Narodna in univerzitetna knjižnica

v Ljubljani

0

00-0° 0® O® @ 0  O® 3° O® G° ©O'0C
K® 00 00 0® 00 GO 00 O0 ® © O O G O GG <-j  <
p  O® 00 00 OG O0 G0 £ O 0® 00 ©0 0©0G
po  G® ©0 0© O® GO G0 O® 0© ©0 e® ©00<

J 00 0® GO ©0 «0 00 00 ©0 0© 00 0®G® <
T;® 00 i>® ©0 G0 ©0 G® 00 0® ©0 G® ©0®(
00 0O O® 00 ©0 ®0 ©0 0® 0® ©0 0©@G(
G ©0 0® ®0 e® G® ©0 00 00 ©0 ©0 0® ©(

0O 0® 00 0® G® G0 00 00 ©0 ©0 0® 0® C
&)© ©© 0® •■© (•<© G© ©0 ©0 ©® ©0 0® ©0 GO
0 ® ®0  0 ® ®0  0 ® 0 ® 00  ©O  ©0  ©0  00  00  0
O G® 3® ©0 ©0 ©0 0© ©© O® 0® ©0 ©0 00
30 ©0 ©0 G© ©G 0® 0® ©0 ©0 ©O 0® £© 0
0 00 00 0® 00 0® ©G ©0 0® G® 00 00 00
®0 O® G® ©0 0® 00 ©0 00 ©0 0® ©0 GG 0
0 ©0 00 ©0 0® 00 ®0 0® 0® 00 0® 00 ©G
G® 0© 0© ©C ©0 ©© ©G ®0 ©0 G® 0G £ © >'•
D  0® G® ©0 ®& 0® 0® 0® 00 ®0 ®0 ©£00
©0 ©0 G® ®0 00 G® 0® 0® ©G ©G 0® £© G
0 ©0 00 00 00 ©G ©0 00 ©0 0® G® G® GG
G® 00 ©0,00 ©0 ©0 ®0 ©G 0® 00 G 0 £® G
S ©0 00 ®G 0® 0® 0® 0® ®0 0® G® GG 00
00 0® 00 00 ©0 0® 0® 00 0® ©0 00 G® G
p O® 0X5 0® 00' ©0 ©0 ©0 ©0 ®G G® GG 00

Ep© o® e® ®0  c® e® g©  ©e ©g  o©,®© g® ®

0G ©0 O® G® ©0) ©0 0® ©0 ©0 0 0 0® 00
»0 0® ©0 ©0 0® ©0 G© ®0 G0 00 G® G® ®
0® 0® 0® ®0 00 0® ©0 £© 00 00 00 ®0
10 0® 00 ©0 0® ©©,' 00,0© 00 0® 00 0® O
O® ®0 ©0 ©0 00 ©0 0® ©0 ©0 G® 0® 0®
0© ©0 0® G® ©0 0® 0® ®0 00 ®0 ©G O)
O® 0® 0X5 0® 0® G© ®0 G® ©0 G® 0© ©®
'O  0® ©0 ®0 ©0 G® ©G 0® 0 © G0 ©G ®<5 ©

GO GG GG GG ©0'

O © O © ;  G G Q O o O © G o © 'O © G G o O
^‘00 ©G qG  o© 0G qG 00 00 qG 00 Q«
5 c  v © G G O G C G C G C 0 O © G 0 © O G © O
DG 30 0GOGC' 0C © © 0 G © G © © G © ©

) © © © © ©0 © G G © © © g © © 0 © © G (•  ©
)© © © 0® © G. Q GG © 0 © © © G ©© ©O ©
>0® ©00.000X0® G©0©.© ©G 0O® ©

) © © ©,© © G © © G © G © © © © © © G © G ©

! 0  © © © ©0  00  © e G 0  © © Q  0  © © 0  © o
) 0 © 0 © 0 0©©©G©©000G©®©GO
1  © © © © © © © © © © © © G® 3 G © ©GG' 0
© 0® © © © © © G G © © © G 0 © © © © G G
G® 0 ^© 0 ©G 000 © 00 O©eGOG 0
© ©0 ©G ©G ©G © © © © © © ©0 G 0 © ©
0 © © © G © G © G © © © © © © G 0 © G G G

G G © © © G © G G G G © G © ©G © 0 © f- 0

©GG® © © 0 G © © © © © © © © © © © G ©
® GGGG©0©0©GG0©0G©G0®0-
© G © © © © G G © 0 ® © © G © © G © © © *

3 G © © © © G ® G G G © G © G © ^ © C © G*
00 00 00/ ©G G © 0 ® C © C © © C 0. G

3 GG ©G 0® © © G © G © © G © G ’ G G O
3® G® G® G © ©G © 0 © G ©G C O G © G.
v  ©© ©G © © G® ©G G © ( 0  OG .v© G0>
i/0 C*. G 0® ©0 0© G © '“G G© ©Q ©G ©
§©© G® ©0 © © 0® 0 © G Q' G G 00 O ©
l(L>  00 ©0 ©0 ©0 0® 00 GG
D ©0 G® © © G® © © 3 © G G G 0 . _

D 0  00 G® ©© G® G® GG GG ©O ©0 0
> G® G® 00'G© ©G G®. ©0  GG O-G 0.0
'>© GG ©© G© ©G ©G G© G© ©G ©0  G.
;’00  G®  ©© G®  G® ©G ©G ©O ©0©0'
>© ©G O® G® ©G ©0  00 0  0  Go O'o o *

Or.N r '  " ^

1  (v ©O ©
GO ©O

c/frT77#S

/ 777 /

{z'

\

}

**. -v

iSVETHIKOV.

' ' '/
A -j

,S p i f a  1

FRANZ V E R I T I.

ZHETERTE BUKVE,

drusiga nalija.

V’ naiif teh bukev fo miloftljivi Firfht
GO t SPOD GO.SPOD

AIh<M©

LJUBLJANSKI v SHKOF,
pet in dvajftiga fvezhana i83i dovolili*

V’ LJUBLJANI

JN a t if nil J o s h ef B l a s h i k.

Na prodaj per Janesu Klemensu,  bukvovcsu.

18  3  1 »

44888

Blagor mertvim, kteri v’ Gofpodu umerjo; od sdaj
she, rezhe Duh, naj pozhivajood fvojiga truda,
sakaj njih dela gredo sa njimi. ( Skriv. rasod. f.
Jan. 14, i 3 .

K o

, , , ,\ , .

s o p e r f k.

I. dan kosoperfka.

t Sveti Remigi fhkof.

4 Sveti Remigi je flovezh v’ katolfhki zerkvi,
vpervizh savoljo fofebniga shivljenja, vdru-
gizh ker je bil duhovni ozhe mogozhniga kra¬
lja in veliziga naroda. Bil je od imenitnih in
bogabojezhih ftarfhev rojen na Franzofkim
okoli leta 338. Njegov ozhe Emili in njegova
mati Zilinja fta ga vedno opominjevala, de
naj Boga ljubi, in mu svefto flushi. Ufmilje-
ni Bog je otroka Remigja f’ Tvojo gnado na¬
polnil, mu dal nedolshnoft ohraniti, in v’ do¬
brim rafti. Njegovo nedolshno šhivljenje je
vlim fvetilo. Le 22  let ftar je bil od du-
bovfhine in vernih veliziga mefta Remsa Thkof
isvoljen. Preftrafhil Te je tiga, in Te branil s’
vfo mozhjo; pa njegova ponishnoft je The bolj
preprizhala, de je fhkofiftva vreden. Shegnan
je bil okoli leta 36o. Ozhitno Te je vidilo, de
je bilo od Boga njegovo isvoljenje. 4 S. Remi-

— 4 —

gi, alko ravno mlad, je bil poln ponishiiofti,

1 ju besni, poterpeshl jivofti, modrofti in vfiga,
bar naftopnik apolteljnov potrebuje. t S. fhkof
Venanzi Fortunat, pilar njegoviga shivljenja,
pravi : „,S. Reniigi je bil poln velike ponish-

nofti in gorezhe ljubesni 5 molitev in premifh-
Ijevanje je bilo njegovo shivljenje in njegov
vfakdanji kruh; tudi je s’ vednim pokorjenjem
fvoje telo deva! pod poftavo.“ Bil je ozhe
ubogih, krotak s’ vfimi, in fvojo zhedo je pa-
fel f’ zhiftimi nauki, ktere je pervi dopolno-
val. Gofpod Bog je fvojiga sveftiga flushab-
nika vifoko povifbal, in mu dal velike zhu-
deshe delati. Osdravljal je bolnike, isganjal
hudizhe, tudi mertve obudoval. Savo]jo tih
zhudeshev fo ga vifoko zhallili; on pa fe je
per Bogu in ljudeh zhedaije bolj ponisheval,
ker je vedil, de gre le Bogu vfa hvala.

Kor je f. fhkofa Remigja nar bolj flave-
zbiga fiorilo, je to, de je Bog po njem fpre-
obernil mogozhniga kralja Klodoveja in nje¬
govo Ijudftvo. Vef Franzofki narod je malike
molil, in je shivel v’ fmertni nevednofti pravi-
ga Boga. Franzosje fo is Nemfhkiga perder-
li v’ deshelo, ktera fe sdaj po njih imenuje;
fo Rimljane, gofpodovavze deshele, prema¬
govali , in fe zhedaije bolj rasfhirjali. Kralj
Klodovej, defiravno malikovaviz , ni fovrashil
kriltjanov, in je bogabojezho Klotildo sa fv r o-
jo sheno vsel. Ta verna in poboshna kralji-
za ga je perljudno in modro nagovarjala, de
^naj v’ praviga Boga veruje. Kralj jo je rad

poflufhal , in ji obetal malike sapufliti; ven-
der je fvojc fpreobernjenje odlafhal. ( Sila
v’ vojfki je l)ila od Roga isvoljena perlosh-
nok ga fpreoberniti. It ral j, od mogozhnih
fovrashnikov fkoraj premagan, je s’ upnim fer-
zam v’ vfigamogozhniga Boga bližal, in ga pro¬
fil , de naj mu pomaga. Bil je uflifhan; fer-
zlmo je Roje fovrashnike premagal, in is hva-
leshnolli pravimu Bogu fe podvergel. Boga-
bojezha kraljiza IUolilda je bila filno vcfcla.
Poklizala je f. fhbofa Remigja, de bi uzhil
kralja in njegovo ljudflvo. Kralj ie je rad dal
uzhiti ; je tudi prijasno nagovarjal pervake
fvojiga kraljeftva , de naj v’ pravica Boga ve¬
rujejo. Ti fo fe mu krotko vdali. t S. fbkof
Remigi in drugi duhovni fo kralja in druge
fkerbno uzhili, in gorezhe Boga profili, de
bi fe refnizhno fpreobernili. Kralj in tri tav-
slienl nar imentnifhih fe jih je fpreobernilo.
Ti fo bili o boshizbi leta 496 v’ veliki zerkvi
ozhitno kerfheni. Kralj je bil pred vfimi dru-
simi kerfhen. ,S. fbkof mu je rekel: „0  kralj!
ponishaj fe pod vfigamogozhno roko boshjo;
foshgaj malike, ktere fi zhallil , in moli edino
praviga Boga. s<  Tiki vefeli dan je bila tudi
kraljeva feftra Albofleda kerfhena, Ta je pot¬
lej Bogu obljubila v’ vedni zhikoki shiveti;
pa ni dolgo shivela, ene dni po prejetim ker-
ftu je v’ Gofpodu safpala, Kralj je tudi dru¬
go feliro imel , Larstildo; ta je bila krivover¬
na, pa ozhitno fe je krivoverkvu odpovedala,
in je potlej ftanovitna oliala v’ fveti katolfhki

6

veri. Vfi fo bili vefeli te velike milofti bo-
shje; fhkof, kralj, kraljiza in vfi fo Boga vi-
foko hvalili. Kralj in drugi fo f. fhkofu dra¬
ge darove dali; on pa je vfe to ubogim in
potrebnim zerkvam rasdal , kar je vlim do-
padlo, ker fo vidili, de jim ne is lakomnih
shelj, ampak is zhifte ljubesni pravo vero
osnanuje.

^S. Remigi je potlej neutrudama delal,
in fkerbel vef Franzofki narod fpreoberniti,
in ga v’ veri ftanovitniga obraniti. Tudi fi je
slo persadeval krivoverze fpreoberniti, kte-
rih je bilo veliko na Franzofkim. Smed tih
je bil napuhnjen krivoveriz, kteri je lashnji-
vo uzhil, de Jesuf Kriftuf ni pravi Bog. Ta
je nalafh fbel pred f. Remigja, in fe je s’ njim
prepiral vprizbo veliko ljudi. t S. fhkof je sdih-
nil v’ Boga, in ga profil, de naj prevsetnimu
krivoverzu rasfvetljenje da. Po tej kratki, pa
gorezhi molitvi mu je od te kalolfhke refnize
ravno govoril, bres vfe nepotrebne uzhenofti.
Prevsetni krivoveriz fe je sazhel trefti, je pred
f. fhkofa ponishno pokleknil, in to katolfhko
refnizo prizhal. Vfi prizhujozhi fo fposnali,
de je njegovo naglo fpreobernjenje fofeben zhu-
desh gnade bosbje, kteriga mu je f. Remigi
fprofil, in fo ufmiljeniga Boga hvalili. Bog je li¬
ga f. fhkofa dolgo puftil na fvetu v’ prid veli-
ziga naroda: gfilet je shivel, 74 let je  bil fhkof,
in i 3 . dan profenza okoli leta 433  je umeri,
Zerkev obhaja sato pervi dan kosoperfka nje¬
gov fpomin, ker je bilo ravno ta dan njegovo

fvcto truplo neftrohljivo najdeno, in prenefeno
v’ zerkev njegoviga imena v’ letu 85 2.

Nauk.

Ne sanizhevali boshjiga pokliza.

£ Sveti Remigi je bil boshjimu poklizu ali
gnadi smiraj pokoren , je od mladofli do sad-
nje ure Bogu svefto flushil, in tudi gorezhe
fkerbel sa svelizhanje blishniga. Tudi kralj
Klodovej in njegovi podloshni fo bili boshji¬
mu poklizu pokorni, fo malike sapuftili, in
edino praviga Boga molili. Blagor njim, in
blagor vfim, kteri fo boshji gnadi pokorni;
gorje pa tiftirn, kteri Duhu gnade nezhaji
delajo.  ITeb. 10, 29.

Kdor fe ufmiljenimu poklizu boshjimu fta-
vi, sanizhuje Boga. Dar gnade je fofebni in
nar potrebnifhi dar, kteri ga nihzhe ne more
saflushiti; Bog ga is šgoli ufmiljenja daje. Sa-
to je velika hudobija in grefhna nehvaleshnofl:
sanizhevati gnado boshjo, bres ktere ni mo-
gozhe v’ nebefa priti. O kriftjan! pomifli,
kteri bolnik fe brani sdravja, kteri ubosbiz
fe brani daru, 'kteri jetnik fe brani refhenja?
Neumnifhi bi ti bil, ako bi sanizheval gnado,
bres ktere bofh vekomaj nefrezben. Ne po-
flufhaj hudizha, fvojiga neufmiljeniga fovrash-
nika, tudi ne fvojiga hudiga poshelenja. Bog
te klizbe k’ fvoji flushbi, in sa tvoje majhno
terpljenje ti bo dal vezhno svelizhanje; hu-

8

dizh in tvoje hudo poshelenje te vodita v’ vezh-
no pogubljenje. Kteriga bofh poflufhal, fvo^
jiga dobriga Ozheta, ali fvojiga hudiga fovrash-
»ika? Ne bodi Bogu nehvaleshen, in febi ne-
ufmiljen; temuzh vdaj fe gnadi boshji, in flu-
shi svcfto Bogu. 4 S. Pavl proti tebe jn vfe le¬
po rekozh : ,,Kaj opominjam, de gnade bos li¬
je sajtonj ne prejemajte .“ II, Kor. 6, i.

Zhe fe boshjimu poklizu nebvaleshno da^
vifh, bofh morebiti sapufhen. Premifli, she
perva gnada, prejeta per f. kerftu, je bila fo-.
fekna nesaflushena milod: ufmiljeni Bog ni
jenjal ti pomagati, in gnade dajati; zelo v’
tvojih grehih te ni sapudil, temuzh vabil, kli-
zal in pomagal ti je fpokoriti fe. Doklej te
bo fhe klizal, doklej ti bo fhe fvojo gnado
dajal? Zhe ti, nehvaleshni hiapez, sanizhu-
jefh glaf in gnado fvojiga Gofpoda, bofh mo-»
rebiti terdovratnimu Jerusalemu enak, kteri-
mu je Jesuf rekel: Rasdjali bodo tebe in tvo¬
je otroke  u’ tebi, ker niji Jposnal zliafa bosh-
jiga obifkanja. u  Luk, 19, 26. Boshje sapu-
fhenje je nar huji fhtrafniga: vojfka, lakota,
kuga, in kar je na fvetu taziga, le telo poko¬
ri, in to samorefh v’ prid fvoje dufhe obra-
zhali; sapufhenje boshje pa je ravna pot v’
vezhno pogubljenje. Zhlovek, od Boga sa¬
pufhen, je v’ temoti, v’ golufnim miru,, in
fe pogubi; je tudi v’ grehih vefel, in le v’
peklu bo shaloval. Kar je Bog terdovratnim Ju¬
dam rekel, je vfaki terdovratni dufhi rezhe-
110: ,,Moje Ijudjivo ni mojiga glaju pojlu-

Jhalo  ; salo jun jih sheljam njih Jerza sdai
oni bodo po jvoji volji shiveli Pf. 80, 12,
i 3 . Snamnja boshjiga sapufhenja fe nad nek-
terimi ozhitno vidijo. t Se vefele v’ fvojih hu¬
dobijah , fe fmejajo, sanizhujejo bogabojezhe,
in fe f’ fvojimi grehi hvalijo. Dokler -fo fhe
manji grefhniki bili, jih je veft pekla, fo fe
bali; sdaj pa ne , ker fo v’ globozhino grehov
padli. V’ nevarnofti vezhne fmerti fo, vender
mirno fpe ko nepokorni Jona. Pravizhni flu-
shijo Bogu P trepetam , hudobni flushijo hu-
dizhu s’ mirnim in vefelim ferzam. Boshja
befeda prizhuje: ,,Hudobnesh , hader v' glo -

bozhino grehov pride, sanizhiije Prip. 18, 3 .

O kerfhanfka dufha! nikoli ne posabi, de
sanizhevanje boshje gnade saflushi sapufbenje.
Prerok Isaija v’ priliki nerodovitniga vinogra¬
da tako govori v’ Gofpodovim imenu: ,,Sdaj
bom pokašal, kaj bom jvojimu vinogradu Jto-
ril 1 poderl bom njegovo kamnalo ograjo , de
bo potaptdn ; ne bo ne obresan , ne okopan,
in robidje in ternje bo v ’ njem rajilo ; obla-
kam bom prepovedal na nj deshiti .“ Isaija 5 ,
4  — 6. Ta sapufheni vinograd je podoba sa-
pufhene dufhe. Ne sanizhuj gnade, ktero je
Jesuf f’ fmertnimi bolezhinami saflushil. Ni
Gofpod tebe, ampak ti fi njega potreben, kli-
zhe te, ker je ufmiljen; zbe ga ne poflu-
fhafh, bofh nefrezhen vekomaj. Tudi f. A v-*
gufhtin te opominja : ,,Zhafa boshje milojii
ne pujti bres pokore pretežki; sakaj potlej ne
bo milojii.^  Ponisljuj fe, in prod :

- 10  -

Molitev.

O Jesuf! nifim vreden tvojiga ufmiljenja,
ampak sapufhenja in pogubljenja. She pervi
greh mi je saflushil pekel, pa ti fi mi ga per
f. kerftu dobrotljivo odpubil. Po tej veliki mi¬
lobi fim fvoje grehe nehvaleshno ponavljal;
to mi je huji obfojenje saflushilo : vcnder ni¬
ti jenjal mi dober biti; li me sgubljene ovze,
o nar bolji pabir, f’ fvojo gnado ifkal. Gro¬
sa me je, zhe le pomiflim fvojo grefhno ne-
hvalesbnoft in hudobno terdobo, Vfe dobro¬
te tim v’ tvoji zerkvi vshival, in vfe perpo-
mozbke imel fvojo dufho svelizhati; pa ko na-
lafh fim tvoji nefkonzhni milobi nafproti de¬
lal. O Gofpod! kakofhna bo s’ menoj? Po¬
gubljenja fim vreden, fposnam; vender fbe
upam v’ tvojo nefkonzhno milob, zhe fe ref-
nizhno fpokorim, in ti svebo flushim. Ne sa-
pubi me nevredniga grefhnika; daj mi gna¬
do pokore in banovitnofti na profhnje fvojiga
pokorniga flushabnika f. Remigja. Ti ti po
njem vef Franzofki narod fpreobernil; do¬
brotljivo poflufhaj in uflifhi moje profhnje,
de per tebi milob najdem. Amen.

11

II. dan kosoperfka.

t Sveia Tajda , fpokorna grefhniza.

t Oveta Tajda je IVetniza, defiravno je bila po¬
prej velika grefhniza. Dofegla je milob, ker
jfe je f’ pomozhjo gnade refnizhno fpokorila,
in je v’ pokori banovitna obala. Shivela je v’
Egiptu v’ zhetcrtim veku ali boletji; ne ve fe
pa mebo njeniga prebivanja, tudi ne ime nje¬
nih barfhev. Tajda je bila od fvoje hudobne
matere pohujfhana, ali vfaj pufhena v’ obla-
bi fvoje hude volje; toraj fe ni zhudili, zhe
je shivela po fpazheni natori. Bila je filno le¬
pa, in sraven tega predersna; ni ji bilo kaj
boshjiga mar;  Boga je le po imenu posnala;
vedila je fizer, de fo nebefa in pekel, in de
dufha ne umerje, pa flabi sgledje drusih,
mladob, fkufhnjave in hude perloshnofti fo
te rasodete refnize v’ njej sadufhile. Ni bila
bersh vfa hudobna; is napuha le je fkerbela
lepotizhifi fe; s’ mladimi fvojiga fpola fe je le
od flabih rezhi pogovarjala; prijasna je bi¬
la s’ vfimi, in tako je naletela v’ nabave, kte-
rih je fvet poln. Njena prevsetna nofha, neum¬
ni fmeh, prijasno oblizhje in medene befe-
de fo rasodevale flabob njeniga ferza , in nje¬
no dufho napravile v’ velike grehe; lih fe je
pervadila, fe jih ni framovala, je pobala ozhit-
na grefhniza, in bi bila v’ njih umerla, ako

12

l>i je Bog ne bil f’ Tvojo mogozhno gnado re
fhil.

Ne delezh od grefhne Tajde je bil boga-
bojeeh pufhavnik in velik flushabnik hoshji ,
PaTnuzi ]>o imenu. Ta je veliko hudiga od
nje flifhal; je bil shaloften, in je njeniga fpre-
obernjenja is ferza profil Boga. PaTnuzi, od
Boga isvoljen in rasfvetljen , je fklenil do nje
iti. V’ deshelfko oblazbilo Te je preoblekel,
in Tliel. Prijasno ga je Tprejela , kakor je bila
navajena, ker ni vedila, kako velik boshji
prijatel de je. Kader lia bila Tama , ji je pu-
Thavnik PaTnuzi neisrezheno gorezbe govoril
od njene velike hudobije in od ItraThne nevar-
nofti njene greThne duThe. GreThna Tajda,
ko od nagle ftrele preftraThena, in od hosbje
gnade oniezhena, je bersh pokleknila, slo
shalovala, obljubila Tvoje shivljenje poboljfha-
ti, in vTe delati, kar koli ji bo sapovedal.
Boshji Tlushabnik PaTnuzi ji je v’ GoTpodovim
imenu sapovedal vTe hude perloshnoki bersh
opuftiti, in v’ kratkim iti sa njim v’ puThavoj,
de hi v’ vedni pokori shivela, Bogabojezhi
PaTnuzi Te je veTel vernil v’ Tvojo puThavo, in
je Boga profil, de naj greThne Tajde nikar ne
sapufti. Tajda je vTe Tvoje s’ grehi perdoblje-
no blago v’ Tredo mefta sneTla, in ondi v’ snam-
nje Tvojiga reTnizhniga Tpreobernjenja vprizho
veliko ljudi in Tvojih Tlabih prijatlov Toshgala.
Pravizhno je bilo to. Kdor ji je is gerdiga
konza kaj dal, ni bil vreden povern jen ja. To
ubosim dali, bi bilo Tlabim ljudem isgovor

grefhiti; farna ni fmela obdershati : tedaj je
foshgala v’ fredi metla, de bi f’ tim fkasala
fvojo shaloft, in dano pohujfhanje po mozhi
popravila. —

Tajda, vfa fkefana in v’ dobrim fklepu
llanovitna, je hitela sa Tvojim dobrim ozlietam
v’ pufhavo. V’ klofhter bogabojezhih shen-
fkih jo je djal, in v’ majhno zhumnato saperl
rekozh: ,,Tukaj bodi v’ folsah in pokorjenji

do fmerti.“ Vprafhala ga je: „Ozhe! kako

bom molila, in profila Boga odpufhenja ?‘ £  Ji
je odgovoril : „Ker niti vredna imenovali Bo

ga 3 vedno moli rekozh: O moj ftvarnik, u-
fmili Te me grefhnize!‘ £  Tajda je bila tri leta
Tama saperta, je vedno premifhljevala, mo¬
lila, jokala, in Te pokorila. Ta fpokorna grefh-
niza Te je bogabojezhimu Pafnuzju tako fmili-
la, de je f. Anlonja pufhavnika vprafhat fhel,
ali je upati , de bi ji bil Bog odputlil. 4 S. An¬
toni in njegovi uzhenzi To vfo nozh molili, in
profili Boga, de bi jim rasodel, ali To Tajdi
grehi odpufheni. t S. Antoni je odgovor pre¬
jel: „Tajdi To vfi grehi odpufheni, in bo v’

nebelih zhaftit fedesh prejela.“ Bogabojezhi
Pafnuzi Te je bersb vernil, je fhel k’ f. Tajdi,
in ji rekel: Pojdi is te zhumnate, in bodi po-
fihmal v’ drushbi nun tiga klofbtra.“ Komaj
jo je pregovoril, de je is jezhe fhla. Potlej jo
je vprafhal : „Tajda! kaj li v’ treh letih borila
dobriga ? £t  Mu je odgovorila: „Ozhel vedno tim
premifhljevala fvoje velike grehe in rasodete
refnize, vedno jokala, in profila Boga odpu-

— i4 —

fhenja . 44  Pafnuzi ji je rekel: „Saupaj, tvoji

grehi fo ti odpufheni . 44  t Spokorna Tajda je
fhe dve leti v’ pokorjenji shivela, in fhla v’
nebefa vezhniga plazhila vshivat, ktero do¬
brotljivi Bog fpokornim grefhnikam daje.

Nauk.

Zhlovek je od natorne jJabojli napeljevati  o’
nezhijtojt •

Popifovanje shivljenja grefhne Tajde sa-
dofti dopoveduje, kako je nezhutno prifhla v’
saderge hudizheve, v’ naftavo hudobnih, v’
nezhiftoft. Nizh taziga ni v’ sazhetku shelela,
pa natorna flaboft in hude perloshnofti fo k ma¬
lo nezhiftoft obrodile. IVe le ona farna, am¬
pak veliko jih je nefrezhnih, ker premalo fpo-
snajo fvoje nevarne fpazhenofti, in fe jih pre¬
malo varujejo.

VTak zhlovek ima v’ febi sazhetik rfiga hu-
diga, slafti pa nezhiftofti; sraven tiga tudi po-
bujfhanje in perloshnofti, ktere v’ nezhiftoft
napeljujejo. She otrok flifhi govoriti, ali ve
flabo, neframno , nezhifto, ker ni malo odra-
fhenih, shlabudraftih in flabih; tudi vidi lah¬
ko, kar ga uzhi nezhiftofti. t Slabo feme, ki
ga je fovrashnik perfejal v’ fpazheno semljo
fiabe natore, obroduje flabi fad nezhiftofti.
Otrozi is pomankanja praviga raslozhka in
prave modrofti, ali is pomankanja kerfhan-
fkiga poduzhenja, is natorne flabofti in fpa-

zhenofti eden drusiga lahko pohujfhajo. Zhe
nifo tolikaj hudobni, vfaj ohranijo in premifh-
ljujejo v’ ferzu te nevarne fkrivnofti, in fe per-
pravljajo v’ nezhiftoft.

Kader je fant ali deklizh she v’ nevarnih
letih, fe sazhenja is fkrivniga napuha nizhe-
merno lepotizhiti. Potlej nafituje is ljuhesni
do drusiga fpola fvoje ozhi s’ gledanjem, fvo-
je ufhefa f’ poflufhanjem, fvoje ferze s’ rado-
vednoftjo in premifhljevanjem nevarniga. t She
rasloshno ne ve vliga, ve le v’ fkrivnofti; pa
flaba drushba, med ktero hodi, in pohujfha-
nje, kteriga fe ne varuje, mu pomaga vfe hu¬
dobije svediti, ( Serze fe nezhutno sapeljuje,
in f’ ftrupam napolnuje; potlej lese v’ velike
grehe. Nar poprej fe meni f’ fvojim fpolam ,
in sve veliko hudiga: framoshljivoft in Arah
boshji pefha, telo rasodeva fvojo flaboft, in
dufha she flaba nima mozhi, dovoli v’ hude
shelje, in potlej v’ djanfke grehe. Zhlovek,
zhe ravno fpazhen, fhe nekoliko raslozhi do¬
bro od hudiga; veft mu ozhita, poshelenje ga
isgovarja; fe boji in upa; ne ve kaj ftoriti,
ali bi fe tega fpovedniku fpovedal, ali ne, in
fe v’ veliki nevarnofti snajde, ker ima dofti fo-
vrashnikov, boshjiga ftrahu pa malo. Tak she
fpriden zhlovek ifhe pohujfhanja, in ga po-
vfod najde. Kamor fe oberne, flifhi gerdo go¬
vorjenje , vidi norofti, neframnoft in dofti ta-
ziga, kar ga predersniga dela.

Kader fe fant ali deklizh pred nar fvetej-
fhim Bogam ne framuje, mu le natorna fra-

—- i6 —

inoshljivoft brani biti drusih fkufhnjaviz. Le s

natorna framoshljivoft pa sda premalo, slafti ba- 1

der pride v’ flabo drushbo, ali dobi hudo per- <

loslinoft, ali upa, de ne bo nihzhe njegove <

oftudnofti svedil. V’ hudi perloshnofti fe po- J

shelenje vnema, lahko posabi Boga, dufho, i

fodbo, vezhnoft, in grefhi. V’ sazhctku fe )

varuje, ker li nakopava framoto per ljudeh ; J

potlej fe tudi tiga malo boji. Kader je zhlo- j

vek tako delezh v’ hudobijo prifhel, fe teshko i

poboljfha. 4 Svojo flaboft smiraj feboj nofi*
dufho ima vfo omamljeno, in telo vfe rasva-
jeno; ljudje fo flabi, prijatii nadleshni, per-
loshnofti povfod, in navade mozhneji: toraj i

je poboljfhanje tazih slo teshko.

O kerfhanfki zhlovek! varuj fe nežhifto-
Iti, in vfiga, kar v’ nezhiltolt napeljuje, de
ne bofh savoljo flabofli fvojiga telefa dufhe in
telefa pogubil na vekomaj. Zbe te natorna fla¬
boft premaga, hiti fpokoriti fe, in sbivi var-
nifhi. 4 Sofebno ti perporozhim modriga fpo-
vednika isvoliti fi. Njemu rasodevaj vfo fvo-
jo flaboft, in pokoren mu bodi, de fe oftud-
ne gobe varujefh, ali jo odpravifh.

Molitev .

Ozhe nebefbki! glej s’ ozhmi fvoje ne*
fkonzhne rnilofti mene in vfe Adamove otroke,
in varuj naf v’ nezhiftoft dovoliti, ktera je tvo- 1
jim fveiim ozhem neisrezheno oftudna. VG
fmo flabi, tode jeft lim flabfhi od vlih dru-

— ' 1 7  —

sih, kakor mi shaloftna fkufhnja prizhuje. Po*
magaj mi zhiito shireti, kakor fe boshjimu
otroku Spodobi, in flvari v’ meni zhiifo ferze,
de ti bo prijetno prebivalifhe. 0  Jesuf Kri*
ftuf, ki fi zhlovefhko natoro pofvetil, in po*
vifhal! daj mi vfe nezhifte fkufhnjave ferzh*
no premagati, de bom tvoj fpodobni ud. O
f. Duh; osdravi mojo bolno dufho in moje
rasujsdano telo f* fvojo vligamogozhno gnado,
de ti dopadem, in v’ meni prebivafh. O
prezhifta deviza Marija! Iprbfi mi po Jesufu
pravo pokoro in zhiftoft, do ktere imafh veli¬
ko dopadenje. O f. Tajda, ki fi od ufmiljeni*
ga Boga odpufhenje in svelizhanje dofegla!
fprofi mi enako miloft, de ga v’ tvoji drushbi
hvalim vekomaj. Amen.

III.  dan kosoperfka,

fiveti Gerard minili.

£ Sveti Gerard je bil rojen v’ Brabantu bliso
meda Namur okoli leta 890, Bil je vifoke
shlahte, pa imenitnifhi je savoljo refnizhne fve-
tolti. Bog mu je fofebno gnado dal, ga obra¬
nil nedolshniga, in ga boril veliziga fvelnika.
Njegovi Itarfhi fo ga dali v’ flushbo mogozh*
niga knesa Berengai-ja. Ta ga je ljubil, in
ftoril per vojfhakih povelivza in fvojiga fve-
IV, 2

i8

tovavza, Gerard, vifoko povifhan, je oftal po-
nishen, krotak in perljuden. t S. ATartina li
je fvojiga pomozhnika isvolil, po njegovim
sgledu je shivel, in Bogu flushil. Bogat je
bil, pa ponishno fe je nolil; v’ pokorjenji je
shivel, in ubosim obilno pomagal. Per vojfk-
nih trumah ni bilo malo kvartavzov, napuh-
neshev , pijanzov in rasujsdanzov 5 on pa je
le v’ Jesufa in njegove fvetnike gledal, in po
njih shivel. Ta bogabojezhi vojfhak je vedno
molil; zhe je bil od potrebnih opravil sader-
shan, je molil f’ zhiflo miflijo in f’ poler-
peshljivoftjo. Kader je samogel doma ali v’
zerkvi molili, je ponishno in vef samaknjen
molil. Zhe je bil od fvojih opravil sadershan,
je sdihoval rekozh: „0 kako fo frezhni tihi,

kterih fofebno opravilo je nozh in dan moliti
in hvaliti Boga!“ Okoli leta 918 je lepo zerkev
ondi bliso poftavil, in duhovne f’ fvojim ofker-
bel, de bi Boga ozhitno hvalili, in sa njegovo
dufho molili.

t S. Gerard je bil od fvojiga gofpoda, kne-
sa Berengarja, savoljo fofehniga opravila po-
flan v’ Pariš. Ko je bil v’ to mefto prifhel, je
fhel v’ klofhter f. Dionisja prebivat is konza
fvete nauke poflufhati, in v’ famoti pofvezhe-
vati fe. ^Samota mu je zhedalje bolj dopad-
la, in obljubil je Bogu, kakor hitro bo mozh,
odpovedati fe nepokojnimu fvetu, in v’ klo¬
fhter nasaj priti, in vfe dni fvojiga slavljenja
Bogu flushiti. To fvojo obljubo je miniham
rasodel, pa mu nifo nizh verjeli. Ko je bil

— l 9  —

Tvoje narozhilo opravil, je vefel fhel Tvojimu
gofpodu to povedat. Po tim ga je profil pla-
zhila Tvoje sveilobe, perpufhenja namrezh v’
kloThter iti, de bi ondi ponishnimu Jesufu v’
ponishnofti shivel. Knes Berengari Te ni mo¬
gel nad to neprevideno proThnjo prezhuditi,
in je bil slo shaloften Tvojiga sveftiga Tlushab-
nika sgubiti; vender mu je dal perpufhenje,
ker Te ni hotel boshji volji ftaviti.

4 S. Gerard je po prejetim perpuThenji hi¬
tel v’ Pariš v’ kloThter T. Dionisja, in je minihe
profil, de naj ga v’ Tvojo drushbo vsamejo. Mi-
nihi To bili njegoviga prihoda sloveTeli, in To
is tiga fposnali njegovo Itanovitno voljo; ven¬
der To ga po ukasu Tvojiga duhovniga ozheta,
T. Benedikta, dolgo TkuThali. Ko majhen otrok
Te je dal voditi, in je bil Tvojim oblaftnikam
v’ vfim pokoren. Defiravno je bil viToziga fta-
nu, fe ni poprej uzhil brati, ker Te ob njego¬
vim zhaTu deshelfki nifo nizh uzhili. Ni ga
bilo Tram potlej med majhnimi otrozi uzhiti
Te. Po tim je neprenehama bral T. pifmo in
ozhake. Ko poprej per vojfhakih ni Boga po-
sabil, temuzh mu je svefto Tlushil; je veliko
loshej v’ klofhtru delezh od Thumezhiga Tveta
boshjo voljo dopolnoval. Ko To oblaTtniki vi-
dili njegovo refnizhno poboshnofl:, To ga per-
morali, de je od ThkoTa Teodulfa Thtiri male
shegne, potlej petiga in Thelliga prejel. Po
tim To mu sapovedali perpravljati Te tudi maTh-
nikovo poTvezhenje prejeti. To saTliThati* je
f’ folsami ponishno profil, de bi mu pel let

20

odloga dali perpravljati fe. Dovolili fo mu,
in le po tim pretezhenim zhafu je bil shegnan.
Boshja previdnoft ga je po njegovih oblallnikih
povifiiala, de bi veliko dobriga delal. Mini-
lie, kteri fo od perve gorezbolli odllopili, in
po fvoji volji shiveli, je pod pokorfhino uka-
sov f. Benedikta napravil. Ni rnogozhe pove¬
dati , kolikor je sanizhevanja in preganjanja v’
tim fvetim delu terpel; tode s’ boshjo pomozh-
jo in poterpeshljivo danovitnoftjo je vfe pre¬
magal. Bil je 20 let poglavar in ofkerbnik
ofemnajft klofhtrov, in tih velizih fkerbi ni
odloshil, dolder ni popolnama opefhal. Ko je
fmert bliso prevedil, je s’ vfo gorezhoftjo pre¬
jel sakramente katolfhke zerkve, in vef vdan
bosbji volji je v’ Gofpodu mirno safpal ravno
ta dan v’ letu 909.

Nauk.

Od perpoinozhkov fposnanja fvoje vejti.

( S.  Gerard je bil fizer v’ mladofli neuzhen,
je bil vojfhak, in je shivel v’ fredi flabih;
vender je boshjo voljo fposnal, in fvoje na¬
bodi premagoval, ker je rad molil, in Urah
bosbji imel. Tudi ti,, o kriftjan ! fe bofh lah¬
ko fposnal, in rad popravil, kar flabiga naj-
defh nad feboj ; zhe bofh rad molil, pogofto
premifhljeval, in fe Boga bal.

Teshko je fvoje grehe fposnati. Kdor me¬
ni, de je to lahko, ni nikoli prav poflufhal

boshje befede, in nima nobene ponishnofti.
David je bil prerok, vender je djal: „Kdo

Jposna grehe? Ozhijli me od mojih Jkrivnih
grehov.  Pf. 18, i 3 . Tudi je profil: „0  Bog!
ne fpomni Je grehov moje nevednoJti. u  Pf.
24 ? 7. Sazhetik flepote lla napuh in hudo
poshelenje; sazhetik fposnanja lla ponishnoft
in vojfkovanje. Udor gorezhe profi gnade,
in fe s’ njeno pomozhjo vojfkuje soper fvoje
hudo poshelenje, je zhedalje bolj rasfvelljen.
Kdor fe na fvojo pravizhnoft sanafha, in nizh
hudiga nad Teboj ne najde; ne ve kaj popraj
viti, in v’ Tvojih grehih nepoboljfhan ollane.
Modri pravi : ..Hudobni Jo Je motili, sakaj

njih hudobija jih je ojlepila .“ Modr. 2, 21.
Tudi : ,,Modrofi ne gre v y  hadovoljno da-

fho, tudi ne prebiva v ’ teleju grehu podver-
shenim?•  Modr. 1, 4. Fari seji, od Jesufa
fvarjeni , fo fe togotili, in predersrto vprafha-
li: ,.Jmd tudi mi Jlepi?*  Jan. p, 4o. Greh

napravi temo; tema pa sakrije grehe, in bra¬
ni fposnati in ppiboljfliati fvoje shivljenje. To
ti je rezheno, de slo fkerbifh fposnati fe,

Dolshen fi profiti Boga obilne gnade, kte-
ra je fvetloba in mozh. Profi s’ Davidam re-
kozh: „Rasfvetli moje ozhi , de v' Jmerti ne

safpim?'  Pl. 12, 4 * Profi s’ vednim sdihova-
njem, in profi is ferza fvetlohe, ko flepi per
Jerihu. Zhe is ferza profifh, ti bo nebefhki
Ozhe savoljo Jesufa dal dobriga Duha, Duha
modrofti in snanja.

22

Premifhljuj fmert, fodbo, nebcfa, pekel,
vezhnolt. Bolj ko premifhljujefh te rasodete
refnize; bolj te bo fkerbelo, fkerbnejfhi bofh
molil, in obiinifhi gnade bofh prejel. To ti bo
neisrezheno pomagalo fposnati in poboljfhati fe.

