ŠTEVILKA 122 CENA 180 SIT Poštnina plačana pri pošti 1310 Ribnica dipl. oec. . Branko Čavka POTOVANJE NA JAPONSKO oris Zupanc ODLIKOVANJE ZA HRABROST - DIRKALNE STEZE l ....IliBIllllillBiil»^^ ..... ........ Dum ofenziva zelenih ♦ NEENAKI POGOJI ZA KAMNOSEl . - — DOB L ___ Avtocenter LAVRIČ IZKORISTITE UGODNO PONUDBO MESECA ZA NOVA VOZILA Avtocenter LAVRIČ do.o.,ljubljansl domovini" , saj v njej živim in si služim kruh. Da slovens, > zdravstvo še ni doseglo nivoja, kakršnega je ga. Šveg č navajena v Avstraliji, pa ne bo držalo. Za dokaz take trditve ie potrebna ustrezna strokovna izobrazba. "Sočutje n razumevanje" sta kategoriji, s katerima težko ocenjujete ustreznost zdravstvenega varstva. Naj omenim dejstva. Ob četrti uri zjutraj (ne zvečeri) bi o mnenju gospe Svegovič bila dolžna na hišnem obisku tolaž bolnico, ki nima toliko resnih zdravstvenih težav, je , osamljena. Tudi zato, ker hči živi v Avstraliji. Oprostite, nisem študirala zaradi položaja, kakor mi očitate, saj razvrednotenje poklica zdravnika, kljub drugačni materialni osnovi, očitno seže tudi v Avstralijo. "Položaj", ki ga nimam, niti predpisi, ki določajo, kaj spada v nujno zdravljenje v dežurni službi, mi ne dopuščajo prevzemanja družinskih vlog in tako v nočeh reševati socialnih stisk namesto svojcev. In mimogrede, ga. Svegovič, pri vaši materi sem v nočnih in jutranjih urah že bila. In večina ribniških zdravnikov tudi. Ne veste, kajne? Članek se končuje s trditvijo, da je pritožb veliko, na problem si nihče ne upa opozoriti, nasvet pa je, da naj pomoč ljudje iščejo le podnevi. Dežurna služba oskrbi vse nujne primere in za zares nujne tudi zadošča. Dežurni zdravnik ima ponoči, ob sobotah in nedeljah na skrbi ljudi v dveh občinah in to naj bi bili le res nujni primeri. Dežurna knjiga pa dokazuje, da si v Ribnici ponoči ljudje zaželijo recepte in napotnice, da je dežurni telefon tudi ponoči zaseden s klici občanov, ki želijo izvedeti za delovni čas izbranega zdravnika, da je nekaterim, ki jih v drugih okoljih ne poznajo, rešujejo pač samo nujne zdravstvene stiske. Premislite, prosim, še enkrat, ga Švegovič. Je bila vaša mati res deležna slabe zdravstvene oskrbe ali pa... ? Irena Češarek, dr. med. spec. spl. med. FOTO "S" studio express na novi lokaciji FOTOGRAF ZAMENJAL FOTOGRAFA Samostojni podjetnik Gorazd Svete se že nekaj let poklicno ukvarja s fotografskimi storitvami, pri tem pa ves čas uspešno sledi zahtevam časa. Svoj studio na Frankopanski ulici je tako že pred časom opremi! s tehnologijo za razvijanje slik v eni uri ter ekspresno izdelavo portretov, pred kratkim pa seje strankam približal še s preselitvijo na novo lokacijo v mestno središče. Lokal je Foto "S"-u z odhodom v pokoj prepustil fotograf Zlatko Vardijan, odprt pa je vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa do 12. ure. Tel. 852-106. OBUPAL NAD ŽIVLJENJEM 6. septembra so kočevski policisti izključili tujo krivdo za smrt občana iz Grivca, ki si je vzel življenje sam zaradi neurejenih osebnih in socialnih razmer. KLJUB POSAMIČNIM IZGREDOM VEČ MIRU 8. septembra so kočevski policisti posredovali pred lokalom v Mrtvicah, kjer sije fizično skočila v lase četverica fantov. Vse so popisali in jih predlagali sodniku za prekrške. Kljub takim primerom pa na policijski postaji ugotavljajo, da se je s pričetkom obratovanja tamkajšnje diskoteke zmanjšalo kaljenja miru in vandalizem po kočevskih ulicah v nočnem času. Prostorno zabvavišče z omejitvijo izhodov v času obratovanja ter dolga pot do Kočevja očitno nudi dovolj možnosti za sproščanje odbvečne energije mladostnikov... POVOZIL LISICO 6. septembra je občan sporočil na policijsko postajo v Ribnici, daje povozil lisico na lokalni cesti Ribnica-Grčarice. Na vozilu mu je napravila za 50.000 tolarjev škode, poginulo žrtev pa so prevzeli tamkajšnji lovci. POBESENIU PSI 7. septembra je v Goriči vasi pes, ki se je snel z ovratnice, ogrožal vaščane, zato so policisti zoper lastnico napisali predlog sodniku za prekrške. Dan kasneje so probleme s psom imeli dijaki kočevske srednje šole, ki obiskujujejo delavnice na Podgorski ulici. Poklicali so kočevske policiste, ki so ugotovili, da je ugriznil tri dijake, zato so ga pokončali s strelom. Lastnika so prijavili sodniku za prekrške, dijaki pa so na srečo utrpeli le sled poškodbe. NESREČE PRI DELU 8. sepiembra je v Inlesu Ribnica prišlo do delovne nezgode, ker je delavcu zaradi nepazljivosti prijelo prst med lesena elementa in ga poškodovalo do prvega členka. Zdravstveno so ga oskrbeli na UB KC Ljubljana, policisti pa so o dogodku napisali poročilo na tožilstvo. 12. septembra je na Inlesu Sodražica delavec nameraval zamenjati podajalno kolo na skobelnem stroju, pri tem pa s kolenom vklopil stikalo. Kolesa so mu zgrabila levo roko m mu jo poškodovala, tako da je bil prepeljan v UB KC Ljubljana. POŽAR V ZAMOSTCU 12. septembra je v Zamostcu zagorelo gospodarsko poslopje, kje, je bilo 3 m3 smrekovih desk in puhalmk za seno. Vzrok požara, v katerem je nastalo 2,5 milijona tolarjev škode, še raziskujejo. VAREN ZAČETEK POUKA Ribniški policisti, ki so med 2. in 13. septembrom opravljali poostren nadzor prometa v neposredni okolici osnovnih šol na območju občin Ribnica in Loški Potok, so obravnavali le eno prometno nesrečo, v kateri je bil udeležen šolar na poti v šolo. Tovornjak, ki je vozil preblizu desnega roba vozišča, je oplazil po roki mladoletnika in mu prizadejal lahko telesno poškodbo. MLADOLETNIKI NA VOŽNJI ptembra so mladoletniki, ki so se vozili po lokalni cesti Žimarice - Sveti Gregor, poškodovali neregistriran osebni avtomobil. Mladostne neizkušenosti na srečo niso plačali s poškodbami, proti vozniku in lastniku vozila pa bodo policisti ustrezno ukrepali. SMREKO PODRL NA DALJNOVOD 9. septembra je neznanec posekal smreko na Travni gori, ki je padla na električno omrežje in ga prekinila, tako da so lastniki vikendov na Travni gori ostali brez električne energije. Skoda je ocenjena na 10.000 tolarjev, policisti pa so napisali poročilo na državno tožilstvo. ZBIRALEC ZASTAV Med L in 5. septembrom je izginilo 12 ribniških zastav, ki so bile razobešene po različnih drogovih na čast ribniškega semnja. Komunalo je neznani ljubitelj ribniškega simbola oškodoval za 40.000 tolarjev. USODEN PADEC Z LESTVE 9. septembra je za posledicami poškodb pri padcu z lestve v kliničnem centru v Ljubljani umrl občan iz Ribnice. Pokojni je s podstrešja hiše hotel prinesti betonski zidak, pri sestopu pa se mu je izmaknila lestev, zaradi česar je padel in se z glavo udaril ob betonska tla, na trebuh pa mu je padel še zidak. PREVRNJENI VOZILI 9. septembra seje v ZD Ribnica zatekla po zdravstveno pomoč voznica, ki je izven naselja Žlebič med vožnjo proti Ljubljani iz neznanega razloga zapeljala na bankino in se z vozilom prevrnila. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO \ S -Q bd I o<---------- i------- obvoznica tUNÄNUEIN NOTRANJE ČIŠČENJE POLIRANJE im Delovni čas: vsak dan razen nedelje od 8.00 do 19.