 3. 1940 in 78/5. 4. 1940. 
2 0 7 Zanimivo sodbo o avstro-ogrski armadi (leta 1914) je podal Slovenski narod 102/6. 5. 1930, ki je navedel 
mnenje generala Vojina Maksimoviča o avstro-ogrski vojski, katere največja pomanjkljivost naj bi bilo nezadostno šte­
vilo vojakov. 
2 0 8 Pred desetimi leti. (Kako smo bili internirani). Slovenski narod 114-118/21. 5.-27. 5. 1925; - Mi in Italijani 
v avstrijskih taboriščih. Orjuna 4-6/16. 1.-30. 1. 1926; - Spomini na avstrijska taborišča. Jutro 225/26. 9. 1937. 
2 0 9 O političnih ciljih slovenske inteligence je govorilo poročilo avstrijskemu armadnemu poveljstvu leta 1915, po 
njem pa je povzel v članku »Pod avstrijskim jarmom« Slovenski narod 261-275/14. 11.-30. 11. 1924 (v presledkih). 
2 1 0 O tem, kako je spoznal Ivana gribarja v Abtenau, je pisal Ivan Podržaj, Iz spominov na težke čase. Slovenski 
narod 209/18. 9. 1921. 
2 , 1 F. Grafenauer je dobo v ječi v Beljaku, Celovcu in Mollesdorfu opisal v verzih, ki so bili delno objavljeni 
(Dom in svet XXXIII/1920, 306). 
2 1 2 Jože Zlan, +France Grafenauer pred avstrijskim vojnim sodiščem. Misel in delo 11/1936, 6/203-208; - Primer 
avstrijske vojne justice. Jutro 301/30. 12. 1936; - Grafenauer in dr. Kramar kot jetnika v Möllerdorfu. Slovenec 91/20. 
4. 1919 (velikonočna priloga); - V. K., V sobi št. 4. Jutro 290/11. 12. 1921. 
2 1 3 O čeških justificirancih lahko beremo v delih dr. Milade Paulove v »Češki maffiji« in »Dejiny Maffie«. Odboj 
Čechu a Jihoslovanu za svetove valky 1914-1918 (Praga 1938). Pretresljive podatke o justifikacijah Srbov v Bosni pa 
je prinesla knjiga Vladimirja Ćorovića »Crna knjiga. Patnje Srba Bosne i Hercegovine za vreme svetskog rata« (Sarajevo 
1920). 
2 . 4 Kronika slovenskih mest H/1935, 1/9-15 in 2/17-25. 
2 . 5 O Francetu Petriču, ki je bil ustreljen zaradi špijonaže v prid Italiji je pisala Edinost 3/3. 1. 1920 (povzeto po 
Slovenskem narodu 248/20. 12. 1919). O Ivanu Brencetu z Dovjega, ki je bil ustreljen zaradi veleizdaje, so pisali v član­
kih: - Žrtev avstrijske justice. Slovenec 6/9. 1. 1920; - 25-letnica mučeniške smrti. Slovenski narod 193/24. 8. 1940. O 
Ivanu Kromarju, ki je bil ustreljen zaradi izjave, da ima Srbija prav, da se brani: — A. Jakulin. Iz spominov na težke 
čase. Slovenski narod 262/20. 11. 1921 (Kromarjeve sorodnike so po prevratu pozivali, naj se zglasijo, npr. Slovenski 
narod 31/6. 2. 1919). O Češkem vojaku (Josip Kuntera - op. PS), ki je bil ustreljen v Ljubljani. Slovenski narod 14/26. 
4. 1925; - Častite spomin mučenikov. Jutro 301/24. 12. 1921; - Suhi bajer. Jutro 101/29. 4. 1927. 