Proli ponishnofti, sakaj bres nje ni fpo-
snanja. Zhe nifi ponishen; nimafh gnade, ne
fposnafh fvojih grehov, jih isgovarjafh, sani-
ahujefh nauke, in fovrashifh fvarjenje.

Premaguj fvoje hudo poshelenje, in fo-
x vrashi fvoje grehe. 4 Skerbnejfhi ko fe varu-
jefh greha, in fi persadevafh ga fovrashiti;
loshej fe fposnafh. Bolj ali manj ko prema-
gujefh fkufhnjave, bolj ali manj ko fovrashifh
grehe; vezh ali manj imafh fposnanja. Is-
sheni is ferza smote in ljubesen do greha, de
bofh vidil in fposnal. Dokler ljubesen do gre¬
ha v’ tebi gofpoduje, oftanefh v’ flepoti.

Premifhljuj sapovedi in dolshnofti fvojiga
ilanu. To bofh bres prida premifhljeval, zhe
nifi v’ sapovedih poduzhen, in zhe fi flabe ve¬
hi. Zhe ti ni mar poflufhati, ali zhe fi fpri-
deniga ferza, bofh malo vedil. Dobra veh
je bolji ko uzhenoft; ni pa dobre vefti bres
shelj do naukov. Oboje ti je potrebno, pod-
uzhenje in dobra veft, de bofh od sapoved
rasfvetljen. c Sofebno premifhljuj sapovedi, so-
per ktere je tvoje poshelenje nar mozhneji;
sakaj tvoje hudo nagnjenje te slo lahko oflepi.

Premifhljuj to, kar ti je perloshnoft da¬
lo grefhiti, kar je is grehov prifhlo, koliko-

25

krat fi grefhil, is kakofhniga konza fi dobro
ali hudo delal, in tudi okolifhine Tvojih do¬
brih ali hudih del. Vfe to natanko raslagati,
bi bilo fkoraj nefkonzhno; sato ti fpet perpo-
rozhim shelje po naukih in dobro veft.

Popolnama fposnati Te, ali fhtevilo in oko¬
lifhine vlih Tvojih grehov vediti, je nemogo-
zhe. To je refnizhno; pa tudi to je refnizh-
no, de lenoba in proftovoljna nevednoft ne
isgovarjate nikogar. Torej Te tako fkerbno
isprafhaj in poboljfhaj, de bofh per refnizh-
ni fodbi boshji isgovorjen. Modri pravi : „i Pred
Sodbo fe Jam isprafhaj, in bofh per Boga
nctfhel nj'miljenje*  t Sirah 18, 2o. Isprafhaj
Te fkerbno, de fe fposnafh, in de vefh kaj po-
boljfhati. Poboljfhaj fe, fovrafhi vfe hudo is
ljubesni do Boga, ponishno in odkrito fe fpo-
veduj pred Jesufovirn naineftnikarn, in tako
bofh prejel odpufhcnje in milod.

Molite v.

O Jesuf Kriduf, uzhenik vfiga zhlove-
fhtva! daj meni in vfirn fvoje grehe fposnati.
Vli fmo grefhniki, vender je malo ponishni-
ga fposnanja in malo poboljfhanja. Tudi me¬
ne, morde mene nar huje, grefhni napuh go-
fpoduje; toraj fe ni zhuditi, de v’ meni ni
fposnanja. O Gofpod! daj mi veliko ponish-
noft; daj mi fposnati zhudne svijazhe mojiga
ferza; presheni is mene vfo grefhno ljubesen
do hudiga, de fe fposnam, poboljfhkm in od-

pufhenje sadobim. O f. Gerard! po trojim
sgledu bom vedno molil in premifbljeval, fe
pokoril in lioljfhal, de, kader pridem pred
hoshjiga fodnika Jesufa, me v’ Tvoje kraljeftvo
vsame. Amen.

IV. dan kosoperfka.

Sveti Franzifhk .Serafih.

t  »Sveti Franzifhk je bil duhovni ozhe minihov,
ki To imenovani „mali minihi Bil je rojen
v’ Lafhkim meftu Afisu v’ letu 1182. Njegov
ozhe Peter Bernardon je bil kupez, in je hre¬
penel le po pofvetnim dobizbku. , Svoji ga fi¬
na je v’ fholo. pofhiljal, in potlej ga poma-
gavza imel per Tvoji kupzhii. Franzifhk Te ni
fkerbuo uzhil, in je v’ sazbetku mlazhno flu-
shil Bogu; vender ni bil rasujsdan. t S’ Tvojim
ozhetam je kupzheval, in mlazhno shivel; pa
njegovo ferze do ubosih je bilo grosno ufmi-
ljeno. To lepo ufmiijenje do potrebniga blish-
niga mu je uTmiljenje boshje naklonilo. Eni-
ga dne je bil od revesha profhen, de naj mu
kaj podeli. V’ Tvojo kupzhijo samifhljen , rnu
je odrekel: pa bersh fe je fkefal, je sa ubo¬
gim hitel, in mu obilno dal; tudi je Bogu ob¬
ljubil, nobenimu potrebnimu odrezhi, temuzh
mu po mozhi pomagati. Ufmiljeni Bog je mla-

25

denzha Franzifhka s’ nevarno bolesnijo obi-
fkal. V’ bolesni je premifhleval fvoje praš¬
no shivljenje, in je fposnal nizhemernoft fve-
ta in potrebo Bogu svebeje flusliiti. Te niifli
fo bile od goade boshje obujene, in nifo bile
v’ njem nerodovitne; terdno je fklenil le Bo¬
gu shiveli. Po tej bolesni je po mebu grede
frezhal na pol nasiga gofpofkiga zhloveka; ta
fe mu je /milil, in Tvojo luknjo mu je dal.
Bil je zhedalje bolji v’ vfim : vfe pofvetno drush-
bo je sapuftil, famotno shivel, dolgo molil, in
fe po mozhi pokoril. Eniga dne je is meba
jesdaril, in goboviga mosba frezhal; fkozhil
je f’ konja, gobovi mu moshu nekaj denarjev
podelil, in ga kufhnil is ljubesni do Jesufa. Imel
je perferzhno ljubesen in veliko ufmiljenje do
bolnikov, jih je obifkoval , jim bregel, po-
terpeshljivoft perporozhal, in f’ fvojim pre-
mo.shenjem pomagal. Kar koli je somogel do-
briga boriti, je rad delal, in fzhafama dofe-
gel popolnamob.

Ozbe njegov, vef v’ lakomnih sheljah sa-
kopan, je bil slo shaloben shivljenja in ufmi-
Ijenja njegoviga dobriga finu Franzifhka. Ne-
unmiga in sapravljiga timi ga je imenoval, in
ojftro fvari! in brahoval, de bi ga v’ fvoje la¬
komne niifli napravil ; pa ga ni mogel. La¬
komni ozhe ni vedil kaj s’ njim boriti, je vezh
perpomozhkov fkufhal, in na sadnje ga pe¬
ljal pred mebniga fhkofa, in mu rekel: „Tu-

kaj vprizho nafhiga fhkofa fe odpovej vfimu
niojjmu premoshenju.« Mladenizh Franzifhk,

26

kterimu ni bilo mar sa vfe bogaftvo fveta, je
bil bersh voljan to ftoriti, fe je vfimu ozheto-
vimu premoshenju odpovedal, je tudi fvoje
oblazhila flekel, in mu jih dal rekozh: „Do

sdaj fim dva ozheta imel, odfihmal bom bolj
upno fvojimu Bogu rekel Ozhe.  t Shkof, vi-
diti lerzhnofl f. mladenzha Franzilhka, je vftal,
ga objel in kufhnil; potlej mu je dal obkazhi-
lo eniga fvojih hlapzov. ( S. Franzifhk je to
revno oblazhilo hvaleshen vsel, in fhel. Bil
je takrat 26 let ftar; vender je bil she fvetu
odmeri, in je le nebefhkih dobrot ifkal.

t S. Franzifhk ni drusiga shelel ko Bogu
v’ famoti flushiti, in vfimu fvetu nesnan ofta-
ti. Is tiga fvetiga konza je hodi! po desheli, in
perpravne famote ifkal. Ljudje fo menili, de
nori, fo ga sanizhevali, poftopazhi in otrozi
fo sa njim vpili, blato in kamnje va-nj me¬
tali; pa on je vfe poterpel. Bliso mefta Afisa v’
kraji, ki fe mu je reklo Porzjunkula, je majh¬
no zerkev fosidal, ktero je imenoval zerkev Ma¬
rije kraljize angelov. Ondi bliso je prebival
v’ famoti, v’ molitvah, v’ poftih. Eniga dne
je flifhal med f. mafho is evangelja brati te
befede Jesufove: „Ne imejte slata, ne frebra,

ne tafhke na potu, tudi ne dveh fukenj, ne
zhevljev.“ Ta fvet, kteriga je bil Jesuf fvo-
jim uzhenzam dal, je f. Franzifhk fklenil po
zherki natanko dopolniti; shivel je v’ velizim
ubofhtvu in pomankanji vfiga. Tudi je dru¬
ge nagovarjal pofvetno sanizhevali, in v’ u-
bofhtvu shiveti. Njegove befede fo bile pol-

“ 2 7  ~

ne mozhi, ker je fam shivel, kakor je dru¬
gim perporozheval. Nekteri fo fe mu tudi
podvergli, de bi fe od njega nauzhili ravne
poti v’ nebefa. To je bil sazhetik bratovfhine
f. Franzifhka v’ letu 1208. Poflal je fvoje du¬
hovne otroke pokoro osnanovat, in jim rekel:
„Bodite polerpeshljivi v’ nadlogah, ftanovitni
v’ molitvi, ferzhni v’ terpljenji, hvaleshni do-
brotnikam , nedolshni per Bogu, in bobe pre¬
jeli nebefhko kraljeftvo.“ Potlej je fpifal sa-
povedi , po kterih bi shiveli; te je poterdil pa-
pesh Inozenzi III., in njemu in njegovim mi-
niham perpufhenje dal pokoro osnanovati.

( S. Franzifhk je bil v’ ponishnofti ukore¬
ninjen ; fhtel fe je nevredniga grefhnika, in
le Boga je hvalil savoljo vlih frojih dobrih del.
Tudi je Tvojim duhovnim otrokam ponishnolb
perporozheval, ker bres ponishnofti ni nobe¬
ne fvetofti, ni nizh dobriga. Ljudje fo fposna-
li njegovo refnizbno ponishnoft, in ga vifoko
zbaftili ; vifokejfhi pa ko fo ga zhaftili, bolj
fe je ponisheval. De bi njegovi minihi v’ po¬
nishnofti shiveli, jim' M je ojftro sapovedal ubo-
fhtvo rekozh: ,,Ubofhtvo je ravna pot v’ ne¬
befa, je duhovni ozhe fvete ponishnofti, je ko¬
renina kerfhanfke popolnamofti in sazhetik v(i-
ga dobriga.“ Tudi zhiftoft jim je slo sapo¬
vedal, in jih fkerbno uzhil, kako jo ohrani¬
ti. On je bil sgled obojiga: ljubil je ubofhtvo,
in ohranil zhiftoft; nobene shenfke ni rado-
voljno pogledal, ker je vedil, de ozhi pobi¬
rajo fkufhnjave. Tudi je dvojim miniham djal:

,,Zhe je potrebno s’ shenfkimi gororili, go¬
vorite malo in Tramoshljivo ; tudi na fpovedi
govorite s’ njimi le toliko, kar je treba k’
svelizhanju . 44  Tudi je Tvojim miniham ojftro
prepovedoval lenobo, ker je ta sazhetik vli-
ga hudiga.

VTe to prizhuje, de je T. Duh vodil T.
Franzifhka. On je ne le sa svelizhanje Tvoje
duThe in sa svelizhanje Tvojih minihov, am¬
pak tudi sa svelizhanje drusih ljudi Tkerbel.
V’ daljne deshelje je Tvoje duhovne otroke po-
Thiljal vere in pokore osnanoval. t Sam je Thel
v’ t Sirijo med Turke is shelj Jesufovo kralje-
ftvo rasfhirjati; potlej je Thel na LaThko na-
saj, in je povfod Tkerbel sa boshjo zhaft. To
njegovo terpljenje je bilo veliko, vender Te
je njemu premajhno sdelo: na golih tleh je
leshal, malokrat kaj kuhaniga jedel, in Tvoje
telo drugazhi pokoril. To Tofebno fveto shiv-
Ijenje mu je od ufmiljeniga Jesufa ToTebno mi-
loft sadobilo. Na hribu Alvernu v’ Tofhkani
pred prasnikam T. Mihaela, veliziga angela,
je imel prezhudno perkasen , po kteri To ofta-
le na njegovim telefu snamnja Jesufovih pete¬
rih ran. Te To ga grosno bolele in Tlabile,
pa njegova gorezha duTha je vfe bolezbine ra¬
da poterpela. Is ljubesni do terpezhiga Je-
suTa je vefelo terpel is upanja prihodniga pla-
zhila. Vezhkrat je djal: ,,Nebefhk‘e dobrote,
v’ ktere upam priti , prevernejo v’ ve Tel je vTe
moje bolezhine . 44  Bog je hitel tiga Tvojiga sve-
ftiga Tlushabnika v’ nebela vseli; v’ kloThlru

— 29  —

Porzjurikuli je mirno umeri v’ letu 1226. t S.
Bonaventura prizhuje, de fe je veliko zhude-
shev na njegove profhnje godilo.

Nauk.

Ubojhlvo je zhldveka v' prid,

4 S. Franzifhk je bil fin bogatiga kupža;
pa on ni maral sa veliko premoshenje, ker
je vedil, de bogaftvo napravlja fkerbi, pre-
vsame zhloveka, in mu brani dufho svelizha-
ti. Bog je bogate in uboge ftvaril: bogatini
fo reveshev potrebni , in reveshi fo bogatinov
potrebni; pa bogatini ne fmejo bogativa lju¬
biti , in reveshi morejo v’ ubofhtvu poterp-
Ijenje imeti.

Radovoljno ubofhtvo je fofebne hvale
vredno. Jesuf Kriftuf, vfiga in vfih gofpodar,
fi je isvolil ubogo mater, in je hotel od roj-
ftva do fmerti uboshen biti. On in njegovi
uzhenzi fo shiveli is tiga, kar fo jim bogabo-
jezhi ljudje dajali. INi bil fvojih tlvari po¬
treben, njegovo je bilo vfe; vender ni hotel
bogaftva pofelti. t Sam je djal: „LeJize ima¬
jo jame in ptize gnjesda; Jin zhlovekov pa
nima kam glave naJloniti.“  Mat. 8, 20. On
je dal sgled sanizhevati bogaftvo, in v’ ubo¬
fhtvu poterpeshljivd shiveti. Salo je prepo¬
vedal lakomne shelje: „Ne fkerhite  (nepokoj-
no) sa fvoje slavljenje rekozh: Kaj bomo

jedli, m  /’ zhi/n Je bomo oblazhili ?“ Mat.

3o

i

6, 25. O zhlovek! delaj in trudi fe shiresh
in oblazhilo pofhteno safiushiti; pa nikar ne¬
umno ne fkerbi, in ne obnemagaj savoljo fro-
jiga ubofhtra. Ifhi nebefhkiga kraljehva, in
ufmiljeni Ozhe nebefhki bo tudi tvoje telo o-
fkerbel. Bodi, kakorfhnimu ti f. Peter biti
sapove rekozh: „ Vfo fvojo fiierb Bogu sra-
zhi, ker on sa vfe fkerbi I. 5, 7.

Nikoli ne sheli obilnolli, ampak le toli¬
ko, de fe samorefh P pofhtenim delam shi-
viti. Premifli, de te ubofhtvo yarnifhi vodi
po poti svelizhanja. Ubogim je veliko fkufh-
njav nesnanih ; loshej shive bogabojezhe, in
losbej umerjejo. Ubogi fo tudi perpravnifhi
bosbjo befedo poflufhati. Prej fo  ubofhzi, pot¬
lej bogatini v’ katolfhko zerkev prifhli. Sato
je Jesuf rekel Janesovim uzhenzam : „ Ubogim
fe evangeli osnanuje.“  Mat. 11, 5. Ubogi
fo perpravnifhi po naukih evangelfkih shive-
ti. Sa fvoj shivesh morejo terdo delati, tru¬
dijo fvoje telo, in shive revno ; to slo poma¬
ga ga devati in dershati pod poftavo. Ubogi
loshej hrepene po nebefhkim kraljeftvu, ker
nimajo, kar bi jih na fvetu vefelilo, in ga lah¬
ko sapulle. Vender nikar ne meni, de te bo
ubofhtvo sbe svelizhalo: ubofhtvo je le per-
pomozhik svelizhanja, pa ti ne pomaga, zhe,

ii lakomniga ali nepoterpeshljiviga ferza. Ne
terpljenje, ampak poterpljenje te dela Bogu
prijetniga; ne po velikofli fvojiga terpljenja,
ampak po velikofti fvoje poterpeshljivofti bofh
prejel plazhilo od Gofpoda. David pravi:

„Poterpesh l/ivoJi libosih ne bo sgubljejia.“
Pf. 9, j g. Pomifli, Kako prerok govori. Ne
pravi: „Terpljenje ubosih ne bo posabljeno,

temuzh le: „PolerpeshlJivoJt ne bo posab-

l/ena. i(

Molitev.

O Jesitf! ti fi me s’ sgledam in s’ befedo
preprizhal, de je ubofhtvo dobro in koriftno:
vender fe ga grosno bojim; le bogadvo, obil-
noft in vefelje mi je per ferzu. Jeft verujem
tebi, vezhni refnizi; vender fi moje sapelja-
no ferze ne pufti dopovedati. O Gofpod,
osdravi mojo bolno dufho, odv*emi od nje vfo
lakonmoft, daj mi ponishne mifli, flori me
sadovoljniga fvojiga niskiga flanu, flvari v’ me¬
ni novo ferze, de bom v’ frezhi in nefrezhi
ponishen in pokoren. O f. Franzifhk, ki fi
is ljubesni do ubosiga Jesufa vfe bogaflvo sa-
nizheval! fprofi mi gnado is ferza isgnati vfo
neumno ljubesen do fveta, in po nebefhkim
kraljeftvu hrepeneti, de v 1  njem vshivam vezh-
ne dobrote. Amen.

V. dan kosoperfka.

t Sceta Gala sakonfka.

t  S ve ta Gala je bila bzlli bogatija in flovezln-
ga t Simaka mlajfhiga in fekra f. Probe, ktere
shivljenje je bilo popifano fedmi dan pretezhe*
niga mefza kimovza. Bila je rojena v’ Rimu,
in srejena po fvojim vifozim kanu. Kader je
bila odrafbena, fo jo njeni karfhi dali boga-
timu Rimfkimu mladenzhu, kteriga ime fe ne
ve. jSmert, pravi f. Gregori papesh, je kmalo
njun sakon rasderla; she pred letam ji je mosh
umeri. Dobra vdova Gala je po njem perferzh-
no slialovala, vender fe je Bogu podvergla.
Bila je bogata in mlada, imela je vfe lepe
laknoki, dufhne in telefne ; vender fe ni ho-
tla vdrugizh omoshiti; raji k je isvolila v’ fa-
moti, v’ ponishnoki in v’ pokorjenji shiveti.
Od guade boshje je bila nauzhena, de boga-
kvo, lepota, zhak, vefelje, in kar koli fvet
fvojim flushabnikam obeta ali daje, je prašno;
de je le Bogu flushiti prava modrok. Mifli te
dobre mlade vdove fo bile Bogu vfhezh, ker
fo bile od njega; le njemu je shelela dopa-
ki, in fvojo edino neumerjozho dufho sveli-
zhati. Ufmiljeni Bog jo je, de bi jo v’ tim
dobrim fklepu uterdil, s’ nesnano bolesnijo
obifkal, njen lepi obras premenil in ognjufil.
Gala je hvaleshno fposnala dobrotljivo ufmi-

33

Ijeniga Boga, je to fhibo kufhevala, fe po-
nishevala, in ga hvalila, ker jo je f’ tim obva¬
roval salesovanja laltne ljubesni in ljubesni
drusiga fpola.

Bogabojezha vdova Gala je fizer doma
famotno in fveto shivela, vender je shelela
popolnifhi flushiti Bogu. Dolgo je premifh-
Ijevala, in potlej s’ boshjim fvetam fhla v’
klofhter Jjogabojezhih nun bliso velike zerkve
f. Petra apoftelna, Ondi je nozh in dan Boga
hvalila, in v’ vfih dobrih delih llanovitna oba¬
la. Bila je nar bogateji Piimfka gofpa, ven¬
der je v’ velizim ubofhtvu in ojllrim pokorje-
nji shivela; P fvojim velizim bogaftvam je u-
hogim pomagala. Njeno ufmiljenje je bild
modro; vedila je komu, koliko in sakaj da¬
jati, ker je po lepi previdnofti fkerbela ref-
nizhno ubogim, ne lenim poltopazhem shiv-
Ijenje polajfhati. De bi varno hodila po po¬
ti svelizhanja, fi je modriga in fvetiga duhov-
niga ozheta isvolila, namrezh f. fhkofa Ful-
genzja. Ta je njeno f. feftro Probo in tudi
njo s’ lepimi nauki fkerbno uzhil. V’  enim
njegovih liftov, ki jih je f. Gali pofhiljal, je
bilo tako le sapifano : ,,Tvoja f. feftra Proba
ti bodi sgled kako shiveti. Prefeshe te fizer
s’ devifhtvam! pa v’ drusih dobrih delih mo¬
rete enake biti. Ti fi bila na fvetu flovezha
savoljo veliziga bogativa in mogozhne rodo¬
vine ; pa she vefh in verjamefh, de te bo le
ponishnoll povifhala per Bogu. Sanizhuj Tvo¬
jo pofvetno vifokoft, in ponishuj fe v’ duhu.
IV. 3

— 34  —

Moli neprenehama, pofti fe po fvoji mozhi:
in dajaj Iazhnim, l<ar fvojimu telefu perter-
gafh. Zhe uboge shivifh, nikar fi ne domi-
fhljuj , de fi vezhi od njih ; saftonj hi bila u-
fmiljena in uboga, ako bi bila v’ fvojirn fer-
zu laftne hvale lazhna .* 4

t S. Gala je bila is ferza rada pokorna vfim
naukam f. fhkofa Fulgenzja, kakor f. Grego-
ri papesh od nje prizhuje. Bog je imel fo-
febno dopadenje do te fvoje svefie flushabni-
ze; pa ravno sato jo je s’ dolgo bolesnijo ozhi-
fheval iti ozhiltil, de bi v’ nebefih prejela obil-
nifhi povrazhilo. Tri dni pred frnertjo fe ji
je f. Peter apoftel perkasal, in ji rekel: ,.Tre¬
tji dan bofh od fveta odlozhena.“ Refnizhno
je bilo to: njena zhilia dufha fe je tretji dan
odlozhila, in fhla Boga vshivat vekomaj, ker
ga je na fvetu bolj ko vfe ljubila.

Nauk.

Bres vedniga pokor jen ja ni Jianovilnofti v'
dobrim.

t S. Gala, bogata Rimfka gofpa, je po oj-
ftri poti pokorjenja hodila llanovitno do fmer-
ti. Ne ve fe, de bi bila kedaj fmertno gre-
fhila: pred sakonam je bila pofhtena dekliza,
v’ sakonu svefta shena, po sakona rasvesi bo-
gabojezha vdova. Sakaj je bila v’ vednim po-
korjenji, zhe ji veli ni nizh veliziga hudiga
ozhitala? Sato, de bi krotila fvoje hudo po-

35

shelenje, ktero fe bres llrahovanja in pokor-
jenja ne da premagati.

Pokorjenje je potrebno nedolshnim, de
ohranijo nedolslinoft; je potrebno grefhnikam,
de fe poboljfhajo; je potrebno fpokornikam,
de fe v’ dobrini Uterdujejo. t S. Pavel je bil
apoftel in poln gnade ; vender fe je vedno po¬
koril, kakor fain prizhuje. I. Kor. g, 27; O
zhlovek! zhe hozhefh fvojo dufho svelizhati,
ljubi dufhno in telefno pokorjenje ; zhe meh¬
ko shivifb, te tvoje hudo poshelenje premaga,
in ti gladi pot v’ vezhnO pogubljenje. Nato-
ra vfib je fpazhena, in zhe je ravno od gna¬
de bosbje podpirana, zhuti le vender nafprot-
110 voljo ali nagnjenje do greha, Vfak zblb-
vek je podoben Israelzam, kteri fo radi fhli
is Egipta; vender fo v’ pufhavi po dobrotah
Egipta hrepeneli. Vfak zhlovek je enak bol¬
niku, kteri fe fizer varuje jefti in piti fhkod-
ljiviga; vender zhuti ljubesen do tiftiga, zhe-
far fe radovoljno varuje. Kaj je koriti? To,
kar fim poprej pravil, s’ vednim pokorjenjem
devati pod poftavo fvojo fprideno natoro. Zhe
ravno premagafh fvoje hudo pOsbelenje; te
samore le vender fpet kmalo premagati, ker
njegova korenina smiraj shiva oftane v’ tvojim
ferzu. Zhe fe vedno pokorifh in premagu-
jefh, pomanjfhujefh mozh fvojiga hudiga po-
shelenja; vender fe nikar ne sanafhaj, in ni¬
kar mu ne odjenjuj, de te fmertno ne rani.
Zhe v’ pokorjenji shivifh, in f’ pomozhjo
gnade boshje premagujefh hudo poshelenje;

3  *

imafh nad fehoj snamnje boshjih flushabni-
kov. t Sveli Pavel pravi: ,,Hleri fo Krijinfo-

vi, fo fvoje mefo kr/skali, grehe in shel/e.“
Gal. 5 , 24.

Tudi po sadobljeni odvesi fi dolshen po¬
koriti fe. Po opravljeni fpovedi ne bodi bres
fkerbi: zhe fi poboljfhan in odvesan, fo ti
tvoji grebi odpufheni; pa hudo poshelenje ni
odvseto. Dopolnuj svefto pokorjenjc, ki ti je
od fpovednika sapovedano; pa pokori fe tu¬
di, kakor f. evangeli sapoveduje. Tudi sa¬
dobljeni odpuftki te ne odvesbejo od dolsh-
nofti pokoriti fe; sadobljeni odpuftki ti odpu-
fte ali fkrajfhajo s’ grehi saflushene fhlrafni-
ge, vender ti je vedno pokorjenje potrebno,
de v’ prihodno ne grefhifh. Davidu je bil
greh odpufhen, Bog ga je potlej pokoril;
vender ta pokorni kralj ni jenjal pokoriti fe,
kakor njegovi pfalmi prizhujejo.

Sapovedano ftanovitno pokorjenje sapo-
pade vfe, kar dufho in telo pokori. De fvo-
jo dufho pokorifh; premifhljuj rasodete ref-
nize, moli gorezbe, ne bodi radoveden ne-
potrebniga, fhe manj pa flabiga, imej Boga
v’ ferzu, ne glej, ne poflufhaj, ne govori
in ne delaj, kar te fkufhati samore. ( Svoje
flabo telo pokori s’vfim, kar ga deva pod sa-
povedi : bodi sdershen per jedi, per pijazhi,
per pozhitku; trudi ga f’ pofhlenim in pamet¬
nim delani , ne pufti ga v’ lenobi. Persadevaj
11  v’ vednim pokorjenji shiveti, po ojftri poti

— 37 —

Jesufoviga krisha hoditi, in fkosi voske vrata
v’ nebefhko kraljeftvo priti.

Molitev.

O Jesuf , uzhenik in sapovedovaviz po¬
treb n iga pokorienja! shaloilno fposnam, de
nitim po tvoji fveti volji delal, temuzh de iim
v’ mehkobi shivel, ker me je do sdaj mefeng
ljubesen gofpodovala. Kaj pa, de fini shelel
pravizhno shiveti; ali moje shelje fo bile lash-
njive, ker nifirn hotel perpomozhkov, ktere
fi ti sapovedal. Vli pravizhni fo v’ pokorje-
nji shiveli; jeli pa, velik grefhnik, fe ga bra¬
nim. O Gofpod! daj mi duha pokore in mo-
zhne shelje do ppkorjenja, kakorfhne fi dal fvo-
ji dobri flushabnizi, f. Gali, de sa teboj f’
krishem obloshen hodim. Ker pa ne vem,
kakofhno pokorjenje saflushim, me ti pokori
po fvoji veliki milofti, de tukaj terpim, ne
pa po fmerti. 4 S’ pomozhjo tvoje gnade ti
hozhem pokoren bili, in vedno pokoriti fe,
de najdem tvojo miloft, in pridem v’ tvoje
kraljeftvo. Amen.

IV. dan kosoperfka,

t Sveti Brunon minili.

t Sveti Brunon je Lil rojen od bogatih in bo?
gabojezhih ftarfhev na Nemfhkim v’ meftu Ko-
lonji okoli leta 1000. Imel je vfe laftnofti,
dufhne in telefne, ktere zhoveka flpvezhiga'
ftore, ktere fvet hvali in povifhuje. Bog mu
je fi fvojo gnado dal fposnati, de je vfe to
prašno in fhkodijivo bres bogabojezhiga shiv-
ljenja. t S’ pomozhjo gnade boshje je prave
frezhe ifkal, in fe nedolsh,niga obranil v’ /re¬
di fpazheniga fveta. Njegov ozhe ga je poflal
v’ veliko mefto Pariš, kjer bi fe bi! filno lahko
pohujfhal nad fouzhenzi; pa Urah boshji ga
je obvaroval. Pridno fe je uzhil, in profil je
Boga, de naj mu fveto modroft da. Ko jo je
dofegel, fi je slo persadeval v’ njej rafti. Vfi
fo fe nad njegovim lepim, framosbljivim in
fvetim shivljenjem slo zbudili, in fe sauvseli
nad njegovo fofebno uzhenoftjo. Njegov veliki
fhkof Anon ga je k’ febi poklizal, in ga med
fvojo duhovfhino poftavil. Po fhkofovi fmerti
je fhel v’ mefto Rems, kjer je bil vifbej po-
vsdignjen; pa ondi ni praviga mini nafhel savo-
ljo grehov, puhujfhanja in prepira. Bil je vli-
ga tiga hudiga shaloften, in vezli mu ni bilo
tukaj oftati. Premifhljeval je, kam bi fhel najt
ljubiga mini. Ker fi ni mogel ismifliti, je

— 3g —

Boga gorezhe profil, de naj mu rasfvetljenje
da, in ga napelje na varni pot vezhniga sve-
lizhanja. Bolj ko je premifhljeval, bolj fe je na-
velizhal fhumeabiga fveta. S’ boshjim fvetam
je fklenil vfe sapulliti, v’ pufhayo iti, in ondi
oftati vfe dni fvojiga slavljenja. To je nekte-
rim dobrim prijatlam rasodel, kteri fo bili vefe-
li, in lo obljubili s’njim iti, kamor bi jih peljal.

t S. Brunon in njegovi tovarfhi fo flili na
Franzofko v’ Delhnat, v’medo Grenoble, kjer
je M uzheni in fveti fhkof Hugon. Tiga fo
prolili, de naj jim fvetuje, kam fe obernili.
t S. fhkof Hugon je n>alo poprej v’ perkasni vi-
dil pred fvojimi nogami fedem svesd, ktere
fo fhle na hribe pufhave Kariese. Ni vedil,
kaj je to pomenilo, dokler nifo Brunon in nje¬
govi fhederi tovarfhi prifhli. Takrat fe je
bersh domiflil, kaj mu je Bog. rasodeti hotel;
toraj jih je vefelo fprejel, svefto poflufhal,
in peljal po nesnanih polih na vifoke hribe
pufhave Karlose. To pufhavo je fhkof (sa-
kaj njegove zerkve laftina je bila) tim boga-
bojezhim tovarfhem <lal, ker je vitli!, de she-
le v’ njej do fmerli prebivali. To fe je sgodi-
lo v’ letu 1086. ,S. Brunon in tovarfhi fo fi

v’ tifti ftrafhni pufhavi vfak fvojo liifhizo na¬
redili, in tudi majhno zerkev. t Silno ojllro
fo shiveli: flab kruh in voda 11 a bila njih shi-
vesh, mefa nifo nikoli jedli, ne vina pili. Mo¬
liti, delati, brati, in fvete bukve prepifovati
je bilo njih opravilo. Ti fveti pufhavniki fo
Bogu gorezhe flushili, in v’ gorezhofti raftli,

— 4o —

ker fo fmert in vezhnoft vedno premifhlje-
vali. V’ fredi klofhlra je bilo njih pokopali-
fhe, de bi fmerti ne posabili. Ko fo kteriga
Tvojih bratov bili sakopali, .fo bersh fkopali
jamo sa drusiga, de bi fledenj smed njih, she
perpravljeno jamo vidijozh , miflil: „Morebi-

ti bom jeft va-njo vershen.“ Ko fo eden dru¬
siga frezhali, fo eden drusimu djali: „Ne po-
sabi fmerti.“ Vfak je v’ fvoji hifhizi imel
mertvafhko glavo in narejeno trugo, v’ kte-
ri je ponozhi leshal. y

Ko je f. fhkof Hugon flifhal, kako oni
fveto shive ; je bil slo vefel, in je Boga hva¬
lil. Pogofto jih je obifkoval, in njih'pogla¬
varja Brunona fvetovavza imel v’ teshkih o-
pravilih fvoje fbkofije. Ojhro shivljenje in
refnizhna poboshnoft; tih fvetih pufhavnikov
je bilo drusim fpodbadik fe jim perdrushiti.
t Slava. njih fofebne fvetofti je do papesha Ur¬
bana II. prifhla, kteri je bil poprej uzheniz
f. Brunona. Papesh ga je v’ Rim poklizal, de
bi ga pomagavza in fvetovavza imel v’ prid
vfe zerkve. C S. Brunon je is pufhave nerad
fhel, vender fe je is pokorfhine do papesha
vdal. V’ klofhtru Kartosi je nameftnika pofta^
vil, in s’ nekterimi tovarfhi fhel v’ Rim. Pa¬
pesh jim je famotno prebivalifhe dal; pa fo
vender hitro fposnali, de v’ meftu ne samorejo
ko v’ pufhavi mirno shiveti. t S. Brunon je v’
Rimu oftal, ker ga je bil papesh potreben;
drugi fo fbli v’ fvojo ljubo pufhavo nasaj. Pa¬
pesh ga je isvolil fhkofa v’ meftu, ki fe mu

— 4i —

pravi Regio; tode on fe je nevredniga fhtel te
velike flushbe, in ni bilo mogozhe njegove fta-
novitne ponishnofti premagati. t S. Brunon je le
shelel nasaj v’ pufhavo iti. Kar je smiraj she-
lel, je dofegel ob perloshnofti papesheviga od¬
hoda na Franzofko; pa ne de bi bil fhel v’ pu¬
fhavo Kartoso, je fhel v’ Kalabrijo, de bi on¬
di fvojo bralovfhino rassfhirjal. Dobrotljivi knes
Rogeri je dal njemu in njegovim tovarfhem
daljno pufhavo t Skvilak , tudi majhno zerkev
ondi llojezho. Ta milofl:, tim bogabojezhim
pufhavnikam fkasana od knesa Rogerja, mu
je bila obilno povrazhilo, ko je eden smed
njegovih fiushabnikov fklenil ga umoriti. t S.
Brunon fe mu je v’ fpaiiji perkasal, vfe na-
Ilave rasodel, in f’ tim ga otel od blishne na¬
menjene fmerti.

t S. Brunon je f’ fvojimi tovarfhi v’ pufha-
vi t Skvilaku fheft let prebival, in po angeljfko
shivel v’ vedni boshji hvali. Ko fe je fmert
bliskala, je fvoje duhovne otroke poklizal,
in jih lepo uzhil, de naj po fvojim poklizu
svefto shive. t S’ fofebno gorezhoftjo je prejel f.
sakramente, in mirno umeri ravno ta dan v’
letu 1101.

Nauk.

Kako sadohili frezhno fmert.

<S. Brunon in njegovi uzhenzi fo vedno
premifhljevali fmert; ravno sato fo fe s’ ved-

- — 42  —■

nim pokor jenjem in s’ drusimi dobrimi deli
perpravljali k’ fmerli, in fo frezhno umerli.
Kdor fe s’ dobrimi deli k’ fmerli fkerbno per-
pravlja, fe slo ne boji umreti; grefhnik pa fe
slo boji, ker je neperpravljen umreti, O krift-
jan! boj ali ne boj fe umreti, bodi perprav-

]jen ali nepravljen frezbno umreti; umeri

bofh, in po fmerli bofb ali fe vefelil, ali pa
terpel vekomaj, kar fi sdaj flushifh, Kedaj,
kje in kako bofh umeri, ne vefh; to vefh, de
ti je umreti, drusiga ne vefh. Kaj ti je fto-
riti? Perpravljaj fe frezbno umreti; dobre

dela ti od boshje milofti saflushijo frezbno
fmert. Ne posabi nikoli fmerti, temuzb ved¬
no jo premifhljuj , de fe pokorifh; fpokori fe
pa, de frezhno umerjefb. Zhe pogabifh fmert,
bofh flabo shivel, pokoro odlafhal, in ne-
frezbno umeri; zhe ne posabifh fmerti, bofh
hitel fpokoriti fe, in frezbno umeri, t Sveti
Avgufhtin pravi : „ Verjemi mi, hudo posliele-

nje nima mpzhi v' zhloveku, hleri vedno pre-
mijkljuje fmerti \

Premifhljuj fmert, pa fvojo fmert pre-
mifhljuj, slafli v’ fkufhnjavah, in ne bofh va- ,

nje dovolil. Ravno to ti modri pravi : ,,Per  ,

vfih fvojih delih fe fpomni poflednjih re-  j

zid , in ne bofh nikdar grefhil.“  t Sirah 7, ,

4o. Premifhljuj fvojo fmert, ktera te bo od- j

lozhila od vfiga, po kteri bofh pravizhno fo- s

jen, fhel v’ hifho fvoje vezbnofti, in po fvo- j

jim saflushenji fe vefelil ali terpel vekomaj. j

4 Smert ti je smiraj pred ozhmi, veruler jo po- j

— 45  —

sabifh. Vezhkrat memo pokopalifha hodifh,
ali vidifh merlizha, ali flifhifh praviti od ne-
previdene fmerti; vender jo posabifh. Sakaj?
Sato, ker li dolgo shivljenje obetafh, ali ker
fe bojifh Tvoje vofele dni ogreniti f’ fpominjem
pribodne fmerti. Premifhljuj Tvojo fmert,
namrezh bolezhine fvojiga telefa, pezbenje
Tvoje vedi, Urah Tvoje duihe, lozhenje od vii-
ga in pravizhno povrazhilo, de fe fkerbno per-
pravljafh frezhno umreti. t Spominj fmerti je
grenak, pa potreben. Premifhljuj vezhkrat:
,,Bom umeri! ne vem kedaj, kje in kako
bom umeri: enkrat le bom umeri, in zhe
nefrezhno umerjeni, bom nefrezhen vekomaj . 44

Zhe Tvojo fmert pogodo premifbljujefh,
Te bofh lahko poboljfhal, O prevsetnesh! sdaj
h Tvojim obladnikam nepokoren , Tvoje pod-
loshne neufiniljeno gofpodujefh, bahafii f’
Tvojim blagam, lepotizhifh Tvoje telo, in le
tvoja volja more obveljati ; pa kmalo bofh
vershen v’ temno jamo, in fmerdljivi zhervi
te bodo gofpodarili. JNezhidnik! savoljo fvo¬
jiga flabiga telefa sbivifh neframno; pa rav¬
no to tvoje rasujsdano telo fe bo v’ fmerdlji-
vo perd prebernilo, in po vdajenji bo s’ du-
fho vred terpelo vekomaj. Lakomnik! ti ni
nikedar sadodi, in tvoje lakomne slielje nifo
nikoli fite; pa po fmerti bo vfe tvoje premo-
shenje majhna lefena hifhiza, nevredne zunje
in zhervi. Sdaj slo fkerbifh obogateti, bodi
h po pravizi ali krivizi; pa zhigavo bo, kar
pofedefh ? Zhe sdaj shivifh v’ poshrefhnodi,

— 44  —

v’ pijanofti, v’ napuhu, v’ vefelji in v’ drusih
grehih; kako ti ho per ferzu sadnjo uro? Sha-
loftno porezhefh: ,,Grefhno fim shivel, poko¬

re ni bilo, fvet sapuftim, pred fodbo grem,
nikoli me ne bo nasaj; kakofhna bo, kako-
fhna bo s’ mojo dufho? £<  Tedaj delaj  sdaj
po mozhi ,* kolikor  dobriga samorejh , ker po
fmerti ne bofh mogel Prid. g, 10. O lju¬
bi prijatel! bolje ti je sdaj po sapovedih shi-
veti, fvoje grehe obshalovali, in sa krishanim
Jesufam hodili, ko po fmerti od njega safli-
fhati: , ,Poberi Je, prekleti, od mene  v’ vezh-

ni ogenj 1 “

Molitev.