°° S "l 3 fc» - oK> ribniSKil št. 122 ČRNA KRONIKA I NESREČA S SMRTNIM IZZIDOM NA PRAGU RIBNICE 20. septembra ob 23.30 je prišlo med Bregom in Ribnico do trčenja opel calibre, ki jo je vozil R.J. ml. in voznika kolesa z motorjem R.S., ki je podlegel poškodbam na kraju nesreče. Hude poškodbe sta utrpela tudi sopotnica na motornem kolesu V.D in voznik calibre R.J, ki je po trčenju zavozil desno s ceste, se večkat prevrnil in vozilo popolnoma uničil. Na kraj so prišli preiskovalni sodnik, tožilec ODT Kočevje ter policisti prometne policije UN Ljubljana, ki so raziskovali okoliščine nesreče. Voznik osebnega avtomobila je pripeljal iz ljubljanske smeri, voznik motornega kolesa iz ribniške, do trčenja pa je prišlo na desni strani vozišča, gledano v smeri proti Ljubljani. Poškodovanca so odpeljali v UBKC v Ljubljani, obema voznikoma pa je bi odrejen pregled krvi zaradi morebitne prisotnosti alkohol. Magistralna cesta je bila zaprta do 3. ure zjutraj. Istega dne pa seje brez posledic za zdravje prevrnil voznik osebnega avtomobila, kije vozil iz Loškega Potoka proti Sodražici. Zapeljal je desno v usek in obstal na strehi, na vozilu pa napravil za 1.500.000 tolarjev škode. ZALOTEN V DRUGO 9. septembra so pobesiti iz PP Ribnica pri kontroli prometa vinjenemu vozniku prepovedali nadalnjo vožnjo. Ker odredbe ni upošteval in so ga kasneje ponovno zalotili za volanom v vinjenem stanju, so ga pridržali do iztreznitve in ga prijavili sodniku za prekrške. POŽAR V TRAVNIKU 14. septembra se je vnelo gospodarsko poslopje v naselju Travnik, v katerem je bilo 15 ton sena, lesen voz, 5 m3 desk in nekaj orodja, tako daje nastalo za 100.000 tolarjev škode. Vzrok požara še vedno raziskujejo ljubljanski kriminalisti. TRČENJE V KRIŽIŠČU 16. septembra je voznik TJ. izsilil prednost vozniku J.G. na križišču Ljubljanske in Kidričeve ulice, tako da je prišlo do trčenja, v katerem je bil poškodovan sopotnik P.M. Povzročitelja so predlagali sodniku za prekrške. VINJEN V BMV 16. septembra je v Prigorici voznik golfa med vožnjo proti Kočevju zapeljal na levo v nasproti vozeči BMV, ki je po trčenju oplazil še betonsko ograjo na mostu. Skoda na avtomobilih je znašala tako 1.600.000 tolarjev. V nesreči sta dve osebi utrpeli sled poškodbe, pri povzročitelju pa so v v izdihanem zraku namerili kar 2.29 g/kg alkohola, zato so ga predlagali sodniku za prekrške. TATVINE LESA 15 septembra je bila na ribniško policijsko postajo prijavljena tatvina 5 m3 bukovih drv, ki so izginile iz gozda nad Makošami. Dan kasneje je neznani storilec iz tujega gozda v predelu Pri jamici posekla cca 9 m3 smrekovega lesa, ga zvlekel do ceste in ga pripravil za odvoz. Po zbranih obvestilih ga bodo kazensko ovadili. TROFEJNI ROGOVI DOBIU NOGE V času od 12.-15. septembra je neznanec z zunanje stene lovskega doma odnesel trofejne rogove štirinajsteraka, ki so ocenjene na 270.000 tolarjev. O storilcu ribniški policisti še poizvedujejo. MEDVED NAD ZAJČNIK 15. septembra je v Grčarskih Ravnah medved razabil zajčnik in pomoril sedem zajcev. Policisti opozarjajo vse, ki se v tem predelu zadržujejo v gozdu ali nabirajo gozdne sadeže, naj bodo previdni. VLOM V STRUGAH 17. septembra so policisti obravnavali vlom v trgovino v Strugah, iz katere je vlomilec skozi vhodna vrata odnesel za 300.000 tolarjev ciogaret in prehrambenih izdelkov. Kočevski kriminalisti so osumljencu na sledi. NEVARNA VOŽNJA Z MOTORNIMI KOLESI 9. septembra je voznik motornega kolesa na Dolenjevaškem polju zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in po 30 m vožnje po bankini še 131 m vozil po travniku, kjer je obležal, motorno kolo pa je samo nadaljevalo pot še 20 m. Huje poškodovanega voznika so prepeljali v UB KC Ljubljana 18. septembra je voznik kolesa z motorjem D. D. zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo v Kočevju zapeljal desno izven vozišča in trčil v vozilo, pri tem pa sta padla tako voznik kot sopotnik in se laže poškodovala. Kočevski policisti so v zadnjih dneh zasegli dva kolesa z motorjem mljašim voznikom, ker so bili večkat obravnavani zaradi kršenja cestnoprometnih predpisov. Sodnik za prekrške lahko v takih primerih odredi 1 do 6 mesečni začasni zaseg, letos pa so na območju PP Kočevje tako hranili že 12 koles z motorjem. PREHITRO BREZ IZPITA 22. septembra je voznika F.M med vožnjo proti Ribnici začelo na mostu čez Bistrico v Goriči vasi zanašati tako, da je zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je pripeljal voznik kombiniranega vozila H.R. Pri trčenju sta voznik in sopotnik C.D. zadobila lažje telesne poškodbe. Policisti pa so ugotovili tudi, da je F.M. vozil brez vozniškega dovoljenja, saj je bil zanj še premlad. ODLIKOVANJE ZA HRABROST Kočevski podjetnik Boris Zupanc, ki je konec julija v težki prometni nesreči z razbijanjem šip reševal potnike iz gorečega avtobusa, je 26. septembra za to dejanje prejel zasluženo priznanje. Za izkazano osebno hrabrost in požrtvovalnost pri reševanju ljudi oz- premoženja mu je načelnik republiške uprave za notranje zadeve Branko Slak na posebni slovesnosti 26. septembra izročil priznanje ZNAK HRABRO DEJANJE. Priznanje je dobil še z dvema policistoma, ki sta v Litiji reševala ljudi iz gorečega poslopja, zato je nanj še posebej ponosen. Boris pa je ob tej priložnosti na svoje posestvo na Mahovniku povabil številne goste in jih dostojno ”počastil”. Hvaleženost so mu s posebnim priznanjem izkazali tudi kočevski planinci, tako da mu le občina (še) ni uradno priznala zaslug pri reševanju njenih občanov. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, ata in starega ata ter brata ANTONA GNIDICE iz Dolenje vasi, Lončarska 79 se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v najtežjih dneh in nam vsaj za trenutek olajšali neizmerno žalost. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom, Mercatorju, GD iz Dolenje vasi in iz okoliških vasi za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, vsem duhovnikom za opravljeni obred ter vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ga v tako množičnem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsem še enkrat iskrena hvala. Dolenja vas, 25.9.96 Vsi njegovi NESREČA Vse skupaj se je začelo neko sobotno jutro ob peti uri. Zbrali smo se na avtobusni postaji. Vsi veseli smo se namestili na sedeže v avtobusu: Počasi smo se odpeljali proti Bohinjski Bistrici. Ko smo se okoli osme ure pripeljali v Bohinjsko Bistrico, smo se odpravili h gondoli, ki nas je odpeljala na Vogel. Prav zanimivo je bilo gledati smučišče poleti, ko je na njem kamenje in trava. Tako smo začeli hoditi. Počasi, v kakih dveh urah in pol, smo se privlekli do vrha Rodice. Tam smo se malo ustavili, a ne za dologo. Čakale so nas še približno tri ure do vrha Črne prsti. Ta čas je sorazmerno hitro minil. Med potjo po grebenu smo opazovali naravne lepote in prelepo pokrajino. Na Črni prsti smo se ustavili za malo dlje, ker je tam tudi koča, v kateri smo se lahko v miru usedli. Kasneje smo se z dvema planincema prvi odpravili v dolino. Spustili smo se po pobočju na neko smučišče. Najprej mi sploh ni bilo jasno, kje smo, a vendar se mi je zdelo zelo znano. Šele čez nekaj časa sem se spomnila, da smo na Kobli. Spustili smo se do gostilne, kjer smo počakali na ostale planince. Ko so prispeli vsi, smo se odpeljali. Vmes smo se še nekje ustavili in nekaj pojedli. Nato smo se odpeljali proti Kočevju. Počasi se je stemnilo. Ves čas sem si prisegala, da bo to moj najlepši pohod. Vendar...nekaj se je zgodilo. Vsega skupaj se še prav dobro spominjam. Mislim, da je bilo tako... Vodička se je šoferju zahvaljevala za varno in prijetno vožnjo, nato pa je povedala dva vica. Ko je končala drugega, je bilo po vsem avtobusu slišati smeh, v tistem pa je počilo. Vse skupaj nas je odneslo nekaj metrov proč od ceste v pšenico. Ko sem se dvignila, me je obšla groza, saj sem videla, da prednji del avtobusa gori. Vsi smo bili krvavi in v avtobusu je vladal totalen kaos. Poskušali smo razbiti okna, vendar ni šlo. Na srečo pa je bil v bližini Rom Boris, ki je za nas tvegal življenje, kajti avtobus bi lahko vsak trenutek razneslo. Ko je razbil šipe, smo se hitro spravili ven. Poskakali smo skozi okna. Hitro smo se odmaknili na cesto, kajti tudi pšenica bi se lahko vsak čas vžgala. Nekaj časa smo še čakali in žalostno opazovali, kako avtobus počasi gori. Nato pa sva se z dedkom prva odpravila peš proti Kočevju. Pri Liku naju je pobral nek avtobus in naju odpeljal do Melamina. Od tam sva odšla v Kidričevo. Doma še niso nič vedeli. Babica je poklicala domov, k nam v Gorenje. Mami in oči sta se hitro odpeljala v Kočevje. Ker me je močno bolel nos, so me odpeljali na urgenco. Dali so mi obkladek in me v ponedeljek poslali na slikanje. Naslednje jutro sem se odpravila na naš balkon. Od tam se lepo vidi na Breg. Na polju je še vedno ležalo ogrodje a vtobusa. Bilo ga je groza pogledati. V vse to se je spremenil lep in prijeten pohod, ki pa je imel grozen konec. Še zdaj me je groza, ko pomislim na tragičen konec, v katerem smo izgubili vodičko, ki je bila dobra prijateljica vseh, meni pa tudi vzornica. Kaja Maršič, 6. razred, OŠ Ob Rinži Kočevje MALI OGLASI • SOBO ali manjše stanovanje, po možnosti opremljeno, v Ribnici, najamem. Sporočilo pustite