2 1 6 Janez Kovač, Silvestrova bitka na gradu leta 1914. Slovenski narod 1/1. 1. 1921; - Odon Para, V ljubljanski 
ječi leta 1917. Jutro 162/14. 7. 1929; - V svetovni vojni na Ljubljanskem gradu. Jutro 198/24. 8. 1924; - Janko Maier-
hofer, -Hvan lic. Slovenec 92/26. 4. 1927. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 285 
Mirovne pobude 
Pomembno mesto v dogajanjih prve svetovne vojne in njeni diplomatski zgodovini so 
imele različne mirovne pobude, ki so bile predmet pisanja tudi še po vojni. Tako je pod »sen­
zacionalnim« naslovom Jutro »obelodanilo« pobudo ameriškega predsednika Thomasa Woo-
drowa Wilsona iz decembra 1916, naj obe strani predložita svoje cilje in tako dokažeta, da 
nista nepomirljivi, saj obe govore o zagotovitvi političnih in ekonomskih svoboščin, o pravicah 
malih držav, o organizaciji prihodnjega miru v Evropi. Toda nota ameriškega predsednika o 
nekakšni arbitraži je naletela na nezaupanje na obeh straneh. Končni rezultat je bil, da sta 
obe strani »pristali« na mir z aneksijami in kontribucijami; vojna se je »lahko« nadaljevala.217 
Dejavnost papeža Benedikta XV. med prvo svetovno vojno218 je natančno razčlenil dr. Josip 
Srebrnič.219 Avtor navaja vrsto papeževih človekoljubnih pobud, pri čemer poudarja trdno 
nevtralnost Vatikana, ki »pa nikakor ne zavira do nastopa po potrebi s čudovito svobod-
nostjo«.220 Srebrnič je v omenjeni razpravi podrobno predstavil tudi diplomatsko noto z dne 
1. avgusta 1917,221 v kateri je papež razvil temelje, na katerih bi se morala izvršiti bodoča reor­
ganizacija narodov. Srebrnič poudarja predvsem dejstvo, da je papež v noti uporabljal narod 
in ne državo kot mednarodnopravni subjekt. Papežev predlog o statusu-quo oziroma odre­
kanju vojni odškodnini sta odklonili obe strani in tako, po Srebrničevem mnenju, zavrnili 
predlog, ki »pomenja . . . tudi smrten udarec ideji sile«.222 
Poleg papeževih poskusov, da bi sprožil mirovne procese, o katerih je pisal tudi Viktor 
Korošec, so Slovenci lahko pozorno spremljali mirovno odpravo princa Sixta de Bourbon 
Parma spomladi 1917, ki se je v imenu cesarja Karla in brez vednosti Nemčije pogajal z 
Anglijo in Francijo; v teh pogajanjih je bil voljan Italiji odstopiti del Tirolske, ki je bil nase­
ljen z Italijani, nase pa je prevzel nalogo, da prepriča Nemčijo, naj Franciji vrne Alzacijo in 
Loreno, toda ta mirovni predlog so odbili tako Italijani kot Nemci, ki so medtem izvedeli za 
Sixtove (= Karlove) stike z zavezniki. Karlovi poskusi sklenitve miru, s katerimi je skušal 
rešiti razpadajočo monarhijo, so doživeli razburljiv konec v aprilu 1917, ko je Clemenceau 
objavil vsebino Sixtovega pisma z dne 24. marca 1917, v katerem je v imenu cesarja priznal 
Franciji Alzacijo in Loreno. 2 2 3 
Poleg živih opisov vojnih spopadov so domišljijo slovenskih bralcev burili tudi zapisi o 
vojnem vohunstvu,224 tudi o trikih češkega vohunstva med vojno.2 2 5 Zlasti pa so bile zastra­
šujoče statistike o vojnih žrtvah in izgubah,226 o vojni škodi in stroških ter njenih vsestranskih 
vplivih.227 
2 1 7 Senzacijonalno odkritje Lorda Greya. Jutro 233/8. 10. 1925. Kako si je Avstro-Ogrska zadrgnila vrat. Slo­
venski narod 259/13. 11. 1931. 
2 , 8 O dejavnosti Vatikana med prvo svetovno vojno glej npr. Dragoljub R. Živojinović, Vatikan i prvi svetski rat. 
(Beograd 1978); — Papeževo delo za časa vojne. Slovenec 44/24. 2. 1920. 
2 1 9 Benedikt XV. v toku svetovne vojske. Čas XIII/1919, 16-41. 
2 2 0 Srebrnič, Benedikt . . ., 27. 
2 2 1 Diplomatska nota papeža Benedikta XV. je bila Slovencem predstavljena že v času njenega nastanka v članku 
»Dokumenti iz svetovne vojske« (Čas XI/1917, zv. 6/290-292). 
2 2 2 Srebrnič, Benedikt . . ., 39. 
2 2 3 Sikstova pisma. Slovenec 5/8. 1. 1920; - Vojni dokumenti. Slovenec 8/11. 1. 1920; - Iz memoarov ministra 
grofa Czernina. Slovenski narod 239/10. 12. 1919; - Iz memoarov ministra grofa Czernina. Slovenski narod 239/10. 12. 
1919; - prof. Friderik Juvančič, Skrivna mirovna pogajanja leta 1917. Slovenski narod 14 in 16/18. 1. in 20. 1. 1920. 