O pravizhni Bog! vem, fmerti lim vre¬
den savoljo perviga greha in savoljo radovolj-
no ftorjenih. Po fmerti pojdem v’ vezhnoft,
kjer bom po lidanjim safluslienji ali fe vefelil
ali terpel vekomaj; vender le malo fkerbim.
Moje shivljenje je kratko, fmert je gotova,
morde she bliso, fodba bo pravizhna, vezh¬
noft nefkonzhna; vender v’ lenobi, v’ grehih
tizhim. Moja dufha, moje telo, moja zhafna
in vezhna frezha je v’ tvoji ohladi; vender fe
ne bojim v’ tvojim fovrafhtvu shiveti? O Go-
fpod! fposnam, zhafne in vezhne fmerti fim
vreden; pa ponishno te profim, ne povrazhuj
mi po moji hudobii, ampak po fvoji milofti.
Daj mi odlog in gnado refnizhno fpreoberniti
fe, in obljubim f’ tvojo pomozhjo vfe porav-

1

— 45  —

nali, in vedno z.huti ko hlapez kteri ne ve,
kedaj njegov gofpod pride. Bolje je sdaj vfo
flabo drushbo opuftiti, ko po fmerti biti per
5 hudizhih vekomaj; bolje je sdaj krivizhno bla¬
go poverniti, ko preinoshenje, telo in dufho
j sgubiti vekomaj; bolje je do fmerti v’ ftano-
0  vitni pokori shiveti, ko v’ peklu pokoriti fe
vekomaj. O f. Brunon! fprbti mi od ufmilje-
niga Boga po ljubesnjivirn odrefheniku Jesufu
modroft, f’ ktero te je Bog napolnil, de fmert
vedno premifhljujem, fe refnizhno fpokorim,
in frezhno umerjem. Amen.

VII.  dan kosoperfka.

t Sveli Bonaventura f/ikof, kardinal, zerkveni
azhenik.

i  t Sveti Bonaventura je bil rojen v’ Tofhkani
v’ letu 1221. Per f. kerftu fo ga imenovali Ja-
1  nesa, pa potlej fo mu rekli Bonaventura sa-

1  voljo tega le. Shtiri leta ftar je nevarno sbo-

b  lel, in njegova dobra mati ga je slo perporo-

zhevala fvetimu Franzifhku. de bi mu od Boga
1  sdravje fprofil. t Sveti Franzifhk ji je obljubil,
} in profil Boga, de riaj fantizhka dobrotljivo o-
sdravi. To je tudi dofegel. Ko je f. Franzifhk
to svedil, je vefel savpil: ,,Bonaventura! to je:
„dobra f rezka .“ To ime je obalo; vezli mu ni-

— 46 , —

fo rekli Janes, ampak Bonaventura. t S; Fran-
?Jfhk je tako savpil, ker je upal, de ga je
Bog vifoko namenil, kar je ref bilo. Otrok
Bonaventura je potlej po fvojih ftarfhih svedil
to fofebno prejeto miloft, je bil vef vnet bo-
gabojezhe shiveti, je v’ modrofti in v’ viim
dobrim zhudno raftek

Ko je bil 21  let kar, je fhel v’ klofhter
f. Franzifhka le salo, de bi fe loshej varoval
sapeljivolii fveta, in fe pofvezheval. Njegovi
oblaftniki fo ga poflali v’ Pariš, de bi du-
hovfko uzhenofl: dobil. Uzhil fe je lahko iri
rad; pa kar je fhe obilnifhi hv r ale vredno, je
to, de je fvojo nedolsbnoft ohranil. Njegov
uzhenik je ozbitno rekel: „Ni pOsnati, de bi
bil Bonaventura po Adamu greh poerbal.“
t Skerbno fe je uzhil, in je kmalo uzhenik drm
sih bil, Bil je ref uzhenik po volji boshji:
uzhil je zhifte refnize katolfhke zerkve, in je
tudi slo fkerbel fvoje uzhenze pofvezhevati.
Vli fo ga ljubili in hvalili; on pa fe je poni-
sbeval, in vedno profil Boga, de bi mu po-
nishnoft dajal. Ravno is duha ponishnofti je
famolno shivel, fvojo uzhenolt fkrival, zhe mu
ni ljubesen do blishniga ukasala je rasodeti,
in je neprenehama fkerbel, de bi le Bog zhe-
fhen bil. Savoljo njegove uzhenofti, modro-
Iti in fvetofti fo ga minihi le 35 let ftariga po-
llavili veliziga poglavarja vfih kloflitrov bra-
tovfhine f. Franzifhka, in papesh Alekfandei*
IV. ga je poterdil. £ S. Bonaventura je toliko
ponishnifhi bil, kolikor je bil vifokejfhi po-

— ki —

vifhan; ni oblaftno gofpoddval, temuzh f’ Cve¬
tim  sgledam 1 ’voje minihe unemal po pod pra-
vizhnofti hoditi. Papesh Klement IV. ga je
isvolil' veliziga fhkofa; pa f* Bonaventura je
vef preftrafhen hitel v’ Rim, in papesha kle-
zhe profil , de hi mu to veliko butaro odloshiL
Papesh fe je nad njegovo ponishnofijo savsel,
vender je v’ njegovo profhnjo dovolil. 4 S. Bo¬
naventura fe je papeshu lepo sahvalil, in ve-
fel fhel v’ klofhter nasaj. Papesh Gregori X.
je tiga fofebniga boshjiga flushabnika ravno
tako slo zhiflal, ga je kardinala in fhkofa is-
volM. { S. Bonaventura je hitel do papeška,

in ga ponishno profil, de naj ga v’ lilofhter-
fki farno ti puili. Papesh fe mu ni vdal, te¬
muzh mu je sapovedal pokornimu biti, in iti
v’ mefio Lijon , kjer je bil velik sbor napove¬
dan. ( v 5 . Bonaventura fe je is pokorfhine do
nar vifhiga nameftnika Jesufoviga podvergel,
in je fhel v’ Lijon, kamor je poflan bil savo-
Jjo napovedaniga sbora. Ondi je neisrezheno
terpel sa zhaft boshjo in sa lepoto katolfhke
zerkve. Od veliziga terpljenja sdelan, je ne¬
varno sbolel, in fveto umeri 14. dan maliga
ferpana v’ letu 12 74 .

Ni fkoraj mogozhe sapopafti, kako je f.
Bonaventura samogel tolikanj bukev fpifati,
m v’ drusih velizih opravilih smiraj biti. Ve¬
liko fvetih bukev je fpifal, polnih zhiftih nau¬
kov , kleri zhloveka vodijo po varni poti kcr-
fhanfke pravizhnofti. Defiravno je bil poln
mnosih potrebnih fkerbi, je le vender dolli

— 48 —

fvetih bukev fpifal, ker ni zhafa malopridno
sapravljal, in ker je od Boga fofebno modroft
prejel. t S. Toma uzhenik, njegov perferzhni
prijatel, ga je eniga dne poprafhal: ,,Ljubi

moj! povej mi, kje ti jemal tolikanj fvetih nau¬
kov C S. Bonaventura mu je pokasal podobo
krishaniga Jesufa rekozh: ,,To fo bukve* is

kterih jemljem, kar pifhem.“ Refnizhno je
to: kdor je poln Jesufoviga duha, kdor Jesu¬
fa prav fposna, ima vfo uzhenoft; kdor po
Jesufu shivi, ima vfo pravizhnoft. Tukaj je
perloshno sapifati j kar je f. Bonaventura pri-,
proflimu minihu Egidju rekel. Minih Egidi
je sdihoval rekozh: „Bog je vam uzhenikam

veliko modroft dal, in mu samorete popol-
nama dopafti; pa mi nevedni in neuzheni
kaj mu samoremo popadljiviga koriti P * 4  4 Sveti
Bonaventura mu je modro odgovoril rekozh:
,,Zhe vi neuzheni bolj ljubite Boga ko uzhe-
niki, fte mu prijetnifhi ko uzbeniki bres lju-
besni.“ Vfe bukve f. Bonaventura fo ogenj
in luzh, ker je bila njegova dufha polna go-
rezhe in fofebne ponishnofti.

N a u Ji.

J

i

i

]

I

r

\

\

v

P

n

f

f

Kako dopajti Jesufu?  Sl

b

t S. Bonaventura je Jesufa ljubil, in po J
njem shivel. Njegovo vefelje je bilo Jesufa h
hvaliti, ga osnanovati, mu vfe ljudi podvre- ^
zhi, de bi mu vli dopadljivo flushili. Jesufov

— 49  —

i duh je bil v’ njem, miflil, govoril in delal
t je po Jesufovi volji; sato je dopadel Jesufu,
[ ker ravno to je Jesufu dopafti. Ljubesen je
i ftorila in ohranila fveto in mozhno saveso
med Jesufam in f. Bonaventuram, in is te
) ljubesni fo is-hajale gorezhoft, ponishnoft, mo-
s droft in vfe dobre dela. On je bil sdrushen
3  s’ Jesufam, in Jesuf s’ njim, po befedah, kte-
re je Jesuf poprej govoril fvojim apollelnam:

0 „Oj'ianile  o’ meni , in jejt vaf.“  Jan.
e i5, 4*

i- O kriftjan! ljubi is vfe dufhe Ijubesnjivi-

1 ga Jesufa, shivi od njegoviga duha, njegova

n fveta volja naj te gofpoduje, in tako mu bofh
1- dopadel. Zhe nifi tak; nifi pravi kriftjan,
ii nili pravizhen , Jesufa ne fposnafh, ga ne lju-
ti bifh, mu ne flushifh , mu ne dopadefh, in ne
i: pridefh v’ njegovo kraljeftvo. Tedaj flezi fta-

riga fpazheniga zhloveka, Adama; obleži no-
j- viga pravizhniga, Jesufa Kriftufa: v’ miflih,
ij v’ govorjenji in v’ djanji bodi podoba Jesufo-
o- T ft, in tako mu dopadefh. De fe po Jesufu
poboljfhafh, ga vedno in gorezhe profi, de
naj ti gnado da; le njega premifhljuj, in po-
flufhaj , ne glej po flabih , in ne poflufhaj
fleparjev; ne poflufhaj fveta, kterimu je Je-
sufova volja nesnana, temuzh hodi sa boga-
hojezhimi, kakor fo oni sa Jesufam. Ref, v’
po Jesufa ravno glej ; njegovi sgledje in nauki fo
fa kizh tvoje teme, tvoja hramba soper pohuj-
-e- tkanje, in ravna pot v’ nebela. On fam je

— 5 o —

rekel: „JeJi jun pot, refniza in shivljenje
Jan. 14 ? 6 -

Ljubi Jesufa is vfe dufhe. Le tako shi-
vifh po iesufu, in mu dopadefh. Zhe ne
ljubifh Jesufa, fi nehvaleshen, hudoben in
preklet, kar f. Pavel prižhuje rekozh: ,,Hdor

ne ljubi Gofpoda najhiga, Jesiifa KriJta-
Ja , bodi preklet L Kor. 16, 22. Jesuf te
je ljubil, in te ljubi neisrezheno ; toraj ga tu¬
di ti ljubi is vfe mozhi, de per njem shivifh
vekomaj. Premifli njegovo shivljenje, njego¬
ve nauke in zhudeshe, njegovo terpljenje in
njegovo fmert. Kakor je to prizhevanje Je-
sufove ljubesni do tebe, tako morejo tudi od
tvoje ljubesni do njega dobre dela prizhevati.
Glej njegovo ponishnolt! On, gofpod vfiga, je
nam enak poftal, in je na krishi vprizho ve¬
liko ljudftva saframovan umeri. Ne framuj fe
tedaj, zhe savoljo Jesufa in njegovih sapoved
sanizhevanje terpifh. Premifli njegovo po-
korfhino. Jesuf fe je savoljo odrefhenja vli-
ga zhlovefhtva ne le fvojimu nebefhkimu O-
zhetu, ampak tudi krivizlinim oblaftnikam
podvergel, in jim je pokoren bil do fmer-
ti na krishi. Tudi ti bodi pokoren po nje¬
govim sgledu, in tako mu bofh dopadel.
Premifli njegovo pokorjenje. Jesuf je bil ro¬
jen od uboge matere v’ revnim hlevzu, je v’
ubofhtvu shivel, fe je pobil v’ pufhavi, in na
sadnje je v’ fmertnih britkoftih na terdim le-
fu umeri. Ne brani fe tudi ti terpljenja, ter-
pi voljno is ljubesni do njega, in tako mu

5i

bofh dopadel. V’ vfim imej le Jesufa pred
ozhmi, in shivi po njem, de bofh tudi po
fmerti per njem. Zhe to Helafb, bofh sa f.
Pavlam refnizhno djal; ., Kr/ Ji uf je moje shiv-
Ijenje, in fmert dobizhik.“  Fil. i, 21 .

Molitev.

O Jesuf, sazbetik slavljenja, uzbenik in
sgled vliga dobriga! premalo tim te fposnal,
nesvefto lim ti flushil, in shivel lim po fvo-
1  jim hudim poshelcnji, ker lim te premalo
ljubil. Nebefhki ozhe mi te sapove poflu-
l fhati, in ti li umeri na krishi, de bi me k’
• febi potegnil; jeli pa lim ko fvojoglavna ovza
3  beshal od tebe, dobriga in ediniga pallirja.

Odpulli mi vfe moje flabolli in grehe, in 116-
e ri me fvojiga svelliga flushabnika. Pofihmal
-l bom le v’ te ravno gledal, in po tebi svello
'■ shivel, de imam per tebi vezhno shivljenje.
i' 0 Ijubesnjivi Gofpod! llvari v’ meni novo fer-
b Ke, napolni ga f’ fvojo ljubesnijo, de ti bom
is ljubesni vfelej pokoren. O f. Bonaventura,
ki li Jesufa perlerzbno ljubil , in mu svello
e- flushil, ki li ga vedno hvalil, in ga bosh hva-
:1. lil vekomaj! fproli ljubesen , pa nepremog-
°' Ijivo ljubesen do Jesufa, de mu moja dufha
v’ dopade , fe od njega nikedar ne lozbi, in de
na bo s’ njim v’ nebelih vekomaj sdrushena. A-
le- men.

;r-

nu

*

4

52

VIIL dan kosoperfka.

t S, Brigita vdova.

c Sveta Brigita je bila rojena v’ 4 ShvedovTki
desheli od mogozhnih in bogabojezbih flarfhev
v’ letu i3o5. Njen ozhe Brigeri je bil kralje¬
ve rodovine, in tudi njejia mati 4 Sigrida je bi¬
la vifoke shlalite. Oba ba fkerbela Tvojo lju¬
bo hzher Brigito bogabojezhe srediti. Bog je \
kmalo pokasal Tvoje uTmiljeno dopadenje nad 1
Brigito. Do tretjiga leta ni mogla nizh govo- 1
riti; potlej je Tpregovorila, in bersh vedila od l
vTake rezhi ko odraThen zhlovek govoriti. Vfi i
To Te zbudili, in vfigamogozhniga Boga hvalili, 1
kteri je nad njo Tvojo milob Tkasal. Majhna i
Brigita je bila vTa v’ Boga saljubljena, in zhe- n
dalje bolj je rabla v’ ljubesni do njega. Le ji
deTet let bara je poTluThala pridigo od terple- sl
nja JesuToviga, in Tkoraj je omedlela od veli- o
ke Terzhne shalobi. Tibo nozb je v’ perkasni n
vidila JesuTa KribuTa krishaniga, in od tibe v
ure ga ni mogla nikedar posabiti; vedno ga k
je pred Tvojimi ozhmi imela, in njegove bole- di
zbine premiThljevala in obshalovala. Tudi pre- p«
ljubo devizo Marijo je viToko zhabila; JesuTa m
in Marijo je smiraj v’ Terzu imela, in vedno
Tkerbela obema dopabi.

Ko je bila odraThena, jo je ozhe mogozh- ye
nirnu mladenzhu Ulfu sa sheno dal. Raji bi bi- l e J

53

la nesavesana shivela, pa is pokorfhine do
fvojiga ozheta fe je jarmu sakona podvergla.
Ponishno je profila vfaj eno leto odloga, de
fe je fkerbno perpravljala, in Boga gore-
zhe profila, de bi njeno prihodno saveso po-
shegnal. t S’ polli, molitvami in folsami je
I per Bogu milolli ifkala, in jo dofegla. V’ sa-
v bonu je poterpesbljivo, mirno in fveto shive-
!- la; toraj fo bili tudi njeni otrozi bogabojezhi.
i- Bila je rasumna shena, ni mosha gofpodari-

1- la, temuzh mu je bila pokorna in poflreshna.
e Sato ga je! lahko nagibala , kamor je hotela ;

i hotela pa ni drusiga, kakor kar je boshja vo-
>- Ija, namrezh, de bi mosh, otrozi in drushi-
d na Bogu flushili. Tudi s’ blishnim je bila slo
fi ufmiljena: uboge in bolnike je v’ proftorno
, hifho jemala, jih s’ vfim ofkerbela, uzhila,
a in jim ftregla ko dobra mali fvojimu edini-

2- mu otroku. Ko je bil njen dobri mosh umeri;
e je med Tvoje she odrafhene otroke premo-
2- shenje rasdelila, vfe druge pofvelne fkerbi
i- odloshila, in Bogu TkerbnejThi flushila. Terd-

ii no je Bogu obljubila vfe dni fvojiga shivljenja

te v’ pokorjenji biti. Ponishne oblazbila je no¬
ja fila, vedno fe pollila, in doma in po zerkvah
e- dolgo molila. Pofvetni ljudje fo fe ji fizer
e- pofmehovali: pa ona jih ni jioflufbala, te-

fa muzh ollala je nepremakljiva v’ fvojim terd-
io nim fklepu.

4 S. Brigita je dobivala mozh tako fveto shi-
h- veli is Itanovitne molitve, is pogollniga pre-
li- jemanja Ješufoviga telefa in is vedniga pre-

■ -— 54  —

mtfhljevanja Jesufovih bolezhin. Vedno pre-
mifhljevanje Jesufove ljubesni, terpljenja in
fmerti je njeno ferze vnemalo , in. v’ gorezho-
|ii obranilo. To premifhljevanje ji je dajalo
poterpeshljivoft, ufmiljenje invfe,  slabi pa
veliko fovrafhtvo soper greh in refnizhne she-
lje do pokorjenja. Is ljubesni do Jesufa je
fkerbela ne le febe in fvojze, ampak tudi dru¬
ge pofvezhevati, Is tiga dobriga nagiba je is
fvojiga premoshenja nunfk klofhter fosidala,
bogabojezho in pokore sbeljne shenfke vkup
fpravljala, jim fvete sapovedi dajala, in med
njimi, kader je bilo mogozhe, prebivala. Ker
jo bila slo vneta sa zhab boshjo, je fkerbela
vfe popraviti in poravnati po fveti volji bosbji.
Defiravno je bila shenfka; je ferzhno , pa po-
nislmo pifarila papeshem, fhkofam, kraljem ]

in vojvodam v’ prid vfe zerkve. Nobeden i

ni bil f’ tim rasshaljen, ker fe je vedilo,
de jo f. Duh vodi. Smiraj je shelela pokopa- ]
lifha fvetih npobeljnov Petra in Pavla in me- 1
ba od Jesufove prizhujozhobi pofvezbene ob- ^
ifkati, in fe f’ tim v’ ljubesni boshji zhedalje 1
bolj vnemati, kar fe je tudi refnizhno sgodi-
lo. Ta fofebna bosbja flushabniza je fhla v’ 1
Kirn, ondi je od veliziga terpljenja, dolsiga )
bolehanja in velike barobi popolnama opefha- P
la , in mirno in vefelo safpala v’ Gofpodu. 1
Njeno fveto truplo je bilo potlej v’ njeno rojih 1
no deshelo prenefeno, v’ klofhter Vanbein i ^
kteriga je poprej is fvojiga pobavila. Umerla je
fizer 23 . maliga ferpana, 70 let bara, v’ le P

35

tu i 373 ; pa zerkev ta dan, ofmiga kosoperfka,
njen vefeli fpomin obhaja, ker je ravno ta dan
papesh Bonifazi IX. njeno fposnano fvetoft o-
zhitno na snanje dal. Bog je to fvojo fveto
flushabnjzo f’ zhudeshi povifheval.

* Nauk.

. , *

s Sa klere , sakaj in koliko 'je Jesuf ter pel.

j

s 4 S. Brigita je vfe dni fvojiga shivljenja

5  fkerbno premifbljevala neisrezbeno terpljenje
r in grenko fmert ljubesnjiviga Jesufa. Po tim
v premifhljevanji Pie je v’ ljubesni in hvale-
, shnofti do Jesufa vnemala; je greh slo fovra-
shila, in fe ga fkerbno varovala; fe je oj/lro
1 pokorila, poterpeshljiva bila v’ vfih nadlo-
1 gah , in tudi fkerbela vfe ljudi ljubesnjivimu
, Jesufu podvrezbi. O kriftjan ! tudi ti delaj
po njenim sgledu: premifbljuj ljubesen in.
i- terpljenje dobrotljiviga Jesufa, de njegovo fo-
1- febno ufmiljenje do v/ih fposnafh, ga ljubifh,
e mu flushifh , in v’ ncbefa pridefb.
i- Premifbljuj, kdo je terpel in umeri sa

r'  odrefhenje vfiga zhlovefhtva. Vefh in veru-
a )efh, de je Jesuf terpel in umeri; pa ni sado-
1- ki tega verovati, temuzh tudi premifbljuj to
1. refnizo, de bofb fvojimu vfigamogozhnimu
ln  ufmiljenimu odrefbeniku hvalesben. Jesuf
, Kriftuf, t Sin boshji, vfigamogozhni Gofpod ,
j e  kteriga fvetoft, oblaft in zhaft angelji f’ tre-,
le petanjem molijo, je terpel in umeri. Jesuf,

56

kralj nebef in semlje, pred kterim fe more
vfako koleno perpogovati tiftih, ki fo v’ nebe¬
lih , na semlji in pod semljo , je bil sanizhe-
van, rasmefarjen , med hudodelnike poftav-
ljen in umorjen. Jesuf, kralj vezhne zhafti,
klerimu angelji nifo vredni ftrezbi, je na sa-
framovavnim krishi na hribu mertvafhkih glav,
bliso veliziga meda Jerusalema, vprizho veli¬
ko ljudi umeri.

Sa ktere je Jesuf, kralj vezhne zballi in
Gofpod vGga, na krishi umeri? Sa-te, o
zhlovek! je ljubesnjivi Jesuf na krishi umeri,
te refhil od vezhne fmerti. Premifhljuj: Bog
je sa zhloveka, ftvarnik sa Hvar, gofpod sa
hlapza is sgoli ufmiljenja umeri. Kdo umer-
je sa pravizhniga , sa prijatla? Kar drugi ne
flore, je Jesuf lloril, in fhe vezh, ker je ze¬
lo sa grefhnike in fovrashnike umeri. Ravno
to je f. Pavel Rimljanam pifal: „ Komaj sa

-pravizhniga kdo umerje. Bog pokashe fvo-
jo ljubesen do naf, ker je Krijtaf, ko fmo
fhe grefhniki bili, sa naf umeril  Rimlj.
5 , 7 * 8 -

Premifhljuj , sakaj je Jesuf terpel in u-
merl ? Sato je terpel in umeri, de bi vfe lju¬
di refhil od vezhniga pogubljenja, in vfim od-
perl nebefhko kraljeltvo. Kakofhen dobizhik
je ljubesnjivi Jesuf od fvoje fmerti imel ? On,
vfigamogozhni Gbfpod in kralj vezhne zha-
fti , ni nizhefar potreben; terpel in umeri je
is sgoli milolli, de bi nam vezhno frezho sa-
flusliil. Jesufu bi nobene fhkode ne bilo;

— 57  —

al<o bi bili vfi ljudje pogubljeni, ker ni on
naf, ampak mi fmo njega potrebni. On je
bres naf popolnama, mi bi bili pa bres njega
nefrezhni vekomaj. O kriftjan! kako samorefh
biti terdiga in nehvaleshniga ferza do ljubes-
njiviga dobrotnika Jesufa?

De zhedalje bolj fposnavafh ljubesen Je¬
sufa Kriftufa, fkerbno premifhljuj, koliko je
on terpel. Neisrezheno veliko in radovoljno
je terpel. Njegova fveta dufha je bila s’ ne-
sapopadljivo britkoftjo napolnjena; ravno sa-
to je od fdnih notranjih teshav na vertu Get-
femani kervav pot potil, umreti mu je bi¬
lo. Na zbafti je veliko terpel. Ref, Jesuf,
nebefhki kralj , je bil neisrezheno sanizhevan:
hudobni ljudje fo ga svesali, po Jerusalemu,
ravno ob veliki nozhi, svesaniga ozhitno vo¬
dili, ga saframovali, nad njim vpili, in fmer-
ti vredniga fposnali. Podnevi je fkosi veliko
mefto Jerusalem krish nefel, med dva hudo-
delnika je bil poftavljen , in ko poglavar hudo-
delnikov je med rasbojnikama na krishi u-
merl. Na telefu je neisrezheno terpel: tep¬

li fo ga, vlazhili, fuvali, bili, kronali in
krishali. Na treh ali fhtirih shebljih je nje¬
govo rasmefarjeno umirajozhe telo vifelo, in
terdi krish je bil njegova policija v’ fmertnih
bolezhinah.

O kriftjan! zhe premifhljujefh le to. kar
je ob kratkim popifano, ne morefh neobzhu-
ten biti. Premifhljevanje ljubesni, terpljenja
m fmerti Jesufove je ogenj in sazhelik vfiga

58

dobriga. Ako bi ti rad premifhjeval filne bo-
lezhine ufmiljeniga Jesufa, bi fe tvoje ferze
vnemalo v’ njegovi ljubesni; bi ga vedno hva¬
lil, fc greha fkerbno varoval, fvoje grefhno
telo pokoril, vfe nadloge poterpel, vlim Jfo-
vrashnikam odpuftil, branil ga shaliti, in po
vlih sapovedih shivel. O nehvaleshna dufha!
odrefhena in pofvezhena fi v’ predragi Jesufo-
vi kervi, in vender Jesufa posabifh, in ga sa-
nizhujefh? Kaj mu bofh per fodbi odgovori¬
la, in kako fe isgovorila? Kaj bi bil Jesuf sa-
mogel vezh flori ti is ljubesni do tebe? kako
pa ti njemu vrazhujefh? On je neprofhen sa¬
te umeri, in ti P fvojimi grehi njegovo pre-
fveto kri taptafh, in ga v’ fvojim ferzu vno-
vizh krishafh ?  Ponishuj fe in profi:

M o l i l e v.

O Gofpod Jesuf Krifluf, kralj nebef in
semlje, nar bolji paftir in jagnje boshje! kaj
fi v’ meni nafhel, de bi bilo vredno tvoje lju¬
besni? Od kod je to, de fi ti, Bog sa zhlove-
ka, gofpod sa fushnika in flvarnik sa ftvar
hotel neisrezheno terpeti in umreti? O do¬
brotljivi odrefhenik! ne moje saflushenje, am¬
pak tvoje ufmiljenje je to ftorilo. Jeli fim bil
pogubljenja vreden; ti pa fi dobrotno umeri,
de bi jeli vekomaj ne umeri. To fim smiraj
verovali vender te, o moja velika hudobija!
nifim ljubil, ampak shalil fim te. Moja ne-
hvaleshnoft je filno velika, pa fhe vezhi je

?

— 5g —

tvoja miloft, is ktere fi me zhakal, me vabil,
in mi pomagal fpokoriti fe. O preljubesnjivi
Gofpod ! f’ pomozhjo troje gnade hozhem po
sgledu f. Brigite premifhljevati, in vedno pred
ozhmi imeti tvojo nefkonzhno ljubesen, ter>-
pljenje in fmert; de fe v’ tvoji ljubesni vna¬
mem, in ti svetlo flushim, de fe tvoje prefve-
te kervi vdelesbim. Amen.

IX. dan kosoperfka.

c Sveta Pelagija, f pokorna gr e f/miza.,

<Sveta Pelagija je fofebna fvetniza, detiravno
je bila poprej velika grefhniza; ker fe je ref-
nizhno fpokorila, in je v’ delih pokore uaier-
la. Ktero je bilo njeno rojftno metlo, im kdo
fo bili njeni tlarfhi, fe ne ve; snano je pa,
de je hudobno in pohujfhljivo shivela v’ ve¬
likim metlu Antiohii, ob zhafu Hontlantinopol-
fkiga kerfhanfkiga zefarja Marzijana, v’ pe¬
tim tloletji po Jesufovim rojtlvu. Bila je vti-
mu metlu nevarna kuga, veliko pohujTka¬
nje in sapeljiva hudizheva natlava, ker je
bila mlada, lepa in neframna. V’ sgorej ime¬
novanim mehu je bil Mastimijam veliki fbkof.
Ta je fhkofe vfe deshele vkup poklizal , de
bi s’ njimi vezh zerkvenih rezhi poravnal.
Nekaj smed njih jih je pred zerkvijo f. Ju-

» *

6o

lijana marternika ftalo, in zhakalq prihoda
drusih ob napovedani uri. Ravno takrat je
ozhitna grefhniza Pelagija memo fhla, v’ meh¬
kih in drasih oblazhilih neframno naprav¬
ljena. t Shkofje, jo viditi, fo fvoje ozhi sa-
tifnili, ali drugam obernili, sdihovali in sha-
lovali. Med njimi je bil bogabojezhi fhkof
Nonon. Ta je nizhemerno Pelagijo ravno po¬
gledal , in potlej Tvojim tovarfhem jokaje re¬
kel: j^Se bojim, de bo ta neframoshljiva shen-
Tka, ta sapeljivka nafhe obfojenje, ker mi
manj fkerbimo dopalli Bogu, kakor ona lju-
dem.‘ £  Ta f. fhkof je bil fofeben prijatel bo-
shji, in je doftikrat od ufmiljeniga Boga f’ Tvo¬
jimi profhnjami fprofil fpreobernjenje velizih
grefhnikov. Tudi sa grefhno Pelagijo je pro¬
fil, ker fe mu je v’ ferze fmilila. Kerfhena
fhe ni bila, in je odlafhala dati kerftiti fe,
ker je bila polna nezhilliga duha. Odlafha¬
la je f’ f. kerftam v’ katolfhko zerkev priti,
ker ni hotela fpreobernili fe, redila pa je, de
bi je kriftjani ne bili v’ fvoji drushbi terpeli ,
ako bi fvojiga hudobniga shivljenja ne opu-
ftila.

t S. fhkof Nonon je vfo nozh sa njeno fpre¬
obernjenje v’ Boga sdihoval, in fe s’ gorezho
molitvijo perpravljal prihodno nedeljo pridi-
govali. Govoril je od poflednje fodbe, in ta¬
ko shivo pravil od hrafhniga obfojenja terdo-
vratnih grefhnikov, de fo vli poflufhavzi obil¬
no jokali. Grefhna Pelagija je bila tudi v’
zerkvi, ker kalolfhka zerkev ni branila in ne

6i

i brani nikomur poflufhati boshje befede. 0-
zhitna grefhniza Pelagija je f. fhkofa Nono-
na fkerbno poflufhala; Bog je fvoji befedi ro-
dovitnoft dal, in je vfa fkefana in fpreober-
njena is zerkve fhla domu. Kader je bila do¬
mu prifhla, je bersh pifala f. fhkofa Nononu,
in mu prizhevala od fvojih refnizhnih shelj
fvoje grefhno shivljenje poboljfhati. Ko je f.
fhkof njeno ponishno pifanje prejel; je od
veliziga vefelja pofkakoval, ufmiijeniga Boga
neisrezheno hvalil, in ji pilal, de fhe samo-
re f’ pravo pokoro per Bogu miloft najti. Pe¬
lagija, vfa vefela tiga ljubesnjiviga odgovo¬
ra, je hitela, pa ponishno oblezhena, v’ zer-
kev, kjer fo bili fhkofje shrani, je pred fveti-
ga Nonona pokleknila, in ga jokaje profila, de
naj jo kerfti. t Sveti fhkof ji je odgovoril: „Ni
navada v’ katolfhki zerkvi ozhitne grefhnize
bersh kerftiti, temuzh poprej more fkasati o-
zhitne snamnja prave pokore .“  ^Spokorna Pela¬
gija je zhedalje ponishnifhi profila, de naj jo
kerfti; pa f. fhkof jo je lepo uzhil, in na sad-
nje djal: „Bofh uflifhana, pa ne sdej.“ Pela¬
gija, kteri je ufmiljeni Bog nenavadno gnado
dal, je smiraj pred fhkofam klezhala, in ga
ponishno profila, de naj jo kerfti. Sveti No-
non, viditi njeno fofebno ftanovitnoft, jo je s’
dovoljenjem prizhujozhih fhkofov kerftil.

De je bila velika grefhniza Pelagija od
*nogozhne gnade boshje naglo fpreobernjena,
fo njene fpokorne dela prizhevale. Vfe fvoje
premoshenje je po fvojim duhovnim ozhetu f.

62

Nononu ubogim rasdala, fe je v’ flabo obla- a
zbilo preoblekla, in kkrivaj fhla is mella v’ 1,
Jerusalem na oljfko goro, kjer je v’ folsah in z
v’ pokorjenji do kmerti bila. c Sveti fhkof No- r.
non je ni mogel posabiti, in je slo shelel sve- v
diti, zhe je v’ pokori ftanovitna oftala. Zhes z
ne k ter e leta je «?niga kvojin duhovnov do nje j
poklal svedit, kako de shivi. Duhoven jo je I
nakhel vlo prepadeno od fols in od poftov, t
merlizhu she je bila podobna. Poklan duhoven f
ji. je rekel: „ t Shkok Nonon me je do tebe poklal
vprakhat, kako ke ti godi. u  Ona mu ni drusiga li
odgovorila, ko to: j^Shkok Nonon je velik klu- r

sliabnik bosliji, njegovim molitvam ke perpo- s
rozhim.“ Kader je to isrekla, je okno saperla. t
Ta duhoven ke je nekaj zhaka v’ Jerusalemu g
pomudil, in ravno v’'tiftim zhaku je ona umer- 1
la. Vli verni ko prizhevali od njeniga kokebni- i
ga kvetiga shivljenja, in Boga hvalili, kteri je r
zhuden nad kvojiini kvetniki. g

1

N a a k.  i

i

Le po pravim ohshalovanji grehov fe sadobi 1

njih odpufhenje.  1

1

Grekhniza Pelagija je bila naglo opravi- i
zhena, ker ji je Bog dal kokebno shaloll nad gre- 5
hi. Majhen zhak poprej je bila vka ofludna in c
v’ grehih sakopana, sdaj pa je hitro dokegla od- *
pukhenje grehov, ker je vke kvoje grehe per- 5
kerzhno obshalovala in kovrashila is ljubesni do *
Boga. Ravno tako krezhna je bila una ozhitna 1

63

grefhniza, ktera je per Jesufovih nogah joka¬
la, in odpufhenje dofegla, kakor f. Luka pri-
zhuje v’ 7. poftavi. Bog po navadi grefhnikov
ne fpreobrazha naglo, ampak pozhali, de fe
vojfkujejo, trudijo in ponishujejo; zhe pa ho-
zhe is fofebniga ufmiljenja obilno gnado dati,
je grefbnik bersh vef prenovljen in prerojen.
De je pa grefhnik od mogozhne gnade fpreo-
bernjen; prizhujejo njegova shaloft, ferzhnoft,
ftanovitnoft v’ pokorjenji.

Ref je, le prava ferzhna shaloft nad gre¬
hi sadobi njih odpufhenje. Ljubi grefhnik!
ne moti fe nad tim, in ne meni, de je she
shalovati sadofti, in de drusiga ni treba, Zhe
ti Bog da pravo ferzhno shaloft nad ftorjenimi
grehi, ne bo nerodovitna oftala, temuzh fe bo
1’ fpokornimi deli rasodevala. Zhe le shalujefh,
in drusiga ni; je tvoja shaloft premajhna, ali
natorna, ali hinavfka. Le prava shaloft nad
grehi sadobi njih odpufhenje, hozhem rezhi:
bres praviga obshalovanja grehov ne pomaga
ne fpoved, ne odvesa, ne kaj drusiga. Zhe je
njih obshalovanje pravo, obroduje fpokorne de¬
la in vfe, kar Bog terja od grefhnika. Grefhnik
ne more is fvoje mozhi fvojih grehov Bogu do¬
padljivo obshalovati in fovrashiti; zhe mu pa
Hog is nesaflushene milofti da fvojo gnado, in
s  njo fposnanje in shaloft nad grehi, je vef
drugazhen v’vfim. Grefhnik, dokler fvojih gre¬
hov ne obshaluje in ne fovrashi, je mersel, flep,
svijazhen, nepokoren; zhe pa fvoje grehe po
v °lji boshji obshaluje in fovrashi, odpufti vfe
to 3 in je vef prerojen. Sgrevani grefhnik fposna

— 64  —

veliko hudobo Tvojih grehov, ker ravno savoljo
tiga fposnanja shaluje; ima ferzhno in delavno
voljo ne vezh grefhiti, ker mu gnada hoshja
daje fposnati, kako hudu je Boga rasshaliti.
Veliko fovrafhtvo greha mu ubrani grefhiti,
ga napravi, de vfe hude perloshnofti opufli,
in vfe ftorjene krivize popravi. Sgrevani grefh-
nik je rad pokoren in hvaleshen fvojimu fpo-
vedniku, kteri ga varno vodi po poti pokore;
fe ne brani pokorjen ja, temuzh je vefel, de
s’ njim samore pravizhnimu Bogu sadoftiti. Per
sgrevanim grefhniku ni hinavfhine, ampak je
odkrito obtoshenje fvojih grehov; ker fe boji,
de hi ga fpovedmik premalo ne posnal, in pre¬
mehko s’ njim ne delal. Per njem ni preders-
nofti, ampak je ponishnoft in pokorfhina; ker
ve, de vfe njegovo persadevanje rie samore po
vrednofti odpufhenja grehov saflushiti, sunaj
po miloiUjivi obljubi boshji.

O grefhnik! premifli fkerbno, zhe je tvoja
shaloft prava. Prava shaloft nad grehi je notra¬
nje veliko pezhenje savoljo vfih grehov is Ijube-
sni do Boga. Ti morde le s’ befedo shalujefh;
govorifh ko vezhi del grefhnikov: „0 Bog!

Shal is ferza fo mi vli moji grehi, in obljubim
raji vfe terpeti, ko Boga rasshaliti .“  Te befede
fo po nauku katolfhke zerkve, pa le sunanje be¬
fede nifo fhe ferzhna shaloft. David je rekel:
,,Grefhil Jim v 1  GoJpoda.“  Te njegove befede ni¬
fo bile prasne, fo rasodele notranjo shaloft. More¬
biti zhutifh v’ ferzu refnizhno shaloft; pa premi¬
fli, sakaj shalujefh. Zhe shalujefh le savoljo nad-

65

log in fhtrafnigj ktere fo ti grehi nakopali,
je tvoja shalofl le is ljubesni do febe, ne is
ljubesni od Boga. Zhe pijanza pežhe, ker fi
je f’ pijanzhevanjem ubofhtvo nakopal; zhe
fprideno dekle pezhe, ker ti je saflushila fra-
motenje, sanizhevanje in sapufhenjej zhe dru¬
gi grefhniki is enazih nagibov shalujejb: kaj
jim taka shalofl: pomaga? To utegne fizer per-
pomozhik k’ pokori biti, vender farno to ne
sadobi milofth

Premifli tudi, zhe je tvoja shalofl sadofli
velika , ker le taka po miloftivi obljubi boshji
sadobi odpufhenje. Kdo smed kriftjanov ni
nizh shaloften fvojih grehov ? Vera tudi rasujs-
danim ne daje popolniga miru. Navada fla-
bih kriftjanov je ta: v’ fkufhnjavah posabijo
Boga , in po dovoljenji v’greh fo shaloftni; ker
je pa njih shalofl premajhna, ima premalo
niozhi, in ponavljajo fvoje grehe. Tudi sa-
zhetik obshalovanja grehov je dar boshji, pa
to fhe ni sadofli. Kedaj je shalofl nad grehi
po boshji milofti sadofli velika? Kader s’ veli-
zim pezhenjem napolni ferze, preshene vfo
ljubesen do greha, premaga sapcljive fkufh-
bjave., in vfe popravi po volji boshji. Pre-
nnfli refnizhno in veliko shalofl Davida; ozhit-
ne grefhnize, Petra, 4 SavlaTajde,  Pelagi-
} e  in drusih fpokornih grefhnikov, de ti slo
persadevafh in protifh po njih sgledu fvoje
grehe obshalovati in fovrashiti is ljubesni do
Boga, vfe hude perloshnofti opuftiti, vfe flor-
jene krivize po mozhi popraviti, pokoriti fe,

— 66  —

in v’ dobrim flanoviten o fiati. Rastergaj fvo¬
je ferze, trudi fe v’ sdihovanji , ne posabi
fvojih grehov nikoli, bodi v’ fpokornih delih
flanoviten, in tako bofh od boshje milofli od-
pufhenje grehov dofegeh

Molitev .

O Jesuf Kriltuf, osnanovaviz pokore> upa¬
nje in pomozh grefhnikov! ponishno te pro-
fim, napolni mojo dufho s’ veliko zhesnator-
no shaloftjo nad grehi. Daj mi fposnati neis-
rezheno hudobo fvojih grehov, de jih zhes
vfe fovrashim, in refnizhno Opuflim is 1 ju-
besni do tebe. O ufmiljeni Gofpod, dobrot¬
ljivi ozhe, ljubesnjivi odrefhcnik ! sakaj tim ti
bil nehvaleshen? sakaj fim te sanizheval? Ti
11 bil in 11 meni neisrezheno dober> jeti pa te¬
bi neisrezbeno hudoben. Premiflim tvoje ve¬
like pobrote, premiflim fvoje velike grebe)
in ferze fe mi hozhe od shalolli raspozhiti. To
pezhenje je tvoj velik dar; vender daj mi fhe
vezhi shaloll, ker nikdar ne bom mogel sha-
lovati po velikofti fvoje hudobije. Bodi mi
miloftiv, kakor 11 bil grefhni Pelagii, de prej¬
mem ko ona odpufhenje grehov od tvoje ne-
fkonzhne milolli. Amen.