na tel. 861-314. • Gora nad Sodražico, zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem, 800 m2, ugodno prodamo za 15.000 DEM. Možno na obroke.Tel./fax 213-032. • Vložite certifikat, zanj dobite delnice in nagrado: mlinček, likalnik, multipraktik...Tel. 062/836-904 • Irskega setra, mladiča z rodovnikom , prodam. Tel. 063/754-767, mobitel 0609 626-700 99-LETNICA ROJSTVA UMETNIKA FRANCETA GORŠETA Te dni, natanko 26. septembra, je minilo 99 let od rojstva velikega slovenskega umetnika akademskega kiparja in slikarja Franceta Goršeta. Če bi o njem povprašali naključno izbrane mimoidoče na ribniških ulicah, bi verjetno le malokdo vedel kaj več povedati o tem našem rojaku. Do neke mere čisto upravičeno, saj je umetnik večino svojega časa preživel daleč od domače vasi in celo v daljnji tujini. Prav tako je res, da mu je matična domovina večkrat obrnila hrbet. Zato je žal eden izmed mnogih Slovencev, ki je bolj poznan in priznan na tujem kakor doma. In kdo je sploh France Gorše in kako je tekla njegova življenska pot? lili. Rodil seje kot sedmi izmed dvanajstero otrok v revni kmečki hišici v Grdem Dolu v Zamostcu. Po končani osnovni šoli v Sodražici ga je pot vodila najprej v obrtno šolo v Ljubljani, nato je po 1. svetovni vojni študiral kiparstvo na akademiji v Zagrebu pri zelo priznanem mojstru Meštroviču. Nato je odšel na popotovanje po Italiji, bival nekaj časa v Trstu in Gorici, na začetku tridesetih let pa je prišel v Ljubljano, kjer je odprl tudi svoj atelje. Po 2. svetovni vojni je odšel najprej v Trst, nato pa 1951. leta v ZDA, kjer je ostal s prekinitvami do začetka sedemdesetih let. Tedaj seje vrnil domov, si iskal primeren prostor pod mogočnimi Karavankami na sosednji strani meje, dokler si ni našel stalnega doma v Vrbnikovi domačiji v prijetni vasici Sveče na Koroškem. Umrije natanko pred desetimi leti in sredi Roža "v sveti zemlji sniva naš slovenski sin". V svojem trpkem in marsikdaj neprizanesljivem življenju je vseskozi ohranjal neverjetno energijo, optimizem in žilavo neuklonljivo voljo. Temu je znal pridružiti šaljivost pristnega ribniškega človeka. Vseskozi je ostal pokončen v svojih načelih, preprost in skromen. Kot sije sam zapisal na spomenik, ki stoji na vrtu poleg hiše v Svečah, je njegovo srce utripalo v nenehnem iskanju resnice in lepote. Dvoje vrednot, h katerim se zateka inju išče tudi vsakdo izmed nas. Se zlasti kot umetnik-kipar je odkrival lepoto v različnih materialih in oblikah in jo posredoval vsem, ki sojo hoteli odkriti. Veliko del je oblikoval v lesu in glini in tako ostal zapisan domačemu ribniškemu okolju, kjer je gotovo dobil prve izkušnje in navdihe za svojo kasnejšo umetniško pot. Ustvarjal pa je zelo veliko. Misel, da dostojno proslavimo 100-letnico njegovega rojstva, je v mislih posameznikov živa že nekaj let. Ob srečevanju z Goršetovimi umetninami in njegovim duhovno bogatim življenskim pričevanjem odkrivamo v njem ne le velikega umetnika, marveč tudi velikega človeka. Slovesno praznovanje okrogle obletnice naj bi bil zato odmeven dogodek oz. dogajanje, s čimer bi se domači kraj, ribniška občina in predvsem tudi država Slovenija oddolžila spominu umetnika, ki mu je vse prevečkrat kazala mačehovski obraz. Poleti smo zato osnovali v Sodražici poseben odbor v okviru KS za pripravo jubilejnih prireditev. Odbor meni, da mora postati proslavljanje 100-letnice rojstva Franceta Goršeta osrednji kulturni dogodek v ribniški občini v prihodnjem letu. Praznovanje more in mora pomeniti odlično promocijo domačega kraja in obenem celotne ribniške občine ne le v Sloveniji, ampak tudi v zamejstvu in izseljenstvu, akratka povsod, kjer je Gorše živel in ustvarjal. Upravičeno lahko trdimo, daje bil France Gorše svojevrsten ambasador Slovenije v svetu že daleč pred osamosvojitvijo. Krajevni pripravljalni odbor v Sodražici sije zadal obsežno in zahtevno nalogo zasnove, organizacije in izvedbe nekaterih spremljajočih prireditev ter postavitve ustreznega pomnika velikemu umetniku. Člani odbora iskreno upamo, da bomo uspeli nagovoriti in pritegniti k sodelovanju tako vplivne in z umetnikovim življenjem povezane posameznike kakor širšo javnost. Nekaj tovrstnih stikov smo že uspeli navezati in povsod so naše pobude z naklonjenostjo sprejeli, med prvimi naš župan g. Jože Tanko. V jesenskem času pa nameravamo tudi širši javnosti predstaviti idejni načrt vseh kulturnih prireditev, povezanih s praznovanjem 100-letnice Goršetovega rojstva. prof. Ludvik Mihelič Branko Čavka, dipl. oec STUDIJSKO NA JAPONSKEM Od 2. do 31. julija se je Branko Čavka iz Ribnice mudil na Japonskem, kjer je bil udeleženec programa izobraževanja za strokovno vodenje proizvodnih podjetij. Projekt je financirala japonska vlada, ki je tudi sama dokončno izbrala dva kandidata od nekaj predlaganih s strani slovenskega Ministrstva za znanost in tehnologijo. Ker je bil v najožjem izboru, se je Branko že od novega leta pripravljal na morebitno študijsko pot. Izobraževanje je organizirala agen cija japonske vlade JICA (Japan International Cooperation Agency) za 12 udeležencev iz Slovenije, Poljske, Češke in Madžarske. Znanja in novih vtisov je Branko prinesel domov toliko, da bo verjetno potreboval precej časa, da jih bo razvrstil in tudi uporabil -Japonska je namreč dežela, kjer uporabijo vse kar je za njih koristno, ne glede na to, iz katerega konca sveta to prihaja. Se bomo tudi mi kdaj začeli obnašati tako ali pa bomo še naprej samo opazovali kako nas zapuščajo najbolj nadarjeni učenci in strokovnjaki različnih strok, brez upanja, da se bodo kdaj vrnili in ustvarjali v domačem kraju? * * Kako bi se na kratko predstavil tistim bralcem, ki te še ne poznajo? - Branko: Ribničani me poznajo predvsem po tem, da sem zelo uspešno na Inlesu opravljal posel glavnega finančnika v obdobju od 1987 do 1991. Živim v Ribnici, poročen z Mojco, ki poučuje na ribniški osnovni šoli in imava hčerko Metko, ki obiskuje osmi razred, sin Luka pa se je s šolskimi obveznostmi šele dobro spopadel, saj obiskuje drugi razred. * Kako se je začela tvoja pot na Japonsko? - Branko: Zaposlen sem v Ijubl- Branko pri razkrivanju japonskega ekonomskega čudeža.. janski svetovalni hiši START, kjer opravljam najbolj zahtevno delo s področja ekonomike podjetja - ocenjujem rentabilnost oz. donosnost posameznih poslov, izdelujem sanacijske programe za podjetja, ki bi sicer šla v stečaj... Po vrnitvi iz Japonske pomagam tudi (za naše razmere), uspešnim podjetjem. Naročniki za moje delo so vodstva podjetij, poslovne banke, upniški odbori, družbe za upravljanje ... Za sabo imam nekaj uspešnih projektov, naj omenim le Rašico, ki je imela večje obveznosti kot premoženje pa vseeno ni šla v stečaj, firmo ni prisilno zapustil niti en sam delavec in nobeden kreditodajalec ni odpisal niti tolarja svojih terjatev. Zaradi same narave dela in uspešnega sodelovanja z različnimi firmami sem prišel pri Ministrstvu za tehnologijo v naj ožji izbor kot kandidat za pot na japonsko izobraževanje. Naj povem še to, daje Tokio oz. Japonska za direktorje proizvodnih podjetij to, kar je za slikarje Pariz. * Je bil seminar naporen, saj so Japonci znani po zelo zahtevnem TOKYO - impresiven iz žabje in ptičje perspektivi e... šolanju? - Branko: Naj odkrito priznam: res si nisem mislil, da bo tako naporno. Že prvi dan - po pristanku v Tokiu in dodatni triurni poti do JICA centra - sem začel obiskovati predavanja. Skupno smo imeli 100 ur predavanj (v angleščini - op. av.), najmanj 100 ur študija pa sem moral vložiti še v utrjevanje in pridobivanje znanja nove snovi, ki so nam jo vsakodnevno podajali različni strokovnjaki - predavatelji. Program je zahteval še obisk 10 japonskih proizvodnih podjetij med katerimi so bila nekatera zelo znana (KOMATSU, SUMTOMO ELECTRIC, NISSAN, TOSHIBA...), ki imajo svoje firme (20-30 podjetij) predvsem v ZDA. V teh podjetjih smo se seznanili z načinom vodenja in organizacijo proizvodnih procesov. Po enomesečnem izobraževanju sem moral z nastopom pred veččlansko komisijo prezentirati znanje, ki sem ga pridobil. Nagrada je bila certifikat Japan International Cooperation Agency o