2 2 4 Ogleduštvo med vojno. Narodni dnevnik 231-233/12. 10.-15. 10. 1924; - Triki vohunov med vojno. Sloven­
ski narod 106/10. 5. 1930; - Nebeščani med svetovno vojno. Jutro 67/21. 3. 1930; - Vohunstvo med svetovno vojno. 
Jutro 295/21. 12. 1930 (Pisec se opira na knjigo Emila v. Seeligerja z dunajskega urada za pobijanje špijonaže »Vohuni 
in Veleizdajalci«); — Poročnik Heim. Vohunska povest iz časa svetovne vojne. Slovenec 82—124/11. 4 .-2. 6. 1940; — 
Ko je razpadala Avstrija. Jugoslavija 30/3. 2. 1920. 
2 2 5 Triki in metode češkega vohunstva med vojno. Slovenski narod 275/4. 12. 1927. 
2 2 6 Žrtve Francije v svetovni vojni. Jutro 36/13. 2. 1926; - Vojna žetev. Jutro 67/19. 3. 1927 (zapis govori o eko­
nomskem seminarju prof. Krokopoviča v Pragi, ki je predelal gradivo o vplivu vojne na evropsko prebivalstvo, predvsem 
pa je prinesel nove podatke za Rusijo, kjer naj bi izgube znašale toliko, kot da bi se tekom treh let zajezilo sleherno 
naraščanje prebivalstva); — Angleške izgube v svetovni vojni. Jutro 19/24. 1. 1930; — Pretresljiva vojna razstava v 
Parizu. Jutro 75/31. 3. 1931 (V Parizu je bila tega leta vojna razstava »Obračun 1914-1918«, na kateri so bile narejene 
pretresljive primerjave: skupni grob vseh v svetovni vojni padlih bi segal od Pariza do Bombava, iz kosti padlih bi nare­
dili 70 slavolokov zmage, obiskovalce pa je ob vhodu na razstavo spremljal izrek Lorda Roberta Cecila »Če ne bo naša 
kultura ubila vojne, bo vojna ubila kulturo!«); - Najnovejša statistika o vojnih žrtvah. Slovenski narod 62/17. 3. 1925; 
— M. L., Žrtve avstroogrskega militarizma. Demokracija 1919/137 (o knjigi - statistiki Wilhelma Winklerja. »Die 
Totenverluste der österr.-ung. Monarchie nach Nationalitäten« (Wien 1919)). 
2 2 7 Kako je gozd v vojski izumiral. Večerni list 47/10. 3. 1919; - Koliko je veljala vojna. Slovenec 187/17. 8. 1924; 
2 8 6 P. SVOUŠAK: PRVA SVETOVNA VOJNA IN SLOVENCI 
Odmevi vojne 
Ni ga naroda na svetu, v čigar slovstvenem življenju ne bi pustil svetovni vihar močnih 
in globokih sledov. Svetovno slovstvo je doživelo vojno kot veliko snov ter veliko doživetje. 
Iz dotika z vojno je tako vzniknilo nešteto vojnih romanov, zelo izčrpno pa je bil Slovencem 
predstavljen francoski vojni roman.228 Podobno kot Jean Lacroix je kritično razčlenil vojne 
motive v slovenskem slovstvu dr. Ivan Pregelj v študiji Svetovna vojna in slovensko 
slovstvo,229 ki je dotedanjo slovensko bojno in vojno slovstvo uvrstil v skupino književnosti 
tistih narodov, ki so vojno doživeli kot politično podrejeni in zatorej le pasivno. Po 
Dr.Preglju je bila 1.svetovna vojna za Slovence prvi veliki kulturni doživljaj, prva velika 
nacionalna snov, hvaležen narodnopisni motiv bodoče umetnosti, pretekli dogodki (kmečki 
upori, turški upadi) pa le prilika ali simboličen motiv.230 S to razpravo je bil obdelan le del 
tega, kar je/bi bilo (že takrat) potrebno napisati o »vojnem« slovstvu pri Slovencih; nadalje­
vanja, ki ga je med vrsticami obetal že dr. Pregelj (za podrobnejšo analizo, ki bi upoštevala 
tudi različne snovne in stilne vplive, se mu je zdel čas še nezrel), žal ni bilo, čeravno je toza­
devna snov rastla iz dneva v dan in je »pod belim orlom«231 dozorel še marsikateri slovenski 
Barbusse. 