6?

X. dan kosoperfka.

t Sveii Fra.tiz.ifkk Borgi j a«

Q . . ;

c k_ 7 veti Franzifhk, pervorojeniz Janesa Borgi-
ja, gofpodarja in vojvoda c Shpanfkiga mefta
Gandje, je bil rojen v’ letu i5io. Bog mu
je po Jfvoji dobroti jivofti dal krolkoft, modroft
in vefelje do vfiga dobriga. Njegovi bogabo-
jezhi ftarfhi fo mu dajali rasfvetljene uzhenike.
s Franzifhk jih je rad poflufhal, in je v’ dob¬
rim mozhno raftel. Ko je bil 18  let ilar, fo
ga ftarfhi poflali mogozhnimu zefarju Karlu
i V., od kteriga je bil slo ljubljen in povifhan.

i Per zefarji je veliko letoftal, in mu vfelej sve-
fto flushil. Defiravno je imel sheno, deshel-

.. ne in domazhe opravila, je vender smiraj bo-
, gabojezhe sbivel: vfak dan je fvete bukve bral,
o K pifmo premifhljeval, in gorezhe molil. Ka-
e der je flifhal ali bral kak fofeben nauk, ga je
i- sapifal, premifhljeval, in profil Boga grtade

ii tako shiveti. Boshje sapovedi je imel smiraj
j. pred ozbmi, k’ fpovedi in k’ f. obhajilu je
3 . pogollo hodil. To mu je dajalo neisrezheno

niozh varovati fe sapeljivofti fveta, v’ fredi
pohujfhanja nedolshno shiveti , fvet sanizheva-
b j in sa krishanim Jesufam hoditi. 4 She bolj
je preprizbal nizhemernofli fveta, in fe vnel
Bogu flushiti, kader je v’ letu i53p fvojo mert-
Vo  zefarizo Isabelo fpremil pokopat v’ me-

5  *

68

ko Granato. Vidil je njeno poprej lepo ob-
lizhje tabo zb ud no in hrafhno fpremenjeno,
de ga je groša obflda; je premjfhljeval, kam
prejde vfa zlutft, oblak in rnogozhnok fveta:
je Bogu tudi obljubil v’ prihodno fveteje shi-
veti. Kader je bil domu prifhcl, fe je v’ fvoj
hram saperl, je pred podobo krishaniga Je-
sufa pokleknil, in jokajozh djal: „0 dufha

moja! kaj fe motifh, in koga ifhefh ? Sgub-
ljafh fe v’ prašnih rezheh, ktere ti poma¬
gati ne samorejo. t Si vidila mogozhno mert-
vo zefarizo? c Smert, ktera ji je krono vsela,
je tudi v’ te fvoj lok napela. Bolje ti je sdaj
fvetu odmreti, de per Bogu vekomaj shivifh.^
Totlej je sdihoval, in profil Boga rekozh: j,O

Gofpod! daj mi fvojo fvetlobo, in fvojiga f.
Duha; podaj mi fvojo ufmiljeno roko, in is-
lezi me is Vode, v’ kteri fe topim, Nozhem
vezh umerjozhiga gofpodarja, ampak le tebfe
shelim, ker me bofh le ti pravizhno fodil.“
To in fhe vezh je ta svelli flushabnik boshji
govoril, profil in obljubil.

t Sveti Franzifhk ni drusiga slielel, ko vfe
pofvetne fkerbi odpraviti, in Bogu mirno flu-
shiti, pa zefar Karl ga je fvojiga nameltnika
isvolil, in poflal v’ deshelo Katalonijo. Ne*
rad je fhel; vender je pokoren bil j in fker-
hel vfe ravnati po volji boshji. V’ tej veliki
flushbi je ponishen oftal, in je pravizhno, po¬
hlevno in mirno gofpodoval. Imel je doki ve-
lizih opravil, vender ni fvoje dufhe posa-
Lil: kakor nekdaj Daniel v’ flushbi Babilon-

— 6g —

fkiga kralja jo vfak dan odlozhene ure imel
sa molitev, branje fvetih bukev in premifh-
Ijevanje; fe je vedno podil, in f. sakramente
pogofto prejemal. V’ letu i 543 je njegov ozhe,
vojvoda meda Gandje, umeri. Ob tej per-
loshnodi je zefarja ponishno profil, de naj
ga v’ fvaje medo fpudi. Zefar mu ni odre¬
kel, in ga je prijasno od febe fpuftil. Ko je
f. Franzifhk bil domu prifbel; je neutru-
dama fkerbel sa zhafno in vezhno frezho Tvo¬
jih podlosbnib, je ubogim obilno pomagal,
zerkve popravljal, grehe odvrazheval, in po
vlih sapovedih shivel. Defiravno je tako fkerb-
no flushil Bogu, fe je vender bal, de bi pre¬
malo dobriga ne delal. Sato je, ko mu je
shena umerla, fklenil v’ klofbter iti, in v’
njem biti vfe dni fvojiga slavljenja. To je bi¬
lo v’ letu j 546. Takrat je bil fhe shiv f. Igna-
zi Lojoljan, duhovni ozbe minihov imenova¬
nih „Jesufova braiovJ'/iina.“  t S. Franzifhk mu
je ponishno pifai, in ga lepo profil, de naj ga
med fvoje duhovne otroke vsarae. C S. Ignazi,
kterimu je njegova bogabojezhod snana bila,
ga je uflifbal. t S. Franzifhk ni mogel fizer
bersh v’ klofbter iti, ker je imel velike rezhi
poravnati; pa je doma po ldofhterfkih sapo^
vedih shivel, je na golih tleh leshal, ponozhi
'dajal in molil, le enkrat na dan jedel, in fe
tudi drugazhi pokoril. Ko je bil vfe potreb¬
ne rezhi poravnal, in fvojimu pervorojenimu
dnu gofpodardvo dal, je vefel hitel v’ klo-
dbter. t Se lahko ve ali domifli, kako fveto je

— 7° —

v’ she sdavnaj sasheleni famoti shivel. She
poprej je shivel po vlih sapovedih, zheravno
med nepokojnim fvetam, kako fhe le potlej
med bogabojezho drushbo! Njegova fofebna
fvetoft mu je naklonila zhaft , klere fe je ne-
vredniga fhtel: njegovi oblaftniki fo ga premo-
rali, v’ letu i55i, mafhnikovo, pofvezbevanje
prejeti; potlej fo ga ofkerbnika poflavili veli¬
ko klofhtrov, in na sadnje veliziga ali pervi-
ga oblaftnika vfih. V’ tej veliki oblaki fe je
tako modro in ljubesnjivo obnafhal, de fo ga
vli vifoko zbaliili, ne le njegovi minihi , am¬
pak tudi fhkofje in papeshi. Papesh Pius V.
ga je poflal na Franzofko, t Shpanfko in Por-
tugal kraljev napravljat, de bi Venezhanam
pomagali soper Turke. t S. Franzifhk je bil
papeshu pokoren, in je gorezhe fkerbel to fo-
febno narozhilo frezhno ispeljati. Per tim
opravku je neisrezheno veliko, pa poterpesh-
ljivo terpel: potlej je prifhel na Lafhko na-
saj, v’ meftu Florenzi je nevarno sbolel, in
blishna fmert fe mu je napovedovala. Ni fe
bal umreti; vender je pa shelel v’ fvojim klo-
fhtru , v’ Rimu med fvojimi brati umreti. Bog
mu da dofezhi, kar je shelel. Ko je bil v’Rim
prifhel, je djal: ,,0 Gofpod! sdaj fpufti fvo-
jiga hlapza v’ miru,“ Njegova bolesen je zbe-
dalje nevarnifhi prihajala; pa shelel je od
fvela odlozhen biti, de bi k’ fvojimu Bogu
fheb t S’ fvojo gorezbokjo je prejel f. sakra-
mente, in 6’2  let ftar vefel umeri 5o. dan ki-
movza v’ letu 1672 .

7 1

Nauk.

Kaj merlvi shive uzhe?

Blagor f. FranziThku, kteri je premiTh-
ljeval Tinert, de bi fe perganjal fveto shiveti,
in je (Veto shivel, de bi fi Trezhno Tmert sa-
flushil. Grosa ga je obfhla, ko je vidil Tpre-
menjena in Tmerdljivo truplo Tvoje mogozhne
lepe zeTarize, in je vidil nad njo nizhemernoft
fveta. Mertva zefariza, poprej vifoko zheThe-
’ na, potlej v’ semljo vershena, ga je uzbila in
perganjala fvet sanizhevati, in dufho svelizha-
ti. t Smert je dobra fvetovavka, ker ne more
nizh flabiga uzhiti. Shaloftno je, pa dobro in
potrebno jo premifhljevati. Kakofhne nauke
mertvi shivim dajejo? 4 Sofebno te;

Mertvi shive uzhe: „Vfa pofvetna zhaft,
oblaft, premoshenje in drugo Te v’ nizh pre-
verne. u  Merlizh shive uzhi, de naj ne upajo
v’ Tvojo mozh, Te ne hvalijo s’ oblaftjo, ne.
ljubijo poTvetniga; ker vTe to hitro sgine, in
fe v’ nizh preverne. Bodi li goTpod ali kmet,
hogat ali reven, kralj ali podloshen; nobeden
nizh ne vsame Teboj v’ vezhnoft. Dokler je
zldovek shiv, je raslozhen od drusih; ob zha-
fu Tmerti pa To vfi enaki. To uzhi neftroh-
Ijiviga in ftanovitniga bogaftva iTkati, kteriga
ne more Tmert odvseti. O zhlovek! premiTli
lo reTnizo: „Od vliga Tvojiga premoshenja nizh
feboj ne vsameTh v’ vezhnofl; le (jiobre in
Habe dela pojdejo T’ teboj.“ Tedaj poTluThaj

_ ?2  —

Jesufa, Iti pravi; , v Spravljajte Ji bogajtvo v J
nebefih, kamor fe tat ne perblisha .“ Luk. 12,
33 . Varuj fe pofvetne vifokofti, bogativa ali
drusiga neumno ljubiti; fhe fkerbnejfhi fe va¬
ruj krivizhno povifhevati fe. Modri užhi: ,, Bo¬
lje je malo po pravizi, ko veliko po krivizi
Prip. 16, 8. Pofedi malo ali veliko, vfe bofh
sapuftil, in le tvoje dela pojdejo sa teboj.
t Skr. ras. i 4 > i 3 .

c Smert tudi to uzhi: „Telo bo versheno
v’ jamo. 44  Premifli, kam pride telo, sa kle-
riga voljo vezhkrat sbalifh Boga. Mladenizh
je enak lepi rosliizi: fvoje mladofti in gibzh-
nofti je neumno vefel, fvoje mlado telo lepo-
tizhi, fe vefeli, nori, rasfaja, in posabi fmert.
Vfe to hitro mine, bolesen ga potlazhi, ga
premeni, in mu napoveduje fmert. Rad ali
nerad, more umreti, in domazhi hite ga fpra-
vit is hifhe v’ globoko jamo, de shivih ne
ofmradi. Mertvo truplo v’ temni semlji je hi¬
tro zherno in fmerdljivo: zhervi fe v’ njem
sarede, in ga gofpodujejo; vezh ko je mefa,
vezh bo zhervov in gnjufobe. Poprej mu je
bolesen lepoto in urno A: odvsela, fmert mu
je odvsela gibzhnoft in zhutnoft; sdaj v’ gro¬
bu ga zhervi do kodi fnedo, prasne kotli fhe
oftanejo, te vezhkrat premetane fe sdrobe,
fzhafama fe v’ perft prevernejo, in prevsetni
zhlovek ni drusiga ko malo fmerdljiviga pra¬
hu. O zhlovek! premifhljuj to, de fe poni-
shujefh, fvoje telo pokorifh, fe nezhitlotli,
mehkobe in vfiga varujefh, kar telo sopei'

sapovedi krivizhno posheli; Premifhljuj befede
nedolshniga Joba: „Umerje bogatin, amer)e u-
boshiz, oba bojta fkupej v’ prahu leshala, in
zhervi bodo po njih lasiii.“  Job. 2 1, 24 — 16.

Merlizh uzhi: „Vfe je minilo.“ Kam je.

dufha fhla, in kje bo na vekomaj? Premo-
shenje je drugim obalo; truplo pozhiva v’ sem-
lji , de fe v’ prah poverne 5 dufha je she sa-
flifhala, ali bo v’ nebelih, ali v !  peklu veko¬
maj. Zhe je svelizhana, bo v’ drushbi Marije,
angel jev in fvetnikov hvalila Boga vekomaj;
zhe je pogubljena, bo v’ drushbi hudizhev in
savershenih dufh v’ neisrezhenih bolezhinah
vekomaj. O kribjan! sbivi po f. veri, in sa-
voljo minljivih rezhi ne pogubljaj fvoje dufhe
na vekomaj. Blagor fvetnikam , kteri fo s’ bo-
shjo pomozhjo ferzhno premagovali vidne in
nevidne fovrashnike, in vefelo terpeli vezhna
frezho sadobiti! Gorje obfojenim , kteri fo v’
neframnobi, v’ poshrefhnofti, v’ norolli, v’ meh¬
kobi shiveli! Zhaft fveta je prijetna, bogabvo.
dopadljivo, ppzhutno vefelje vfhezh ; pa kaj
pomaga vfe, zbe fe dufha pogubi? Dobro in
hudo hitro mine, dobro ali hudo saflushenje
bo obalo vekomaj. Nikoli ne posabi Jesufovih
befed: ,,Kaj pomaga zhloveku , ako vej fvet
dobi, zhe pa dujiio pogubil  Mat. 16, 26.

Molitev.

O pravizhni fodnik Jesuf Kribuf! kaj bo
s  tnojo dufho, kader od fveta odlozhena pred

te pride? Sa vfe fkerbim obilno, sa svelizha-
nje fvoje neumerjozhe dufhe pa ne fkerbim.
Vfak dan s’ befedo molim: „Pridi k’ nam

tvoje kraljeftvovender  le pofvetniga ifbem,
in fi ne persadevam v’ tvoje kraljeftvo priti.
Pa kaj! trudim fe fhe zelo ga sgubiti, 4 Smert
mi bo odvsela premoshenje in shivljenje; mo¬
je truplo bo versheno v’ semljo, kjer bo zha^
jkalo do tvojiga drusiga prihoda; takrat fe bo
fpet s’ dufho sdrusbilo, in s’ njo ali terpelo
ali fe vefelilo vekomaj, kar fi sdaj saflushim.
Oh, jeft neumni! sakaj ljubim fvet, in fim
fvojimu gerdimu telefnimu poshelenju poko¬
ren ? O Gofpod! f’ pomozhjo tvoje gnade,
ktere te ponishno profim, hozhem po sgledu
tvojiga flushabnika f. Franzifhka od mertvih
modrofti nauzhiti fe, in fveto shiveti, de po
fmerti* pridem v’ tvoje kraljeftvo. Amen.

XI. dan kosoperfka.

t iSyi Tarah f, P rob in Andronik , marterniki.

Ti fveti trije marterniki fo sa vero terpeli
in umerli v’ desheli Zilizii, okoli leta 3o4. t S.
Tarak je bil Rimljan, odflushivfhi vojfhak,
she 65 let ftar. C S. Prob je bil is deshele Pan-
filije, mlaji od uniga, in filno bogat, pa je

vfe fvoje premoshenje is ljubesni do Boga u-
bogim rasdelil. t S. Andronik je bil rojen v’
medu Efesu od bogatih ftarfhev; bil je mlajfhi
ocl obeh. Popifovanje njih terpljenja in fmer-
ti ne pravi, sakaj ali kako fo ti trije boshji
flushabniki fkupej bili v’Zilizii, v’meftu Tar-
su; temuzh popifuje le njih ierzhno ftanovitr
noft in frezhno fmert sa katolfhko vero.

Oblaftnik deshele Zilizije je bil neverni
Makfim. Ta je ukasal f. Taraka pred fe per-
peljati , in ga je vprafhal : „Kako ti je ime?“
4 S. Tarak mu je odgovoril: „Kriftjan . 44  Makfim
mu je ferdito rekel: ,,Povej mi fvoje pravo

ime . 44  t S. Tarak mu je fpet odgovoril: „Krift-
jan fe imenujem . 44  Oblaftnik Makfim ga je
ukasal v’ obras hiti. 4 S. Tarak mu je pohlev¬
no rekel: ,,Jeft fim ti fvoje pravo ime povedal,
vender moji fiarfhi fo me imenovali Tarak . 44
Oblaftnik mu je djal: „Tvoja ftaroft fe mi fmi-
li, sato flufhaj zefarja, in moli nafhe bogo¬
ve . 44  t S. Tarak mu je ferzhno odgovoril: „Jeft
le pravimu Bogu flushim, in le njemu daru¬
jem fvoje ferze ; ne sapuftim Boga, hudizhev
ne molim. Moje telo je v’ tvoji oblaki, delaj
s’ njim , kar hozhefh . 44  Oblafinika rasferdijo
te ferzhne befede, ukasal ga je hudo prete¬
pati; pa Tarak je Jesufa hvalil, in ferzhneji
prihajal. Sa tim je neverni oblaftnik pred fe
poklizal f. Proba, in ga vprafhal: ..Kako ti

je ime ? 44  t S. Prob mu je odgovoril: „Moje nar
kolji ime je kriftjan; ljudje mi pravijo Prob . 44
Oblaftnik: „Tvoje pervo ime ti bo v’ nefrezho;

“ 7 6  —

moli nafhe Logove, bofh pri j £» tel nafhih ze-
farjev, in bofh od njih povifhan.“ £ S. Prob:
„Ne maram sa pofvetno zhaft; fim bil bogat,
pa fim radovoljno oboshal; ti fi gofpodar mo-
jiga telefa, pa telefne bolezhine mi bodo du-
fho osdravile. Nifim neumen, bo fe branim
hudizhe moliti; fim umnifhi od njih, kteri
jih molijo .“  Neverni oblaftnib ga je fvojim
flushahnikam ubosal neufmiljeno ftepfti , in
potlej v’ jezho gnati. Na sadnje je f. Andro-
niba poblizal, in ga bo une vprafhal: „Kabo
ti je ime?“ Mu je odgovoril: ,,Kriftjan mi

je ime.“ Oblaftnib Makfim mu je rebel: ,,Una
dva neumnesha fta bila savoljo tiga imena ras-
mefarjena ; bodi vfaj ti pameten, in odgo¬
vori mi po vprafhan ji.“ Mu je odgovoril:
,,Andronib mi je ime.“ Oblaftnib mu je pri-
jasno rebel: „Jeft ti bo_m bo dober ^ ozhe

govoril, ti pa me poflufhaj. Vidil fi una
dva savoljo berfhanfbiga imena ftrahovana
in bervava, bodi tedaj ti moder, in moli
nafhe bogove; zhe ne, ti bo gorje .“  C S. An-
dronik je nevernimu oblaftnibu ferzhno odgo¬
voril rebozh : ,,Jeft fim fizer mlad, vender f’

pomozhjo gnade boshje v’ ftanovitnofti ne bom
flabji od unih. <£ \ Oblaftnib ga je sapovedal po
vfim shivotu rasmefariti, de bi ga permorali
bogove moliti; pa f. Andronik mu je rebel:
„Bodi rasdjano moje telo j de le dufhe ne sgu-
bim. Malikov nifim nikoli molil, in jih tudi
nikoli ne bom.“' Oblaftnib ga je ubasal v’ je¬
zho gnati.

— 77  —

Nekaj zhafa fo bili ti trije rojfhaki Jesu-
fovi v’ jezhi pufheni , de bi" v’ terpljenji in v’
Arddanji njih telo oflabelo; potlej fo jih gnali
pred oblafinika Makfima. Ta je nar poprej
f. Taraka nagovarjal, de naj malike moli, re-
kozh: „Menirn, de fi fe smodril, in de bofh
zefarju pokoren .“  4 S. Tarak je oblaftniku ferzh-
no odgovoril : „Ne bom.“ Oblaftnik je uka-

sal mu vfe sobe podreti j mu roke shgati, ga
sa noge obefiti. in pod njim kuriti. Pa to ni
nizh sdalo. V’ jezho fo ga nefli, in mu rekli:
„Le perpravi fe flie sa huji bolezhine.“ 4 S.
Prob je Itopil pred oblaftnika, in mu rekel:
,,Bolezhine, ktere fi mi napravil, fo me mozh-
nejfhiga florile. Le Boga , ftvarnik,- nebef in
semlje, molim, le njemu famimu flusbim; va-
^ fhi bogovi naj bodo pokonzhani.“ Oblaltnik
je fvajim flushabnikam ferdilo rekel: ,,Tolzite
ga po uftih., de vezh ne kolne nafhih mogozh-
nih bogov, in' s’ ognjem mu opezite noge in
glavo.“ t Slushabniki fo mu shgali noge s’ ras-
beljenim sbelesam , fo mu na glavo sherjavze
djali, in fhe drugazhi ga terpinzbili; pa vfe
je bilo saftonj. Tudi njega fo v’ jezho nefli.
4 S. Andronik - je sa njima ftopil pred fodnika.
Lashnjivo mu je fodnik rekel: ,,Tvoja tovar-

fha fta fe vdala zefarju; tudi ti bodi moder,
de bofh frezhen.“ t S. Andronik je fodniku od¬
govoril : „Ni ref, kar pravifh; moja tovar-

fha fe ti nifta vdala, in tudi jeft fe ti ne bom,
ke r me bo gnada boshja kanovitniga ohranila.
Le fkufkaj me, in bofh vidil, kaj in koliko

- 73  -

Samore boshji hlapez preterpeti . 44  Oblalinik
hi vedil kaj od togote požheti; ukasal je sa
fhtiri kole mn noge in roke pervesati, de bi
fe ne mogel ganiti $ in do kotli ga rasmefariti;
potlej po rasmefarjenim telefu foli potrelii; ( S.
Andronik je fodniku rekel: „Ne dam fe ne

od tvojiga shuganja, ne od bolezhin prema¬
gati , ker me shivi Bog mozhniga dela , kakor
ti fkufhnja prizbuje . 44  Tudi tiga je ukasal v’
jezho nelti.

Ti fveti boshji flushabniki fo v’ temni je- «
žbi, defiravno v’ velizih bolezbinah, Boga ve-
felo hvalili. Neverni oblalinik jih je hotel s’
bolezhinami premagati, in je she v’ tretje uka¬
sal f. Taraka pred fe perpeljati. Slo ga je na¬
govarjal, de naj bo pokoren, in ker ga ni
mogel omajali, ga je sapovedal s’ rasbeljenim
shelesjem shgati^ mu ufhefa odresati, mu sher-
javže na glavo djati, in ga fhe drugazhi te¬
sati ]  pa salionj. Rekel je oblaliniku : ,,Zhe

me ukashefh shiviga odreti, ne bom fvojiga
Boga sapuftil , 44  Sa tim fo perpeljali f. Proba:
4 S’ tem fo tudi neufmiljeno ravnali $ in mu
ozhi isderli. Pa ferzhno je rekel: ,,Dokler bo *
kaj fape v’ meni, bom hvalil Boga; moje she-
lje fo veliko terpeti sa njegovo prefvelo ime . 44
Na sadnje je bil perpeljan f. Andronik. Pa
tudi per njem nifo nizh opravili. Oblalinik
mu je rekel: „Tvoj Kriliuf, v’k ter i ga upafh,
je bil hudodelnik pod oblaltnikam Pilatam kri-
shan . 44  t S. Andronik mu je odgovoril: „Mol-
zhi, ker nifi vreden, de bi ga imenoval. Ako

— 79  —

bi ga ti postlal, bi njegoviga prefvetiga ime¬
na ne klel , in bi ne preganjal njegovih flu-
shabnikov.“ Oblalinik, vef raskazhen , je uka-
sal mu jesik odresati, de bi ga vezh ne poflu-
/hal. Vfe tri je obfodil , in rekel sverinam
dati, de bi jih rastergale; pa sveri fo fe ukro¬
tile, in fo njih rane prijasno lisale. Tedaj jih
je sapovedal s’ mezhem umoriti. Radi fo u-
merli, in fhli v’ boshje kraljeltvo vshivat in
hvalit Boga vekomaj.

IV a -ti iii

jidanje terpljenje je majhno memo vrednojii
nebefhkiga hraljejiva.

t Sf. Tarak, Prob in Andronik fo neisre-
zheno terpeli sa nebefhko kraljeltvo, vender
ga nifo saflushili po vrednofti ; velike in ve-
zhne dobrote nebefhkiga kraljeltva prefeshejo
vfe saflushenje. Kdor Bogu svefto flushi, sa-
flushi fizer nebefhko kraljeltvo, ker ga je Bog
fvoji m sveltim flushabnikam is milolti oblju¬
bil ; pa po vrednofti saflushiti ga nihzhe ne
samore. ( S. Pavel pravi: „ Menim  , de terpl/e-
n je Jidanjiga zhafa ni veliko memo priho-
dne zhajti, Mera bo nad nami rasodela,“
Rimi j. 8, 18.

O kriftjan! premifli, ako bi ti fam vfe bo-
lezhine terpel, ktere fo vli fveti marterniki
preterpeli; ako bi fe ojftro pokoril, kakor fo

8 o

[e  vli pufhavniki pokorili; ako bi ti lam imel
saflushenje vlili fvetnikov: bi vender ne Jfmel
mifliti ali rezhi: „Sim vreden nebefhkiga kra-
ljeftva . 44  Vezimo plazliilo, ki ga je Bog oblju¬
bil, je vezhi od vliga saflushenja ; vender ti bo
pravizhni Bog dal, kar ti je po milolii oblu-
bil, zhe po vli njegovi volji shivifh. Ne bodi
nevoljen ali nepoterpesbljiv v’ fvojim terplje-
nji: ne bodi len v’ dopolnovanji poltave ; te-
muzh velelo terpi, in svetlo delaj, kar ti Bog
sapove, ker bolh sa to obilno plazhilo prejel.
Premifli terpljenje, pokorjenje in druge do¬
bre dela fvetih apolleljnov, marternikov in
drusili fvetnikov, de fposnafh fvoje majhno
terpljenje, in dobrovoljno delafh sa nebefhko
kraljeflvo. Kdo te sdaj savoljo vere preganja?
kdo te lili s’ ognjem ali s’ mezhern Boga sapu-
lliti? Uni fo bili preganjani, vklenjeni, tepe¬
ni, shgani, preshagani, krishanij ali fhe dru-
gazhi umorjeni; vender fo v’ fmertnih bole-
zhinah Bogu svelti ollali. Kako bofh ti isgo-
vorjen, zhe is prasniga ftrahu ali sanizheva-
nja flabih od sapoved odllopifh ? Glej ! fveti
marterniki fo ravno te sapovedi imeli , kakor
ti, in fo mogli neufmiljene oblaftnike in frnert-
ne bolezhine premagovali; sakaj povifbujefh
ti fvoje terpljenje, ktero je zelo majhno! Kar
je Jesuf pravil : Nebefhko kraljejtvo Jilo

terpi, in Jilni ga sgrabijo (Mat. n, 12.), je
tudi sdaj refnizhno; vender je sdaj loshej v’ ne-
befa priti, kakor ob zhafu preganjanja. Bodi pa
terpljenje veliko ali majhno, dolgo ali kratko;

8i

vfelej je refnizhno, de je to majhno memo
vrednolti nebefhkiga kraljeftva.

De Bogu svelto flush.ifh, premifli: 4 Sida-
nje terpljenje je kratko in majhno, prihodno
plazhilo pa je vezhno in veliko. Zhlovekovo
shivljenje je saref vedno vojfkovanje, na fve-
iu je dolti fkufhnjav in nadlog, pokorjenje
je sapovedano, nikoli ni dopufheno po fvoji
hudobni volji shiveti; ali vfe to mine hitro,
vezhnotl pa nikoli ne. Veliko terpifh sa po¬
trebni shivesh in flabo oblazhilo,. nepreneha-
ma terpifh in fkerbifh sa to, kar ti bo fmert
odvsela; saka j fe branifh terpeti sa plazhilo,
ktero ti ne bo nikedar odvseto ? Bodi sveti in
ferzhen po sgledu fvetnikov, in hodi ko oni
sa krishanim Jesufam, de pridefh v’ njegovo
kraljetlvo. Kar je Jesuf rekel fvojim uzhen-
zam, je rezheno vfirn: ,,Vefelile fe  , in od
vefelja pofkaknjle, ker je vafke plazhilo obil¬
no  n’ nebejih Mat. 5, 12 .

Molitev .

0 ljubi Jesuf! ponishno obtlojim, de lim
Boj nevredni hlapez; shelim in upam v’ tvo¬
je kraljetlvo priti, pa bres vfiga terpljenja. To
Ne more biti, ker fi ga ne lenim, ampak le
pridnim obljubil. Ti, poglavar in vladnik is-i
v °ljenih, fi na krishi umeri; tvoji apottelni fo
y eliko terpeli; tvoji prizhevavzi, marterniki
fo fvojo kri prelili; drugi tvoji prijatli fo f’
hrishem oblosheni sa teboj svetlo hodili: jeli
IV, 6

82

pa upam s’ mehkim in flabim shivljenjem v’
tvoje kraljeftvo priti? Ako bi mi filno tesh-
ke rezhi sapovedal, fej bi bilo vfe premalo
memo veliziga obljubljeniga plazhila; pa
ljubesnjivo, o Gofpod! gofpodujefh, in f’ fvo-
jo gnado mi pomagafh dopolnovati, kar sapo-
vedujefh: kako fe bom isgovoril, zhe ti nifim
pokoren? O Gofpod! tvoje ljubesnjive sapo-
vedi in tvoje obljubljeno vezhno plazhilo bom
smiraj pred Tvojimi vernimi ozhmi imel, de
ne pefham na poti pravize, in de ne odllo-
pim od tebe. O fveti marterniki! fprofile mi
od ufmiljeniga Jesufa vfaj nekoliko gorezbofti, j

poterpeshljivofti in ftanovitnofti, kterih He bi- i

li vi polni, de mu pridno, ferzhno in Hano- ^
vitno flushim, in fe po fmerti v’ vafhi drush- ^
bi vefelim vekomaj. Amen. j

s

- I

t

XH. dan kosoperfka. i

Veliko ['vetih marternihov in prizhevavzov v'  s

Afriki.  J

KLrivoverni kralj Hunerik, kteri je v’ pogla- ]

viloim mehu Kartagi gofpodoval, je fklenil v’ p
fvojim kraljeftvu pokonzbati katolfhko vero. f

Sapovedal je veliko fhkofov, duhovnov in ver- p
nih v’ nerodovitno pofhavo gnati, kjer bi vfr 1
ga hudiga pomerli. Tih je bilo 4966. Med nji -  f

83

mi je bilo ne malo ftarih , majhnih in boleh¬
nih ; pa ufmiljenja ni bilo nobeniga. Pogla-
vitniga mefta fhkof Felikf je bil nevarno bo¬
lan, in je she fkoraj umiral; veliko jih je kra¬
lja profilo, de naj ga pufti v’ miru umreti.
Neufmiljeni kralj je odgovoril: „Zhe ne more
hoditi, vlezite ga sa feboj. u >  Kader fo bili ti
ferzhni prizhevavzi she delezh od mefta Kar-
tage prifhli, fo kraljevi flushabniki fkufhali
jih od vere odverniti; pa ti boshji prijalli,
* zhe ravno sdelani od trudnofti, lakote in she-

I  je, fo v’katolfhki veri ftanovitni oftali, le eni-
> ga ni bilo med' njimi nesveftiga. Kaj fo krivo-
l ' verzi ftorili ? Rasdeliii fo jih, in v’ temne jezhe

gnali; va-nje saklenili, in jim malo jefti in pi¬
ti dajali, de bi ondi od lakote, sheje, fmradu
in terpljenja ali umerli, ali fe vdali. Ni mogo-
zhe povedati in popifati njih velizih britkoft.
Nifo mogli leshati, ne pozhivati, ne safpati,
temuzh v’ velizim drenji fo mogli ftati, v’ vodi
in v’ fmerdljivim blatu tizhati. Savoljo veliziga
fmradu in terplenja jih je dofti sbolelo; pa
t/ s d ra vi in bolni nifo drusiga v’ shivefh dobiva¬

li, ko malo jezhmena, kakor je bil neufmiljeni
kralj sapovedal. t S. fhkof Viktor, kteri je te
fvetnike is ljubesni do Boga v’ pufhavo fprem-
a , pifhe tako le: „Jeft fim krivoverne var-

' be s’ denarjem podkupil, de fo me v’ jezho
fpuftili , is shelje fvoje ljube brate obifkati,
r ' Kader fim bil v’ njih jezho prifhel, fim fmerd-
ijivo blato do kolena gasil ; groša me je ob-

I I  fhla, ko fini vidil njih velike britkofti.‘ £

6  *

— 84  —

Ti ferzhni flushabniki boshji fo bili is jezh
fpufheni , in gnani v’ daljno pufhavo. Ako ra¬
vno fo bili vfi prepadeni, bolehni in flabi, fo
le vender Bogu v’ zhaft vefelo peli. Na po¬
ti fo bili od krivoverzov sanizhevani , od pra-
- vovernih pa zhefheni. Is vlih meh fo katolfh-
ki verni hiteli vidit in zhaflit te odbrane zhe-
de Jesufovc; s’ gorezbimi fvezhami fo jih
fpremljali, in hvalili Boga, kteri jih ohranu-
je hanovitne. Pravoverniki fo is fpofhtovanja
do tih Jesufovih prizhevavzov hodili sa nji¬
mi, lijih flopinje kufhevali, in sheleli njih
terpljenja deleshni biti. t S. fhkof Viktor pi-
fhe: ,,Kader fmo bili na jo o ti, je perletna

shenfka sa nami hitela s’ majhnim fantam v’
narozhji. 4 Slifhali fmo mu rezhi : Hiti, hi¬

ti, moj otrok! sa temi fvetimi , kteri tudi hi¬
te v’ vezhno plazhilo. .Smo jo vprafhali: Sa-
kaj hitifh sa nami? Odgovorila nam je: Mo¬
lite, vaf profiin, molite sa-me in sa tiga o-
troka. S’ vami greva v’ pufhavo; otroka fim
feboj vsela, de fam ne ohane doma, in de
ne bo od krivoverzov sapeljan. Kader fmo
to saflifhali, nifmo vedili drusiga rezhi ko
to : Naj fe sgodi boshja volja. 44

Neufmiljeni preganjavzi fvetih Jesufovih 1
prizhevavzov fo bili hoji od sveri; njih fofeb- ]
no vefelje je bilo veliko terpljenje nakladali- j
Perganjali fo ne le sdrave , ampak tudi boleh- ]
ne , kare in otroke, de naj hitro hodijo; sa- ^
dej gredozhe fo sbadali f’ fulizami in pfhiza- ^
mi, ali kamnje metali va-nje. Zhe fo nekte- F

85

ri opefhali, fo jih ho plohe sa Teboj vlazhili,
in kader To umerli, nepokopane na poti pu-
fhali pfam in sverinam v’ jed. Veliko jih je
na poli umerlo; drugi fo fizer v’ puThavo pri-
fhli, pa she napol mertvi. Tifta ftrafhna pu-
fhava je bila polna kazh, gadov in fhkorpjo-
nov; vender te ftrupene shivali tim fvetim nizh
nifo Thkodovale. V’ pufhavi fo nekaj zhafa ma¬
lo jezhrnena dobivali ; pa tudi ta flaha jed
jim je bila odvseta, kakor je kralj sapovedal
rekozh: „Ljudem v’ frnert obTojenim je jezh-

men predobra jed; od sdaj naj bodo bres nje¬
ga. Mogli fo tedaj is tiga shiveti, kar To v’
pufhavi nafhli; kaki flab fad, seli in koreni¬
ne fo bile njih shivesh. Ti fveti' flushabniki
boshji fo, deliravno v’ velizim terpljenji, le
vender ftanovitni oftali v’ katolfhki veri, in
frezhno umerli; pa njih velike brilkolli fo fe
v’ vezhne dobrote prevernile.

Nauk.

e

3 Bolje je lerpeli na fvelu ko v ’ pekla.

D

Kdor ima vfaj nekaj zhlovefhkiga obzhu-
h lenja, more s’ milimi folsami obshalovati te
i- nedolshne in fvete boshje flusbabnike, kle-
i. *<h terpljenje je bilo sdaj malo popifano. Eni
i- njih fo bili bogati, eni ftari, bolehni, shen-
i- ? majhni; vli fo oftali ftanovitni. Veliko

r lerpeli; pa fo vfe preterpeli, in fi vezimo
>• plazhilo saflushili. Tudi li, o kriftjan! pre-

86

terpi nadloge,, bodi Bogu sveft v’ preganjanji,
premaguj fkufhnjave, ne vdaj fe hudizhu,
tudi ne njegovim flushabnikam, in Bog ti bo
povernil. Glej in premifli lepe nebefa in ftrafh-
ni pekel; kar fi bofh saflushil, ti bo dano.
Premifli, dobrote in britkofti, vefelje in terp-
ljenje lidanjiga shivljenja mine ko feniza; pla-
zhilo dobriga ali hudiga pa okane vekomaj.
Terpi in preterpi sa pravize voljo, in dobro
ti bo. David prizhuje : „Kteri  n’ joku Je je¬

jo , bodo s ■’ vej'ilj eni sheli.“  Pf. 125, 5. Uzhe-
nik Jesuf pravi: „ Blagor jim  , hleri sa pra¬

vize voljo preganjanje terpe , sahaj njih je
nebefhho kraljeJtvo. li  Mat. 5 , 10 .

De terpljenje, sanizhevanje, in fkufhnja¬
ve ferzhno premagujefh, premifhljuj vezh-
krat, kaj bi v’ peklu terpel , ako bi savoljo
fkufhnjav *od Boga odflopil. Ako bi peklen-
fke bolezhine le ene dni prekati mogel, bi
neumno bilo Boga rasshaliti; pa vera uzhi, l
de je pekel vezhen, salo je filno krafhen. Rav- j
no sato fe ne navelizhaj lidanjiga terpljenjn, \
ne brani fe telefniga pokorjenja; bolje ti je
tukaj malo zhafa terpeti , ko v’ peklu vekomaj
goreti. s Svetniki fo to refnizo premifhljevali ,
in je nifo nikedar posabili; to jim je dalo mozh
in vefelje tukaj obilno pokoriti fe. Ako bi bil t
ti vfe dni fvojiga shivljenja v’ veliki revfhinij g
v’ bolesni, v’ sapufhenji, v’ fmertnih britko- d

ftih , bi bilo vfe to le malo, in pa fbe zelo li

nizh memo vezhniga pogubljenja^ Sato je f a
Avgufhtin profil: „ O Gofpod! lukaj me po-  i'i

kori , le nikar vekoma/.“  Ti bi rad dal vfe
fvoje premoshenje, ako bi s’ njim samogel
fvoje telo od fmerti refhiti? raji daj premo¬
shenje in shivljenje , kakor de bi dufho pogu¬
bil. Kriftuf vprafha: A „KakoJ'hno menjo bofh.
dal sa Jvo/o dufho ?“  Mat. 16, 26.  Ref, bo¬
lje je vfe sgubiti, ko dufho pogubiti.

Premifli, de teshave, nefrezhe in krishi,
zhe jih voljno preterpifh, ti pomagajo v’ ne-
befa. 4 S. Pavel pravi: „Nafha fidanja zelo

kratka nadloga nam perneje vezimo in ne-
fkonzhno zhajt.“  II. Kor. 4 , 17. Ako bi bil
ravno nedolshen, hi fe mogel Bogu podvre-
zhi, in nadloge voljno poterpeli; pa nifi ne¬
dolshen , ampak fi velik dolshnik boshji. Sato
ne hodi neumen, in ne isvoli li raji v’ peklu
ko tukaj lerpeti, ker je v’ peklu veliko in vezh-
no, tukaj pa majhno in kratko terpljenje. Ne
posabi nikedar, kar je fvetim marternikam
neisrezheno mozh dajalo: „Nebefa fo vezhne,

pekel tudi.“ Zhe bofh to premifhljeval, bofh
v 'fe nadloge voljno in vefelo preterpel.

Molitev.

O Jesuf, vladnik marlernikov, koliko fi
tcrpel, de hi naf vfe refhil od vezhniga po¬
gubljenja! Koliko fo tvoji niarterniki terpeli ,
de fo tvoje kraljeftvo od tvoje milolli saflushi-
k* • Koliko hi rade terpele pogubljene dufhe,
ako bi jim bilo dano fhe priti na fvet fpoko-
ri l fc. Sakaj fe li jeli branim terpljenja? Sa-

88

to, ker hudobijo greha premalo fposnam, in
ne premiflim , kako ftrafhno de je po fmerti
pokoriti fe. O neumnesh , ki fi raji isvolim
med tvojimi puntarji vekomaj terpeti, ko med
tvojimi flushabniki vekomaj vefeliti fe! O Go-
fpod! ne bom vezh nefpameten; hozhem biti
tvojiga in tvojih marternikov terpljenja dele-
shen, de ne bom vershen vi peklenfko jezho,
kjer bi neisrezheno in vekomaj terpel. O fveti
marterniki! kakofhne fo moje nadloge memo
vafhih ? Bres obzhutenja in fols ne morem mi-
fliti , kar fte vi savoljo katolfhke vere is lju-
besni do Jesufa preterpeli. Profite sa-me Bo¬
ga, in fprofite mi ferzhno poterpeshljivoft v’
terpljenji, de pridem v’ vafho drushbo vshi-
vat vezhniga plazhila. Amen.