uspešno končanem izobraževanju za vodenje proizvodnega podjetja. * Na Japonskem imajo nizko stopnjo brezposelnosti kljub številnemu prebivalstvu. Kako jim to uspeva? - Branko: Japonci imajo tako uspešno gospodarstvo zato, ker je tako državna vlada kot lokalna odgovorna zanj. Tako imajo na Japonskem gospodarstvo organizirano v treh nivojih: - v prvi nivo sodijo največje firme - multinacionalke (vse prej omenjene, ki sem jih obiskal, pa še mnoge druge: Toyota, Sony....). Za ta podjetja skrbi Japonska vlada, saj se zavedajo, da so vitalnega pomena za vse njih, ker so naročniki ostalih podjetij na nižjih nivojih. Razvoj teh podjetij financirajo lastne banke, v katerih delavci lahko pod ugodnimi pogoji obračajo svoj zaslužek, ki ni majhen -3-4 tisoč $ na mesec. Razmerje plač je v glavnem 1:3. Začetek podobnega sistema financiranja lastnega podjetja smo imeli na Inlesu v času, ko sem bil finančni direktor; - v drugi nivo sodijo proizvajalci za podjetja iz prvega nivoja (npr. podjetje za proizvodnjo avtomobilskih sedežev za NISSAN - TACHI-S, ki sem ga tudi obiskal). Za dobro poslovanje teh podjetij so zelo zainteresirane lokalne skupnosti in jim enostavno ne dovolijo bankrotov; - v tretji nivo spadajo majhna, družinska podjetja, kakršnih je na Japonskem ogromno. Ljudje delajo doma (tudi v garažah....) v glavnem za podjetja iz srednjega nivoja, najboljši pa celo za podjetja iz prvega nivoja. Ta mala podjetja so prepuščena svoji iznajdljivosti in če se ne držijo japonskih standardov v poslovanju, predvsem principa just in time (4 ure pred izvedbo dela dobi naročnik material), podjetja bankrotirajo in lastniki končajo v vrsti javne kuhinje. * Razmerje plač 1:3 - zveni zanimivo.... - Branko: Razen izjemnih strokovnjakov (tudi Američanov in drugih) je na Japonskem dejansko razmerje plač 1:3. Zanimivo je, da imajo v državni upravi bistveno nižje plače kot ostali, čeprav so v agencijah vlade zaposleni najboljši kadri. Japonska vladaje ne nazadnje odločujoča za ekonomski ustroj države. Priznati pa moram, da vlada skrbi za enake možnosti vseh državljanov in to so nam vsi zelo poudarjali. Vsi tisti, ki ne zagrabijo za delo, končajo v vrsti javne kuhinje. Vlada se zaveda, da bo le zadovoljen delavec tudi uspešen proizvajalec, varčevalec, kupec, skratka - koristen in uspešen državljan. * Delavci menda sodelujejo tako pri upravljanju podjetja kot pri poštenem deležu morebitnega dobička .... - Branko: Japonsko gospodarstvo je uspešno - tako trdijo - predvsem zato, ker morajo delodajalci upoštevati naslednja dejstva in se ravnati v skladu z njimi: - dodatno zaposlovanje delavcev na dolgi rok povečuje učinkovitost posameznega delavca. Dodatno delo namreč pomeni večjo kupno moč in večjo prodajo izdelkov, s tem povezano zadovoljstvo in večji ustvarjalni potencial sproža zavest, da moraš narediti danes več kot včeraj in jutri več kot danes; - obvezno sodelovanje med delavci in direktorji pomeni, da se ne sprejema nobena pomembnejša poslovna odločitev brez pristanka delavcev. Vsi zaposleni so s pomočjo računalniških izpisov dnevno obveščeni o poslovanju podjetja. Informacije se nahajajo na oglasnih deskah, ki so postavljene poleg avtomatov za kavo in Ä*zA corri/iJL&e/ in Production Management Mr. Branko Čavka the Study Course ^ Japan Productivity Center for Socio-Economic Development fem, July 3, 1996 ^ July 29, 1996 /{/rpr-'v—' Japan Intkmnatiomai SLa.- luly 29, 1996 IPKRATION AOBNCY Slavnostna podelitev cetißkata ” mednarodnega japonskega združenja. osvežilnih pijač. Delavnik traja 8 ur in poleg pavze za kosilo delavcem pripadajo še 2-4 pavze za kavo oz. cigaret; - pravična razdelitev dobička med delavce, direktorje in kupce je predpogoj za uspeh. Kupci participirajo pri boljši kakovosti, stabilnih cenah na dolgi rok in zanesljivejših dobavnih rokih. Vse to je možno zaradi reinvestiranja dobičkov. Lastnikom pripada višja cena za delnice na borzi. Izplačilo dividende bi pomenilo investiranje v drugo, mogoče celo konkurenčno podjetje. *Kako pa sicer živijo Japonci? - Branko: Že na prvi pogled človek opazi, da na Japonskem praktično ni debelih ljudi, saj imajo zelo zdravo in za Evropejce verjetno precej enolično prehrano: v glavnem riž, ribe in zelenjavo na nešteto načinov, po glavni jedi pa pijejo vroč čaj. Malo žensk je na Japonskem na vodilnih mestih, čeprav so zelo izobražene. Prav- ijo, da se njihov položaj izboljšuje, saj s tem, ko Japonci precej poto-jejo po svetu, v svojo kulturo življenja vnašajo tudi bolj enakopravne odnose med spoloma. V poslovnih pogovorih sedijo ženske bolj v ozadju, da s svojo mičnostjo in lepoto ne bi zmotile sicer podjetniško usmerjene moške misli.... Japonci sicer znani po svoji nizki postavi, pa se višina tudi pri njih vse bolj izenačuje z evropsko' povprečen dvajsetletnik je danes pri njih visok 170 cm in tehta 64 k Žene vodilnih delavcev so v glavnem doma z družino, sicer pa so tudi japonske ženske zelo zaposlene. Delovni čas imajo v glavnem od 9. do 17. ure. * Bi lahko za Japonce trdili, da ra splošno živijo v blagostanju? - Branko: Bogata družba je tista družb ki ogromno investira v čim širšo množico ljudi. To je naloga politike oz. države - ta vzorec se je na Japonskem dobro obnesel in mislim, da v glavnem večina Japoncev živi v blagostanju.Ogromno stavijo na izobraževanje in nenehno izpopolnjevanje, pošteno plačilo za opravljeno delo, nepristransko informiranost vsakega posameznika.... Na Japonskem so vzpostavili poštena pravila igre in v interesu široke mase ljudi je, da se jih drži. Rezultati tega so: izredno nizka brezposelnost, kaj je delo na črno ali "šverc" sploh ne vedo, vsak si lahko sam zasluži za (; človeka dostojno življenje. Brez dela in njegovih rezultatov pa tam ni jela! * Se bodo vremena tudi Slovencem in s tem predvsem Ribničanom kdaj zjasnila v tem smislu? - Branko: Težko vprašanje. Koliko je vodstvo naše lokalne skupnosti naredilo za naše ljudi v primerjavi z vodstvi ostalih lokalnih skupnosti po Sloveniji? Mar nismo bili pred kratkim (le nekaj let nazaj) ena najuspešnejših občin v Sloveniji? Mar res nihče ni mogel ustaviti nazadovanja naše občine? Mar so si res delavci sami krivi za propad družinskega standarda? V kakšnem odnosu so pri nas delavci s svojimi delodajalci? Ali se lahko obstoječi ekonomski sistem reproducira...? Dokler na ta vprašanja ne bodo začeli prihajati strokovni, pošteni odgovori in dokler ne bodo tisti, ki naredijo napako, zanjo tudi dejansko odgovarjali, toliko časa se vremena Ribničanom gotovo ne bodo zjasnila. Darja D. Hafnar IZBERITE PRAVO POT DO ZNANJA! LJUDSKA UNIVERZA KOČEVJE TZO 30, TEL. 851-262, 855-583 ZA ŠOLSKO LETO 1996/97 vpisuje v programe: □ OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE (brezplačno) 6., 7., in 8. razred □ SREDNJO TRGOVSKO ŠOLO: - PRODAJALEC, IV. stopnja (pogoj OŠ), vpis 3.10.1996 - PREKVALIFIKACIJA V PRODAJALCA, IV. st. (pogoj katerakoli poklicna šola), vpis 10.10.1996 - EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK, V. st. (vsi letniki) - TRGOVINSKI POSLOVODJA, V. stopnja (pogoj prodajalec) □ SREDNJA ŠOLA TEHNIČNIH STROK IN OSEBNIH STORITEV - PROMETNI TEHNIK IV. st. (pogoj katerakoli poklicna šola) □SREDNJO GOSTINSKO ŠOLO - KUHAR,IV.st. (pogoj OŠ), vpis 15.10.1996 - NATAKAR, IV st. (pogoj OŠ, vpis 15.10.1996 - PREKVALIFIKACIJA KUHAR ali NATAKAR (pogoj:katerakoli poklicna šola), vpis 15.10.1996 • FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ - vpis v I. letnik (po zaključnem izpitu) - vpis v III. letnik: za kandidate z zaključeno višjo šolo m USPOSABLJANJE ZA: - KOMERCIALISTA po V. stopnji - POSLOVNEGA SEKRETARJA po V. stopnji - RAČUNOVODJO po V. stopnji - TURISTLNEGA VODIČA po V. stopnji - ČISTILCA PROSTOROV - VZDRŽEVALCA - HIŠNIKA □ TEČAJI ■ TUJIH JEZIKOV, vse stopnje (angleščina, nemščina, Italijan.) - POSLOVNA ANGLEŠČINA, NEMŠČINA - RAČUNALNIŠTVA (osnovni, nadaljevalni, specialni) - VARSTVA PRI DELU - JOGE (vaje za sproščanje) - ZA VOZNIKE VILIČARJEV, vpis 2.10.1996 - HIGIENSKI MINIMUM (v sodelovanju z ZZV Ljubljana) - ZA PRIPRAVNIŠKI IZPIT - ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG, vpis 10.10. 