V za tedanje razmere značilnem spogledovanju s češkimi vzori232 je Jutro predlagalo 
nastanek knjige, ki bi, tako kot češko ilustrirano delo »Domov za valky«, predstavila domače 
dogodke med vojno;233 delo naj bi slonelo predvsem na političnih dogodkih, na vojnih pa le 
toliko, kolikor so vplivali na politično življenje ali odsevali borbo za jugoslovansko državo. 
Tudi sicer se je Jutro potrudilo v obsežnem članku »Memoari«234 predstaviti delček svetovne 
vojne spominske literature. Za bežen vtis pa so Slovenci lahko prebrali nekaj prevedenih 
odlomkov iz evropskih vojnih romanov.235 
Svetovna vojna je pustila sledi tudi v medvojni filmski produkciji in postala njen neizčr­
pen vir. Tudi slovenski gledalci so si jih nekaj lahko ogledali ali pa se vsaj seznanili z njih vse­
bino v slovenskih časnikih.236 
(Se nadaljuje) 
- V francoskem vojnem ozemlju. Ilustrirani Slovenec IV/49, 386, v Slovenec 276/.12.1928; - Vpliv vojne na šolsko 
vzgojo. Edinost 296/11. 12. 1924; — Posledice vojne na ženstvo in človeštvo. Slovanski narod 24/30. 1. 1930. 
2 2 8 Jean Lacroix, Francoski vojni romani. Ljubljanski zvon LIII/1933, 218—221. 
2 2 9 Čas XIV/1920, 71-84. 
2 3 0 N.o.m., 74. 
2 3 1 Tako so npr. izhajali Spomini ministra dr. Beneša v Jutru 227-243/25. 9.-13. 10. 1927 (neredno), poleg tega 
pa so izšli tudi spomini in razmišljanja T. G. Masaryka »Svetovna revolucija. Za vojne in v vojni 1914—1918«. Ljubljana 
1936. 
2 3 3 Naša memoarna literatura. Jutro 29/2. 2. 1929. 
2 3 4 Jutro 81/3. 4. 1924. 
2 3 5 Henry Barbusse, Ogenj. Jutro 92/19. 4. 1922 (knjiga je bila leta 1921 prevedena v slovenščino, ocenil pa jo 
je dr. Henrik Tuma, Henri Barbusse v Njivi 1/1919, 15/235-236 in 17/264-267); - Georges Duhamel, Mercierova smrt. 
Jutro 244/16. 10. 1924 (Iz knjige »Vie des Martyrs«, 1914-1916); Henry Barby, Med Srbi za časa svetovne vojne. Jugo­
slovan 83/7. 9. 1930 (Iz knjige »La guerre mondiale avec l'armée serbe«); — Paul Labbé, V pregnanstvu. Slovenski narod 
137/18. 6. 1922 (Iz knjige »L'effort serbe in Histoire d'un jeune Serbe«, Pariz 1918); - Pierre Loti, Dva uboga, drobna 
ptička iz Belgije. Jutro 101/29. 4. 1923 (Iz knjige »Besna hijena«); — Avstrijski Nemec o vojnih sovražnikih. Slovenski 
narod 57/11. 3. 1931 (Iz knjige Nimra »Batterie 4« (Graz 1931). 
2 3 6 Slovenski gledalci so si ogledali naslednje filme: Zapadna fronta 1918 (kino Matica, 30. oktober 1931), Gro­
zote svetovne vojne (kino Dvor, julij 1925), Svetovna vojna (kino Dvor, februar 1928, Na fronti nič novega (kino Dvor, 
januar 1931), Najvišja fronta svetovne vojne (kino Matica, december 1937). Časniki pa so poročali o vsebinah naslednjih 
filmov: Dobri vojak Švejk na bojišču. Slovenski narod 47/25. 2. 1928; - Afera s filmom o nemškem barbarstvu med 
vojno. Slovenski narod 50/29. 2. 1928; - Film o vojnih grozotah. Jutro 252/31. 10. 1931, - Dragoceni spomin na vojno 
dobo. Jutro 44/22. 2. 1936; - Ultimatum. Slovenski dom 291/24. 12. 1938; - Od Mayerlinga do Sarajeva. Slovenski 
narod 251/4. 11. 1939. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • 2 287 
R i a s s u n t o 
LA PRIMA GUERRA MONDIALE E GLI SLOVENI 
Rassegna della storiografia, della pubblicistica e della letteratura commemorativa slovena sulla 
prima guerra mondiale 
(Parte 1") 
Petra Svoljšak 
La prima guerra mondiale, una svolta decisiva nel comportamento, nel sentimento, un evento 
nono solo militare ma anche di grande importanza culturale, causa di cambiamenti dei schieramenti 
degli stati e delle nazioni, degli orizzonti della scienza e della technica e del modo individuale e col-
letivo di comprendere il mondo e gli avvenimenti, è indubiamente un momento decisivo per il 
popolo sloveno e per la storia del territorio sloveno. Gli Sloveni presero parte in fasi diverse del 
conflitto mondiale come soldati, prigionieri, arrestati, internati, profughi, inoltre sul territorio slo-
veno si svolse uno dei più sanguinosi campi di battaglia europeo, il fronte d'Isonzo. Nel territorio 
sloveno la guerra si mostrava per lo più da due lati, come un avvenimento militare (nell'Isontino 
e sul Carso) e come l'esperienza della popolazione civile sul fronte e nelle retrovie. Per questo 
motivo la prima guerra mondiale s'impresse anche nella memoria storica slovena. 