XIII. dan kosoperfka.

t < 5 \ Edvard kralj.

Edra-d je M 0 . AngHndg. ,H E„gW i
darfkiga kralja Elelreda in Heme, feftre Ri- :
karda, vojvoda Normandije. Njegov ozhe ga 1
je poflal v’Normandijo v’letu ioi 3 , de bi ob¬
varoval njegovo shivljenje pred hudimi fovrash- ^
niki, kteri fo s’ mozhno vojfko v’ deshelo per- )
derli. t S. mladenizh Edvard je v’ Normandii t
per fvojim ujzu oftal do leta 1042. Ondi je J

- 8 9  -

shivel ko minih v’ klofhtru v’ molitvah, v’
potlih, v’ vlih dobrih delih. V/i fo fe nad
njim zbudili , de mladenizh v’ fredi boga¬
tiva tako nedolshno shivi. Kader fo njegovi
fovrashniki pomerli, je fhel v’ fvojo deshelo
nasaj , in je ljubesnjivo kraljeval. Ki bil pre-
brifan, in ni imel pofvetne modrotli; pa bil
je bogabojezh in veften, le fvojiga ljudftva
frezhe je ifkal. Ni bil vojfhak, vender je do
fmerti v’ velizim miru shivel ; njegovi pod-
loshni fo mu bili is ljubesni pokorni, tudi
kralji fo ga ljubili in fpofhtovali. Is hvaleshno-
tli do Boga, kteri mu je dal na kraljev fedesh
fvojiga ozheta priti, je neisrezheno fkerbel sa
zhaft: boshjo , in ti slo persadeval fvoje pod-
loshne v’ dobro napeljevati; je zhaftite zerkve
pollavljal, nefnashne popravljal, in nepremo-
shne is fvojiga ofkerboval.

Ta dobri kralj je is vfe dufhe ljubil u-
fmiljeniga Jesufa, in vifoko zhaftil fvetnike,
fofebno Marijo, fvetiga Petra in Pavla. Smiraj
je shelel v’ Rim iti obifkat in pozhaljtit poko-
palifh ff. apoftelnov Petra in Pavla ; tudi zelo
obljubil je tje iti na boshjo pot. Pa njegovi
modri fvetovavzi fo mu odfvetovali rekozh:
»0 kralj! pot do Rima je filno dolga, kmalo
11  e morefh priti nasaj; ob tim zhafu fe lahko
kaka smotnjava pergodi; le doma otlani, tu¬
kaj moli, in dobro delaj, to bo sadofti.“ Kralj
ph je tizer krotko poflufbal, in shelel po njih
kvelu tloriti; pa bal fe je tlorjene obljube pre¬
lomiti, in Boga rasslialiti. t Svetovavzi fo mu

— 9 ° —

djali: „Zhe fe bojifh soper florjeno obljubo
ftorili, pifhi nafhimu ozhetu papeshu, in bofh
po njegovim odgovoru boril.“ Kralj je do pa-
pesha pital, kteri je ravno takrat veliko fhko-
fov per febi imel. Papesh je vprizho fhkofov
prejeto kraljevo pifmo prebral, in s’ njiji fve-
tam mu odgovoril tako: „Ljubi kralj! Bog je

povfod, in ga samorefh povfod moliti; tvoja
prizhujozhoft je pa tudi vfimu kraljeftvu po¬
trebna. Te odveshem od borjene obljube, in
kar fi denarja sa po poti namenil, ga rasdaj
ubogim ; tudi fosidaj klofhter Bogu in f. Petru
apobelnu v’ zhab.“ Kralj je bil papesheviga
odgovora sadovoljen, in je vfe to svefto do-

Kako de je bil f. kralj Edvard pobosben
ali bogabojezh, prizhuje to, kar bo sdaj re-
zheno. Pervaki kraljeftva fo ga nadlesbevali,
de naj fe osbeni, de bi sarod kraljeftvu sapu-
ftil. Savoljo njih nadleshnofti fe je fizer f’ po-
boshno kriftjano savesal; pa jo je vef zbaf fvo-
jiga slavljenja ko feftro per febi imel, in to
is ljubesni do devifhtva savoljo Boga. Ta bo-
gabojezhi kralj je bil lilno ufmiljen do ubo¬
gih; vfi fo mu rekli: ,,ozhe ubogih .“  Njego¬

va sbiva vera fe je v’ vlim rasodevala, v’ mo¬
litvi, per f. mafhi, v’ poflufbanji befede bo-
shje, v’ nadlogah in per vfim. Salo je Bog bil
njegov varh , in savoljo njega je vfimu kralje-
flvu dobro dajal; ohranil ga je v’ miru, in ob¬
varoval file fovrasbnikov. ,S. kralj Edvard je fo-
febno zhallil f. apoftelna Janesa, in je po nje-

— 9i “

govim sgledu v’ zhiftofti Jesufu flushil. Ta f.
apoftel mu je fheft mefzov prej rasodel dan
fmerti. Ko je kralj to svedii, fe je duhovnam
in drugim gorezhe perporozheval, tudi je fam
obilno molil, de bi od Boga sadobil frezhno
fmert, Napovedani dan je umeri v’ letu 1066.
Njegovo fveto truplo fo 36  let potlej neltroh-
Ijivo in difhezhe nafhli. Bog mu je dal v’
shivljenji in po fmerti zhudeshe delati.

Nauk.

Od obljub.

Ob zhafu f. kralja Edvarda je bila nava¬
da hoditi v’ Jerusalem, v’ Rim in drugam,
kakor fe fploh rezke, na boshjo pot. Tiki
ahaf fo krikjani slo flabo sbiveli, malo jih je
bilo pravih boshjih flushabnikov; vender fo
menili, de bodo she v’ nebefa pri f lili, ako le
hako boshjo pot kore. 4 S. Edvard je tudi ob¬
ljubil v’ Rim iti pokopalifh fvetih apoftelnov
obifkat; pa on ni v’ to fvoje bogoflushnoki ka-
v il, ternuzh je bil refnizhno bogabojezh , in
kader mu je papesh Leon IX. pifal, de naj
doma oftane, in fe s’ dobrimi deli pofvezhuje,
je bersh vdal. Ni vfaka obljuba po volji
boshji; dolshnok je poprej fkerbno premifli-
h, zhe je to, kar kdo obljubiti mifli, Bogu
v  zhaft, zhe je mogozhe in dobro, in zhe mu
pomaga loshej v’ nebefa priti.

— 9 2  —

Obljuba je terdna savesa per Bogu, kaj f
fofebno dobriga ne sapovedaniga koriti, ali j
kaj neprepovedaniga in nedolshniga ne koriti, g
de bi bil P tem Bog bolj zhefhen. To uzhi, ]
de je treba fkerbno preminiti, in le po dobrim p
premifliku savesati fe s’ obljubo. Mifel ali she- t:
lja kaj koriti, ali ne koriti, Bogu v’ zhak, ni d
obljuba, ampak je le dobra mifel ali shelja, z
ktera farna nima mozhi savesati. Obljuba mo- s

re biti radovoljna , ne permorana, in pa v’ v

rezhi, ktera je v’ oblaki tikiga, kteri jo oblju- r

bi. c Starfhi ne morejo nevedniga otroka s’ ob- ji
ljubo savesati; tudi otrokova obljuba ne velja n
bres karfhev dovoljenja v’ rezhi, ki je njih g

oblaki podvershena. Vfak fme obljubiti, kar 2
je prav, kar mu je v’ oblaki, Bogu v’ zhak, 1/
in njemu v’ svelizhanje. d

Obljuba je sapoved, ki jo zblovek fam 73

febi radovoljno naloshi; ne fme je prelomiti.
Modri pravi: ,,.Bolje je ne obljubiti, kakor  p

po obljubi ne jioriti.“  Prid. 5, 4* Sato d

fkerbno premifli, preden kaj obljubifh, de p

ne bo potlej kfanja in greha. Premifli fvoj n

kan, fvojo mozh in flabok in druge okdlifhi- „

ne. Velizih ali teshkih rezhi naglo ne oblju- o

bi fam is febe, ampak s’ boshjim fvetam in f’ f

fvetam fvojiga modriga navadniga fpovednika; ti

zbe ne, ti bo preposno shal. Ne verjemi pre- k

nagli gorezhoki ; temuzh fkufhaj fe in pre- ti

mifli, zhe je, kar bi rad obljubil, Bogu vfhezh, p

tebi v’ prid in mogozhe. Neumno in krivizh- h

no bi bilo obljubiti ubogim, zerkvam ali sa

- 93  -

»j f. mafhe, kar dati ne morefh bres Thkode Tvo-
li jiga blishniga ali Tvojih otrok; sakaj poprej
i, gre praviza, potlej The le ufmiljenje. Mladi
i> ljudje bi neOmno obljubili hoditi po boshjih
(a  potih, ker jim je varnifhi in bolje doma ofta-
e- ti. Ravno tako je rezhi od ftarifhev in gofpo-
oi darjev, kteri imajo dolshnoft nad Tvojimi otro-
i, zi ali nad mlado drushino zhuti. VTak Te lo-

0- shej poTvezhuje doma ko na poti, ker ima
v’ vTak v’ Tvoji Tari vTo duhovno ftreshbo, je manj
a- rasmiThljen, in loshej dopolnuje dolshnofti Tvo-
b- jiga Itanu. Kar Te po volji boshji obljubi, Te
ja more Tpolniti. Zhe nozhefh obljubiti, Ji bres
ih greha; kar Ji saljubil , Jtori .“ V. M os. 23,
ir 22 . 23. Tudi ni dopuTheno dopolnjenja od-
t, lafhati. ,,Z/ie Ji Bogu obljubil, ne odlafhaj

dati; sakaj nejparnetna in nesvejta obljuba
m mu je soperna .“ Prid. 5, 3.
i. Veliko vezh bi The bilo od tiga govoriti;

>r pa vTaj ta dva nauka ohrani. Pervi je: ,,Pre-
to den kaj ToTehniga ohljubiTh, premiTli Tkerbno,
le profi Boga rasTvetljenjčt, i n  vpraThaj Tvojiga
aj navadniga Tpovednika sa Tvet.“ Drugi je:

1- „Zhe hozheTh kaj nesapovedaniga obljubiti,

i-  obljubi, kar tvoje hudo posheljenje pomanj-

T’ Thuje.“ t Skerbi po vfih sapovedih shiveti, to

i; h je nar potrebniThi. Ne bodi neumnim enak,

3 - kteri nesapovedano delajo, sapovedano pa sa-

fiizhujejo. Ljubi Boga, shivi po njegovih sa-
i, povedih, premaguj hudo posheljenje, in tako

i- hodiTh po poti svelizhanja.

;a

—• 94  —

Al o lite v.

O Gofpod Jesuf! bojim fe biti v’ fhtevi-
Iu tiftih, kterirn fi rekel: „Opravljate defeti-
no od mete, rutize in vfe vertnine, in opu-
fhate pravizo in ljubesen boshjo.“ Tudi jeli
fim nabojen obljubiti in lloriti, kar je po mo¬
ji volji, ne pa, kar potrebujem v’ svelizhanje.
O Gofpod! daj mi svetlo shiveli po tvojih sa-
povedih; daj mi delavno in ilanovitno voljo
vfiga hudiga varovati fe, in vfe sapovedano de¬
lati, de ti dopadem. Blagor mi, zhe f’ po-
mozhjo tvoje gnade samorem sa Davidam ref-
nizhno rezhi: „ t Sim obljubil in perfegel po

tvojih sapovedih shiveti.“ t S. Edvard ti je v’
mnosih teshkih opravilih svetlo flushil, te ni ni-
kedar sapullil, in je frezhno prifhel v’ tvoje
kraljellvo; tudi jeli li bom persadeval tebi v’
zhaft sliiveti, de po tvoji dobrotljivi obljubi pri¬
dem k’ tebi, in te vshivam vekomaj. Amen.

XIV. dan kosoperfka.

t Sveti Alekfander favli fhkof.

t Sveti Alekfander je bil fin bogabojezhiga in
mogozhniga knesa Dominika t Savli. Bil je ro¬
jen v’ Milanu ali Majlandu v’ letu i534- Nje¬
govi Ilarifhi fo ga fkerbno uzhili, potlej fo g a

~ g5 —

poflali v’ Pavijo pod umetne uzhenike. Lahko
in fkerbno fe je uzhil, pa tudi v’ poboshnofti
je raftel; Boga je ljubil is vfe dufhe, in Je-
sufovo mater Marijo vifoko zhaftil. Bogu in
Marii bolj dopafti je obljubil v’ devifhtvu shi-
veti, in fi slo persadeval ohraniti fe zhiftiga.
Toraj ni hotel nobene nepotrebne drushbe s’
shenfkimi imeti, tudi ne f’ flabimi mofhkimi;
zhe je flifhal ali vidil kaj neframoshljiviga, je
bil shaloften, in te shalofti tudi ni perkrival;
v’ ponislinofli in pokorjenji je ftanoviten oftal,
in f’ tim je ohranil nedolshnoft. Ker je pre¬
minil veliko fpazhenofi; in nevarno!!: sapeljivi-
ga fveta, je profil in vset bil v’ bratovfhino
minihov f. Barnaba, kterih ldofhter je bil v’
Milanu. V’ klofhterfki famoti je Boga gore-
zhe profil, de bi mu dal fposnati fe, in po-
boljfhati fhe tako majhne flabofti; molil, bral,
premifhljeval, in vfe je delal, kar ga je bolj
pofvezhevalo. Od gnade boshje je bil nau-
zhen, de bres ponishnofti in pokorfhine ni
fvetofli; sato fe je fvojim oblaftnikam popol-
nama podvergel, in jih je v’ vfim na tanko
flufhal. Njegovi oblaftniki fo ga bili filno ve-
feli, in fo mu napovedali, de naj fe perprav-
Ija mafhnikovo pofvezhevanje prejeti. To fe
je sgodilo v’ letu i55fi. Po tim je boshjo be-
fedo gorezhe osnanoval, in veliko grefhnikov
pot pokore perpeljal. Minihi fo ga fvoji-
§ a  veliziga poglavarja isvolili. Bil je takrat
33 let ftar, pa njegova fvetoft in modroft je
^*la bolji ko velika fiaroft. Ref, sgoli ljube-

— 9 6  —

sen in modroft ga je bila ; sato ga je f. ffarl
Boromej neisrezheno ljubil, ga isvolil fvojiga
fpovednika, fvetovavza in pomagavza. }

Rimfki papesh f. Pius V. je svedil fvetoft 1

in modroft f. Alekfandra, in ga je isvolil fhko- t

fa veliziga otoka Korsike. Kader je bil to sve- *

dil, fe je preftrafhil, in je f. fhkofa Karla Bo- 1

romeja napravil, de je papesbu pifal, in ga )

ponishno profil, de bi mu to veliko butaro c

odvsel. Preden je bila ta profhnja do pape- z

sha pernefena, je is Rima sbe prifhlo poter- ti

jenje perviga papesheviga fklepa. Ko je fve- b

ti Alekfander papeshevo pifmo prejel, je po- d

kleknil, ozhi v’ nebo povsdignil, in fe pod- f
vergel rekozh: „Naj fe sgedi boshja volja.‘‘ P

Hitel je v’ Korsiko, v’ fvojo fhkofijo, in milo d
jokal nad njo, ker je vfo rasdjano nafhel. Pa- * ]
ftirji in ovze fo bili v’ grosni nevednofti sako- P
pani; vfi grehi fo ozhitno gofpodovali, zerk- r <
ve fo bile nezhedne ali poderte, ni bilo ker-
fhanfkiga nauka, tudi poglavitne katolfhke je
refnize fo jim bile nesnane, sakramenti fo
bili v’ nemar pufhani. Te in druge dufhne h<
nadloge fo bile boshjimu moshu neisrezheno n j
teshavne; pa is upanja v’ veliziga paftirja Je- d<
sufa je ferzhno in ftanovitno delal, de bi vfo 111
poravnal. Duhovne fvoje fhkofije je veliko-
krat poklizal, jih uzhil kako shiveti, uzhiti, in lr J
sakramente deliti po volji Jesufovi in katol- 111
fhke zerkve. Ta fveti fhkof je neisrezheno ' e
terpel sa svelizhanje fvojih ovz: tudi v’ hudim J 13
vremenu je hodil po vifozih in ftermih gorah; "f

“ 97  —

rl vczhkrat je mogel ped milim nebam prenozhi-
ra ti; nizh ni vsel od nobeniga sadonj, temuzh
is fvojiga je febe in fvoje preshivel in ofker-
ift bel; tudi revnim je, kolikor je premogel, is

o- dobriga ferza pomagal. 6 Szhafama je fvojo

e- sapufheno fhkofijo vib ponovil, ker fo ga vfi

o- ljubiji, fpofhtovali in flufhali ko angelja bosh-

ia jiga. De bi to fvoje dobro persadevanje ro-

ro dovitno in danovitno doril, je dobre mladen-

e- zhe v’ prodorno, nalafh v’ to najeto hifho je-

•r* mal, in jim bogabojezhe tizhenike dajal, de

e- bi bili fzhafama duhovni po volji bosbji. Tu-

0- di je dodi fvetih bukev fpifal, sladi kerfhan-

d- fki nauk, in jih sadonj delil, in pa slo per-

“ porozhal branje fvetih bukev, ker je vedil,
lo de fo fvete bukve velik perpomozhik k’ sveli-

»a- zhanju, Tudi je ljubil irk perporozhal fveto

;o- petje per boshji fiushbi, ktero slo perpomo-

■k- re dufho k’ Bogu povsdigovati.

>r- t Skerb tiga f. fhkofa grehe odvrazhevati

ke je bila grosno velika. ( Svoje shivljenje bi bil
fo md dal, de bi ubranil boshje rasshaljenje,

ne kakor ta le pergodba prizhuje. Ne delezh od
n o njegoviga prebivalifha je bil nekdo ubit. Ro¬
je- dovina ubitiga je vdala, in hotla ubijavza u-

?fe moriti; pa njegovi fo ga branili, in bila je

{0 .  velika smefhnjava. <S. fhkof je k’ njim fhel,

in ln  jih miril, pa Sadonj. Kaj je doril? Poklek-

0 1- ml je, in jim rekel: „Ljubi bratje! glejte me

n o veliziga grefhnika; zhe fe more kri prelivati,

iiii na j fe moja, de le vi eden drusimu nizh sha-

,hi % a  ne ftorite.“ Ti rasferdeni ljudje fo fe


~ 98  -

bersh potolashili, fo eden drusimu odpuftili,
jn fhli domu. Njegovo ufmiljenje do ubosih
je bilo tudi neisrezbeno. Shivel je fam ubcsh-
no, de bi jini samogel obilnifhi pomagati:
njegova hifhai je bila ubogim in popotnim
smiraj odperta; fofebno je fkerbel framoshlji-
ve uboge svediti, tim je fkrivno in obilno
pomagal. Bolnike je fkerbno "obifkoval, jih
uzhil, fpovedoval, obhajal, in jim pomagal
priti v’ frezhno vezhnoft. Bog mu je dal zliu-
deshe delali, vli To ga The shiviga imenovali
Jvetnika.  Pepesh Gregori XIV. je tiga fvetiga
fbkofa, v’ letu i 5 gi, v’ veliko mefto Pavijo
preftavil, de bi v’ fvoji ftarolti malo pozbitka
vshival. Bil jfe papeshu pokoren , pa pozbitka
ni hotel imeli; do fmerlne bolesni je nepre-
nehama delal sa svelizhanje Jesufovib ovz. V’
tim mellu je nevarno sbolel, fe je od vfiga
slavljenja ponishno fpovedal, fvete sakramente
f’ fofebno perpravo prejel, in 58  let ftar, xi.
dan kosoperfka v’ letu 1692 , v’ Gofpodu sa-
fpal. Tudi po fmerti fo fe veliki zhudeshi na
njegove profhnje godili.

N a ti k.

Kako fe s ’ deli Ijukesen fkasuje.

t S. fhkof Alekfander ni le s’ befedo djal:
„Ljubim Boga is vliga ferza, in blisbniga ko '<
febe; £<  temuzh je refnizhno ljubil, in ljubesen
s’ deli fkasoval. Kratko popifovanjo njegovi-

“ S 9  —

ga slavljenja prizhuje od tega* Kar je on de¬
lal , je vlim sapovedano, namrezh fvojo lju-
besen s’ deli fkasovati. 4 S. Janes pravi: „Otro-
zhiz/ii! ne ljubimo le s' jesikam , ampak v'
djariji in v ’ refnizi.“  I. 3 , 18.

O kriftjan! premifli fkerbno, zhe lju-
bifh Boga is vfe dufbe, in blishniga ko febe
savoljo Boga. Zhe fe golufafh, ni majhna
smota, ampak je pogubna, ker je Ijubesen
nar polrebnifhi. Vezhkrat pravifh: „0  moj

Bog! ljubim te; raji hozhem vfe terpeti, ko
tebe rasshaliti. Te befede fo lepe, pa fo le
befede in prašen glaf, zhe ni drusiga. Pre¬
mifli fvoje dela, in te ti bodo prizhevale od
ljubesni. Boga Ijubifb, zhe mu v* nevarnih
fkufhnjavah ftano viten oftanefh; zhe 13  raji
pofhkodovan, kakor de bi ga sapuftil, ali de
bi lashnjivo govoril, ali krivizo delal; zhe ti
ni nobena rezh toliko ljuba, de bi je ne sapu-
kil, ako ti je nevarna perloshnoft v’ greh.
Boga ljubifh, zhe ima tvoja Ijubesen do nje¬
ga mozh vfe hudo premagati, in vfe sapoveda¬
no dobro ftoriti. 4 S. Pavel tako govori: „ i Spol-
novanje pojtave je Ijubesen P.imlj. 12, 10.
Pazh refnizhno! le fpoinovanje pollave je pri¬
čevanje ljubesni.

Prizhevanje sapovedane ljubesni je po-
korfhina. Zhe fvoje volje boshji volji ne pod-
'ershefh, ni pokorfhine, in bres pokorfhine
ni ljubesni. Ta pokorfhina sapopade vfe dolsh-
n°ki; dopolnovanje vfih sapoved je pa is lju¬
besni. Savoljo Boga ljubi blishniga, in mu

lOO

fkasuj ljubesen s’ deli. Bodi mu ufmiljen,
uzhi in (Vari n, odpufhaj mu njegove flabo-
fti in (ltnofti. Zhe ti, revni zhlovek! ne lju¬
bifh in ne preterpifh Tvojih bratov, ne upaj
ufmiljenja od vfigamogozhniga Boga. t S. Pa¬
vel opominja vfe: „Bodite med feboj dobrot¬

ljivi, njmiljeni, in persanajhajle eden dru-
simu, kakor vam je Bog po Jesnfn Krijta -
Jii-“  Efesh. 4, 52 .

Premifli fkerbno, zhe ljubifh Boga in
blishniga. Ljubesen je nar potrebnifhi, je
sazhetik in konez vfiga dobriga, in bres nje
ni nizh dobriga. Ljubesen vfe rezili prav rav¬
na, ni blaga ali zhafti lakomna, ne dela nizh
napazhniga ali krivizhniga 5 je ufmiljena , po-
nishna, persariafhna, modra, pravizhna. Zhe
ljubifh Boga, ljubifh tudi febe in (blish¬
niga; fi Bogu pokoren, febi in blishnimu do¬
ber; ti moder gofpodar, fkerbenozhe, dober
fofed, pokoren otrok, pravizhen flushabnik,!
in ti v’ vtim po volji boshji. Proti Boga ne-
prenehama te potrebne ljubesni, in premifh-
Ijuj, kar koli tvoje ferze vnema, de v’ ljubes¬
ni gorifh, v’ ljubesni raftefh, in tlanoviten
otlanefh. Tako bofh sa f, Pavlam refnizhno
govoril: , ,Shivim, pa ne je/i, ampak Krt

JtaJ skivi  u’ meni.“  Gal. 2, 20.

Al o l i t e v.

O Bog, ozhe vfiga ufmiljenja! ti ti m«
neisrezheno ljubil, in me fhe ljubifh; jeli p a

101

fini ti bil, in fim ti The s m ir a j vef nehvale-
shen. Pred tvojim ve! iz ha ft vam fe ponishno
Tpovem Tvoje mersloje, terdobe in riehvalesh-
nofti, in te profim, odpufti mi jo. Vem, lju¬
bili tebe, nefkonzhiio milob, je dolshnoft; pa
moje hudo posheljenje mi brani. Ljubiti te¬
be je lahko in prijetno; pa raji fim ftvari lju¬
bi!, ker fim bil od njih omamljen. Napolni
me f’ Tvojo ljubesnijo, de ne bom le govoril:
„Te ljubim temuzh de te bom ljubil v’ reT-
nizi in v’ djanji. UTmiljeni Ozhe nebefhki!
daj mi nehvaleshnimu otroku Tvojiga T. Duha
po JesuTu KriftuTu, de po sgledu T. ThkoTa
AlekTandra reTnizhno ljubesen do tebe in blish-
niga Tkasujem, in v’ kraljeftvo vezhne ljubes-
ni pridem. Amen.

XV. dan kosoperfka.

'Sveta Teresija deviza, nuna.

(Sveta Teresija je bila rojena na t Shpanfkim
v ’ meftu A vili v’ letu i5i5. Bila je hzhi Al-
f°nsa t Sankeza in Beatrize, ktera Tta bila oba
viToziga rodu. AlTons je imel Tveto navado
hmjim otrokam in drushini po vezherji nekaj
brati od shivljenja Tvetnikov. Dekliza Teresi-
ja in eden njenih bratov fta smed vfih drusih
°d shivljenja Tvetnikov nar raji pofluThala. Ta

102

dva hogabojezha otroka ka fe potlej del tiga
pogovarjala, in eden drusimu djala: „Kako bi
bila pazh mi dva neisrezheno frezhna, ko bi
sa Jesufa voljo Tvojo kri prelila !“ To nifo bi¬
le le prasne befede; fklenila ka tudi dom sa-
pukiti, in v’ Afriko iti med nevernike, de bi
sa vero umerla. Po tim fklepu ka fhla is me-
lla; pa njun kriz jih je na poti frezhal, in
domu vernik Ta dva fveta otroka ka bila sha-
lokna, de jima ni bilo dopufheno sa vero u-
mreti; fklenila ka vfaj pufhavnike pofnemati.
Doma na vertu fta dva majhna fhotora is vej
naredila, ondi brala, molila, in fe od boshji-
ga pogovarjala. 4 Starifhi fo jima lo radi do-
puftili in Boga hvalili.

Majhna Teresija je bila lepo prebivalifhe
f. Duha; pa le 12 let je bila kara, ko ji je
dobra mati umerla. Njen ozhe je bil fizer do¬
ber, pa savoljo domazhih opravkov ni mogel
smiraj nad njo zhuti. Teresija je, Te ne ve
od kod, v’ roke dobila pofvetne bukve, kte-
rih branje ji je v’ ferze vlivalo ljubesen do
fveta. Tudi fe je s’ neumno deklizo fosnanila,
jo poflufhala, in fe nad njo pohujfhala. t S.
Teresija je farna potlej od tiga pifala tako:
„ t S’ tifto fpazheno tovarfhizo tim fe bila s’ vfo-
dufho sdrushila, ker me je napeljevala v’ to>
kar je dopadlo moji flabi natori. Perpovedo-
vala' mi je vfe fvoje pofvetno shivljenje, in
f’ tim mi je v’ ferze prijeten Hrup vlivala/*
Dekliza Teresija je bila takrak v’ nar nevarni-
fhi ftarofti, fe je neumno ljubila, fe vifoko

io3

noflla , in pefhala v’ Ijubesni boshji. Od bra¬
nja flabih bukev, od flabe tovarfhize in od
fvojiga posheljenja sapeljana, je menila, de
pravi/,hno shivi; sunanjih grehov fe je varo¬
vala, pa ne tikiga, kar presbene ljubesen do
Boga. Druga njena nefrezha je bila ta, de
je dobila premehke fpovednike, kteri fo ji
pregledovali, in jo pufhali v’ mehkim shiv-
Ijenji, v’ lashnjivim miru.

Njen ozlie je kmalo vidil nad njo snam-
nja pofvetniga sbivljenja in sapeljane dufhe;
poflal jo je v’ nunfki klofhter, de bi fe ondi
v’ famoti, molitvi in premifhljevanji fposna-
la in poboljfhala. Ufmiljeni Bog ji je dal fvo-
jo poprejfhnjo nevarnoft fposnati, in fhe bolj
jo je fposnala v’ bolesni, f’ klero jo je Bog
milokivo obifkal. Ozhe jo je potlej poflal k’
njenimu ftrizu, deshelfkimu, pa bogabojezhi-
fflu gofpodu. Njen kriz je bil mosh po vli
volji boshji, je dolgo molil, rad fvete bukve
bral, in v’ vfih kerfhanfkih dolshnokih bil
priden. Dekliza Teresija je mogla per njem
bili, s’ njim moliti, in -poflufhati fvete nau¬
ke. Ni bila fizer kaj lazhna dobriga, vender
ni hotla fvojiga dobriga kriza šivali ti - fzhafa-
Wa je dobila vefelje do vliga dobriga, fe je
zhedalje bolj vnemala v’ Ijubesni do Boga,
in is ferza shelela le njemu flushiti.

Kader je bila njena dufha fpet vneta Bo¬
gu sveko flushiti, je gorezhe molila, in dol¬
go premifbljevala, kam bi fe obernila ; potlej
je fklenila v’ klofhter iti, in ondi okati do

— io4 —

fmerfi. Drugi fo ji slo branili, pa ona ni od-
ftopila od fvojiga dobriga fklepa. Takrat je bi-
bi le 3i let ftara. c Shla je v’ klofhter, je neis-
rezheno ojftro shivela, in fe fkoraj neper-
merjeno pokorila, ker fo bile Je terpeti sa Je-
gufa voljo njene refnizhne shelje. To preoj-
ftro sbivljenje in preobilno pokorjenje ji je
napravilo nevarno bolesen. V’ bolesni fo jo pri-
jatli in prijatlize obifkovali, in fo jo nagovar¬
jali, de naj bolj mehko shivi, to je, po na¬
vadi fveta. Jih je poflufhala in ubogala ; pa
kmalo je fposnala nevarnoft fvoje dufhe in sa-
peljivoft pofvetnih prijatlov. De bi v’ vednim
pokorjenji rada in ftanovitna oflala, je pogo-
fto premifhljevala neisrezhene bolezbine lju-
besnjiviga Jesufa. Premifhljevaje Jesufovo terp-
ljenje je fvoje grehe milo obshalovala, in Je¬
sufa f’ folsami profila gnade ga ne vezh rassha-
liti. To pogoltno premifhljevanje ji je slo po¬
magalo v’ jljubesni boshji rafti, in od ljubesni
goreti. Ljubeten boshja je bila shivljenje nje-
niga shivljenja. Ta nebefhki ogenj jo je po-
polnama gofpodoval. V’ snamnje te velike
ljubesni, ktero je do Boga imela, je enkrat
vidila boshjiga angelja s’ ognjeno pfhizo ji fer-
ze preftreliti. Is ljubesni do Boga je terdno
obljubila vfe delati, kar koli bi fposnala, de je
Bogu dopadljivo. Teshka je bila ta obljuba, p«
veliki ljubesni lahko; ljubesni je vfe mogozhe.

Ta ljuba in zhifta boshja prijatliza je lah¬
ko fposnala, de nune, njene tovarfhize, pre¬
mehko shive; shelela jih je tedaj preroditi f’

io 5

Jesufu Krittufu. Kader fo one in drogi to sve-
dili ; fo jo neisrezheno sanizhevali, in hudo
preganjali. Pa v’ Bogu uterjena fe tiga ni
preftrafhila; fianovitna je oflala, in veliko
klofhtrov je fosidala, v’kterih je bila duhovna
mali, in je Tvoje duhovne hzhere vodila po
poli krishaniga Jesufa. Ojftro jim je prepo¬
vedala meniti fe ali snanje imeti s’ deshelfki-
mi, in fkerbela je dobivati fpovednike po Je-
sufovim duhu. Salo je slo fkerbela, ker je
farna fkufila, de pofvetni duh in premehki
fpovedniki fo dvd veliki nefrezhi. Ta neutrud¬
na boshja flushabniza fi je slo persadevala tu¬
di minihe pregovoriti, de fo ne po duhu
fveta , ampak po fvojim poklizu shiveli. Ta
njen konez je bil fdno teshek, vender ga je
s’ boshjo pomozhjo dofegla. Boga ufmiljeni-
ga je sa vfe to hvalila, in vedno fkerbela nje¬
govo zhaft -povifhevati. Njeno fveto shivljenje
je bilo po Jesufu Kriflufu; vender jo je Bog
s’ dolgim bolehanjem pokoril, de bi ji dal
obilnifhi plazhilo v’ nebefih. Veliko let je bi¬
la bolehna; pa mozb njene, vnete dufhe je vfo
telefno fiaboft premagala , ker ni drusiga she-
lela, kakor sraven krishaniga Jesufa krisha-
na umreti. Sato ga je vedno profila rekozh:
»Gofpod! ali terpeti ali umreti.“ Njena go-
rezha dufha je le nebefbko kraljeftvo premifh-
Ijevala , Boga ljubila in hvalila. Bog je to Tvo¬
jo svetlo flushabnizo puftil na fvetu do 67. le¬
ta njene flarofli; jo je f’ fladko fmertjo k’ febi

io6

I

vsel ravno ta dan v’ letu ]582. Na njene
profhnje fo fe veliki zhudeslii godili.

Nauk.

Is njeniga slavljenja.

t S. Teresija je rada poflufhala, brala in
premifhljevala sliivljenje boshjih fvetnikov in
fvetniz; to jo je vnemalo po njih sgiedih shi-
veti in terpeli. Ravno is tiga fvetiga konza
beri ali poflufhaj in premifhljuj tudi ti shiv-
1 jen je in terpijenje fvetnikov, de sa njimi ho-
difh, kakor fo oni sa Jesufam hodili. £ S. Pa¬
vel pravi: ..PrnJun vaj', po meni Je ravnaj¬

te, kakor Je ladi jej'l po Krijta jul'  I- Kor.
4, 16. Prav to ti pravijo fvetniki, de bofh
v’ njih drushbi Boga hvalil vekomaj. Rad ob-
ifkujefh zerkve fofebnih boshjih prijatlov, pa
fe hranifh po njih sgiedih shiveti; nesapove-
dano delafh, sapovedano pa opuftifh, in ta-
ko ne zhaftifh fvetnikov po volji hoshji. Tu¬
di te smote fe bojim , de fvelnike morebiti le
mefeno zhaftifh. Zerkev uzhi, de je zhaft do
fvetnikov dobra in koriftna; pa ti jih morebiti
zhaftifh le savoljo fvojiga pofvetniga dobizh-
ka, ne pa de hi hogahojezhe shivel. Ti zha-
llifh f. Antonija pufhavnika, de tvoje nezhed-
ne shivali obvaruje; f. Blasja sa gerlo ; f. Flo¬
rijana soper ogenj; f. Joba, de fe zhebele
mnoshijo; f. Lužijo sa ozhi; f. Nesho, de fker-
bi sa tvoje ovze; f. Primasha, de bo ajda bo-

— 107» —

gata; f. Apolonijo sa sobe; f. Roba soper bu-
go; f. 4 Shtefana sa bonje; f. Urha soper mers-
iizo; f. Valentina soper boshjaft; f. Urbana
sa vinfbo terto. To  je vseto is sapopadba, kte-
riga ima neuzheno ljudftvo od pomozhi fvet-
nikov. Te vprafham : Kteriga fvetniba imafh
pomozbnika sa fvojo dufho? bteriga pofne-
mafli v’ pravizhnofti in pokori ? hterimu fe
perporozhujefb, de bi ti gnado fp rotil nevar¬
ne fkufhnjave premagovali ? ( Svetniki poma¬
gajo fizer tudi nafbi/nu telefu, lode veliko ra¬
ji nafhi dufhi ; zhe pa menifh , de fvetnibi le
sa tvoje telo fherbe, in fe jim le savoljo tele-
fa perporozbujefh, ti jih flabe ismifhljujefh,
kakor fi ti. Ifhi per Bogu po njegovih flu-
shabnikih nar poprej nebefhhiga hraljejtva ,
in iudi drugo ti bo perversheno, zhe ti je  n’
prid.  Luk. 12, 3 1.

,S. Teresija, defiravno vfa gorezba, je
pefhala savoljo nevarne drushbe pofvetne pri-
jatlize. Kriftjan ! ne posabi tiga ; nikoli ne
imej nepotrebne drushbe f’ flabim zhlovekam.
Zhe ne ubogafh, bofh pefhal , opefhal , in
Boga sapuftil. V’ sazhetku te bo fram f’ zhlo¬
vekam drusiga fpola govoriti ; flab zhlovek
tvojiga fpola pa ti bo bmalo vfo framoshljivoft
odvsel, zbe ga poflufhafh. Pravi ti nekoliko
fvojih in drusih ljudi flaboft:, in f’ tim te per-
pravlja v’ ravno tabo shivljenje. Kar ti fli-
Ihal, dopade tvoji flabi natori; to premifh-
Ijujefh, nezhutno flabifh, in fe napravljafh
v ’ velike djanfbe grehe. Ravno salo opominja

— io8 —

f. Pavel vfe rek o z h : ,,iVe pujtite fe sapelja-

ii • malopridni pogovori ji;ase' dobro slav¬
ljenje.“  I. Kor. j 5 , 33 . Le verjemi, de je
velika nefrezha v’ duhu flabeti. Zhe fe tvoja
dufha pofvetniga duha navsame ; ne vidi fvo-
je velike nevarnofti, mlazhno moli, grehe is-
govarja, in hili v’ pogubljenje. Kriftjanu fpvi¬
dene dufhe fo Jesufovi nauki preojflri, fpo- |
vedniki pretanki, pot pravizhnih nesnana ali
nemogozha. Tako mifli, ker je sadershani-
ga uma, fe ph fvoji flepoti poverhama fpo-
veduje, je lahko odvesan, in prejme Jesufa
per f. obhajilu v’ ferze, ktero mu je sopemo.
Zhe mu Bog da fposnati, potlej pravi: ,,Sdaj
vem , kako de (im bil neumen in šapeljan.“
Verjemi, de flepota, ktero ti je hudobija na¬
pravila, ni per Bogu nedolshna ali isgovor-
jena. t S. Pavel pravi od tazih neumneshev:

,, Njim ni bilo mar Boga fposnati , salo jih
je Bog sdal njih Jpazhenimu uma Rimi.

1 , 28. De nili in ne bofh tako nevarno sa-
peljan ali sapeljana, proli ponishno in ftano-
vitno Jesufa rekozh: „0  Gofpod ! daj mi fvo-

jiga f. Duha, in obvaruj me sapeljiviga duha
fvela. 44

t S. Teresija je bila s’ gnado boshjo refhe-
na od sapeljivofti fveta, je v’ ljubesni boshji
rahla, v’ njej ftanovitna oftala in umerla- 0
kriftjan ! dokler pofvetni duh gofpoduje v’ te¬
bi, dokler imafh mefeno ljubesen do febe in
do drusih, dokler fe s’ neumnim fvetam \e-
felifh, ni Jesufoviga duha v’ tebi, in ga ne

1  '

—  109 —

ljubifh. Le njegova gnada ti daje vefelje do
zhesnatornih dobrot, ker podvershe telo in du-
fho njegovim sapovedim. Le gnada boshja
ponovi in prerodi zhloveka, ker premaga vfe
pozhulne sapeljivofti. Le gnada boshja daje
zhloveku nepremagljivo inozh v’ nadlogah, v’
sanizhevanji in preganjanji kanovitnimu oka¬
ti. Zhe li rasdeljeriiga ferza med Bogam in
fve tam , ni ti pravi llnshabnik boshji. Froli
neprenehama Boga, de naj te f’ fvojo Iju-
besnijo napolni, de mu is Ijobesni flushifh,
in bofh svelizhan.

Molite v ,

0 moj Bog, kvarni k in gofpod! kedaj ti
bom sazhel refnizhno flushiti? Tvoja flushab-
niza f. Teresija je ref pcfhala v’ ljubesni do
tebe, pa le nekoliko in malo zhafa; jeft pa
sbe dolgo hodim sa sapeljivim fvetam, in shi-
vim po vfim fvojim poshelenji. Velika nefre-
zba je ta, vender je nifim do sdaj posnal, in
vfhezh mi je neumneshu bilo shiveti delezh
od tebe. Vezhna hvala ti bodi, o ufmiljeni
Gofpod! ki ti me poterpeshljivo zhakal, in mi
sdaj dafh fposnali fvojo nevarno flepoto. Bres
tvojiga dobrotljiviga rasfvctljenja bi bil v’ fvo-
j 1  nefpameli sbivel, umeri, in fe pogubil ve¬
komaj. Ti me sdaj dobrotljivo klizhefh, in
jeli ti hozhem pokoren biti; dokonzhaj delo
*Oojiga poboljfhanja, in kori me fvojiga sve-
kiga flushabnika, de ti po sgledu tvoje pri-

1 io


jallize f. Teresije shivim, in frezhno umerjeni.
Amen.

XVI. dan kosoperfka.

^SJ'. Martinjem , Makfima deviza in iovarJIiL, .
marterniki.