1996 - ZA MENTORJE O TEČAJI ZA OTROKE - IGRALNE URE MUCE COPATARICE v sodelovanju s Pionirskim domom iz Lj. za otroke od 3-5 let starosti - ANGLEŠČINA, NEMŠČINA za otroke 1. in 2. razreda - GLEDALIŠKA SKUPINA v sodelovanju s Pionirskim domom iz Lj. za otroke od 4.-8. razreda VPISI v vse programe vsak dan od 7. do 18. ure NE ODLAŠAJTE ■ LJUDSKO UNIVERZO V KOČEVJU VPRAŠAJTE IN IZBERITE PRAVO POT DO ZNANJA V tednu vseživljenjskega učenja DAN ODPRTIH VRAT LJUDSKE UNIVERZE KOČEVJE 1. oktobra 1996 Svetovanje, vpisi ves dan! Leto 1996je leto vseživljenjskega učenja. V tednu od 30. 9. do 4. 10., ki smo ga poimenovali teden vseživljenjskega učenja, bodo v Sloveniji zgoščeno predstavljene vse izobraževalne ustanove, njihovi programi, problematika in novosti s področja izobraževanja. Učimo se pravzaprav od rojstva dalje, z učenjem ne prekinemo, ko zaključimo osnovno, poklicno ali srednjo šolo, niti potem, ko smo diplomirali. Učimo se do smrti. Kako potrebno je dnevno sprejemati informacije, se bogatiti z znanjem, pa spoznamo morda šele, ko smo starejši. Težko bi rekla, da “Kar se Janezek nauči, to Janezek znal", tudi popolnoma drži. Na podlagi lastnih spoznanj in izkušenj bi raje rekla: “Kar se Janezek nauči, to Janez in oča Janez zna in več zna - več velja!” Z dejavnostmi v tednu vseživljenskega učenja želimo pri ljudeh prebuditi zavest o pomembnosti osvajanja novih znanj v vseh življenjskih obdobjih. Ljudska univerza se v tem tednu predstavlja na dnevu LU Slovenije v Ljubljani, v Kočevju pa na DNEVU ODPRTIH VRAT LJUDSKE UNIVERZE KOČEVJE, ki bo 1. oktobra. Ta dan bomo na voljo vsem, ki so željni novih znanj. Svetovali Vam bomo, Vas usmerjali in seznanjali z novostmi s področja izobraževanja odraslih. Pri izobraževanju upoštevamo vseživljenskost izobraževanja, svobodo pri izbiri poti, oblik, sredstev in metod izobraževanja ter spoštujemo osebnost in dostojanstvo vsakega udeleženca, zato Vas želimo tudi osebno spoznati. Lili Štefanič NEPRlfRKO^HNO v RQUR SPLRBiHU julijske sobote sem se s stcmšema in bncitnancem ;Aliažem potepala po vnođi Jtaliji, lAstavili smo se v nešteto batikik in iskali kopalke, ki smo jiK 2a nojstni dan obljubili Aljažu. "Ravno ko smo stopili v kladen butik, so se v nas zaleteli Vesna, Aleje in jelena, ki so bilitako kot mi po nakupik* tAmaknili smo se z vkoda na ulico, jelena mi je pokazala kopalke, ki si iik ie kuoiln in se pošalila:" Kopalke sem si kupila za v ;Aqua splask. Vesna naju bo peljalal" ^vljaž je knepeneđe po9ledal, jaz pa sem si v spomin priklicala zabavišče. Vesna je toopazila in vprašala:" Tilka, greste lakko z nami?" .Mami jeprivolila, z ^Aljažem pa sva stekla v butik in si kupila prve kopalke, ki so nama prišle pod roke. K° sva prišla ven, sva najprej zaqledald Vesno, ki ie tekla iz trgovine. Oče ji je dal nekaj denarja in stekli smo k avtu. se poslovili in se odpeljali v bližnje zabavišče. A)a blagajni smo kupili karte in se šli preobleč v aarderobo. Oblečeni v kopalke smo zopet skušali preplezati spolzko kupolo. Alata pa smo na robu zabavišča opazili, da tobogana, ki sta bila lani zaprta, zopet delujeta. Ko smo prišli do njiju in se povzpeli do vrka in slišali vreščanje, smo se komaj premagali in se, ko se je vžgala varnostna zelena luč, spustili po najstrmejšem toboganu, držeč se za noge, v globino. Vreščanje je odmevalo v temo, bilo je prav grozno. TAveli smo s tokom in se kmalu približali koncu črne cevi. Prižgale so se raznobarvne lučke in zleteli smo v vodo. Ko smo priplezali na suko, smo se šli še nekaikrat spustit v globino, nato pa smo se odloči!i> da se odpeljemo domov. Ko smo že suki sedeli v avtu, smo še vedno govorili le o "črni luknji". Ta danje bil za nas popoln. J7erne/'a J7urca, OŠ Ob ‘Rinži; Kočevje INGRAMARK d.o.o. Sodražica FE Inženirski marketing 1000 Ljubljana, Rojčeva 26 tel., fax 061/445-068 INGRAMARK d.o.o. v svoji dejavnosti opravlja investicijski, izvedbeni in finančni inženiring ter prodajo na debelo gradbenih, obrtniških in inštalaterskih materialov. Osnovna dejavnostjo gradnja induvidualnih stanovanjskih hiš, od pridobitve gradbenega zemljišča, lokacijske dokumentacije, gradbenega dovoljenja, gradnja, nadzor in pridobitev uporabnega dovoljenja. Trenutno v Sodražici, Podgorska cesta 12, adaptira in na novo gradi SERVISNI CENTER, zato zbira investitorje za bodoče delavnice in lokale: ♦ kemična čistilnica s šivalnico ♦ izdelava in prodaja ključev in ključavnic ♦ popravilo čevljev ♦ servis bele tehnike in TV servis ter električnih aparatov Pritličje je predvideno za avtomehanično delavnico. Na površini 661 m2 je predvideno parkirišče z avtopralnico in ureditvijo okolice, lahko pa je tudi druga dejavnost kovinske ali lesne dejavnosti. Parcela: 1000 m2, štev. etaž P+1, neto površina 430 p»2 m . Vse informacije dobite na tel. štev. 061/445-086 Ali je že konec počitnic? Kar ne morem verjeti, da zopet sedim v solski klopi. Misli mi uhajajo na počitniške dni. Čeprav so počitnice hitro minile, sem vendarle preživela nekaj lepih dni in se imela fajn. Lepo je Mo na morju v Luciji pri Portorožu. Uživala sem v morju. Plavala sem, se potapljala, z atijem in sestro lovila ribe in opazovala motorje, za katere sem se navdušila to poletje. Obiskala sem prijateljico ob Kolpi. Zabavali sva se in se večkrat nasmejali do solz. Obiskala sem tudi hrvaško obalo -Jadranovo. Pihal je veter in mi odpihnil blazino v morje. Kar potruditi sem se morala, da sem priplavala do nje. Najbolj fajn pa smo se imeli v Italiji, v zabavnem parku Gar daland. Koli m zanimivosti sem tam videla! "Ta park je svet v malem",: je povedal ati. PRikazane so zanimivosti iz posameznih dežel sveta. Veliko je zabave na raznih vrtiljakih, vlakih in predstavah. Komaj sem dočakala "vlak smrti”. Na njem sem kričala na ves glas, mami pa je poleg mene od strahu skr -aj jokala. Moje oči so se napasle na raznih stojnicah in trgovin ih, tako da bom za nekaj časa sita teh prizorov. No, pa recite, da se nisem imela fajn! Upam, da ste se imeli tudi vi! Urša Križman, OŠ Ob Rinzi, Kočenje POKONČNO POSTAVLJENA CESTA Ker imam zelo rad živali, sem tudi letos preživel del počitnic pri stricu na kmetiji, kjer imajo pet krav, pet teličkov, deset prašičkov, sto ovac, trideset koz, dva psa, kokoši In zajce. Pri tako velikem številu živali je potrebno trdno delati. Pomagal sem, kjer je bilo potrebno. Molzel sem krave, hranil živino In čistil hlev. Z bratrancem pa sem tudi odganjal In priganjal živino na pašo in z nje. Seveda pa nam je ostalo vedno toliko časa, da smo se lahkolgrali. Tako sem nekega popoldneva hotel združiti delo z Igro. Po živino sem šel s kolesom. Gnali smo jo proti domu, pot paje bila vedno bolj Strma. Tudi deževati je začelo. S kolesom sem vse bolj drvel po klancu navzdol. Ker je šlo vse skupaj prehitro, sem stisnil zavoro. Takrat meje odneslo. Pristal sem na pesku In kamenju. Imel sem občutek, kot da se je cesta postavila pokonci. Bratranca Sta mi pomagala vstati. Bil sem umazan, raztrgan in krvav. Stric meje peljal na urgenco. Tam so mi zašili rane injih povili. Komaj zaceljene rane pa me še vedno spominjajo na nori čas počitnic. Zdravko Mutič, OS Ob Rinzi, Kočevje PODJETJE ZA TRGOVINO IN POSLOVNI INŽENIRING KOČEVJE, ROŽNA UL. 39, TEL.:853-041, 853-306, FAX 853-410 ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEV, DRVA, GOLI TER CELULOZNI LES PRODflJflMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH V INFORMACIJENATEL.: 853-306, 853-645 J PONUDBA SKB banke Prijetna jesen v SKB banki Jesen, pa čeprav še tako prijetna In lepa, morda ni najbolj primeren letni čas za varčevanje In za vezavo denarnih sredstev, kajti večji del zaslužka običajno porabimo za nakup ozimnice, pa tudi naši manjši in večji šolarji "odnesejo" kar zajeten kupček denarja. Morda vam kljub temu uspe prihraniti vsaj majhen del zaslužka. Zakaj ne bi ta kupček na varnem bančnem računu prerasel v nekoliko večjega... s pomočjo SKB banke in njene ponudbe za vezavo denarnih sredstev. Vezava tolarskih sredstev Za vezavo tolarskih sredstev za obdobje, krajše od enega leta, znašajo obresti od T do T + 5,5 %, odvisno od obdobja vezave, za vezavo nad