766
šolske družbe imenovan papeževim častnim komor-nikom. Temu cerkvenemu odlikovanju se je letos, ko je msgr. Tomo Zupan stopil v stalni pokoj kot profesor, pridružilo tudi odlikovanje od državne oblasti, ko je dobil viteški  križec cesarja Franca  Jožefa I.
C/3
>
O
C/3
H >
N<
>
m
"Fti
5 >
N
F
Z
C/)
S3 CO
C/3
5 j*
>
m H
m
X3
Anton Bezenšek. 25-letnico svojega delovanja v Bolgariji je praznoval naš rojak g. prof. Anton Bezenšek dne 9. t. m. v Sofiji. Istega dne je otvoril tam II. stenografski kongres minister narodne pro-svete g. dr. Sišmanov. V svojem nagovoru je omenjal mnogih zaslug g. jubilarja za bolgarsko stenografijo in šolstvo, omenil, da ima nalog, čestitati mu v imenu samega kneza, ter mu je izročil red „za nauk in umetnost". Kraljevski stenografski zavod v Draždanih ki je prvi te vrste v Evropi, je imenoval g. Bezenška častnim članom ter mu izročil po predsedniku kongresa umetniško izdelano diplomo. Srbsko stenografsko društvo v Belgradu je tudi imenovalo g. Bezenška častnim članom; isto tako bolgarsko društvo „Brzopis" v Sofiji, katero mu je poklonilo v imenu vseh bolgarskih ste-nografov dragoceno darilo, izdelano po načrtih bolgarskih umetnikov. K svečanosti je prišel znaten broj srbskih stenografov z osnovateljem srbske stenografije g. Jovanom Milova-novičem na čelu; od stenografov drugih narodnosti, posebno slovanskih, je došlo mnogo brzojavnih in pismenih pozdravov. Srbski ministrski predsednik g. Sava Gruic je naročil gospodu konzulu Dimitru Bodiju, da pozdravi osebno jubilarja v njegovem imenu ter da mu čestita kot učenjaku ter navdušenemu prijatelju in gojitelju sloge med Srbi in Bolgari. Gospod Bodi je to storil v lepih besedah pri svečanem banketu. Zaslužnemu jubilarju tudi naše čestitke!
Narodne pesmi. Učno ministrstvo je sklicalo posvetovanje za izdajo avstrijskih narodnih pesmi, h kateremu sta bila povabljena tudi Slovenca dr. Karol Štrekelj in Matej Hubad.
Avstrijska razstava v Londonu. Po prizadevanju nižjeavstrji-skega dežel, odbora prirede 1.1906. v Londonu razstavo avstrijskih sirovin
in  obrtnih izdelkov. Država da 500.000 K podpore.
V sredi profesorjev in učencev zavoda, na katerem je deloval toliko let, so mu slovesno izročili visoko odlikovanje. Upamo pa, da bo slavljenec tudi v bodoče vse svoje najboljše moči posvečeval v rast in prospeh »Družbi svetega Cirila in Metoda", katera se čuti odlikovano v njegovi osebi!
Posmrtno Vereščaginovo razstavo so otvo-rili nedavno v Petrogradu. Glavna dvorana je razdeljena v dva dela: V prvem so razvrščene slike rajnega umetnika, drugi je pa natančen posnetek njegove delavnice. Ob vhodu se vidi doslej neznana