C^b zhafu krivoverniga in neufmiljeniga kra* i
lja Genserika fo ti fveti flushabniki bosbji sa
fveto vero terpeli v’ velizim meAu Kartagu
Mogozhen flushabnik sgorej imenovaniga kra- ■
lja je f. Marlinijaria in njegove tri brate v’ <
flushbi imel ; tudi deviza Makfima mu je flu-
shila. t S. Martinijan je bil kovazh vojfkniga
orosbja, kar je bilo gofpodarju v’ velik dobi-
zhik. ( S. Makfima je bila fherbna in svefta v’ ,
hifhnih opravkih, in to je bilo gofpodarju slo
vfbezh. Ravno salo, ker Aa mu oba vfliezb bi¬
la, je obema rekel: „Porozhita fe, in ofianita
per rneni.“ Martinijan je v’ to dovolil , pa Ma¬
kfima je bila shaloAna, vender fe ni predersni-
]a gofpodarju odrezhi. Kader Aa bila poro-
zhena, je Makfima rekla Martiriijanu: „Ljubi

moj! jeA fim fvoje devifhtvo Jesufu obljubila;
toraj te profim, bodi moj brat !' 1  Bogabojezhi
Martinijan ji je bersh to obljubil, jo je name-
Ai feAre imel, oba Aa v’ zhiAoAi in v’ dobrih
delih shivela. t S. Martinijan fe je zhedalje

111

bolj vnemal Bogu popolnifhi Tlushiti; Tklenil
je fvel sapuftili, in kres smol Bogu šhiveti.
To je Tvoji zhifti nevefti in Tvojim bratam po¬
vedal; vfi To Te namenili Tkrivaj sbeshati, in.
v’ klofhter iti. Kakor To Te pogovorili, To bo¬
rili. Ponosili To Tkrivaj Thli is metla: Thtirje
bratje To Tbli v’ blofhter Trabak, kteriga mi-
, nihi To v’ velizim pokorjenji šhiveli ; Makfi-
ma je Tlila v’ nunTki kloThler, ne delezh od
uniga.

GoTpodar je bil njih Tkrivniga odhoda slo
* shalollen ; Te je rasTerdil, je na vTe kraje po-
1  Tlal jih svedit, in mu je veliko plazhilo oblju-

1  bil , kdor mu jih najde. V’ kratkim zb a Tu To

bili najdeni, in domu pergnani. Gofpodar
jih je bersh ukasal v’ teshke verige vkleniti,
m v’ jezho gnati; tudi jim je rekel! ,,]N T e poj-
1  dete is jezhe , dokler Te Tvoji veri ne odpove-
ke.“ Krivoverni kralj Gcnserik je to svedil ,
m jih je ukasal neufmiljeno pretepati ; vTak
3  dan To bili hudo rastepeni. Pa to ni nizh sda-
lo, ker To bili od Boga bersh osdravljeni. Bog
3  je vezh zhudeshev boril, de hi Te njih nedoish-
nob rasodela ; pa njih goTpodar je ko drug
Faraon terdovraten obal. Bog je njega in
' njegove otroke s’ naglo Tmertjo udaril ; tudi
1  s  drusimi neTrezhami je vTo hiTho napolnil,
j Vdo va neuTmiljeniga gofpodarja Te je preftra-
1  Thila, in te jetnike v’ dar dala imenitnimu go-
%odu. GoTpod jih je bil veTel, pa bersh, ko
h To v’ njegovo hiTho priThli, To ga velike in
e  fcaThne nadloge sadele. JNi vedil kaj pozhe-

112

'

ti; govoril je P  kraljem od tigri, iti ga sn fvet
poprafhal. Kralj je sapovedal f. Martinijana
in njegove brate v’ daljno deshelo fognalij
Mal« fi in o pa profto fpuftiti;

t S. deviza Makfima je Boga hvalila $ f lila
v’ nunfki klofhter, ondi v’ dobrih delili shive-
la in umerla. Zhveteri bratje fo bili gnani v*
deshelo nevernikov, kjer ni bilo nobeniga fpo*
snanja praviga Boga. Osnanovali fo jim fveto
vero, in veliko fe  jih je fpreobernilo. Kader
je krivoverni kralj to svedil , fe  je filno rasfer-
dil, in je pilal do oblaltnika tifte deshele , de
naj te fvete brate umori. Oblaftnik deshele ni
hotel mogozhnimu kralju Genseriku odrezhi;
ukasal je fvete brate po ojftrih krajih vlazbiti
tako dolgo, de fo umerli. Tako je bilo ftdf-
jeno, in v’ tih bolezhinah fo fvoje shivljenje
frezhno dokonzhali okoli leta 460.

Nauk .

JŠtet ne da prave frezhe.

t Sf. Martinijan in njegovi tovarfhi nifo
ifkali tukaj frezhno shiveti, ampak Bogu flu-
shiti. Loshej bi bili shiveli v’ hifhi fvojig*
gofpodarja, pa bali fo fe Sapeljivofti v’ hifhi
krivoverzov; salo fo beshali. Pa poprej in
potlej fo terpeli, ker na fvelu ni praviga mi¬
ru, in ni prave frezhe. t Svet ne more frezhe *
dati, prava frezha je le od gnade f. Duha;
kdor jo ima, je frezhen, zhe ravno veliko ter-

P'

fv

m

P«

fl

ni

sil

G

vsi
zh
de
nj:
ka
ti n
po
„0
je

pol

fve

j e

Lo‘

vizi

Mii

nad

kov

gre

Nil

pocl

hii.'

in 1
I 1

pi. O krikjan! golufafh fe, zhe ifhefh po-
fvetae frezhe, ker je fvel nima , in je ne
more dati. 4 Svet ti ponuja nizhemernok, sa-
peljivok , smote ; nikar ga ne poflufhaj, in
flufhi Bogu, kteri te samore in hozhe frezh-
niga koriti. Bodi po sgledu f. Pavla in dru-
sih fvetnikor ti Jvetu krishan, in on tebi.
Gal. 6 , 14.

t Svet pravi fvojim otrokam: „Pridite, in'

vshivajte dobrote; kresite fvojim flabim po-
zhutkam , in bodite vefeli, sakaj to je vafh
del.“ Neumneshi fo timu sapeljivimu vablje¬
nju pokorni, in v’ tih srnotah posabijo Boga,
kar jim vezhno nefrezho napravi. 4 S. Avgufh-
tin, kteri je nekaj zhafa sapeljivimu fvetu ,
potlej do fmerti fvojimu Bogu flushil, je djal:
„0  Gofpod ! ti fi ftoril, in tako fe godi, de
je zhloveku ravno tiko, kar neumno ljubi,
potlej v’ tepesh.“ Refnizhno je to. Dobrote
fveta fo ko fladka, pa fhkodljiva jed, ktera
je uftam prijetna, in potlej napravi grisenje.
Loshej je zhloveku vfe nadloge terpeti sa pra-
v >ze voljo, ko vfe grefhne dobrote vshivati.
?»Iir veki in upanje vezhniga plazhila dela vfe
nadloge prijetne ; pezhenje veki- in perzha-
kovanje krafbniga boshjiga mafhevanja dela
grenke vfe pozhutne fladnoki. Modri pravi:
5 »Hudobnesh bes/ii , zhe ga ravno nihzhe ne
poch  • pravizhniU je ko lev ferzhen bres /tra-
• *«.“ Prip. 28, 1.

Ljubi moj! premifli, kaj ti fvet obeta,
ln  l {a j ti bo Bog dal. Ako bi ravno samogel
IV. g

po rfili fvojih sheljah shiveti, in bi dofegel,
kar koli poshelifh ; koliko zhafa bi bil fre¬
zhen ? Golufafh fe, zhe menifh v’ vshivanji
pofvetnih dobrot frezhen biti. Glej imenitne
in mogozbne fveta! frezhrre jih fhtejefh, pa
nifo. Loshej shivi ubogi kmet, kteri fi f’ tru-
dam shivesh in oblazhilo flushi, ko mogozbni
fveta. Vifhe ko je zhlovek povsdignjen, vezh
ima fkerbi, teshav in nepokoja. Vlak zhlovek,
bodi niskiga. ali vifoziga ftanu, more le per
Bogu frezhe ifkati, ker fvet nima prave fre-
zhe, in je ne more dati. Udor v’ fvet upi),
je smolen, sapeljan, in na sadnje sapufhen;
njemu bo lozhenje od fveta filno grenko, in
kakofhna bo f’ njegovo dufho? Imej veliko
ali malo, bodi vifoziga ali niskiga kanu; le
v’ Boga upaj, le njemu flushi, in le per njem
ifhi prave frezhe, in dobro ti bo vekomaj.
Glej fvetnike boshje, in shivi po njih, in ve¬
komaj bofh frezhen. Veliko fo na fvelu ter-
peli, pa sdaj fo s’Bogam sdrusheni, in ga bo¬
do vshivali vekomaj.

Molite v.

O Jesuf! rasfvetli mojo dufho f’ fvetlo-
bo fvoje gnade, de pravo frczho fposna, po
njej hrepeni, in li persadeva jo sadobili. Vem.
prava'frezha je le tebi fiushiti is vfe dufhe,
ker nikedar ne sapuftifh fvojih flushabnikov,
in jim bofh dal fvoje kraljellvo. Vem, de nu
bo gorje, zhe fim flushabnik fveta, ker bova

oh rhenfi, jeft njega sapultila, in per fodbi
mi bo ftrafhno. Vfe to vem; vender ljubi mo¬
ja fpridena natora le vidne rezhi neumno, in
sanizhuje nevidne dobrote. O Gofpod! daj mi
shivo vero in gorezho ljubesen, de sadobim
od tebe vezhno frezho. Ne sapulli me , te-
muzh odtergaj na profhnje tih fvojih prijatlov
moje ferze od ljubesni sapeljiviga fveta, daj
mi nekoliko sapopafti nebefhke dobrote, kter-e
fi obljubil, in bofh dal fvojim svellim flu-
shabnikam, de po njih hrepenim, in fi per-
sadevam jih sadobili. Amen.

XVII. dan kosoperfka.

( S. Jadviga, Poljfka kraljiza.

(Sveta Jadviga je bila hzhi mogozhniga Ber¬
tolda, Moravfkiga vojvoda in Tirolfkiga knesa.
Ko je fhe majhna bila, fe je she nad njo vi-
dilo, koliko gnade je od ufmiljeniga Boga pre¬
jela. Defiravno fhe mlada, je bila modra, in
delezh od vliga, kar neumne otroke vefeli. Nje-
hi dobri ftarfhi fo jo poprej farni fkerbno u-
z bili, in potlej v’ nunfk klofhter poflali, de
Id fe uzhila Boga bolje fposnati, in mu fkerb-
hejfhi flusliiti. Mala Jadviga je v’„ ljubi famo-
h in v’ fveti drushbi bogabojezhih nun filno
ra da molila, fvete bukve brala, svelizhavne

8  *

— 116 —

nauke poflufhala, po mozhi premifhljevala, in
fofebno s’ nedolshnim shivljenjem Boga hva¬
lila. Ko je bila v’ dobrim uterjena, in je ne¬
koliko odraftla 5 je bila s’ mogozhnim Poljfkim
kraljem ali vojvodam Tlenrikam sarozhena. V’
veliki zhafti, obilnolli in fkerbeh je ponishno
in bogabojezhe shivela, kakor fe je bila v’ klo-
fhtru nauzhila. Bog ji je dal prav dobriga mo-
sha; tiga je f’ priiasnimi befedami napravila,
de fta fe v’ adventu, o velizim poftu in drusih
fvetih dneh po fvetu f. apofteljna Pavla odlo-
zhila, in fveti zhaf s’molitvijo, podam in zbi-
ftoftjo refnizhno pofvezhevala, Ko Aa bila pa
od Boga sadofti otrok dobila, je napravila mo-
sha, de fta v’ popolni zhiftofti shivela. Ker
je bilo to is ljubesni do Boga, ni bilo med
njima nobene nevolje ali merslote, temuzh nju¬
ne dobre dufhe fte bile f’ terdno saveso zhifte
ljubesni fhe mozhneje sdrushene.

t S. shena in gofpodinja Jadviga ni le fker-
bela febe in mosha, ampak tudi otroke in dru-
shino pofvezhevati, ker je dobro vedila , de
le sa-fe fkerbeli je premalo, in kdor sa dru¬
ge, slafti sa domazhe ne fkerbi, ne more fvo-
je dufhe svelizhati. Sa fvoje otroke je neisre-
zheno fkerbela, in Bog ji je dal, de jih je
bogabojezhe vidila. Tudi fvojo drushino je
imela po volji boshji : gorezho v’ molitvi, mir¬
no, svefto, framoshljivo in pravizhno. S m 1 '
raj je zhula nad otrozi in drushino, jim d°'
ber sgled dajala, jih lepo uzhila, in sa-nj e
fkerbno molila. Ponishnoft te svefte flushab'

.

— ii 7  —

nize boshje je bila tudi fofebna. Defiravno je
bila vifoko povifhana in bogabojezha, fe je
vender nevredno Hvar in veliko grefhnizo ime¬
la. Slo fe je bala kakimu zhloveku flabo do-
pafti; sato fe ni nikoli lepotizhila , je bila fra-
moshljivih ozhi, varniga govorjenja in ponish-
nih oblazhil, kakor fe bogabojezhi shenfki
fpodobi. Dobri mosh je bil njenih fvetih del
lilno vefel: Boga je hvalil, ker mu je mo¬
dro sheno dal; fkerbel je po njenim dobrim
sgledu shiveti; bil je ozke revesbev in per-
be^halifhe potrebnih. V’ fvoji veliki zhafti,
oblaki in obilnofli je bil sdershen, ponishen
in krotak; tudi je slo fkerbel sa pravizo in sa
zhaft boshjo.

( S. Jadviga je bila zhedalje bolj sbeljna
ponishevanja in popolnamafti. S’ dovoljenjem
fvojiga dobriga mosha je tudi nunfko oblazhi-
lo nofila, in nekaj zhafa per nunah prebivala;
pa tudi doma je po klofhterfkih sapovedih v’
pokorjenji shivela. Njena dobra dufha fe ni
nikedar ponishevanja in drusih dobrih del na-
velizhala. Bolnike, sladi revne, je obifkova-
la, ubogim noge klezhe umivala, in reve-
shein ko Jesufu ponishno ftregla. Is njene ve¬
like ponishnofti je is-hajala fofebna krotkoft ,
poterpeshljivoft in perljudnoft s’ vfimi. Kader
je koga fvarila, ga je ljubesnjivo fvarila; ni¬
kogar ni sanizhevala, in nikogar nepotrebno
skalila. Njena poterpeshljivoft v’ velizih nad¬
logah je tudi prizhevala od njene velike po¬
nishnofti in pokorfhine. Kader je bil njen

dobri mosh v 5  vojfki vjet, in potlej njen bo-
gabojezhi pervorojeni fin v’ vojfki ubit; je fi-
zer perlerzhno shalovala, pa Bogu tudi fe je
popolnaina podvergla rekozh: „Naj fe sgodi

boshja volja! vfe jc dobro, kar Bogu dopa-
de! £<

Tukaj je tudi perloshno nekoliko popifati
njeno ojftro shivljenje. Vfe njeno shivljenje
je bilo fizer vedno pokorjenje, vender ji je
bilo to fhe premalo, ker je po terpljenji slo
hrepenela. Vfak dan fe je podila, le ob ne¬
deljah ne. Enkrat v’ dan je malo in flabo je¬
dla, le ob nedeljah in vefelih prašnikih dva¬
krat. Podila fe je filno rada, pa tudi modro
po rnozhi fvojiga telefa, de bi pod ojdrim po-
korjenjem ne opefhala. ^Skrivaj je ojdro shim-
nato oblazhilo nofila, na golih tleh ali na kof-
mati koshi leshala, de bi bila perpravnifbi
vdajati in Boga hvaliti in moliti. ( Sama le je
rada hodila blishnih zerkev obifkovat, in pa
zelo bofa. Zhe je zhloveka vidila, fe je bersh
obula, de bi nihzhe ne vedil, kaj fofebno do-
briga dela. Ravno tako je druge fofebne ne-
sapovedane dobre dela fkerbno fkrivala, de
bi njena dufha ne bila od napuha fkufhana.
Ko je v’ zerkvi molila, ali fe per f. mafhi sna-
fhla,  je bila vfa v’ Boga samaknjena, in je
obilno jokala. JNi mogozhe povedati , kako
fkerbno fe je k’ fvetimu obhajilu perpravlja-
la. Pogodo je ta nebefhki kruh in s’ njim obil¬
no gnado prejemala. Bog je tej fvoji svefti
flushabnizi dal mozh zhudeshe delati ,  tudi

— ny —

fkrivne ali prihodne rezili precediti. Vender
je pti oftala v’ ponishno/li; drusiga ni shelela
ko terpeli savoljo Boga, njegovo zhafl: povi-
fhevati, in prili v’ njegovo kraijeftvo? de Ivi
ga hvalila vekomaj. Njene ognjene shelje fo
kile /polnjene; i 5 . kosoperfka v’ letu 1243?
je v’ Gofpodu mirno safpala, in fhla k’ Bogu,
kteriga je is vfe dufhe ljuhila? in mu is vfiga
fei 'z a flushila,

Nauk.

Mehko slavljenje je pogubno.

C S. Jadviga je kila vi/oziga /lanu, /lino bo¬
gata , in hi bila lahko vlih pofvetnih dobrot
obilno imela; pa vender ni holla v’ mehkobi,
v’ lenobi, v’ Jladnoftih, ampak je shelela v’
vednim pokorjenji sbiveti. V/i ljudje nimajo
enaziga premoshenja, tudi ne enazih opravil?
vender morejo v/i v’ pokorjenji shiveti. Shiv-
Ijenje Jesufovo, Mariino in fvetnikov prizhu-
je sado/li? de je pokorjenje vfakimu potrebno.
t S. Peter *pravi: ..K' terpljenju Jie pohlizani ?

ker je tudi KriftuJ' sa naj lerpel  ? in nam
s gled sapujtil , de po njegovih Jiopinjah ho-
dde.“  L 2 , 21..

Mehko sbivljenje je v/im prepovedano.
De vefh , ktero je mehko sbivljenje, ti povem.
Mehko shivljenje je po fvojim poshelenji shi-
veli. To je lahko tudi per reveshih in roko-
delih, zhe ravno doki terpe. Ti lizer ne mo-

1 JO

rejo ko bogatini v’ vefelji in dobrotah ,shiveti;
pa zhe neumno ljubijo fvoje telo, Itreshejo,
kolikor samorejo', fvojimu poshelenju, ali zhe
delajo le sa fvoje telo, shive mehko. Ni ma¬
lo bogatih in revnih , ki fo polni lenobe , ne¬
marnosti , poftopanja in mehkote; ti mehko
shive. Dofti jih je, kteri hozhejo le bres de¬
la sliiveti, fo vedno v’ igrah, v’ nizhemerno-
ftih, v’ prašnih delih. Tako shivljenje je ob-
fojeno od f. evangelja. Jesuf i^uzhi, de je pot
v’ nebefa ojftra, in de fe nebefhko kraljeftvo
s'  vojfkovanjen, f’ pokorjenjem in terplje-
njem sadobi. Sapovedal nam je fvojo voljo
premagovati, fvoj krish sa njim nofiti, po¬
koriti fe. To obfodi mehko shivljenje, in ka-
she vosko pot pokorjenja, po kteri fo fvetni-
ki sa Jesufam hodili. Oni nifo shiveli v’ leno¬
bi, v ’ poshrefhnofti, v’ plefu, v’ fmehu , am¬
pak v’ dobrih delih, v’ pokorjenji, v’ folsoh.
Kdor v’ mehkoti shivi, ne l)o dobriga plazhi-
la prejel. Gofpodar je fvojimu hifhniku re¬
kel : „Poklizhi delavze , in daj jim plazin-

lo.“  Mat. 20, 8 . Kaj pa fo pottopazhi dobri'
ga prejeli ? Nizh.

V’ refnizi, mehko ali leno shivljenje s«'
flushi pekel. Kdor shivi mehko ali leno. j«
enak nerodovitnimu drevefu , ki je v’ ogenj
obfojeno. Nerodovitno drevo je v’ ogenj ob-
fojeno, ne sato, ker flab fad rodi, temnzb
ker dobriga ne rodi; ravno tako leni kriftjan-
Kdor pa mehko ali leno shivi, ni bres hudih
del. Kriftjan mehkiga shivljenja nima vefcij a

do boshjiga, moli flabo, govori in poflufha
dobi flabiga, in zhaf sanikerno sapravlja. She
to je preobilno hudo; pa is taziga shivljenja
pride tudi lahko poshrefhnob, nezhibob in do-
lli drusiga hudiga djanja. Modri pravi : „Po-
Jiopanje je veliko hudiga nauzhilo.“  c Sirah
33, 29 . Zhe je pa mehko ali leno shivljenje
bres hudiga djanja, kar ni verjeti, je she po-
mankanje dobrih del in mehkota vredno po¬
gubljenja. O ljubi kribjan ! bodi priden, po¬
kori fvoje flabo telo, premaguj fvoje flabe
shelje, in f’ krishem obloshen hodi sa Jesu-
fam, de pridefh v’ njegovo kraljelivo.

M o l i t e v.

O Gofpod Jesuf Kribuf! kako bom isgo-
vorjen, zhe mehko shivim? t S. Jadviga, vifo-
ziga banu in nedolshniga shivljenja, je do
fmerli v’ pobih, v’ pokorjenji in v’ dobrih
delih sbivela, je v’ nedolshnofti in v’ pokorje¬
nji vedno obala; jeb pa, grefhnik, fe poko-
rjenja bojim? Moja labna mefena ljubesea hae
je sapeljevala; pofihmal je ne bom poflufhal.
Is Ijnbesni do tebe, o Jesuf! liozhem terpeti,
pridno delati, fvoje posheljenje premagovati,
pokoriti fe, in po voski poti sa teboj hoditi.
0  ljubi svelizhar! daj mi gnado vfe to dopol¬
niti; bori me fvojiga terplienja deleshniga, de
po kratkim slavljenji pridem v’ tvoje vefelje.
Amen.

12  2

XVIII. dan kosoperfka.

L Sveti Lukesh evangeliji.

4 Sveli Lukesh je bil is mefta Antiohije, rojen
od nevernih ftarifhev, in srejen v’malikovanji.
Po Pii egi nevernikov je bil vifoko uzben, in
tudi imeniten sdravnik. Bog mu je dal, de
je pohlevno poflufhal svelizhavne nauke, ki
fo jih apofleljni osnanovali; veroval je v’ bosh-
jo befedo , fposnal p ra vi ga Boga in ufmiljeni-
ga odrefhenika, in T’ fveto vero doTegel sve-
lizhavno inodroft. Bleso ga je f. Pavel Tpreo-
bernil; ve vfaj le, de fla bila med Teboj f’ To-
Tebno ljubesnijo sdrushena. t Sveli Pavel ga je
slo ljubil, in v’ Tvojih piTmih hvalil, ker je
bil zhiTte vere, in je Tkerbel JesuTovo kralje-
ilvo rasThirjati. Ko je T. Lukesh loTebni dar
Tvele vere prejel, je bil Bogu neisrezheno hva-
leshen; sapuTtil je Tvoje Tlepe malike, in sa-
nizheval Tvojo ajdovTko uzhenolt. Tudi je lah¬
ko vidi 1 prezhifto devizo Marijo , in jo poTJu-
Thal, ko je od rojflva shivljenja, Tmerti in
vltajenja JesuToviga perpovedovala.

4 S. Pavel li je okoli leta 5i po JesuTovim
rojftvu T. Lukesha isvolil tovarTha in pomagav-
za v’ osnanovanji T, evangelja, kar obilno pri-
zhuje od njegove shive vere, ToTebne gore-
zhofti in Tvetiga shivljenja. C S. Lukesh je okoli
leta 53 TpiTal v’ GreThkim jesiku T. evangelij

to je popifovanje vzhlovezhenja, shivljenja,
naukov, zhudeshev, terpljenja, fmerti, vfta-
jenja in vnebohoda £ Sinu boshjiga. Poprej fta
fizer she f. Matevsh in f. Marka ravno to po¬
pihala, pa v’ njunim pifanji je bilo doki hpu-
fheniga. t S. Luka je to sapihal, de bi verni
1  brali, in loshej ohranili, kar fo flifhali s’ be-

. bedo uzhiti. Pa tudi f. Luka ni vfiga popifal,

i kar je Jesuf delal in uzhil ; sato je v’ kalolfh-
e ki zerkvi uftno srozhilo ali nesapifana befeda
boshja sraven fvetiga pifma potrebna. £ S. Lu¬
ka je f. evangeli tudi sato pifal, ker je bilo
veliko drusih*, kteri fo fi persadevali, pa nifo
mogli prav popihati, kar je Jesuf delal in u-
zhil, kakor lam f. Lukesh prizhuje v’ i, i.
To ni rezheno od apofteljnov, ampak od dru¬
sih, kterih pihanje ni bilo od zerkve poterje-
no. Kar je f. Luka pihal, ali kar fo drugi
evangelifti pihali, je od f. Duha, je befeda
boshja, in nepremakljiva oftane.

Okoli leta 63 je h. Lukesh tudi druge buk¬
ve fpifal, ktere fe djanje apofteljnov imenu¬
jejo. Te bukve obfeshejo, kar fe je godilo
v’ tridefetih letih po Jesuhovim vnebohodu.
Te popifujejo prihov f. Duha v’ apofteljne,
sazhetik in rasfhirjanje katolfhke zerkve. £ S.
Lukesh v’ tih bukvah fofebno popihuje veliko
persadevanje in terpljenje f. apofteljna Pavla,
kteriga je bil sveft tovarfh in pomagaviz. Ver-
111  naj radi berejo te hvete bukve, ker fo sgoli
vefniza, lepe in poduzhne. £ S. Lukesh ni le
pihal boshje befede, fcemuzh je tudi shivel po

- 124  —

njej, in jo je osnanoval. Svebo je f. Pavk J
fpremljal, in mu pomagal. Po njegovi fmerti v
je fam okoli hodil, f. evangeli osnanoval, in ^
ljudi fpreobrazhal. V’ tim fvetim delu je nek- *
rezheno terpel, in fvoje fveto shivljenje f’ zha- 8
bito fmertjo fklenil. 8

n

Nauk.  , P

ti

Od duha evangelja Jesufoviga.  v

t Sveti Lukesh je poflufhal Jesufove apo-
beljne, veroval befedi boshji, in tudi fpifal f.
evangeli. t S. Duh ga je boril evangeliba in
osnanovavza f. evangelja. Kakor je uzhil, ta¬
ko je shivei, namrezh v’ pokorjenji, v’ trudu
in v’ vlih dobrih delih. Od fvojiga fpreober-
njenja do fmerti je hodil po kervavih bopi-
njah terpezhiga odrefhenika Jesufa.

Evangeli je vefelo osnanilo, ker osnanu-
je odrefhenje fveta , in uzhi ravno pot v’ ne-
befa; vender je pa zhlovekovi flahi natori
grenak. Evangeli je vefelo osnanilo ; pa sapove-
duje mefene shelje premagovati, fvoje rnefo
krishati, in fvoje posheljenje pod sapovedi de-
vali. To je duh evangelja Jesufoviga, in kdor
ne shivi po njem, ne more svelizhan biti. Vfi
evangelfki nauki fo sapopadeni v’ veri, v
upanji in v’ ljubesni. Kdor ima zhille nauke
Jesufove, in po njih shivi, ima shivo vero,
pravo upanje in delavno ljubesen. C S. Pavel
uzhi: „Shivite po duhu , in ne fpolnujle shelj

d

b

k

t<

ii

u

rr,

T

bt

Je

di

fe

re

01

ja

vc

ra

P«

125

vi«

srti

in

ha-

po-
l f,

in

ta-

idil

»er-

spi¬

nu-

ne-

;ori

»ve-

efo

de-

dor

Vfi

v'

uka

rOi

»vel

helj

fvojiga mej'a. ii  Gal. 5 , 16. Od tiga uzhi
vef evangeli, in drugazhi ne more biti. Ako
bi prav bilo po flabi natori shiveti, bi ne po¬
trebovali ne uzhenika, ne odrefhenika, ne
gnade f. Duha, bar je soper vero. t S. evan¬
geli sapoveduje satajevanje, pokorjenje, po-
nishnoft, zhiftoft, poterpeshljivoft, ufmiljenje,
pravizo, dobrodelno!! in dofli taziga. Ravno
to je po voski poli hoditi. Kdor tako ne shi-
vi, hodi po fhiroki poti v’ vezhno pogublje¬
nje. Dpfiravno f. evangeli te grenke sdravila
sapoveduje, je vender vefelo osnanilo, ker ni
druge poti v’ nebefa, kakor po njegovim du¬
hu shiveti. Vfak zhlovek ima fvojo veft, vfa-
ka deshela fvoje navade, vfak zhaf fvoje sme¬
te; vender oftane f. evangeli nepremakljiv,
in vfak more po njem shiveti. £ Sam Kriftuf
uzlii : ,,Ntbo in semlja bojta prej'hla, ali

moje bejede ne bodo prej'hle. li  Luk. 21, 33 .
Tudi: ,,j Bejeda, ktero Jun vam govoril , vaj
bo Jodila pojlednji dar/, u  Jan. 12, 48.

O krifijan! fkerbno ohrani to refnizo:
Jesuf bo tebe in vfe ljudi fodil po fvoji befe-
di. Imej in ohrani duha evangelja v’ fvojim
ferzu, de po njem shivifh. Ne isgovarjaj fe
rekozb: ,,Drugi tako shive.; zhe ne delam ko
°ni, me sanizhujejo; nifim rad flori! , pa pri-
Jatli fo me napravili/ 4  Ti in drugi taki isgo-
vori prizhujejo soper sapovedi, de poflufhafh
ra ji druge ko Jesufa. Kaj menifh, de bodo
pofvetne navade ali pohujfhanja fveti evan-

- 12  6 ' —

geli overgle? Ne, temuzh boshja befeda te
bo fodila, in obfodila , zhe ravno drugazhi
miflifh ali delafh is bude vefti. Le Jesufa po*
fiufhaj, po njegovih naukih shivi, in dobro
ti bo.

Molitev.

O Jesuf, moj in vfih uzbenik! ti fi is ne-
bef prifhel fveta uzhit in odrefhit, ker fi ne*
isrezheno ufmiljen; tvoji fveli nauki fo nam (
filno potrebni, tako potrebni ko tvoja fveta 1
kri, prelita v’ nafhe odrefhenje. Tvoja pre- r
draga kri bi bila saftonj prelita, ako bi nof r

ne bil uzhil. Vfe zhlovefhtvo fe je bilo v’ A-  g

damu fpazhilo, vfi fmo bili ko neumne ovze f
safhli, in kdo bi bil bres tebe pravo pot r’ o
nebefa nafhel ? O Gofpod! fposnam, de lim o
tvojih fvetih naukov filno potreben: pa moja z
flaba natora jih ne moro nofiti; pomagaj mi p
jih ti po tvojim duhu fposnati, in po tvoji vo- t«
Iji dopolnovati. Pomagaj mi ubogimu v’ du- h
bu biti, flori me ponishniga, daj mi zhiftoft) P
dodeli mi poterpeshljivoft in vfe, kar ti do- fv
pade. Upam v’ tvojo nefkonzhno milofl, pro- ol
fim in zhakam od nje vfih perpomozhkov po ^
tvojim evangelji shiveti, de premagujem fvo- [1
jo hudobno voljo , in tvojo delam. O f. Luk«) J e
pifar, osnanovaviz in delaviz f. evangelija Je'
gufoviga! fprofi mi gnado po boshji befedi ft a '
npvifno shiveti, de, kader bom po njej foje« ni

saflifhim od ufrniljeniga Jesufa: „Pojdi s’ me^-
noj y’  nebefhko kraljeftvo ! u  Amen.

>

o --—

XIX.  dan kosoperfka.

JSoeti Peter Alkcmtarijan.
e*

e* S2

11 t Oveti Peter je bil rojen v’ letu i 4 qc)  v’ ma¬
la lim c Shpanfkim medu Alkantari. po bterim fo
e- mu perimik riali. Njegov ozke Alfons je bil
if medni poglavar, bogabojezh kridjan in dober
\- gofpodar. Slo je fkerbel fvojiga fina Petra
se Bogu v’ zhaft srediti , in ta njegova fkerb je
t’  obilen fad rodila, ker je Peter fofebno gnado
m od Boga prejel, je rad ubogal, molil, fe u-
ja zhil, in Bogu flushil. Ko je bil odradel; je
ji premifhljeval velike nevarnodi sapeljiviga fve-
o- ta, in je ponishno Boga profil, de naj ga ras¬
li- fvelli, in mu kashe pravo pot, po kteri fe
i, pride v’ nebefa. Lahko bi bil roogozhen na
o- fvelu, pa is ponishnodi fc je bal vifokodi iu
o- obladi; torej je shelel in fklenil iti v’ klofhter
io B Franzifhka, kjer bi v’ famoti mirno Bogu
o- flushil. Kader fo bile njegove shelje fpolnjene,
», je bil slo vefel, in je f’ fofebno gorezhodjo po
e- v kh sapovedih shivel. She poprej je imel du-
a- ha molitve, ponishnodi in pokorjenja $ toraj
n n m je bilo v’ klofhtru vfe prijetno. Dolge
Molitve, flabi shivesh, pod, zhuvanjo in dru«

128

I

go mu je Lilo vfhezh, ker ni drusiga ho¬
tel , ko fvojo dufho sv r elizhati. Vfim vidnim
rezhem je odmeri; le s’ Bogam je bil sdru-
shen , in vfe je delal v’ njegovo zbali. Ko ie
Lil 25 let dar, je bil is pokorfhine do fvojih
oblaftnikov mafhnik pofvezben , in potlej je
f’ fofebnim pridam Tvojih poflufhavzov osna-
noval befedo boshjo.

t Slava njegove uzhenofli in fvetodi Te je
zhedalje bolj rasfhirjala ne le na t Shpanfkim, (

ampak tudi v’ Portugalu in po drusih deshe- ]

lah. Shelel je smiraj v’ nesnani famoti tizha-
ti; vender je is shelj drugim pomagati tudi ]

v’ daljne deshele hodil, pa le flabo oblezhen j

in bres obutala, ker je vfe v’ duhu pokore de- j

lak Njegova refnizhna ponishnofl je tudi v’ ve- s

likim povifhanji danovitna o dala, tudi kader '

je imel oblad drugim sapovedovati, in kader j

je bil od kraljev in mogozhnih fveta vi Toko jj

zhefhen. Vedno je fkerbel v’ ponishnodi in s

pokorjenji shiveti, tudi vfe duhovne otroke k v

Franzifhka po tim duhu danovitno voditi, ko- n

likor mu je bilo mogozhe. Ker je bil /ilno j,

lazben kerfhanfke popolnamadi , je v’ letu
l55i profil in dofegel od papesha Julija III- f,

perpufhenje kloflitrov fosidati, v’ kterih k'
minihi po vfih ukasah ali sapovedih f. Fran- ]j
zifhka shiveli. Pervi klofbter je bil dodelan V s ;
letu i555 bliso Predrose. Klofbter in zerker s |
in vfe, kar je bilo v’ nju, je bilo ponishno m
uboshno. Defiravno je bil poglavar klofhtra; Jj
fi je vender sa fvoje prebivalifhe isvolil majhno j r

luknjo, kjer ni mogel ne po konzu fiati, ne
istegnjen leshati. Le fede je malo fpal, fe
ojftro podil, tudi po sirni bof hodil, in koli¬
kor je samogel, fvoje telo pokoril. Ni mu bi¬
lo mftr kake pofVetne rezbi svediti ali pogle¬
dati , ker je le v’ Boga fvoje verne ozki imel.
On fam je f. Teresii rekel: ,,Meni je eno,

zhe vidim , ali /im flep. u  Defiravno je bil fo-
febno ojftriga shivljenja; je bil vender perlju-
den in prijasen s’ vlimi, ker je bil poln lju-
besni in ponishnofti.

( Si Peter je bil poftavljen ofkerbnik vfih
klofhtrov f. Franzifhka na 4 Shpanfkim. Hodil
je okrog, de bi vfe rezhi po volji boshji po¬
ravnal, in vfi fo ga radi flufhali, ker je bolj
s’ dobrim sgledam ko s’ befedo sapovedoval.
Zhe je ravno bil poglavar, je raji on dru¬
gim ftregel, kakor pa de bi bili drugi njemu
ftregli. V’ klofhtru je hotel smiraj smed vlih
sadnji biti. Njegove velike fkerbi, njegovo
vedno terpljenje in ojftro pokorjenje ga je Bi¬
no oflabilo in potlazhilo. Nevarno je sbolel,
m fe fkerbno perpravljal is fveta iti. Ondi
bliso je bil bogabojezh knes. Ta je ukasal
Petra v’ grad nefti, in mu s’ vfo fkerbjo
ftrezhi. t S. Peter fe je fizer vdal; ali slo je
bil shaloften obilne ftreshbe bogabojezhiga kne-
sa j in ga je nadleshno profil, de naj ga uka-
sbe v’ blishni klofhter Arenas nasaj nefti, de
bi per fvojih minihih v’ pokorjen ji fvoje shiv-
|jenje fklenil. Ondi je f. sakramente prejel,
ln  mirno zhakal lozhenja od fveta. Kader fe
»V. 9

je sadnja ura blishaln, je minihe profil, de i
naj mu is poltelje pomagajo, de bi na golih j
tleh umeri. V’ molitvi klezhe je v’ Gofpodu (

vefelo šafpal 18. kosoperfka v’ letu i 5 fi 2  , 63  1

let ftar; 47 let je bil minih. Vef zhaf fvojiga i
sbivljenja fe je perpravljal frezhno umreti, in ]
sato je od boshje milofti vefelo vezhnoft dofe- i
gel. Bog je fvojiga ponishniga flushabnika vi- j

foko povifhal pred fmertjo in potlej s’ veliko f

zhudeshi, kteri fo fe po njem godili. s

f

JV a tt k.  d

r

Kako popolnamaji dofezhi.  r

Kratko popifovanje sbivljenja f, Petra ti k

kashe pot do popolnamafii. Shivel je fveto, 11
smiraj je bil lazhen pravizhnofli 5 vedno fi je n
persadeval fveteji prihajati, in smiraj je po- v
nishen oftal. Boshjim ozhem ni nobena Hvar ji
popolnama zhifta, ni ga zhloveka bres vfiga n
madesha; vender fi more vfak persadevati to- b
liko popolnamali dofezhi, kolikorfbna je zhlo- si
veku mogozha. Premifli, ti fi umna bosbja n
livar, f’ prefveto kervjo Jesufovo pofvezben )i(  n
in namenjen sa nebefhko kraljellvo; tedaj mo- ze
refh fveto sbiveti, in po popolnamalli hrepe / g;
neti. Z 1

Kako je mogozhe med sapeljivim svetaWi dc
v’ fredi nadlesbnih fovraslinikov in nevarni!' Mi
fkufhnjav nedolshno shiveti ? Kako je mog°'
zhe v’ flabim telefu zhilloll ohraniti, kako v  ^

e obilnofti sdershno shiveti, kako t’  bogaftvu ho-
h gaftvo sanizhevati, kako v’ zhafti ponishnoft
u ohraniti? O kriftjan ! ne preftrafhi fe tiga,
3 ker je viigamogozhni Gofpod tvoj pomozhnik,
;a in v’ njem vfe samorefh. Zhe liozhefh po-
in polnamaft dofezhi: proti ponishno, goreshe
e- in ftanovitno ; bodi smiraj lazhen obilnifhi
i-  pravizhnofti; fkleni terdno, in ponavljaj fklep
io  fvoje flabofti premagovati; vojfkuj fe ferzhno
soper-vfako fkufhnjavo; vfak dan pomanj-
fhuj fvoje flabofti, in pridnifhi delaj dobro;
delaj vfe Bogu v’ zhaft; fkerbi smiraj po-
polnifhi prihajati ; vender pa fe mifli smi¬
raj flabiga. /

Zhe bozhefh popolnamaft dofezhi, koli-
ti kor je zhloveku mogozhe ; hiti v’ Ijubesni ra¬
lo, fti, ker je v’ njej vfa fvetoft sapopadena. Ved-
je no premifhljuj sapovedi, in s’ njimi fodi pra-
po- vizhno fvoje dela; imej smiraj Boga prizhu-
var' jozhiga, smiraj pomni fmert, fodbo in vezh-
iga noft, vfe fvoje rezhi delaj, ko bi takrat pred
to- boshjo fodbo fhel; fofeb no ti persadevaj fpo-
ilo' st) ati isvire fvojih grehov, de le fkerbno va¬
dija 1'ujefh in snebifh vliga, kar ti v’ greh perlosh-
en, B  noft daje. To fposnanje ni lahko, ker je Ter¬
mo- polno svijazh in isgovorov. Korenina vli-
jpe-/ ga hudiga je poshelenje; to fe ne da pokon¬
čati, ampak le premagovali f’ pomozhjo gna-
aim de. Hudo poshelenje premagovali je dolsh-
rnib noft ; n  potrebno, in kdor ga premaguje, shi-
og°; Vl  pravizhno. Nobena kazha ni tako svita in
o a škodljiva ko hudo poshelenje. To fkufha

l32

zlilokeka ozhitno in fkrivno j fe rasodeva, fe
fkriva, fe premenuje, in s’ mnogim svijazha-
mi sapeljuje. To fposnati je nebefhka mo-
droft, in lih naftar varovati fe je popolnamaft.
Zhe hozliefh popolnamaft dofezhi, premaguj
fvojo poglavitno flaboft. Yfak zhlovek ima
mnoge flabofti , med kterimi je ena fofebna
nevarna. Per enim je nezhifto poshelenje, per
drusim napuh, per tretjim lakomnoft, per dru-
sih druge. Poglavitna flaboft je tika, ktera
zhloveka nar loshej premaga; tedaj je nar po-
trebnifhi to premagati. Prbft gorezhe ufmilje-
niga Boga, de naj ti pomaga ferzhno prema¬
govati poglavitno flaboft; zhe to dofeshefh ,
bofh frezhen.