eno leto pa T + 7,0 %. Pri vezavi nad 500.000 SIT se obrestni meri prištejejo odstotne točke, in sicer od 0,2 do 0,5 odstotne točke, pač glede na višino zneska. Vezava deviznih sredstev ATS FRF DEM USD CHF na vpogled 2,00 3,00 2,00 2,00 1,00 od 31 do 90 dni 3,05 3,76 3,05 5,20 2,10 od 91 do 180 dni 3,10 3,85 3,10 5,40 2,16 od 181 do 365 dni 3,15 3,87 3,10 5,40 2,16 vezava nad 1 leto 3,54 4,33 3,54 6,12 2,55 Pri vezavi nad 20.000 DEM oziroma protivrednosti v drugi valuti se glede na znesek obrestni meri doda od 0,05 do 0,15 odstotne točke. SKB banka vam želi prijetno jesen, hkrati pa vse, ki želijo svoj mali kupček oplemenititi, poziva, da za nadaljnje informacije pokličejo v SKB banko PE Kočevje, Agencijo Ribnico ali na zeleni telefon 080 15 15. m SKIIJUIKAI.D. PE KOČEVJE Trg zbora odposlancev 18 Tel.: 855-222 Agencija Ribnica Kolodvorska ul. 9a Tel.: 861-117 H öSBßDöQO©© Šeškova15 PRODAJA - živila - gradbeni material - belo tehniko - repromaterial za kmetijstvo ODKUPUJE - hlodovino iglavcev - hlodovino listavcev - suho robo, palete Obiščite naše trgovine v Ribnici, Sodražici, pri Sv. Gregorju in v Loškem Potoku. ^ KGZR vaš partner in najboljši sosed % • nega obraza, vratu, dekolteja • pedikura, umetnui nohti • ročna masaža telesa • odprva celulita z aparatom CELLUTRON • aroma terapija NOVO: prodaja vrhunske negovalne kozmetike iz 100% naravnih eteričnih olj za nego obraza in telesa Naročila sprejemamo po tel. 851-854 v Studiu 8, Bračičeva 10, Kočevje. Odprto od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure. vabl/enu WWWWWVWVWVWWWWVWWVWVVWWVWVWWWWWVWVWV ŠOLSKE POTREBŠČINE, PISARNIŠKI MATERIAL, DARILA. FOTOKOPIRANJE IN VEZAVA ^ Sedem let obratovanja. nagradno žrebanje^ najugodnejše cene, najmodernejše šolske potrebščine, nakup na več obrokov in plačilo s karticami - ali ni to več kot dovolj razlogov, da nas obiščete? / /-Tv alfa in omaga TZO 62 v kinu Kočevja vsok dan od 8. do 14. ura, v soboto zaprto ČAČKA TZO 12-18 na parkirišču za Nam© vsak dan od 8. do 19. ura, v soboto od 8. do 12. ura V V V v v v v \ v v v v wvvvvwvwvvwwvwwxwvwwwwwvwvwvwvvvwvvvvvvwv Kamnoseštvo Erjavec KAMNU ZVESTI IZ GENERACIJE V GENERACIJO Obdelovanje kamna je težka in hkrati žlahtna obrt, ki po obdobju hitrih cenenih gradenj tudi na našem koncu vse bolj pridobiva na veljavi. Marmor in granit dajeta domu, lokalu ali spominskemu obeležju pridih veličine in trajnosti, hkrati pa sta tudi praktična materiala, ki investicijo vse bolj tudi ekonomsko upravičujeta. Vse to še posebej, če tudi estetsko zaživita z mojstersko spretnostjo, ki je plod izkušenj večih generacij. Pri Erjavčevih v Mahovniku se kamnu zavezuje že tretja generacija kamnosekov, ki verjame v svoje poslanstvo kljub neprijaznim kočevskim klimatskim danostim in pomanjkanju posluha države za sezonsko naravo njihovega dela, bolje rečeno ustvarjanja. Starejši občani od Ribnice do Kolpe se še dobro spomnijo pokojnega Alojza Erjavca, ki seje dela s kamnom priučil še | pred vojno v Štalcerjih, potem pa brusil žage in opravlajl celo miličniško službo, vendar se nazadnje kljub poškodbi komolca posvetil kamnoseštvu. Pred desetletji seje delalo tudi veliko teraco robnikov in plošč, vendar sta to naporno in od vremena odvisno delo skoraj v celoti nadomestil vedno bolj dostopen granit in marmor. Njegov sin, prav tako Alojz, ki danes vodi družinsko obrt, nabavlja kamen večinoma v italijanski Carrerri, kjer je ima kamnoseštvo podobno tradicijdkot pri nas suhorobarstvo in kjer se je z marmorjem za svoja dela oskrboval sam Michelangelo Buonarroti. Kljub temu, da se večina odjemalcev k Erjavčevim obrne po nasvet ali naročilo v zvezi z nagrobnimi spomeniki, ki jih oblikujejo ali restavrirajo po njihovih željah, pa strankam po merah odrežejo in zbrusijo tudi okenske police, stopnice, kuhinjske in gostilniške pulte... Sedaj, ko je sin Aleš končal kamnoseško šolo in poprijel za delo v domači Začetnik kamnoseške tradicije, pokojni Alojz Erjavec starejši. Kamnoseštvo Erjavec je družinska obrt s tradicijo. Od desne proti levi: gospa Zlata, lastnik Alojz, sin Aleš in priučeni delavec Sandi Aleš pri ročnem graviranju Kamnoseštvo Erjavec je opremilo z marmorjem in granitom tudi lokale Briški, Morvin, Hotel Slon, Medijske toplice in številne druge... delavnici, so postali dobavni roki krajši, v delo pa sprejemajo tudi zahtevnejša naročila, ki sijih stranke zamislijo sama ali pa idejo dobijo v katalogu. Aleš se posveti tudi ročnemu graverstvu in raznim štukaturam, ki se jih je izučil v kamnoseški delavnici gradbene šole pod vodstvom priznanih mojstrov- kamnosekov. V delo družinske obrti se s skrbjo za moža, sina in delavce vključuje tudi gospa Zlata, ki opravlja vsa ostala dela. Kljub temu ali prav zato, ker so v tem času pred vsemi svetimi zasuti z naročili, jo skrbi bližajoča se zima, ko na Kočevskem kamnoseško delo zastane kar za nekaj mesecev. Kamen se namreč zaradi mraza lomi, zato so domači na prisilnem čakanju do pomladi, delavec pa mora za nekaj mesecev na zavod za zaposlovanje. Ker delovna zakonodaja za takšno sezonsko naravo kamnoseštva na našem področju nima posluha, so tukajšnji kamnoseki v neenakopravnem položaju s Primorci, ki lahko delajo vse leto in temu primerno zaposlujejo, krajšajo dobavne roke in se širijo. Toda to je že druga zgodba, ki je pravzaprav na moč podobna marsikakšni grenki na račun odročne Kočevske. Erjavčevi so v desetletjih dela spoznali, daje še tako trd kamen laže ukrotiti kot spremeniti miselnost marsikakšnega človeka, zato tudi ostajajo kamnu zvesti iz generacije v generacijo. OBVESTILA št 122 I OBISK MUZEJSKIH PRIREDITEV V ŠOL. LETU 1996/97 Muzej Kočevje želi zadnja leta z lastnimi in gostujočimi občasnimi razstavami drugih institucij bolje predstaviti krajevno in slovensko zgodovino. Zaradi obnovitvenih del bo del stalne razstave na ogled predvidoma šele v prvi polovici prihodnjega leta. Hkrati muzej pripravlja vzgojno - izobraževalne programe in delavnice za šolske otroke in druge starostne skupine, prireja strokovna predavanja, projekcije, predstavitve, izdaja lastno strokovno literaturo ter uveljavljati še druge aktivnosti, namenjene širši javnosti. Že nekaj časa redno sodelujemo s šolami in vzgojnovarstvenimi organizacijami pri oblikovanju in izvajanju učnega programa. V dogovoru in s sodelovanjem učiteljev pripravljamo organizirane obiske razstav, učne ure, muzejske delavnice ipd. V ŠOL LETU 1996/97 MUZEJ KOČEVJE PRIPRAVLJA NASLEDNJE STALNE IN OBČASNE RAZSTAVE: 1. BOŽIDAR JAKAC: RISBE Z ZASEDANJA ZBORA ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA V KOČEVJU OD 1. DO 3. OKTOBRA 1943, stalna razstava, oktober 1996 Prikazana bo zgodovina stavbe Seškovega - Sokolskega doma v Kočevju in potek Zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda leta 1943, ki seje odvijalo v veliki dvorani Seškovega doma. Glavni poudarek bo na risbah slikarja Božidarja jakca, ki jih je umatnik ustvaril na zasedanju leta 1943 ter jih leta 1987 podaril Občini Kočevje. 2.100 LET ELEKTRARNE IN VODARNE V KOČEVJU, lastna občasna razstava, november 1996 - januar 1997 Na razstavi bodo v besedi, sliki in originalnimi muzejskimi eksponati prikazana naslednja poglavja iz zgodovine elektrike: - odkritje električnega toka in prva uporaba elektrike v svetu; - začetki elektrifikacije v stari Avstriji in pri nas; - gradnja prve javne elektrarne pri nas (Kočevje); - prvi načini proizvodnje in izkoriščanje električnega toka pri nas; - razvoj strojev in razsvetljave v začetku elektrifikacije; - razvoj električnih naprav skozi čas in primerjava med njimi. 