La storiografia slovena si dedicava principalmente agli avvenimenti politici della la guerra 
mondiale, mentre di temi militari si occupavano di più la pubblicistica e la letteratura commemo-
rativa. La descrizione della storiografia, della pubblicistica e della letteratura commemorativa 
include pertanto sostanzialmente lati »non - politici« del conflitto mondiale, coprendo i periodi dal 
1918 al 1941 e dal 1945 al 1992. Essa comprende pubblicazioni autonome, articoli e trattati che 
apparsero sulle riviste slovene, settimanali e giornali, non badando alla qualità di questi. 
Benché il numero d'unità sia grande, non va trascuranto il fatto che gli Sloveni non ci occu-
pavamo molto della prima guerra mondiale, il che fu condizionato dalla parte presa dagli Sloveni 
nel grande confuto mondiale e dagli scopi militari dei coinvolti. Non può essere infatti trascurato 
il fatto che il popolo sloveno come membro dell'esercito austroungharico,fu l'iniziatore e lo scon-
fitto della grande guerra. Il primo- ed il secondodoppoguerra però non fu benevole con chi perse 
la guerra. 
La varietà degli avvenimenti della prima guerra mondiale si riflette anche nella pubblicistica 
e nella letteratura commemorativa slovena, e un pò meno nella storiografia del periodo 
1918-1941. La classificazione tematica è nata principalmente sulla base di articoli che apparsero 
sui giornali negli anni fra le due guerre. Nella bibliografia slovena predominano quasi esclusivam-
mente la pubblicistica e la letteratura commemorativa, l'approcio specialistico appare raramente. 
Il primodoppoguerra fu creativamente di una ricchezza straordinaria, specialmente per quanto rigu-
arda articoli sui giornali e memorie dei combatenti. Per questo periodo e carrateristica la scelta di 
temi »jugoslavi« da un lato e dall'altro il trascurare d'altri punti di vista sulla la guerra mondiale 
(per esempio, il fronte d'Isonzo), il che fu condizionato dai bisogni della politica del giorno per 
confermare i propri orientamenti dello sviluppo politico dello nuovo stato jugoslavo. Fra i temi 
prevalsero quelli scritti dal punto di vista dello stato jugoslavo: l'attentato di Sarajevo e la que-
stione della colpa di guerra, i volontari jugoslavi, il fronte Balcanico e quello di Salonicco, l'am-
mutinamenti dei soldati sloveni. Lo sfruttamento di soggetti »jugoslavi« fu allo stesso tempo uno 
delle componenti di rilievo nella promozione dell'idea della Serbia — liberatrice dei popoli 
oppressi. 
Negli anni fra le due guerre mondiali i diversi punti di vista su diverse questioni si manifesta-
rono più chiaramente che dopo l'anno 1945, il che va attribuito all'atmosfera politica generale. La 
varietà di articoli (oltre ai temi »jugoslavi« appaiono i seguenti temi: prigionieri di guerra, altri 
fronti europei, la questione della colpa di guerra e della responsabilità, iniziative di pace, il regime 
militare e la corte marziale, il fronte d'Isonzo e quello nell Tirolo) fu dunque una conseguenza 
della diversità dell'orientamento politico dei giornali sloveni, divisi in linea cattolica e liberale. Per 
questo la scelta di problemi corrispondeva all'orientamento nazionale ed ideologico d'entrambi 
ragruppamenti politici. I temi »jugoslavi« furono così il campo d'attività dei giornali liberali, i quali 
chiaramente »prowedettero« ad interpretazioni »adeguate« degli avvenimenti del passato.