Zhe fe hozhefh fposnati, premagovati, in
popolnama shiveti, bodi ponishen. Ponishnoft
te perganja k’ molitvi f  ti fproti gnado, ti po¬
maga fposnati fe, ti brani prenaglo verjeti fi>
te uzhi le Boga hvaliti * in smiraj trepeta¬
ti savoljo fvoje flabofti. Tvoja popolnamall
bodi to : vfe poravnati ih delati po volji bo-
shji, smiraj flabiga fhteti fe* in vedno fker-
beti popolnifhi biti. Bodi ponishen tudi v
obilnotli dobrih del * ker ne vefh, kakofhen
fi per Bogu. Jesuf Kriftuf to uzhi rekozh-
„Kader vfe Jtorile  , kar vam je sapoveda-
ni ga , režite  : fino nepridni hlapzi Jhul*'

17, 10.

]

j

i

1

1

t

1

s

li

v

1 :

E

P

h

f

ki

*

r

— i33 —

M o l i t e v-

O ljubi Jesuf! poln fina teme, svijazh in
hudobije, in vekomaj bom nefrezhen, zhe mi
li ne pomagafh, Ti fi fvetlobo is nebef per-
nefel, in fi mi gnado f. Duha saflushil; ven-
der ne jenja moja fpazhena natora hudiga de¬
lati. Dolshen fina po tvojim sgledu fveto shi-
veti, in ti mi pomagafh po poti pravizhnolti
hoditi; pa jeli, neumnesh, pofluffiam raji Tvo¬
je hudo poslaelenje. O Gofpod! daj mi fvo-
jinau nesvellimu hlapzu mogozhno gnado, f’
ktero bom fposnal in premagoval fvoje hudo
poshelenje. Le to mi brani po vfih tvojih Le¬
tih sapovedih shiveti, in popolnamaft dofezhi.
Kar fo tvoji svelli prijatli samogli, tudi jeli
samorena P  pomozhjo tvoje gnade. t Skerhno
fi bom persadeval vfe sapovedi svello dopolno-
vati. Ti velik boshji prijate! in moj dobrot¬
ljivi ponaozhnik, f. Peter, ne jenjaj sa-nae
Boga profiti po Jesufu Kriltufu, in fprofi mi
po tem terdnim fklepu delati, de svelizham
bojo dufho. Amen.

XX. dan kosoperfka.

t S. Janes Kenzhan, fajmafhler.

£

t^pveti Janes je bil rojen na Poljfkim v’ tergu,
k* fe imenuje Kenti; po tem femu je reklo Ken-


1 34  —

zhan. Njegovi katolfhki in bogabojezhi flarfhi
fo ga fkerbno uzhili Boga fposnati, in mu flu-
shiti. Rad jih je poflufhal , in jim pokoren
bil. Bil je nedolshen, krotak, framoshljiv,
moder, vefelje fvojib dobrih ftarfhev in do¬
brih ljudi; rad fe je uzbil; ljubil, fpofhto-
val in bogal je fvoje uzhenike. Kader fo ga
njegovi oblaftniki sadodi uzheniga vidili , fo
ga uzhenika drusih poftavili. 4 Svoje uzhenze
je s’ sgledam in s’ befedo fkerbno v’ fveto u-
zhenoft napeljeval. Njegove befede fo bile o-
genj , ker je fam delal, kar je uzbil. Oblad-
niki nifo botli te luzhi v’ temi puditi, temuzh
fo ga napravili, de fe je dal mafhnika po-
fvetiti. Takrat fe je njegova dufha obilnifhi
vnela, in fe je per fvelih opravilih tiga vi-
foziga llanu zhedalje bolj vnemala. Ko je
nebefhkimu Ozhetu jagnje boshje per f. ma-
fhi daroval, je bil vef samaknjen in v’ folsah;
febi in drusim je miloft fprofil. Ker je v’ Iju-
besni gorel, je bil slo shaloden boshjiga ras-
shaljenja , in je Boga gorezhe profil pomozln
grefhnike fpreobrazbati. Njegov fhlsof mu je
dal faro, ktere je bil vezh let padir, in kte-
ro je po volji bosbji vladal; pa velike dolsh-
nofti te nevarne flusbbe mu nifo pokoja dale,
dokler fe ni fari odpovedal. Fari fe je od¬
povedal ne is ljubesni do grcfhniga pozhitka,
ampak is tanke vefti. Po tem je fpet v’ pO'
prejfhnjo flushbo ftopil, de je mladenzhe u-
zhil; pa je tudi dolgo molil , fkerbno pre-
mifbljeval, befedo boshjo osnanoval, grefhm-

i35

ke k’ pokori napeljeval, in smiraj Eogu r’
zhaft delal, ker ni hotel pozhitka imeti, te-
muzh je le shelel vedno terpeti, in tako febe
in druge svelizhati.

jNjegova ljubesen do krishaniga Jesufa je
bila neisrezhena. Vzhali je bil vfo nozh v’ tim
fvetim premifhljevanji; ni fe mogel odtergati
od fvojiga ljubesnjiviga krishaniga svelizhar-
ja. De bi v’ ljubesni do Jesufa raftel, je 1'hel
v’ Jerusalem obifkat med od njegove pri.zhu-
jozhodi in kervi pofvezhenih. • Ondi je Tur-
kam Jesufa osnanoval, ker je shelel is ljubes¬
ni do njega umreti. t Shtirikral je fhel v’ Rim
papesha, nar vifhiga Jesufoviga namednika,
pozhadit, in mu pokorfhine fkasat. Enkrat fo
ga na poti tatje obropali, in potlej ga vpra-
fhali: „Ali imafh fhe kaj? 4  Jim je odgovo¬
ril : „Nizh. a  Kader fo bili odfhli , fe je do-

miflil nekoliko slalov v’ plajfhi saf hitih ; hitel
je sa njimi, in jim je podal posabljene slate.
fatje fo fe slo zhudili nad njegovim predobrim
ferzam, fo mu poprej odvseti denar nasaj da¬
li, in fo fhli.

Ta ljubi prijatel boshji je fvojiga blishni-
ga, dobriga ali flabiga, zbilto ljubil; ni no-
heniga sanizheval, in nobeniga obrekoval ali
opravljal. Obrekovanje in opravljanje je fil-
1,0  fovrashil, in nihzhe ni fmcl vprizho njega
so per koga govoriti. Žhe je soper blisliniga
kako befedo saflifhal, je bersh pofvaril. JNi-
kogar, kakor le fam fe je sanizheval, ker fe
l e  Hitel veliziga grefhnika, in fe je ojdro po-

— 136  —

koril, kakor de bi bil nar hudobnifhi zblo-
vek: malo in le na golih tleh je pozhival, je¬
del le toliko, de le je per shivljenji ohranil;
fvoje devifhko telo je do kervi bizhal; pet in
tridefet let ni jedel mefa. Verbi tega je fhe
veliko drusiga dobriga lloril, in fe tako per-
pravljal frezhno umreti. Ko fe je fmert bli-
shala, je ukasal, kar je fhe premogel, ubo¬
gim rasdali; f’ fofebno gorezhoftjo je prejel
f. sakramente, in mirno fhel k’ Bogu, kteriga
je is vfe dufhe ljubil. Njegova fofebna fve-
toft in veliki zhudeshi , ki fo bili pred ih po
fmerti llorjeni, fo ga flovezhiga ftorili, in sia-
Iti Poljzi, med kterimi je rojen bil, shivel in
umeri, fo ga fvojiga pomozhnika isvolili.

Nauk.

Ne obrekovati in opravljali , ne pojlufhati
obrekovavzov in opravljivzov,

4 Sveti Janes je slo fovrashil obrekovanje
in opravljanje, in ferzhno fvaril obrekovavze
in opravljivze, ker je Boga in blishniga ref-
nizhno ljubil; tudi sato, ker je bil ponishen.
Ljubesen in ponishnoft fte nar bolji perpomo-
zhik soper obrekovanje in opravljanje.

Raslozhik je med opravljanjem in obre¬
kovanjem. Opravljanje je, zhe kdo refnizh-
ne grehe in napazhnofti fvojiga blishniga bres
potrebe perpoveduje in rasglafuje; obrekova-

i

i

1

i

]

1

nje pa je, zhe od drusih kaj hudiga pravi in
rasnafha, kar fe prav ne ve, ali kar ii je mo¬
rebiti is fovrafhtva in nevofhljivofti fam jsmif-
lil. Pa oboje, opravljanje in obrekovanje, je
pregrefhno, in le verjemi mi, de ti vfe tvoje
dobre dela nizh ne pomagajo, zhe fi oprav¬
ljivega in obrekovavniga jesika. ,,Kdor meni,
de je bogabojezh, pa fvojiga jesika ne bers-
da, njega bogabojezhoji je prašna Jak.
i , 26. Opravljanje je soper kerfhanfko Iju-
besen, ker bres potrebe refnizhno pregreho
odgernefh; obrekovanje je soper kerfhanfko
ljubesen in pravizo, ker lashnjivo govorifh so¬
per blishniga. Ne ismifhljuj fi nikoli hudih
rezhi od fvojiga blishniga, zhe ti je ravno kaj
shalga floril; pa tudi od njegovih refnizhnih
grehov nikar ne govori bres potrebe in dolsh-
nofti. Premifli, kar f. Pavel govori: „Obre-

hovavzi ne bodo hraljejiva boshjipj pofed-
b.“  Kor. 6 ,  10. Le zhe te kaka pofebna dolsh-
noft veshe grehe fvojiga blishniga rasodeti;
zhe fe, poftavim, s’ njimi komu fhkoda go¬
di, ali pohujfhanje daje, in ga f’ fvarjenjem
J >e morefh poboljfhati: fmefh ftarfhem od njih
otrok, gofpodarjem in gofpodinjam od njih
poflov, uzhenikam od njih uzhenzov kaj hu¬
diga povedati; takrat povej in govori refnizo,
tode ne is fovrafhtva ali nevofhljivofti, ampak
ls  dobriga ferza, is fvetih shelj , de bi blishni
potlej hudo opuftil, in fe poboljfhal. Zhe ta¬
ko ftorifh, isvira tvoje govorjenje is ljubesni
do njegove dufhe, in torej ni opravljanje. Pa

i 38

preden govorifh, pomifli dobro, kedaj, koli-
ko in komu je treba govoriti; ne imej ferza
na jesiku, ampak jesik v’ ferzu.

Ne poflufhaj opravljivzov in obrekovar-
zov, in fvari jih. Zhe nerad poflufhafh, ti
hudobni jesiki ne bodo v’ ufhefa trobili. „Sa-
gradi J ’’ tern jem Jvoje nfkefa , in nikar
hudobniga jesika ne ' poJlafiiaj.“  t Sirah. 28,
28. ,,Ne verjemi vfaki bejedi, dojiikrat je
kaj sleganiga .“ t Sirah 19, x 5 . 16. t Svari

opravljivza in obrekovavza; zhe ne morefh
drugazhi, vfaj [’  temnim oblizhjem. „ t Sever
desh odshene, in shalo/ten obras opravljiv-
za.“  Prip 25 , 2 3 , Kar fi hudiga soper blish-
niga flifhal , molzhi , zhe ti ljubesen ne sapo-
ve govoriti. ,,Ako Ji kako bejedo soper blish-
niga Jlifiial, naj ojtane  n’ tebi sakopana,
in saneji Je, de te ne bo rasgnala.“  Mar*
dohej je fvojimu kralju Afveru rasodel fklep
dveh njegovih flushabnikov , namrezh kralja
umoriti. Hudobna mosha fta bila umorjena,
pa saflusbeno plazhilo fta prejela. Jesuf je
odkrival hinavfhino sapeljivih farisejev; pa
salo, de bi nedolshni sapeljani ne bili. To
te uzhi modrofti koliko, komu in sakaj govo¬
riti soper blishniga. Hudobni 4 Siba je per
kralji Davidu fvojiga gofpodarja krivo obdol-
shil, II. kralj. 16, 3 .; on je podoba hudih je*
sikov in krivizhnih ismifhljevavzov. Doeg je
per kralji t Savlu drugazhi raslagal urmiljeno
pomozh, kakor jo je darovaviz Ahimelek beške*
zhimu Davidu fkasal, I. kralj. 22, 9 — 22.;

on je podoba svitih kazh, kteri bliso refnize
govore, pa golufno in krivizhno. Kralj c Sa-
vel je is hudiga ferza lashniku verjel, Ahime-
leka in vfo njegovo drushino pomoril; on po¬
meni hudobne ljudi, kteri radi verjamejo hu¬
do, in tudi prizhuje, koliko hudiga is tiga is-
vira.

Zhe fi blishniga opravljal, in mu krivi-
zo ftoril; hiti jo popraviti. Zhe fi ga obreko¬
val, in soper njega lashnjivo govoril; morefh
Tvojo hudobijo povedati pred tiftimi, kteri To
te flifhali ali svedili. Govori dobro od blish¬
niga, kteriga fi opravljal, kolikor refnizhno
samoreTh; preklizhi Iashnjive befede, f’ kte-
rirni fi ga obrekoval. Opravljanje in obreko¬
vanje Te teshko popravi; nar varnifhi je mol-
zbati, in s’ opravljivzam in obrekovavzam ne
drushbe imeti. Imej ljubesen in ponishnoft,
in bofh vfe te nauke dopolnoval.

Molitev.

O moj Bog! ponisham Te pred teboj in
shalujem, ker je bil moj jesik do sdaj ne-
pokojna hudoba, poln fmertniga Hrupa. Ti
Ve Th, jeft pa ne, kolikokrat fim Te s’ jesikam
pregrefhil. Rad fim govoril in poflufhal hu¬
do soper blishniga, ker nifim imel ljubesni,
h'di ne ponishnofti. Moj jesik je bil ojflra
pThiza na napetim loku v’ rokah pianiga neu-
fmiljeniga vojfhaka; nifim pomiflil kaj govo-
ri fi in kaj molzhati; tudi fim bres raslozhka

I

14o —

poflufhal in verjel, kar fe je govorilo soper
bilshniga. O Gofpocl! kakofhniga pokorjenja
fini vreden? kako samorem blishnimu llorjeno
fhkodo popraviti? Shal mi je vfe to; odpulti
mi, popravil bom po fvoji rnozhi, pofihmal
Varno govoril, in opravljivza in obrekovavza
ne poflufhal, O fveti Janes! proti sa-me per
Bogu, in fprofi mi gnado po v ti h sapovedih
svetlo shiveti, in sladi fvoj jesik krotiti. Lju-
besen; ponishnotl in lirah bosliji naj bodo
varhi mojiga ferza, mojiga jesika in mojih
ufhef, de pofihmal ne miflim, ne govorim
in ne poflufham krivizhniga soper fvojiga
blishniga, de tudi jeti ufmiljenje sadobim.
Amen.

XXI. dan kosoperfka.

Ji vela Urjhula in tovarfhize , devize in mar-
ter nize.

t Svela Urfhula in njene tovarfhize fo bile v’
katolifhki zerkvi vfelej zhefhene; vender fe ne
more gotovo vediti, koliko jih je bilo, in tu¬
di ne, kako fo bile umorjene. Uzheni kardi¬
nal Baroni fe potoshi, de je bilo k’ popifova-
nju njih shivljenja in fmerti dotli perdjaniga
ali ismifhljeniga. Usvar, pifar devetiga ve¬
ka ali tloletja, pifhe , de je f. Urfhula imela

doki tovarfhiz; ne pove pa j koliko de jih je
Lilo. Eni pravijo, de jih je bilo enajft tav-
shent, kar je pa drugim neverjetno* V’ ka¬
rih mafhnili bukvah , ktere ib v’ hifIvi t fc>or-
bone, je tako sapifano: ,,Prašnik fvete Urfhu-
le, Undezimile in tovarfhiz, deviz in marter-
niz.“ Te befede prizhujejo, de je fveta Ur-
fhula imela imenitno tovarfhizo, imenovano
Undezimilo, in tudi veliko drusih; Njih ref-
nizhno fhtevilo bo, menim, v’ temi okalo,
Sgorej imenovani kardinal Baroni pifhe is ne-
kih fpifanih bukev, ktere fe hranijo v :  Rimu
v’ Vatikanu, tako le:

Ob zhafii zefarja Grazijana je bil Flavi
Klemen Makfim deshelni poglavar na Angli-
fkim ali Eiiglendarfkim. Ta fe je soper fvo-
jiga zefarja hudobno fpuntal, in febe zefarja
oklizal, v’ letu 38o. Makfim fe je f’ fvojimi
vojfhaki bersh zhes morje na Franzofko pre¬
peljal; k’ njemu fo fe ondi kojezhi zefarfki
vojfhaki perdrushili, in fo f’ to fvojo nesve-
kobo njegovo krivizhno oblak povifhali. Mak¬
fim je is deshele Britanje deshelane raspodil,
m jo Anglifkim vojakam v’ lak dal. Namenil
jih je osheniti, in v’ odlozheni desheli ukano-
vili. Na Anglifko je poflal profit deklizhev,
de bi fe njegovi vojfhaki s’ njimi sarozhili.
Anglizh ani fo v’ to profhnjo radi dovolili, in
veliko lepih deviz odbrali, kterih perva je bi¬
ta f. Urfhula, hzhi kraljizha Dionokfja, na¬
menjena vojvodu Britanje Konanu. Te devize
fe nerade fhle is fvoje rojkne deshele, vender

— ll\1  —

fo fe dale pregovoriti. t Shle fo v’ ladije, v’
to namenjene, de bi fo v’ njih Britanjo pre¬
peljale. Pa kader fo na morji bile, je velik
vihar vkal, in jih je na Nemfhko sanefeh On¬
di je ravno bila velika vojfka s’ Ogri, klerih
vojvoda ka bila Melga in Gavn. Ogri fo bi¬
li tihi zhaf fhe malikovavzi in neufmiljeni.
Obdali fo fvete devize, in fi persadevali jih
v’ fvoje shelje naklonili. Pa f. Urfhula je fvo-
jim tovarfhizam 'ferzhnoft dajala Bogu svehim
okati, in raji .umreti ko grefhiti. Neverne
vojake je to filno rasshalilo in rasferdilo, in
pomorili fo neufmiljeno vfe te fvete devize.
V’ tiki desheli je bilo nekoliko pravovernih,
kteri fo fvete trupla tih ferzhnih deviz zha-
kito pokopali.

Nauk.

Nezhi/ioji je slo j'hkodljiv>a.

•

Blagor f. Urfhuli in njenim tovarfhizam,
ktere fo raji umerle, ko v’ nezhiftok dovolile.
Veliko drusih mofhkih in shenfkih je v’ veli¬
kih fkufhnjavah zhikok ohranilo, in fo tudi
raji umerli, kakor de bi bili nezhiko grefhih.
Nezhikok je fhkodljiva tclefu, dobrimu ime¬
nu in premoshenju; pa veliko bolj fhe dufhi,
ktero odverne od Boga, f’ temo napolni, m
lahko pogubi.

Kdor fe da od nezhikiga posheljenja pre¬
magati, fe teshko poboljfha, ker overshe krah

7

143  -

boshji, premaga natoimo Tramoshljivoft , hu-
je rasdrashi Tvoje hudo posheljenje, in potlej
i  veliko loshej grefhi. Is tiga pride huda na¬

vada, ktera ga morebiti do fmerti gofpoduje.

1 4 Spreobernjenje nezhiltiga zhloveka je grosno

- teshko: poln je flabofti, flabih mifel in nc-

framnih shelj, ne more iti od fvojiga flabiga
1 telefa, povfod najde hude perloshnofti; sato

1- ponavlja Tvoje grehe.

n Nezhillnik posabi Boga. VTak zlilovek od-

e ftopi od Boga T’ Tmertnim greham , nezhillnik

n pa ga posabi. Veruje lizer The v’ Boga; pa

e. nima do njega in do njegove Tlushbe nobeni-

u ga dopadenja, ima merslo in nerodovitno ve-

a- ro, moli le Tvoje telo, ima le olludnofi. v’

fpominu in neTramne beTede na jesiku. Ne-
zbiflnik je nar manj perpravljen boslije rezhi
mifliti , in Tram ga je Tkoraj Tvoje ozhi v’
nebo povsdigniti. Bog je prezhift duh,  ne-
zhiftnik ljubi le neframnoTt; kako boka prijat-
la? Ravno od njega je Bog govoril: »Moj

n, duh ne bo v ’ zhloveku ojial ■ sahaj on je me-
le. /o.“ I. Mos. 6 , 3 .

h' Nezhiltok oTlepi zhloveka nar loshej. Ne-

di zhiftnik ne vidi ne Tvoje Tramote, ne Thkode

ili. fvojiga premoshenja, ne nevarnofti Tvoje du-

ie- fhe. Ozhitno sanizhuje Thello boshjo sapo-

31  >' Ve d, ter pravi: ,,To je majhna rezh, majh-

m na flaboft.“ Tako imenuje tudi oftudne dela,

htere Te ne fmejo imenovati. Is take Tlepote
re- Js-baja terdovratnoft in sanizhevanje boshjo

•ah befede, fodbe in vezhnofti. Ako TliTbi bosh-

144 —

je shuganje, fe ne smeni sa-nj, ga sanizhuje;
ali pa fe fmeja. <Se isgovarja s 1  mladoftjo, pa
bo morebiti fmerclljivo kugd v’ grob feboj ne-
fel. Mine naj ravno v’ llarofii ozbitno pohuj-
fhanje, ki ga je dajal; ollane pa flepota in
terdovratnoft, zhe ga Bog f’ fofebno gnado ne
fpreoberne; (Salomon je v’ flarofti is gerde
ljubesni do ptujih shenfkih safhel; pa fe nizh
ne ve od njegove pokore. Gerdo posheljenje
oflepi ni o d riga , veliko loshej neumnesha.

Nezhiftofl: smoli zhloveka tudi v’ veri lah¬
ko. To ni prevezh rezheno, sakaj boshja be-
feda farna prizhuje. Israelzi fo s’ nevernimi
bzberami grefhili; in savoljo njih malike mo-
lili. IV. Mos. e 5 , 1. 2. Gofpod Bog je Isra-
elzam sapovedal: „Ne pezhdjle Je J' ptujha-

mi; sakaj rejnizhno bodo vafhe Jer za smo¬
lile  , in sa njih bogovi bojte hodilid‘  lil.
kralj. 11, 2. ( Salomon, modri (Salomon, je
is ljubesni do nevernih shenfkih v’ malikova¬
nje sabredel. Ni bilo malo rasgledov v’ ka- J

tolfhki zerkvi r  de fo ljudje savoljo nezbitliga )

posheljenja vero Sapuftiii, in fvojo neumerjo- 1

zho dufho savoljo fvojiga neframniga telefa 1

budizhu prodali. 1

Ljubi moj! nifim vfiga povedal, kar is 1
nezhiftofti budiga is vi ra, in koliko pohujfha- 1

nja daje. Veliko je samolzhaniga savoljo ne- f

dolshnih. Varuj fe fkerbno te nevarne kuge; r

varuj fe, dokler ti Urah boshji in framoshlji-
voft pomagata natorno flabolt premagovati. Bo- f
di poln lepe framoshljivolli pred nar fvetejfhi- n

mi boshjimi ozhmi; zhuj nad fvojim ferzam,
in fkerbi vfe hude mifli bersh premagati. Ni¬
koli fi ne daj joerlos-hnodi v’ nezhidi greh ,
in delaj vfe, kar te ohrani zhidiga : bodi fra-
moshljivih ozhi, varuj fe flabe drushbe, pre-
mifhljuj rasodete refnize, sladi terpljenje Je-
sufovo; potlej bofh danoviten. Vojfkovanje
soper nezhido poshelenje je nadleshno, pa po¬
trebno. Zhe fe premagujefh, ti bo zhedalje
loshej, bofh vefeliga in lahkiga ferza in pri-
jatel Narvifhiga, kakor modri govori: ,,Kdor

ferza zhijiojt ljubi, bo prijalel kralja nebefh-
kiga.“  Prip. 22, 11.

M o l i t e v.

0  moj Bog ! vem fizer de je nezhidod
prepovedana, fofebno kridjanam , in de fi
nezhidnike ojdro fhtrafoval ; vender smoti mo¬
je gerdo poshelenje tolikanj lahko mojo du-
fho, de dovoli v’ to, kar fposna, de je grefh-

in tvojim fvetim ozhem sopemo. Nezhi-
de fkufhnjave fo mi slo nevarne , ker tebe to¬
likanj rad posabim , fvete rezhi tako malo pre-
ndfhljujem, in fe nevarnih perloshnod fko-
ra j nizh ne varujem. O Gofpod, daj mi fo-
lebno gnado, P ktero samorem sapeljivi drup
grefhne nezhidodi premagati. S’ njeno po-
mozhjo fi bom persadeval vfe delati, kar me
ziiidiga ohrani. O Jesuf! bodi varh mojiga
lei-za, de nikoli ne dovoli v’ nezhido fkufh-
n javo. O prezhida deviza in pomozhniza Ma-
IV. 10

— 146 —

rija! fproli mi gnado zhiflo shiveti. 0 f. Ur-
fhula in tovarfhize! fprolite mi ferzhno voljo
po vafhim sgledu raji umreti, ko v’ nezhifloft
dovoliti, de f’ zhiftim shivljenjem prezhiftimu
Bogu dopadem. Amen.

XXII. dan kosoperfka.

C S. Hilarijon puf/iavnik.

t Sveti Hilarijon je bil rojen od nevernih llar-
fhev bliso meda Gaze, okoli leta 292. Njegovi
ftarfhi To ga poflali v’ Egipt, v’ Alekfandrijo,
uzhit fe. Ondi je praviga Boga fposnal, in 1

kerfhen bil. Ufmiljenimu Bogu je bil hvale- j

sben ; salo je terdno fklenil le njemu flusbilij j ;

in ravno is tiga konza je fliel v’ pufhavo k’f. 1

Antonju , kteriga ime je delezh okrog flovelo, 1

de bi fe od njega nauzhil po kerfhanfko sbi- ,

veti. t S. Antoni ga je bil vefel, in ga je fkerb- 1

no uzhil, de naj fvoje sbivljenje po evangelj- 1

f ki h naukih ravna. Mladenizh Hilarijon je o

fvojiga uzhenika in vladnika natanko ubogal j
vender je malo zhafa per njem bil savoljo ne- 1

pokoja veliko ljudi, kteri fo f. Antonja obifko- z

vali. S’ dovoljenjem fvojiga uzhenika je fhel H

domu. t Starfhi fo mu bili pomerli, in mu pre- sl

moshenje sapullili. To premoshenje je rasdeld n

med fvoje brate in med uboge; febi ni nizi 1  d

— 147  ~

perhranil. Prašen vfiga pofvetniga je fhel v’ pu-
fhavo pokorit fe. <S. Hironim popifuje njego¬
vo ojkro shivljenje tako: „ t S. Hilarijon, vojfhak
Jesufov, je kil mehkiga telefa, pa mozhne du-
fhe ; je terpel mras, vrozhino, lakoto in doki
drusiga. Njegova hifhiza je bila is vej fplele-
na, on pa flabo oblezhen tudi po simi. Na
golih tleh in malo je pozhival , neprenehama
je delal ali molil, smiraj fe ojkro pobil; ven-
der je 80 let shivel.“ Lahko fe ve, koliko je
v’ nerodovitni pufhavi, odlozhen od drushbe
drusih ljudi terpel; pa njegovi gorezhi dufhi
je veliko terpljenje bilo majhno, ker fe je fkerb-
no perpravljal v’ nefkonzhno vezhnok. Ni mu
bilo mar nobene pofvetne rezhi; shiveti ali u-
mreti mu je bilo eno, kakor ta pergodba pri¬
sila. Neki dan fo rasbojniki v’ njegovo hifhi-
&o perderli, in mu rekli: „Kaj bi pozhel,

ako bi ti vseli vfe tvoje premoshenje?“ t S.
Hilarijon jim je odgovoril: „Kaj fe bom bal,
ker nizh ne premorem?“ Po tim fo mu rekli:
„Kaj pa, ko bi te ubili ?“ t S. Hilarijon: ,.Ne
bojim fe fmerti, ker fim smiraj perpravljen
umreti-. -4  Tatje fo fe nad njim zhudili, mu
obljubili poboljfhati fe, in fo fhli.

Nevofhljivi hudizh je fvetiga mladenzha
Hilarijona nadleshno fkufhal, de bi ga v’ ne-
shikok napravil; pa ga ni nikakor premogel.
Kader je mladi pufhavnik zhutil nezhiko po¬
želenje, je s’ verno molitvijo profil Boga po-
mozhi, in potlej je fvojimu flabimu telefu

'U a ^ :  „Ti hudoba, sakaj me fkufhafh ? Te

*

bom she uzhil in pokoril s’ shejo in lakoto,
de fe ti ne bo ljubilo rasujsdanimu biti.“ To
prizhuje, de je ftradanje velik perpomozhik
soper nezhifto poshelenjei in de, kdor v’ po-
shrefhnofti shivi, je teshko zhift. Bog je dal
timu fvojimu fveftimu flushabniku velike zhu-
deshe delati. Bogata kerfhanfka gofpa je bila
fhla v’ Egipt f. Antonja pufhavnika obifkat.
Nasa j grede fo v’ Gazi trije njeni finovi ne¬
varno sboleli. Shaloftna mati je fhla v’ pu-
fbavo k’ f. Ililarijonu, in ga ponishno profila,
de bi v’ Gazo prifhel njenih finov osdravit.
Tudi je fhe perftavila: „Zhe to ftorifh, bo¬

do neverniki, kterih je veliko v’ meftu, fpo-
snali Jesufa Kriftufa, in fe fpreoberniIi.“ Bra¬
nil fe je fizer, pa potlej fe je njenim nad-
leshnim profhnjam vdal. Svezher je fhel v’
mefto, in je njene tri bolne finove v’ imenu
Jesufovim osdravil. Po tim zhudeshi, ki je bil
vprizho veliko ljudi ftorjen, je vfe sa njim
vrelo. Veliko bolnih je po njem sdravje sa-
dobilo; tudi hudizhem je sapovedal; in veli¬
ko nevernikov je v’ praviga Boga verovalo.
4 S. Hilarijon je vfe to delal is ljubesni do Bo¬
ga in blishniga, in ni hotel nikoli nikjer no-
beniga darila vseti. Bogat deshelfki gofpod
mu je veliko denarja sa uboge ponujal, ker
je hudizha is njega isgnal; pa f. Hilarijon m«
je odgovoril: ,,Jeft tim v’ pufhavi, ti pa v

meftu prebivafh; toraj loshej dajefh ubogim-
Nozhem imeti f’ ptujim blagam opraviti, ker
fim tudi fvoje sapuftil.“

— i4g —

Veliko dobrih ali pokore sheljnih ljudi fe
je f. Hilarijonu perdrushilo; sato je jbil per-
moran vezh klofhtrov fosidati. Te je vezh-
kral obifkal, de bi vfe poravnal -po volji bo-
sbji. Nekdaj je fhel fkosi mefto Eluso daljnih
klofhtrov obifkat. Meftnani fo bili neverni¬
ki, in fo ravno fvoj veliki prašnik v’ zhaft bo¬
ginje Venere obhajali. Ti ljudje fo f. Hilari-
jona savoljo njegovih zhudeshev fpofhtovali,
mu naproti fhli, in ga prijasno fprejeli. t Slepi
neverniki fo fe mu grosno fmilili; profil je
gorezhe Boga sa njih fpreobernjenje, in jih
lepo nagovarjal, de naj fvoje neumne malike
sapufte. Vdali fo fe mu, ga poflufhali, in fe
fpreobernili. To ga je filno vefelilo; pa sha-
loften je bil, ker fo ga vifoko zhaftili. t Shel
je v’ bolj famotno pufhavo, in prifhel do go¬
re f. Antonja; pa tudi ondi je bil zhefhen,
in sato je fpet v’ drugo pufhavo fhel, kjer bi
nesnan oftal, in v’ ponishnofti Bogu flushil.
Je fhel na morje, in fe prepeljal v’ t Sizilijo;
pa njegovi veliki zhudeshi fo ga rasodevali.
Profil je ii zer vfe, kterirn je kako fofebno gna-
do od Boga sadobil, de naj ne govore 5 ven-
der nifo molzhali. Ni mogel dajane zhafli
terpeti, torej fe je zhes morje v’ Dalmazijo
v  mefto Piaguso prepeljal, kjer ni nobeniga
zhloveka posnal. V’ tifti desheli je bil ftra-
fhen drakon, kteri je ljudem veliko fhkodo
delal. Ubogi ljudje fo fe mu fmilili; ukasal
l e  veliko germado nanefti in sashgati, in kader
l e  nar huje gorelo, je diakonu sapovedal na

i 5 o


gorfiaho gerroado fkozhiti. Drakon, od boshje
mozhi gnan, je na germado fkozhil in sgorel.
t She vezh zhudeshev je ondi ftoril, savoljo kte-
rih je bil vifoko zbefben. Rad je pomagal lju¬
dem , in fvojo zhatl je fovrashil; sato je tudi
od ondod fkrivaj fhel, in fe zbes morje pre¬
peljal na otok Ziper. Ko je bil she bliso oto¬
ka Zipra, fo morfki tolovaji hiteli naproti.
t S. Hilarijon je Boga profil, de bi jih uftavil,
in tako fe je sgodilo. Brodniki in drugi, vi-
diti velik zhudesh, fo ga vifoko fpofhtovali.
Ravno tako fo ga vfi otozhani zhaftili, ker fo
vidili zhudeshe, ki jih je v’ Gofpodovi mo¬
zhi delal.

t S. Hilarijon je bil she 80 let llar. Slo je
opefhal , in nevarno sbolel. Kader je fvojo
fmcrt bliso prevedil, ga je velik Urah obfhel;
pa upno je djal: ,,Le pojdi, moja dufha! is

telefa; sakaj fe bojifh ? c Sedemdefet let flu-
shifh Jesufu, vender trepezhefh?“ Kmalo po¬
tlej je umeri. Njegova lepa frnert je bila v’
letu 371. Tudi po njegovi fmerli fo fe veliki
zhudeshi na njegove profhnje godili.

Nauk.

Terdovratni grejhniki bodo lahko nejrezhno
umerli.

t S. Hilarijon je od prejetiga kerfta do frner-
ti v’ dobrih delih shivel , vender ga je pred
fmertjo ftrah obfhel. Okoli 70 let je Bogu fin-

shil; sato ni bil sapufhen, in je Trezhno u-
merl. Ref! kdor shivi pravizhno, umerje Tve-
to; kdor pa Tlabo shivi, sadobi teshko v’ sad-
nji bolesni milofi, in umerje lahko nefrezhno.

O grefhnik! ti sanizhujefh bosbjo Tve-
toft , vfigamogozhnoft, pravizo in miloft, de
bi v’ Tvojih grehih terdovraten oftal; kakofh-
no upanje bofh imel, in kako bofh tolashil
Tvojo preftraTheno duTho ? Ne boTh mogel
sa T. Hilarijonam rezhi: „DuTha moja! she

70 let TIushiTh Bogu, sakaj Te bojiTh ?“ Re¬
kel bofh morebiti le: „TrideTet, petjlefet let

flushim hudizhu, kakoThna bo s’ mojo du-
fho ?“ Sdaj malo TkerbiTh, in pravifh: „Zhe
tudi vezhkrat Trnertno grefhim, Tej Te pa
fpovem , in grehi To mi s’ odveso odpufheni.“
Te vpraTham : Kedaj ti TliThal, de odvesa,

bres poboljflianja prejeta, grehe sbriThe? Sa-
kramentje , nevredno prejeti, ne sbriTujejo
grehov, temuzh jih The le mnoshijo. Sa-
krainent T. pokore, nevredno prejet, ti da¬
je lashnjiv mir, pa ti ne ubrani neTrezhno
umreti.

PorezheTh : Bogu je vTe mogozhe; on

je neisrezheno dober, me ne bo sapuftil: tu¬
di drugi To Tlabo shiveli, in potlej Tpokorjeni
umerli.“ O svijazhni greThnik! sakaj poviThu-
jefh boshjo miloft v’ Tvoje pogubljenje? Bog
l e  reT neisrezheno dober in vligamogozhen;
y ender prizhuje boshja beTeda, de bo veliko
ljudi pogubljenih. Rteri smed greThnikov To
Vr edniThi pogubljenja? t Sam moreTh obftati,

162

de terdovratni grefhniki. Bog je dober, sato
hiti fpokoriti fe, in nikar ne sanizhuj fvojiga
dobriga ozheta. Sapufti Tvoje grehe in hude
perloshnodi, obshaluj fvoje flabo shivljenje;
tako bofh dofegel ufmiijenje. Zhe nepoko¬
ren odanefh, bofh lahko nefrezhno umeri,
kakor je sapifano: ,,Hudobnesh Je Jam v'

Jvoje hudobije ijarne , umeri bo nejrezh-
no.“ Prip. 5, 22 , 2 3. Tudi: ,,Smeri grefh-
nikov je huda.“  Pf. 33, 22 . Zhe vidifh hu¬
dobne v’ pokori umreti, le to ne fme pre-
dersniga delati. Grefhnik, od nevarne kole¬
sni potlazhen in she hliso fmerti, Te lahko
ponishuje in shaluje; hude bolezhine, pe-
zhenje vedi, obilnod grehov, pomankanje po¬
kore, Urah pravizhne fodbe in dodi drusiga
ga ukroti in ponisha: vender je pa malo u-
pati. Jesuf je terdovratnim grefhnikam rekel:
,,-Me bojte ijkali , in v' fvojim grehu bojte
umeril.^  Jan. 8, 21 .

Ako bi terdovratni grefhniki frezhno u-
merli, zhimu hi bili fvetniki tako fkerbno Bo¬
gu flusbili? 4 Se ti mar pravizhno sdi, de kdor
terdovratno shivi v’ nezhidodi, v’ poshrefhno-
fli , v’ norodih in v’ drusih grehih, potlej v’
nebefa pride, sa ktere fo fvetniki veliko terpe-
li? 0 grefhnik! premifli nevarnod fvoje dufhe,
in jie odlafhaj pokore; vdaj fe Bogu, kteri te
is milodi klizhe, in ne hodi terdovraten; fpo-
kori fe refnizhno, poboljfhaj fvoje shivljenje
po naukih Jesufovih, in hodi danoviten v’ do¬
brim: le potlej upaj frezhno umreti. Premif'

li, kaj ^Salomon v’ Gofpodovim imenu terdo-
vratnim grefhnikam govori: „Ker fte moj fvet
savergli, in moje kvarjenje v’ nemar puftili 5
fe bom tudi jeft v’ vafhe pogubljenje fmejal,
kader vaf nadloga naglo obide, in pogublje¬
nje kakor vihar perdere. Kdor me pa pofiu-
fha, bo bres ftrahu pozhival, in bo obilne
dobrote vshival.“ Prip. 1 , 25 — 33. O grefh-
nik! odpri fvoje ozhi, in bersh fe refnizhno
fpokori, de miloft sadobifh,

M o l i i e v.

O Bog! tvoje ufmijjenje je nefkonzhno,
in tvoja poterpeshljivoft neisrezhena; pa jeft
fim tvojo dobroto sanizhevnl, ker fim is upa¬
nja va - njo terdovratno shivel v’ grehih. Oh,
*akaj fim tebe, fvojiga nar boljfhiga Ozheta,
rasshalil ! Nevreden lim tvoje milofti ; vender
npam, de me ne bofh savergel, zhe fe hitro
fpokorim, in v’ tvoji flusbbi ftanoviten ofta-
nem. Nizh vezh nozhem v’ fvojih grehih ter-
dovratno shiveti; pomagaj mi jih fovrashiti
ln  op&ftiti. Shelje, ki jih imam , fvoje shiv-
Ijenje refnizhno poboljfhati, fo od tebe, in
sa to te upno profim milofti, de delo pobolj-
fkanja popolnama dokonzham. O fveti Hila-
ri jon! ti li od prejetiga kerfta do fmerti Bo¬
gu svefto flushil, jeft pa lim svefto flushil bo-
s ^jim fovrashnikam; kakofhna bo s’ menoj?
<Sproli mi po Jesufu Kriftufu duha pokore in
ftanovitnoft v’ njej, de fe s’ boshjo pomozhjo

— i54 —

fpokorim, frezhno umerjem, in Jesufa pri-
jasniga fodnika najdem. Amen.

XXIII. dan kosoperfka.

fiveti Filip fhkof in tovarjhi, marterniki.