3. KOČEVSKA: IZGUBLJENA KULTURNA DEDIŠČINA KOČEVSKIH NEMCEV, stalna razstava, januar 1997 Usoda Kočevske in kočevskih Nemcev je tema, ki je bila doslej v naši kulturni zavesti le malo navzoča. To je napotilo avtorja razstave Mitja Ferenca, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Ljubljana, da se je pred petimi leti lotil topografske obdelave Kočevske. Delo je temeljilo na dosedanjih in novih spoznanjih lokalne zgodovine Kočevske. Na ta način je avtor pojasnil, zakaj je ta narodnostna manjšina izginila z zemljevida. Nenadna izselitev skoraj vsega prebivalstva z 800 km2 velikega območja, vojno pustošenje, povojno propadanje in načrtno rušenje so imeli za nekoč razvito kulturno krajino daljnosežne posledice: več kot polovica izmed 177 vasi je v ruševinah in zaraščena z gozdom, izmed 123 cerkva jih stoji le še 23, izmed 400 kapelic in znamenj jih lahko najdemo le 40. Velika sprememba celotne krajine na Kočevskem je primer, ki bi mu po obsegu daleč naokoli težko našli enakega. Postavitev razstave je zasnovana kot soočenje preteklosti s sedanjostjo. Z razstavo želimo bogatiti zgodovinski spomin in kulturo slovenske dežele. 4. STRIPI MIKIJA MUSTRA, gostujoča razstava Dolenjskega muzeja, Novo mesto, februar - april 1997 Miki Muster je avtor junakov risanega stripa kot so Zvitorepec, Lakotnik Trdonja, medvedek Neew, Ostrostrelec, Stezosledec, zadnji Mohikanec, nagajivih zajčkov s televizijskega Cikcaka, reklame za Mercator štacuno, Viki kremo, žvečilni gumi Čunga Lunga, pohištvo Jelovica in številnih drugih zgodb. Miki Muster je eden najboljših ustvarjalcev in risarjev slikanic in stripov ter filmskih risank v slovenskem in evropskem merilu. Na razstavi bodo predstavljene slikanice, risbe, stripi, naslovnice in animacije iz različnih filmov Mikija Mustra. Ob razstavi bomo za otroke pripravili vrsto spremljajočih prireditev (predvajanje risanke, organizirali delavnice, predavanja ipd.). 5. BELOKRANJSKE PISANICE, gostujoča razstava Belokranjskega muzeja, Metlika, 20. marec - 2. april 1997. Predstavljene bodo belokranjske pisanice (barvana jajčka) in načini izdelovanja. Organizirali bomo tudi delavnico izdelovanja belokranjskih pisanic. Mnogo idej za velikonočne pirhe. 6. PANJSKE KONČNICE, gostujoča razstava Čebelarskega muzeja Radovljica, april - junij 1997. Panjska končnica je podolgovata deščica na prednji strani panja kranjiča, spodaj s tako imenovano žrelnico za izletavanje čebel, poslikana z verskimi ali posvetnimi motivi. Poslikane panjske končnice so v zgodovini slovenskega čebelarstva in celo v zgodovini slovenske ljudske kulture nepogrešljiva sestavina. Posebna skrb in ljubezen, ki ju posveča slovenski človek čebelam, sta več kot izraz neke gospodarske prizadevnosti - sta izraz posebne psihične ubranosti, zavzete povezave s skrivnim življenjem narave. Čebele so praznični del človekovega truda. Poleg panjskih končnic bo z muzejskimi eksponati kratko predstavljena zgodovina čebelarstva na Slovenskem in izdelki iz medu. Navedeni datumi so le informativni. Vodstvo muzeja si pridržuje pravico do spremembe terminov. Ob razstavah bo muzej pripravil zanimiv in pester spremljajoči rogram za otroke in odrasle. Vstopnina za ogled razstav v šolskem letu 1996/97 je: - za šoloobvezne otroke, dijake, študente in upokojence 150 SIT brez vodstva in 200 SIT z vodstvom; - za odrasle vstopnina znaša 200 SIT brez vodstva, 300 SIT z vodstvom; - predšolski otroci imajo prost vstop. Cena za organizacijo in izvedbo učne ure, ki jobo muzej izvedel v dogovoru z vodstvom šole ali učitelji, znaša 200 SIT (skupaj 1-2 šolski uri). V ceno je všteta vstopnina, organizacija in izvedba ure ter delovni listi, ki jih prejmejo učenci. Novost v šol. letu 1996/97 je, da učencem prvih in drugih razredov osnovne šole nudimo dvakraten brezplačen obisk muzejskih razstav (kar ne velja za organizacijo in izvedbo učnih ur). V šol. letu 1996/97 ponujamo VVZ - mala šola možnost obiskovanja naslednjih muzejskih delavnic: A. OBIČAJI: - Božič, izdelovanje jaslic iz papirja; - Pust, barvanje beneških mask ali izdelovanje mask; - Velika noč, izdelovanje kokošk in zajčkov iz papirja ali izdelovanje pisanic. Udeležba na delavnicah je možna z nakupom muzejskega abonmaja ali s plačilom posamezne delavnice. O morebitnih interesih je možen dogovor naknadno. *** Ponujamo vam možnost nakupa muzejskega abonmaja, ki ob plačilu enkratnega zneska v višini 400 SIT za osnovnošolske otroke in dijake ter 300 SIT za predšolske otroke (za muzejske delavnice) prinaša naslednje ugodnosti: 1. ob vpisu in plačilu zneska prejmete muzejsko abonentsko kartico, ki jo pokažete ob vsakem obisku muzeja; 2. lastnik muzejskega abonmaja ima naslednje ugodnosti: - prost vstop do stalnih zbirk muzeja; - prost vstop na občasne razstave; - prejemanje programa prireditev na dom; - prejemanje vabil na odprtja razstav in posebne prireditve; - prost vstop na predavanja in posebne muzejske prireditve; - brezplačen vstopna stalne in občasne razstave za ožje sorodnike otrok, ki so imetniki muzejskega abonmaja. 3. Osnovnošolskim otrokom, poleg že emenjenih ugodnosti, ponujamo še nekatere ugodnosti: - brezplačna organizacija in izvedba treh (#) učnih ur v okviru šolskega pouka; - ob obisku razstav in učnih ur prejmejo delovne oz. učne liste; - 50% popust ob obisku muzejskih delavnic. V primeru, da se odločite za nakup muzejskega abonmaja, zberite poimenski seznam učencev do 1. oktobra 1996 in ga oddajte na upravi Muzeja Kočevje, Prešernova 11, Kočevje, od ponedeljka do petka do 15. ure. Vse dodatne informacije dobite v Muzeju Kočevje, Prešernova 11,1330 Kočevje, tel. 061/ 855 - 811. PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE KOČEVJE petek, 27.09.'96 15:30 Mestna ploščad: TEK PO ULICAH MESTA KOČEVJA sobota, 28.09.'96 08:30 Gostišče Tušek: POHOD PO KOČEVSKI PLANINSKI POTI 10:00 Dom telesne kulture: TURNIR V ODBOJKI MEDO 96 10:00 Trgovina Ofak v Potoku: TEKM0VALN0-REKREATIVNI SPUST KOLPA 9< ponedeljek, 30.09 90 17:00 Nova Ljubljanska banka v Vasi: V OBJEKTIVU 0SM0Š0LKE - otvoritev^ razstave barvnih fotografij Anje Papež torek, 01.1079b 18:00 Likovni salon: Narava in živalski svet - otvoritev razstave fotografij četrtek, 03-1079C) 19:00 Šeškov dom: AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT - Slovenski ljudski plesi, osrednja prireditev petek, 04.10/96 13:00 Rajhenav: ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA RAJHENAV • 20:00 Šeškov dom: DOMOVINA, LJUBEZEN M0JA-gledališko glasbena satira, Gojimir Lešnjak sobota, O5.IO/96 09:00 Dom telesne kulture: Turnir v odbojki vseh generacij MATURANTOV GIMNAZIJE KOČEVJE četrtek, 10.10/96 18:00 Šeškov dom: Literarni večer z akademikom prof dr. Borisom Paternujem, moderator večera dr. Matjaž Kmecl torek, 15.IO/96 18:00 Likovni salon: Likovna delavnica misel in korenine četrtek, 24.10/96 18:00 Šeškov dom: BOŽIDAR JAKAC - Risbe, otvoritev razstave MADE IN ITALY lastno blagovno ime podjetja BOMfIX od zdaj naprej tadi v lastnih prodajalnah MINI MflX JEfINS CLUB CflSUCI Šeškova 31, Ribnica tel. 861-509 »■mCi sp ZASTOPANJE PRODAJA novih in rabljenih lesno obdelovalnih strojev, sušilnic in avtoservisne opreme Informacije tudi po mobitelu 0609 646-994 HONEY MOON MODIÄTIN TRGOVSKI CENTER tiovi fpq 1, Movo mesto tel. 068/324-222 in 323-169 Nudimo vam: • izdelovanje in posojanje poročnih oblek, ki jih prilagodimo stranki • posojanje oblek za maturo, obhajilo, birmo in ostale svečane priložnosti • rokavice, konfeti, tančice Trato IX/9, 1310 Kočevje tel ./fax: 854-326 SERVIS RESTAVRACIJA IDEAL CENTER, tel.: 861-530 Nudi: malice kosila hrano po naročilu pizze hot dog hamburger vročo čokolado 0 POROČNA KOSILA 0 SLAVNOSTNE VEČERJE 0 SREČANJA (OBLETNICE MATUR, VALETE) Žaga Predelava in obdelava lesa, Blate 12 Dolenja rAXv ' ZOBEC \lefon: 864-070 1864-071 i n ' rji s ./'J*' -c v ' ' i . ODKUPNE CENE FRANCO KAMIONSKA CESTA: SMREKA L SMREKA II. SMREKA III. PRŠBAJJAz ü it , mmm ... ... . . / - hl.h Ml:\ 11 Z I rl<(fl/\ Oh IT "' : ''" - ffi® Pd'MMMWMU 15.000 SIT 10.000 SIT 7.000 SIT ROKOMETNI KLUB KOČEVJE Rokometašice so sezono v I. slovenski rokometni ligi začele 21. septembra v Ribnici proti ekipi Pirana in izgubile z golom razlike (20:21). Prvi polčas je pripadal gostjam tudi po zaslugi sodnikov, v drugem pa je domačinkam zmanjkalo predvsem časa, da bi ujele Primorke. Zaradi tekem ženske rokometne reprezentance so že 25. septembra srečale v Mariboru z Branikom, 28. pa doma s Postojno. Trener Mikulin je ekipo sestavil iz kočevskih in ribniških deklet, iz Kranja gostuje le vratarka Jelenovičeva. Glede na to, da klub nima generalnega sponzorja, si ne more privoščiti nakupa tujih igralk, ki bodo krojile usodo klubov v vrhu lestvice. Kljub temu so dekletom uspele pred začetkom lige nekajdnevne priprave v Izoli, ki sta jih jim omogočila prevoznik Knafelj ter discoteka Luxor. Starejše deklice, ki v rokometni ligi nastopajo pod nazivom RK Ribnica - Kočevje, so doma za 20 golov dobesedno povozile neizkušene deklice Mokerca -Ig (20:2), pri čemer sta se pod vodstvom trenerja Mikulina posebej izkazali Andreja Korelc in Tadeja Starc. ROKOMETNI KLUB INLES RIBNICA je svoje prvo ligaško srečnje II. lige odigral v Litiji in proti tamkajšnjemu klubu izgubil za gol (20:19). V drugem krogu je doma gostil ekipo Gorenja B in jo premagal za 5 golov (29:24). V soboto, 28. septembra, Ribničani igrajo na Škofljici. ODBOJKARSKI KLUB LIKTILIA je že na samem začetku doživel presenečenje, saj so kočevske odbojkarice 21. septembra doma zaman čakale na nasprotnice iz Jesenic. Če jih ni bilo iz neupravičenih razlogov, o čemer odloča komisija pri Odbojkarski zvezi Slovenije, se Kočevarkam obeta prva lahka zmaga. DdRKO MKOVaC Te!.. fax:o61/852-503. Reška Ha. Kočevie • REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA Zf? OSEBNA VOZILA ZASTAVA. FIAT, LADA. VW.SKODA. RENAULT • POPRAVILO VAŠEGA VOZILA OPRAVIMO HITRO. KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH NOGOMETNI KLUB KOČEVJE Kočevska članska ekipa je v tretjem kolu na tujem proti Cerknici zmagala 1:0 z golom Murna iz enajstmetrovke, v četrtem krogu pa je doma premagala še Borovnico s 4:0 z zadetki Muhiča, Kužnika in Fugine (2). V sredo so se kočevski nogometaši srečali še doma na povratni pokalni tekmi s Svobodo, z zaporednimi zmagami pa so se v III. regionalni ligi prebili na peto mesto. Mladinci so v Litiji igrali neodločeno 2:2, st. dečki pa so premagali Šmartno 3:1. BALINARSKI KLUB SODRAŽICA je v zadnjih dveh kolih zabeležil dve zmagi. V 12. krogu ; premagal doma Rakek z 12:4, v 13. krogu pa v gosteti Blagajano 4:12. To je bila prva zmaga Sodražanov r tujem, tako da so se z 9. mesta po 12. krogu prebili za nekaj mest bliže vrhu. KOŠARKARSKI KLUB SNEŽNIK nastopa v B moški košarkarski ligi - zahod. Pod vodstvom trenerja Dušana Henigmana so v I. krogu 21. septembra doma zasluženo premagali mlado moštvo Olipije Smelt z 96:90, čeprav so se ljubljanski favoriti v medijih pritoževali nad nesramnimi gostitelji. Resnica je po mnenju domačinov obratna, saj so zgago delali izključno ljubljanski igralci vključno s trenerjem in ob podpori sodnikov. Dušan Henigman trenira tudi kadetsko ekipo, ki nastopa v II. sloveski kadetski ligi. Mladi košarkarji so prvo zmago dosegli v tretjem krogu proti Krvavcu. TŠD KOSTEL je 14. septembra pripravilo že tradicionalno 4. Kostelsko kolesariado, ki se jo je udeležilo 24 tekmovalcev v dveh starostnih kategorijah. Zmagovalec Janez Hočevar iz Ljubljane je za vijugasti spust od Banja Loke do Potoka potreboval uro in dvajset minut, drugouvrščeni Hinko Butkovič iz Štalcerjev je zaostal za dve minuti, lanska udeleženca iz kolesarskega kluba Ribnica Jože Ilc in Franc Šilc na 3. oz. 4. mestu pa za okroglih dest minut. V kategoriji nad trideset let je bil najboljši domačin tretjeuvrščeni Janez Konečnik, kije dobil tudi priznanje za najstarejšega udeleženca dirke. POSEBNA PONUDBA: pri nas kupljene izpušne lonce montiramo BREZPLAČNO SPENGLAR # 3U I PINTAR ANDREJ s.p. SODRAŽICA, TEL./ FAX 866-588 ♦ izdelava, dostava in montaža žlebov vseh oblik in iz vseh materialov ♦ izdelava in montaža novih ostrešij ♦ adaptacija starejših ostrešij in streh ♦ pokrivanje streh z vsemi materiali ♦ pooblaščeni izvajalec za pokrivanje streh s TEGULO ♦ pooblaščen izvajalec za pokrivanje streh z ONDULINE kritino ♦ hidroizolacije ravnih streh in teras ♦ montaža strešnih oken ♦ montaža strelovodov - z meritvami ♦ izdelava in montaža vseh vrst snegobranov ♦ na zalogi visoko kvaliteten betonski strešink evropske kvalitete po zelo nizkih cenah NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO ♦ zastopamo in montiramo protivlomna in protipožarna vhodna vrata svetovno znanega proizvajalca BAUXST. Vrata so narejena po evropskih standardih, vendar cenejša kot klasična izvedba vrat domačih proizvajalcev! Pri izvedbi kompletnih krovskih in kleparskih del vam dimniško obrobo izvedemo brezplačno! vsak petek, soboto, nedeljo odojek na žarni po naročilu tudi med tednom -spečemo tudi jagenjčka!! ^POPESTRITE SI JEDILNIK Z JEDMI NA ŽARU! • odprto vsak dan od 12.00 do 24.00, ob sredah zaprto ELEKTROSERVIS t,9 25. map 1 IN MONTAŽA ScKjražica Tel.,fax 866-466 ♦ ELEKTROINSTALACIJE ♦ STROJNE INSTALACIJE ♦ STRELOVODNE INSTALACIJE ♦ REKLAMNI NAPISI ♦ MERITVE EK ELEKTROINSTALACIJ IN STRELOVODOV (pooblaščen od rep. elektroinšpektorata) ♦ SERVIS IN NASTAVITEV OLJNIH GORILCEV GOSTISCE Žlebič 15 a, tel. 861-373 Vam nudi: • izvrstne pizze • hrano po naročilu (polži,—.) • sadne kupe, palačinke, banana vrba, ledeno kavo Sprejemamo naročila za: • poročna kosila, slavnostne večerje, • peko odojka ali piščanca Winervald Rekreacija: • miza za biljard Odprto vsak dan od 8.00 do 23.00 VRBA cE» Si =2= 2! ___a ■ ■ ■ ■ ■ —* <=> ““ AVTOMA BANDELJ DAMJAN MAHOVNIK 2 KOČEVJE !»L/tasMl/E51*488 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL novo VGRAJUJEMO KLIMO! IZREDNO UGODEN PORSHE VOZILA NA ZALOGI: ♦ POLO 1.4, 3 vrata in 5 vrat, diesel (AVTO LETA 1996) ♦ GOLF RABBIT II. 1,4 bencin in diesel 5 in 3 vrata ♦ GOLF karavan TD ♦ VENTA 1,6 100 KM ♦ SHARAN GL ♦ KOMBI KMR 2,4 D 1+8 sed. UGODNOdurgon Krpan 1,9 TD CADDY diesel AKCIJSKA CENA: • PASSAT GL 1,6(100 KM) z vso opremo (klima, air bag, ABS...) • GOLF CABRIOLET -10% KVM/TETA /NTRAD/CW OPTIK JANEZ POZ,w Vrvarska 3, 61310 Ritfmča tel.: oei/aeo-se-4 Z nđš/m strokovn/m znanjem/n do/go/etn/m/ Izkušnjam/do kvalitetnega vida NAJUGODNEJŠE CENE Horehdjshlh ohvlrjev svetovno znanih proizvajalcev, dloptrljshlh stehe! vseh vrst POSEBNA PONUDBA Izjemno estetsha, najtanša, najlažja stehta svetovno priznane firme KARL ZEISS NUDIMO VAM ŠE: etuije, vrvice, lupe, tehočlne In hrpice ya vzdrževanje In čiščenje očal, tehočlne za vse vrste hontahtnlh leč SPREJEMAMO RECEPTE OKULISTA Popravila očal so brezplačna! Delovni čas: vdah dan od 9. do w., sobota zaprto ^----------- > ij^B NOVA ^ KOČEVJE d . . podjetje za gradbeništvo, trgovino in prevoze d.o.o. 0 zemeljska gradbena dela, prevozi, izkopi, 0 visoke gradnje 0 zaključna dela v gradbeništvu NOVO NA REŠKI C. 16 a: srevis za razrez, polaganje in robljenje talnih oblog TZO 74, Kočevje, tel.851-369, 863-627, fax853-673 QUALITY ) SERVIS - TRGOVINA - PRODAJA koles in rezervnih delov za kolesa in motorje TOMOS Del. čas: vsak dan od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure JANEZ PIRKER, Gorenjska c. 61, Ribnica tel. 061/860-345 SERVIS IN PRODAJA d.o.o. Gonge Lepovče 36, tel. 862-196, fax 862-186 Podjetje URBAN Servis in prodja -pooblaščeni serviser in prodajalec vozil ŠKODA obvešča, da omogoča testno vožnjo s Škodo felicij'' GLXi, 1,6 z Volkswagnovim motorjem, ABS-om, zračno blazino in samozatezovalnimi varnostnimi pasovi. Na zalogi: FELICIA 1.3 FELICIA kombi FELICIA pick up Pri nakupu vam podarijo in vgradijo avtoradio \ŠKODA - S TRADICIJO V PRIHODNOSTI^/ URBANOVA 6 Ribnica Tel.: 860 147 ZA BOLJ JASEN POGLED V PRIHODNOST se lahko naročite na pregled pri OKULISTU na tel. 861 "128, kjer vam tudi izdelamo očala na recept ali brez. V ponudbi imamo tudi etuije, spraje proti rosenju in še... Delovni čas: 8.00 -12.00 in 15.30 -18.30 sreda 8.00 -13.30 in 15.30 -18.30 sobota 9.00 -12.00 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 1996 Tßkarna, ki njam izpolni vsako željo Sr860-823, 860-809 , Poslovni sistem Mercator PC TRGOPROMET Kočevje Ljubljanska 18 d.d. IT MA :■ PROČ ii AJALN ■ r A lil ii« AKTUALNO moške pletenine 3.100 SIT bunde otroške od 5.200 SIT moške od 5.970 SIT ženske od 6.270 SIT flanelaste srajce od 1.400 SIT NA ZALOGI: • bombažne majice dolg rokav 1.452 SIT • velika izbira ženskih in moških nogavic • prehodni ženski hlačni in krilni kostimim ___________ A L v Restavraciji in Pivnici "Janez” © 3 vrste malic © kosila © ob sredah in petkih odojek © jedi po naročilu Roška cesta, Kočevje tel. 854-625,854-627 I