C^d fvetiga Filipa fe drusiga ne ve, kakor de ’
je bil savoljo fvetiga sbivljenja mafhnik pofve- ]
zhen, in potlej fhkof isvoljen permorfkiga J
mefta Herakleje, ne delezh od Konfhtantino- s
pola. Njegova ferzhnolt, fkasana v’ bolezhi- i
nah in v’ fmerti savoljo vere Jesufove, pri- 1

zhuje obilno od njegove sbive vere in njego- x

viga fvetiga shivljenja. Imel je per febi dva 1

svefta pomagavza, mafhnika t Severa in dia- 1

kona Hermeta. Ti trije svefti flushabniki bo- f
sbji fo bili med feboj s’ veliko ljubesnijo sdru- t

sheni, in fo fkerbeli, kako voditi Jesufovo f

zbedo v’ nebefhko kraljeftvo. Ni jim bilo dru- n

siga mar, ko febe in druge svelizbati. t Silno p

hudo preganjane je vftalo, bleso ob zhafu v

Dioklezijana in Makfimijana, soper zerkev n

bosbjo. Verni fo fvetovali fvojimu fhkofu Fi- Ji

lipu besbati, in perhraniti fe vfim v’ prid; h

pa on ni hotel fvoje zhede sapuftiti, kader ga u

je nar bolj potrebovala. t Skerbnejfhi ko po- g

prej je sdaj verne uzbil, in jim perporozhe- b

val, de naj v’ veri ftanovitni oftanejo, in

i55

refnizo tudi umerjo. Nekiga dne, l<o je fveti
fhkof Filip fvoje ovze v’ zerkvi uzhil, fo pri-
fhli flushabniki deshelniga poglavarja Bafa. Ti
fo njega duhovne in verne is zerkve fpodili,
in jo saperli. 4 S. fhkof je sunaj zerkve verne
uzhil, in jim ferzhnoft dajal sa Jesufa voljo
umreti. t She je uzhil, kar pride neverni po¬
glavar Baf, in vprafha verne: ,,Kdo je vafh

uzhenik? 4 S. Filip mu bersh odgovori: „Jeft

fim. 44  Oblaftnik rezhe: „Daj mi radovoljno
vfe slate in freberne zerkvene pofode, tudi
bukve; zhe ne, bofh f’ lilo permoran. 44  4 Sveti
fhkof mu rezhe: „Perpravljen fim vfe terpeti;
zhe hozhefh nafhe slate in freberne pofode
vseti, vsemi jih, bukev pak ti ne dam. 44  Ob¬
laftnik je f’ fvojimi flushabniki v’ zerkev fhel,
'fe kelhe in druge pofode pobral, tudi fvete
bukve vse’.. Ukasal je tudi f. fhkofa Filipa
m f. diakona Hermeta svesana peljati po me-
ku v’ ftrah vfim prizhujozhim vernim. Po
hm je oba filil, de naj malike molita; pa f.
fhkof mu je rekel : ,,0 kako fte neumni, ki

1  molite podobe, ktere fte farni naredili! 44  Tudi
je diakon Hermet rekel: ,,Kriftjan fim, in fe
v ’ vfim ravnam po fvojim fhkofu. 44  Oblaftnik
mu pravi: „Zhe bo tvoj fhkof malike molil,
j'h bofh tudi ti? „Ne, mu je odgovoril, ne
bova jih molila ne on, ne jeft. 44  Oblaftnik je
vbasal oba v’ jezlio gnati. Neverniki fo fveti-
fhkofa sanizhevali in pahali; on pa je hva¬
li Boga, in vefel fhel v’ jezho; ravno tako


— i5 6 —

fe je njegov diakon Hermet frezhniga fh tel sa je
Jesufa voljo terpeti. in

Ko fta Lila ta dva fvetnika v’ jezhi, je Li

bil oblaftnik Baf preftavljen. Juftin, terd in in

neufmiljen mosh, je bil njegov naftopnik. Ob- vd
laftnik Juftin je ukasal pred-fe prepeljati f. vi

fhkofa Filipa, in mu sapovedal, de naj ma-
like moli. t S. Filip mu je ferzhno odgovoril: m

,,V’ tvoji oblafti je me umoriti, ni pa v’ tvoji hv

oblafti ne premagati. t£  Ko je bil f. fhkof to bi
isgovoril, ga je ferditi oblaftnik sapovedal sa bi

noge vlazhiti po vfih ulizah mefta, in potlej lel
v’ jezho vrezhi. Mafhnik t Sever, kteri je bil je

she poprej is mefta fkrivaj sbeshal, je lam pri- in

fhel v’ mefto nasaj, je ozhitno Jesufa prizhal, ni
in je bil vershen v’ jezho, kjer fta bila njego- la

va fvela tovarfha. Ti trije svefti flushabniki. les

bosbji fo fe v’ jezbi fedem mefzov pokorili; '
veliko fo terpeli, pa vefeli fo terpeli, in eden
drusiga fe vnemali sa fveto vero umreti. Ne¬
verni oblaftnik Juftin jih je ukasal gnati T
mefto Adrianopol , kamor fe je bil tudi fa«
namenil. Oblaftnik je ukasal f. fhkofa ne-
ufmiljeno rasmefarili, in po tim mu je rekek sa
,,Sakaj , prevsetni zhlovek, sanizhujefh sapo- nj
ved nafhih zefarjev ? u  t S. Filip mu je odgovo- ve
ril: ,,Jeft lim pokoren zefarjem, kjer mi bosk lat
ja befeda sapove; ali Bog mi prep(?v r e jim p°' na

kornimu biti soper njegove sapovedi.“ Ob' po
laftnik je diakonu Hermetu tako govoril: „Zl»e
ta ftarzhik fvoje shivljenje sanizhuje, perhra- ve
ni fi ga vfaj ti, ki li mlad.“ t S. Hermet » lU  °z

« je odgovoril: „Sanizhujem iidanje shivljenje,

in ifhem boljiga.“ Neverniki fo ga slo lju-
je bili, ker je bil dobrodelen in miren zhlovek,

n in fo ga lepo profili, de naj fe oblaftniku

>  vda; pa ftanoviten je oflal. c Sodnik Juftin,

f viditi njuno Itanovitnoft, je oba obfodil rekozh:
a- „Sapovem, foshgite nepokorna Filipa in Her-
b meta shiva.“ Tako je bilo ftorjeno: v’ boshji

ji hvali fta vefela umerla. C S. mafhnik t Sever je

to bil v’ jezhi obdershan; ta je profil Boga, de

sa bi mu enako miloft fkasal, ker je is ferza she-

ej lel sa njegovo prefveto ime umreti. Bog ga

»i je uflifhal; drugi dan je bil tudi on obfojen,
rl ' in je ko una dva v’ ognji fvoji shivljenje fkle-

1) nil. Neverni oblaftnik je sapovedal njih trup-

o- la v’ vodo vrezhi; verni fo jih nafhli, in de¬

lu, lezh od mefta zhaltito pokopali.

ii;|

en  Nauk.

f e-

v  Zerkvam pomagati je dobro .

0

> e ' Duhovni in verni vfih zhafov fo fkerbeli

jl ;  sa lepoto boshje veshe, tudi sdaj fkerbe sa-

l0 ’ njo vli, kterim je boshja flushba mar. Ne-

o- verniki fo ropali zerkve, kakor je ftoril ob-

k laftnik Baf; pa verni fo hiteli is fvojiga fpet

napraviti, kar fe je per ozhitni boshji flushbi
'k potrebovalo.

l* e  Zerkve in vfa ozhitna flushba boshja je

r» velik perpomozhik k’ svelizhanju , ker bi bres

1)U  ° z kitne flushbe boshje vera hitro opefhala.

i58


Prava flushbft boshja je fizer sapopadena v’ h
veri, v’ upanji, v’ ljubesni; vender je zhlo- ji
vek, ker ni sgoli duh, vidne flushbe boshje h
potreben, de fe dufha povsdiguje k’ Bogu, r
in ne opefha. Sato je Bog Mosefu sapovedal ri
fhotor in fkrinjo savese v’ pufhavi narediti; p
sapovedal je tudi Israelfkim o troham v’ to is z.

fvojiga pomagati, kar fo radi ftorili. II. Mos. zi

3o. Kader lo fe Israelzi v’ desheli uftanovili, n
je Bog sapovedal v’ Jerusalemu zhaftilijiv tein- n
pelj poftaviti. t Salomon ga je dodelal; pa she bi
njegov bogabojezhi ozhe David je veliko sla- p
la, frebra, brona in shelesa v’ to odlozhil, o

tudi drugi fo pomagali po fvoji mozhi. II. Kron. hi
29 . Pervi verni fo po hifhah vidno flushbo fv
boshjo opravljali, pa kmalo fo zerkve fosida- bi
li; neverniki fo jih ropali in podirali, verni g(
pa fo jih fpet fosidali, in s’ vlim ofkerbeh,
kakor prizhuje zerkveno popifovanje. Tedaj nj

v’ ftari in novi savesi fo bogabojezhi verru m

fkerbeli sa lepoto in potrebo boshje veshe. h'

To te uzhi, de po fvoii mozhi in po fvo- ,Si

jim premoshenji zerkvam pomagaj. Sapufhe- ; jd

nje boshje veshe, fofebno farne žerkve, je re

Bogu sopemo. Vfa fara je dolshna farni po- °d

glavitni zerkvi pomagati, zhe nima sadotli sh

premoshenja. Prerok Hagej je mla'zhnim Ju- v °

dam, kteri fo boshji tempel v’ nemar pufhalii n n

rekel: „Pomiflile  , kako vam je Jlabo. SakaJ  pr

tako? Salo , pravi Gofpod , ker je moja hi-  hr

j ha sapiif/tena , in flednji med vami je hi-  s * 1 '

ter sa Jvojo hifho. Sato je nebo saperto>  ^

v’ in semlja ne rodi fada. i(  i. 7 — 10. Ref

o- je to, fkoraj vfak bolj fkerbi sa lepoto fvoje

je hifhe, ko sa fnashnoft boshje veshe. Nekte-

ii, re zerkve fo nezhedne in sapufhene ko jama
al rasbojnikov. Pravijo: „Nafha zeckev je ne-

li; premoshna, mi fmo ubogi, je ne moremo
is zhedne ohraniti. 44  Odgovorim: Zhe je farna
is. zerkev, fo jo vli farmani dolshni f’ potreb-
ii, nim prefkerbeti ; zhe je poddrushniza, in je
tl- nozbejo ali ne morejo prefkerbeti, kakor fe

he boshji veshi fpodobi, naj jo pa podro. Je li

la- prav, de sa popravljanje kake poddrushnize

il, o boshizhi s’ godzi po hifhah profijo, in po¬

ni. hujfhanje dajo s’ isgovoram dobriga dela? 4 S’
ho fvojim pregrefhnim vedenjem pravijo taki po¬
la- birazhi ljudem: „Dajte Bogu v’ zhaft ki vam

rii godemo!' 4

li, Dajaj rad zerkvam po fvojim premoshe-

iaj nji, pa is dobriga ferza. ,.Dajuj Narvijhi-

M mu po Um , kakor je on tebi dal , in kar

tvoja roka premore , daj s' dobrim ozhefam.“
o- c Sirah 35 , 12. Daj is fvojiga bres fhkode fvo-

ic- jih otrok, tirjavzov ali drusih. Zhe ne mo¬
je refh dati veliko, daj malo, ko uhoga vdova

10-  °d Jesufa pohvaljena. Zhe zerkveno premo-

lli shenje gofpodarifh; hodi pravizhen, fpolnuj

u- 'oljo mertvih, in hodi v’ vlim sveft. Rad po¬
li, niagaj zerkvam po fvoji mozhi, pa ne posabi

a)  praviga hoshjiga zhefhenja, moli Boga f’ fve-

11-  hm shivljenjem; fkerbi sa lepoto boshje ve¬
ti- die, pa veliko bolj fhe sa zhiftoft fvoje dufhe.

j, Ne bodi hudobnimu Kajnu, ampak nedolsh-

i6o

nimu Abelnu podoben, in tako bo tvoj dar
Bogu dopadljiv. Modri uzhi: „Pravizhniga

dar je dopadljiv , in Go/pod ga ne bo po-
sabil.“  t Sirah 35, 9 .

Molitev.

O Bog! sahvalim te, ko fi .is milofti sapo*
vedal te ozhitno moliti. Gorezhoft moje du-
fhe bi hitro opefhala, ako bi vidne boshje
flushbe ne bilo. 4 Snashne in lepe zerkve, zhi-
fte mafhne oblazhila, zhaftite duhovne opravila,
in kar je taziga, povifhujejo moje ferze h’ te¬
bi, in mi pomagajo te bolj gorezhe moliti. K’
tej ozhitni flushbi boshji bom po Tvoji mozhi
pomagal; sakaj to je velik perpomozhik k’ sve-
lizhanju. Sa plazbilo Tvoje dobrodelnofti te
profim, de mi daj obilniThi notranjo gore¬
zhoft, bres ktere mi vTe drugo nizh ne poma¬
ga. Shelim te v’ duhu in v’ djanji moliti,
kakor sapovedujeTh, de doTeshem, kar fi ob¬
ljubil , vezhno svelizhanje. Amen.

XXIV. dan kosoperfka.

jSveti Teodoret majhnih, marlernik.

c Sveti Teodoret je terpel sa vero Jesufovo ob
zhaTu neverniga zeTarja Julijana. Ta zeTar J e

T

161

imel ftriza, ki fe mu je tudi Julijan reklo. Ti-
ga je zefar poftavil oblaftnika jutranjih deshel,
in je prebival v’ Antiohii. Ondi prebivajozhi
kriftjani fo imeli bogate zerkve, veliko slatih
in frebernih pofod sa opravila bosbje flush-
be. Oblaftnik Julijan jim je vfe to f’ lilo
vsel, raspodil duhovne, in zerkve saperl. 4 Svo-
ti mafhnik Teodoret je v’ fvoji hifhi vernim
mafheval, befedo bošhjo osnanoval, in sa-
kramente delil. Ko je oblaftnik to svedil, je
fvoje flushabnike do njega poflal, de fo ga
svesali, in pred-nj perpeljali. Kader je pred
njim ftal, mu je oblaftnik rekel: ,, 4 Si ti Teo-
(t doret, ki li pod zefarjem Konfhtanzjem s’ vfo
mozhjo branil bogovam flushiti, in njih tem-
peljne podiral ?“ 4 S. Teodoret mu je odgovo-

e  ril: „Ne odrezhem; delal lim to, pa is kon-

E . *a sapeljane dufhe fpreoberniti in svelizha-
ti. <£  Oblaftnik Julijan mu je rekel: ,, ( Sam fpo-
snafh fvoj greh; poboljfhaj fe tedaj, in moli
bogove.“ t Sveti Teodoret mu rezhe: „Zhudim
le, de li befednik hudizhev, in ftrahujefh njih
sanizhevavze.“ Oblaftnika Julijana fo te he-
fede lilno rasferdile; ukasal je f. mafhnika
hudo pretepfti, potlej fe mu je pofmeboval
rekozh: „Zhutifh bolezhine? Sapufti fvojiga

niertviga Boga, in moli bogove, de per shiv-
Ijenji oftanefh.“ t S. Teodoret mu je ferzhno
odgovoril: „Kar vi molite , nifo bogovi, am-
P a k delo zhlovefhkih rok. Jesuf Kriftuf je
^ pravi shivi Bog: on je umeri, in od fmerti
j e  v ftal; on je Befeda in modroft Ozheta; on je
IV. 11

162

F

sdaj pcr meni , in mi pomaga vfe bolezhine
vefelo terpeli. 16  Oblaftnik je Tvojim Tlushab-
nikam sapovedal pernefti ogerij, in ga s’ njim
shgati. Takrat je T. Teodoret tako molil: „0
vfigamogozhni Bog, ftvarnik nebef in semlje!
flori me flanovitniga, ki savoljo tvojiga pre-
fvetiga. imena terpim; fkashi Tvojo mozh hu¬
dobnim malikovavzam de Tposnajo, kako Ti
Tvojim Tlushabnikam ufmiljen, in kako ojftro j
jih ThtraTujefh. kteri To ti nepokorni.“ Ko je s
bil odmolil; To neverni Tlushabniki, ko od J
llrele udarjeni, na tla popadali, in vli pre- j
flrafheni oblaftniku rekli: ,. t Shtiri angelje Trno z
per tim Tvetniku vidili; sdaj Tposnamo Jesufa b
KriftuTa praviga Boga. u . Oblaftnik to safliTba- J
ti Te je filno rasferdil , in jih je ukasal v’ vo-
do vrezhi. t S. inaThnik Teodoret jim je rekel: j,

,,Ljubi moji prijatli! le pojdite pred menoj k
v’ nebeTa, jeft bom sa vami priThel.“ te

Neverni oblaftnik fi je slo persadeval T el
maThnika od Boga odverniti; pa djal mu je: j’

„Bosbja roka jo nad teboj in nad tvojim ze- fp
farjem; ti boTh v’ ftraTbnih bolezhinah umeri, vr
in zeTar bo umorjen v’ nesnani desheli.“ Ob¬
laftnik, ga viditi nepremagljiviga, sapove gl«' di
vo mu odfekati. Zhaftita Tmert Tvetiga mafb- po
nika Teodorela je bila 2 3. dan kosoperfka v tig
letu 362. Malo dni potlej je oblaftnik sbolel; kr
zhervi To ga sbiviga jedli, in v’ ftraTbnih bole- pe t
ahinah je- nefrezhno umeri. Eno leto po tem ne
je Thel zefar na Persijane, je od nesnane ro- shj
li« fmertno bil ranjen, in krnalo umeri. Vfe lr t

I

I

— i63 —

fe je dopolnil^ kakor je bil freti Teodoret
povedal;

Nauk.

Premagovati hudizhit, fvet , mejo.

{ S. mafhnik Teodoret je vidne in nevidne
5  fovrashnike premagoval, Itanbvitno Bogd flu-
e  6hil, in raji umeri, ko njega sapiiftil. Tako
d kriftjan! premaguj ti vfe fvoje fovrashnike,
! ‘ in oftani Itanoviteni de prejmefh vezhno pla-
0  zhilo. Jesuf kralj je fvojim vojfhakam oblju-
a  kil vezhno plazhilo j pa le premagbvzi ga bo-
*' do dofegli; ,,Kdor aftane do konza Jtanovi-
y  ten, on bo svelizhari .“ Mat. 24 ; i3. De fvo-
je fovrashnike frezhno premagujefhj in fe ni-
} )  kedar premagati ne dafh ; premifhljuj rasode-
te refnize, moli ftanovitno^ bodi sihiraj poni-
ehenj varuj Te hudih perloshnoft, prejemaj
b:  s  sapovedano perpravo fvete sakramente. To

e ' fo perpomozhki in oroshje soper dufhne fo-
h vrashnike.

h' , Hudizh je Ibvrashnik vfiga dohriga; ho-
a ' okoli naf ko rjovbzh lev, ih ifhe, koga bi
k' posherl ali pogubil. t S. Pavel govori tako od
y  l *ga: ,,Nam fe hi vojfkovati soper mejo in

■ > bn * ampak soper poglavarje in oblajti, so-
le- per gofpodovavze iemniga fveta ,. soper hudob-
111 n e duhove. Sa tiga voljo vsemiie boshje oro-
r t Je  ’ f e  bojte ob hudim dnevu samogli
l e r aniti} in v ’ vjih rezheh popolni obJtati. ( ‘

•.» *

— i 64  —

Efesh. 6, 12. i 3 . 4 Sveti Pavel hozhe rezki imi
Nam /e ni vojfkovati soper mefo in kri, so- fpa
per ljudi s’ oroshjem, ampak soper hude du- ne
hove , ktere lahko premagujemo s’ koshjim Jest
oroshjem gorezhe vere in llanovitne molitve. nik
Hudizh je gofpodovaviz temniga fvela, to je, on
neumnih, hudobnih in neframnih ljudi, kteri vez;
fe mu radovoljno podvershejo; ne gofpoduje
pa tiftih, kteri fo terdni v’ veri, gorezhi v’ pa
molitvi, poriishni v’ ferzu, svefti v’ dopolnova- dig;
nji boshjih sapoved. Pomagaviz tih je vfiga- z hu
mogozhni Bog, in jim da premaganje. O ker- kosi
fhanfka dufha! vsemi to boshje oroshje, ka- dru
kor fveti Pavel sapove, vojfkuj fe ferzhno s’ duf
njim ; in ne bofh premagana od hudizha. mu

Hudizh je fovrashnik vfiga dobriga, pa J e r

fvet je fhe bolj sapeljiv. Befeda fvet  pomeni «he
vfe vidno sapeljive rezhi , fofebno pa hudob- ^o
ne ljudi. Rasujsdani zhlovek je nevarnifhi od r °ve
hudizha; hudizhevo kraljeftvo hi fe ne rasfhir-
jalo toliko, in ne bilo bi toliko dufh pogub- fovr
Ijenih, ako hi hudobni ljudje ne pomagali hu- s Wti
dizhu. Hudizh beshi, zhe verno klizhefh Je- bi.

sufa na pomozh ; hudobni ljudje te sanizhuje ^ I
jo, in fo ti nadleshnifhi, zhe kaj hoshjiga go- ^iti
vorifh. Ni malo dufh , ktere fo premagale f° n
.hudizha, premagane pa fo bile od hudobniga HU
zhloveka. Jesuf Kriftuf ravno sato vfe opo-
minja: „Varujte fe hudobnih lj'adi.“  Mat-

10, 17. Kriftjan! ne poflufhaj hudobnih, a« 1 ' P° r
pak Jesufa. Hudobni fo temniga uma, sviti' J p<

ga ferr.a in golufniga govorjenja; vfako red 1  he

hi imenujejo po fvoji hudobi!, her fo tema iti
so- fpazhenoft. INjih modroft je per Bogu noroft,
jo- ne daj fe od njih sapeljati; ftanovitno flushi

i m  Jesufu, kteri je fodnik pravizhnikov in grefh-

ve, nikov. Zhe fe Jesufa framujefh, fe ho tudi

je, on tebe framoval, in te bo pahnil od febe v>

er i vezhni ogenj.

uje Iludizh in fvel fta dva huda fovrashnika>

v’ pa fhe hudobnifhi je mefo. Telo je polno hu'

va . diga posheljenja; le po vidnih dobrotah in po’

ga- zhutnih vefeljih hrepeni, in ne ve poftave

e r- boshje. Telefna fpazhenoft je kriva, de fo vii

ha- drugi fovrashniki filno sapeljivi; mefo tudi

, s ’ dufho odvrazhuje od pokorfhine do Boga, ker

mu s’ njim sdrushena rada pregleduje. Telo
pa je nevaren fovrashnik tudi sato, ker ni mogo-
eni z he od njega beshati; le fmert bo lozhila du-

0 b- fho od telefa. Vender ga moremo rediti, va-

od rovati in ohraniti, dokler fmo na tej revpi

ur- semlji. c Skerbeti moremo sa fvojiga hudiga

ab- fovrashnika; pa ga moremo tudi fveto fovra-

hu- shiti, in modro pokoriti, de dufhe ne pogu-

Je- M- t Sofebna modroft je vediti, kaj in koli¬
be- ho fmemo ali ne fmemo fvojimu telefu pervo-

»o- fhiti, to je modroft fvetnikov; pa tudi oni ni-

ale f° mogli tiga dognati, sdihovali fo in trepe-

iga hali sa  f, Pavlam rekozh: „0  jeft nefrezhni

po- zhlovek! kdo me bo ref kil od telefa fmert i?“

[at* Rimlj, 7, 24* O kriftjan! shivi po duhu, ne

ni po mefu, fveto fovrashi fvoje flabo telo, in

iti- f’ pokorjenjem ga devaj pod sapovedi, de du-

izh ne pogubifh. Premifli, kaj f. Pavel prar

-T- i66 —

vi: y,Kleri po meja shive , m morejo Boga
dopaJti.“  Rimlj, 8 , 8 .

Molitev.

O Jesuf! zhe premiflirn tolikanj ferditih
fovrashnikov moje edine dufhe, fim permo-
ran v’ te klissati: ,,0  Gofpod! ohrani me, de
ne poginem.“ Hudizh, fvet, mefo mi vofhi-
jo pogubljenje, me vedno fkufhajo ali S' ozb|t-
no filo, ali s’ svijazhno sapeljivpfljo \  fim ko
brodnik v’ flabi ladii ponozhi gnan od mozh-
nih mnogih vetrov; kaj ho s’ menoj, zhe
me ti sapuflifh? Upam v’ tej profim te, po¬
magaj mi, in F tvojo pomozbjo bodo vfi mo¬
ji fiovrashniki premagani. Upam fizer v’ tvo¬
jo pomozh, pa tudi jeft fi bom persadeval
ferzhno vojfkovati in premagovati fe. Profim
te, o ferzhoi vojfhak Jesufov, f. Teodoret!
bodi moj pomozhnik per Bogu, de tudi jeft
frezhno premagam vfe fovrashnike, in pridem
v* vezhno plazhilo. Amen.

XXV. dan kosoperfka.

t Sveli FelikJ\ fhkojj in mar terni/c .

t Sveti Felikf je bil rojen bleso v’ Afriki oko¬
li leta 247» Ne ve fe, kako je bil srejen, in

I

— 167 —

Itako je v’ mladofti shivel , gotovo pa je 'bil
vfiga dobriga poln r  ker je bil od bogabojezhe
duhovfhine in poboshnih vernih fhkof isvoljen.
Kar je potlej terpel sa vero, prizhujc tudi nje¬
gova siliva vera in fveto shivljenje. Bil je
fliltof v’ malim medu Tibjuri v’ Afriki, in je
vfe dolshnofti dobriga padirja fpolnoval. Rav¬
no 5. dan roshniga zveta je bila sapoved okii-
zana v’ Tibjuri soper kriftjane. ( S. Felikf je
bil tilli dan v’ velizim medu Kartagi savoljo
fofebniga opravka; torej je fhe le potlej sve-
dil to shalodno novizo. Magnilijan, obladnik
meda Tibjurfkiga, je poflal po tri duhovne
f. fhkofa Felikfa, in jim je rekel: „Daj,te mi
v’ roke bukve, ki jih fvete imenujete, de jih
fdshgemo po sapovedi nafhih zefarjev,“ t So
mu odgovorili: „Bukve, po kterih vprafhafh,
fo v’ fhkofovi ohladi, kteriga ni doniaA Ob¬
ladnik jim je rekel: „Vi bode tukaj odali, in
ne pojdete domu , dokler vifhi obladnik te re-
zhi ne doshene.“ Ne ve fe kaj fe je potlej s’
njimi sgodilo, ker cerkveno popifovanje to
saniolzhi.

t S. fhkof Felikf je na poti svedil napove¬
dano preganjanje soper z-erkev boshjo; ven-
der je fhel domu fvojim ovzam pomagat, ali
1’ fvojo fmerljo jih uterdovat v’ veri. Ko je
niedui obladnik Magnilijan njegov prihod sve-
dil, ga je po flushabniku pred-fe poklizal.
(S. fhkof je hitel pred objadnika. Ta mu je
sapovedal rekozh: ,,Bersh mi daj v’ roke vfe

hukse, ktere wi kriftjani berete. u  ( S. Felikf

— i68 —

mu odgorori: „Bukve, po kterih rprafhafh,

imam; pa jih ne dam, in jih ne fmem dati,
ker fo v’ njih sapifane sapovedi mojiga Boga."
Oblaftnik mu ferdito reehe: „Kar zefarji sa-
povedujejo, bo premoglo tvoje isgovore; daj
bukve, de fe foshgejo." Odgovori f. fhkof,
jih ne dam, raji naj sgori moje telo ko bosh-
je bukve. Ne fmem bogati zefarjev, kader je
njih sapoved soper pravizo.“ Oblaftnik Mag-
nilijan rezhe f. Felikfu: ,,Tri dni imafh odlo¬
ga premifliti; pa povem ti, zhe nifi pokoren,
pojdefh pred veliziga oblaftnika Anulina. t S.
Felikf je tretji dan fpet pred oblaftnikam ftal,
in mu ravno to govoril, kar poprej. Sato je
bil svesnn, in gnan v’ veliko mefto Kartago
pred veliziga oblaftnika. Anulin je f. fhkofu
ojftro sapovedal rekozh: „Daj mi vfe bukve,
de fe v’ ogenj vershejo.“ t S. Felikf mu odgo¬
vori: „Jih ne fmem dati, in jih ne bom dal."
Oblaftnik Anulin ga je sapovedal v’ jezho vre-
zhi. t S. fhkof je v’ jezho grede molil: „Go-
fpod Bog, ftvarnik vliga! ne sapufti me, ki
savoljo tvojih sapoved terpim, in vsemi mojo
dufho v’ nebefa.“ Oblaftnik ga je 16 dni je-
zhil; pa ravno tako ftanovitniga ga je nafhel-
Ni ga hotil obfoditi, temuzh do zefarja ga je
poflal. t S. fhkof je ko ubijaviz, v’ teshke ve¬
rige uklenjen, frezhno prifhel v’ Rim, in j®
bil v’ jezho vershen. Potlej je bil po morji
v’ t Sizilijo fpremljen, kamor je bil zefar fhel,
po tem na Neapolfko, kjer ga je zefarjev «a-
meftnik isprafheval, in tudi obfodil, ker m

T

— 169 —

hotel fvetih buhev dati. Neverni oblaftnik ga
je obfodil rekozh: „Terdovratnirnu Felikfu

bodi glava odTekana.“ Kader je f. fhkof Tvo¬
je obfojenje saflifhal, je od veliziga vefelja
pofkozhil in rekel: „Sahvalim te, o Gofpod!

ki li me refhil is nevarnofti Tveta. Ti vefh,
de savoljo tvojiga imena terpim; vsemi k’ Te¬
bi mojo duTho.“ Po tej molitvi je Tvojo glavo
nagnil, in mu je bila odTekana 3o. dan velizi¬
ga Terpana v’ letu 3o3.

, Nauk.

Skerbno varovati Je v figa, kar boshjo bejedo
Jlabi.

Ne le T. ThkoT FelikT, ampak tudi dofti
drusih ThkoTov, duhovnov in vernih je raji
terpelo in umerlo, kakor T. piTmo nevernikam
v’ roke dalo. Neverniki To slo Tkerbeli vTe
Tvete bukve pokonzhati, in kriftjani To slo Tker¬
beli jih ohraniti, ker je T. piTmo beTeda shiv-
Ijenja. Kdor je bil sdajaviz Tvetiga piTma, je
bil od zerkve pokorjen, kakor bi bil vero sa-
tajil. Verni To slo zhaftili bukve T. piTma, ker
T° po boshji beTedi Tkerbno sliiveli. BeTeda
boshja je bila rodovitna' v’ njih, ker To bili
dobra in perpravna semlja, to je, ker To is
Terza Tkerbeli po vfi volji boshji shiveti. Tu¬
di ti, o kriftjan! bodi po sgledu pervih bo-
gabojezhih vernih: ozhifti Tvoje Terze T’ po-
Riozhjo gnade boshje, is-sheni is njega vTe

r

— 170 —

smole in vfe sadershke, kteri ti branijo boga-
bojezhe shiveti; varuj fe fkerbno vliga, kar
bosbjo befedo flabi, Bosbja befeda je zhifta
in mozhna; vender oda ne nerodovitna, zhe
fi ti neperpravijena semlja, zhe ii maloverni-
ga in terdiga ferza. To pa ne bo bres pokor-
jenja. Prerok Jeremija pravi: ,,GoJ'podova be¬
feda je ljudem sanizhljiva • salo Jim Go -
fpodoviga shuganja poln  , de ne samorem
vozli prenejii . Islil bom, pravi Gojpod , zhes
nje Jbojo jeso.“  6 , 10. 11.

Perpravljaj fvojo dufho s’ gorezho mo¬
litvijo, f’ premifhljevanjem vezhnih refniz in
s’ refnizhnimi sheljami fvojo dufho svelizhati;
tako te bo vefelilo poflufhati, in befeda bosh-
ja bo prašna v’ tebi oftala. Zhe tiga ne de-
lafh, je tvoja dufha mersla , ji ni mar boshje
befede poflufhati, ali jo poflufha mlazhno.
Modri pravi : „ModroJii sazhelik Jo shelje

refnizhne po nanku.“  Modr. 6 , j 8 . To je
ref; pa ref je tudi, de je sanizhevanje nau¬
kov isvfr in sazhetik vfiga budiga. Preske-
ni mersloto , in zhutil bofh veliko mozh befe¬
de boshje.

Varuj fe nepotrebnih fkerbi in nepotreb-
niga nepokoja. Vfak zhlovek ima fvoje dolsh-
nofti, potrebne fkerbi in opravila; she to je
zblovekovi flabofti nadleshno, breme, smot-
njava in nepokoj, zhimu li bofh fhe nepotreb¬
ne nadleshnofti nakopaval? Zhe ne ftorifh ta¬
ko, bofh nepokojniga in rasmifhljeniga fei - "
za, pofvetne smotnjave ti bodo smiraj fhutne-

I

<

1

1

c

f

t

ti

1 ,

k

k

n

n

P'

in

vi
zl
bt
bi

B<

Ve

vii
ri

‘fe,

soj

ke,

li*

iti

f

•*T~  »71  T-S

le po glavi, ne bo ti mar ne vediti, ne dela?
ti volje boshje. t Si kmet, fi gofpod, fi flu-
shabnik? Delaj Bogu v’ zhaft, in nikar fe ne
moti s’  nepotrebnimi rezhmi, ktere sadufhe
bosbjo befedo, in jo delajo nerodovitno.

Varuj fe lakomnofti. Shelje obogateti,
obilna fkerb sa pofvetno, in kar is lakomno¬
fti isvira, je tvojimu flabimu ferzu bodezhe
ter,nje, Lakomnoft ti napravlja velike, fkerbi,
nepokoj, jeso, prepir in do.fti taziga. Zhe fi
lakomnik, fi enak zlilo veku ob derezhi vodi,
kteri ne flifhi in ne ve, kaj drugi pravijo. La-
komnoft je korenina vfiga hudiga, fofebno pa
merslote, opufhanja kerfhanfkih dolshnoft in
molitve, Lakomnik pade v’ sadergo hudizhe-
vo in veliko fhkodljivih shelj, ktere ga poto¬
pe v’ pogubljenje. I. Tim. 6,  9 .

Premaguj fv.oje hudo poshelenje v’ vfim
m le tako bofh fkerben poflufhaviz in dela-
viz befede boshje. Hudo poshelenje, zhe v’
zhloveku gofpoduje, odjemlje mozh befedi
Bosli j i , in ne rodi fadu. Hudo poshelenje ti
brani poflufhati, verovati in s.hiveti, kakor
H°g osnanuje. Hudo poshelenje napravi zhlo-
Ve ka maloverniga in svijazhniga ferza. To
v |difh nad vfimi terdovratnimi grefhniki, kte-
ri  befedo boshjo raslagajo po fvojim hudina
^ e rzu, in imajo smiraj perpravljene isgovore
So per sapovedi; le neumneshem verjamejo,
b e r skele po njih shiveti. Israelzi fo fe nave-
hzhali pufhave , in fo sheleli nasaj v’ Egipt
ltl  j sato fp radi verjeli lashnjivira oglednikam

Karianfke deshele. Kralj 4 Savel je po fvoji
lakomnofti raslagal sapoved Amalezhane ia
njih premoshenje pokonzhati, klero mu je
Bog po t Samvelu bil dal. Kralj Herod, vef
v’ nezhiftofti sakopan, ni mogel poflufhati
pravizhniga fvarjenja f. Janesa herftnika. Ta¬
ko drugi terdovratni grefhniki ne poflufhajo
s’ dobrim ferzam, fo nesvefti in svijazhni.
Zhe ljubifh krivizo, plef, vafovanje, nezhi-
ftoft ali drugo hudo; kako ti bo zhifta in oj-
ftra befeda boshja vfhezh? Prav govori Job:
,,ModroJii ni v' njih, kteri v' vefelji shive.“
38, i3. Modri t Sirah pravi: „ModroJi je

grejhjiikam gnjnfoba. il  I. 26 . Is-sheni is fer-
za, o grefhnik! ljubesen do greha, in le ta¬
ko bo befeda boshja dobrih del rodovitna.

Molitev.

O Jesuf, rezhna refniza in uzhenik vfi-
ga fveta! tvoja zhifta befeda fe osnanuje v’
katolfhki zerkvi, ta daje pravo modroft, u-
zhi pravo pot, in vodi zhloveka v’ tvoje kra-
ljeftvo; vender je bila tvoja zhifta, fveta,
mozhna in ognjena befefa v’ meni nerodovit¬
na, ker me je hudo poshelenje gofpodovalo.
O ufmiljeni Gofpod! daj mi vefelje do tvoji ! 1
fvetih naukov in delavno voljo po njih shive-
ti, de sadobim vezhno svelizhanje. t S. Felikf-
ki li raji umeri, kakor bukve f. pifma never-
nikam v’ roke dal, ravno sato, ker li bosbjo
befedo fpofhtoral; fproli mi gnado ljubiti r a3 '

— i 7 3 —

odeto befedo boshjo, in po njej flanovitno
shiveti, de po ravni poti pridem v’ vefelo vezh-
noft. Amen.

XXVI. dan kosoperfka.

Malk jmfhdvnik.

Shivljenje f. Malka je popifal f. Hieronim ta¬
ko. t S. Malk je bil rojen bliso veliziga mefta
Nisibe v’ Mesopotamii h.’ konzu tretjiga veka
ali ftoletja po Jesufovim rojftvu. Bil je edini
otrok. Sato fo ga njegovi ftarfhi lilili oshenili
fe; pa branil fe je, ker je shelel v’ devifhtvu
okati. Ker fo ga neprenebama nadleshevali,
de naj bi fe oshenil, je raji fhel v’ klofhter
v’ daljno pufhavo bliso Arabije. Ondi je vezh
let bil po navadi fvetih pufhavnikov v’ ubo-
fhtvu, v’ terplenji in molitvi. Kader je sve-
dil fmert fvojiga ozheta, fe je domu namenil
fvojo ljubo mater obifkati, in svediti, kakofh-
n a bo s’ domazhim premoshenjem. t Svojimu
poglavarju je to rasodel, in ga profil perpu-
fkenja iti pogledat domu. Poglavar mu je bra-
oil rekozh: „Ta tvoja mifel je fkufhnjava hu-
dizheva, ktera te bo s’ isgovoram dobriga na¬
peljala v’ hudo. Oftani tukaj , in ti bo prav.“
Malk je raji febi ko modrimu fvetovavzu ver-
) e l> fe je napravil, in v’ drushbi veliko ljudi

— i?4

hitel doriiu. Ti rerni popotniki fd bili od to ;
lovajev obdani, vjeli, in v’ daljno deshelo od¬
peljani. Kader fo tolovaji domu prifhli, fo
fi vjete fushnike rasdelili. Malk in neka kcr-
fhanfka shenfka lla bila fushnA terdiga never-
niga gofpodarja, t S. Malk je bil odlozhim shi-
vino paftij shenfka pa domazhe dela oprav¬
ljati. Takrat je f. Malk fposnal fvoj greh,
greh nepokorfhine do fvojiga modriga fveto-
vavza , je profil Boga odpufbenja, fe je sA-
flusheni nefrezhi podvergel, in vfe nadloge
voljno terpel. Per neumni sHivini je imel zhaf
moliti; je premifhljeval, molil, in fvefe pef-
mi pel, kakor fe je bil v’ klofhtru nauzhil.
Tudi je bil fvojimu gofpodarju sveft savoljo
Boga. ,

Neverni gofpodar je bil flusbbe f. MalM
sadovoljen; tudi mu je bila vfhezh una krift-
jana. De bi bila oba zhedalje svekeji, je f.
Malku sapovedal, de naj fe s’ njo porozhi. 4 S.
Malk je gofpodarju to odrekel; pa ta je mežh
isderl, in ga hotel umoriti, akb bi v’ to ne
dovolil. Perfiljen je lioril, kar je gofpodar
sapovedal; pa je bil grosno shaloflen. Sve-
zber, kader fta bila farna, je f. Malk na vef
glaf jokal in djal: j, Oh; jeli nefrezhni! v’
mladofti fim devifhtvo ohranil, in sdaj v’ fivih
lafeh fim fe oshenil? To je fhtrafniga mojih
grehov; Ko je tako sdihoval, milo jokal, in
Boga profil pomozhi; je shena k’ njemu per-
Ilopila, in mu rekla: „Ljubi moj! ne shaluj

sato, jeft fim omoshena, in bi raji umerla,

1

s

f

n

f

k

L

k

v

j<

t<

k

d

j«

Vi

ir

d

b

lo

in

te

Vl

zl

fk

d«

isi

P a

in

in

ji*

m

Vj8.  —-

ko drusiga fposnala; bodiva brat in feftra, irl
shiviva v’ zhillolli.“ To modro govorjenje je
f. Malku dopadlo ; potolashen je bil, zhifto,
mirno in fvelo vkupej lla shivela, in Jesufu
flushila.

( 8. Malk in una sbdnd fta vezh let flushi-
la per tiftim gofpodarji, vender lla smiraj fker-
kela in premifhljevala, kako bi fe refhila iš
krivizhne fusbnofti. Na sadnje lla fkleniia fkri-
vaj sbešhali, in iti v’ fvojo deshelo nasaj. Ko
je bilo perloshno, lla ponozhi ufhla, in hi¬
tela po nesnanih potih proti Rimfkimu ze-
farttvu. Golpodar je fhe le drugi dan to Sve¬
tki ; grosrto je bil raslbgoten , in nariaglima
je hitel sa njima s’ sveltim hlapzam na dveh
velbludih aH komelab. Tretji dan lla f. Malk
in shena vidila dva zhloveka na tirnih velblu¬
dih priti sa njima; bersh lla fe domiflila, kaj
bi to bilo, in lla fe hitro fkrila v’ temen ber¬
log* Gofpodar je bil sdajzi pred berlogam,
m fvojiga hlapza pofhlje va-nj. Ta gre v’
temni berlog, in savpije rekozh: „Le pridita

y unkej, hudobnesha, prejet saflusheniga pla-
zbila !‘ £  V’ tillim berlogu je bila levina; ta
fkozhi v’.hlapza, in ga naglo umori. Gofpo-
dar je menil, de fe una dva pulita f’ hlapzam,
ls dere mezh, fkozhi v’ temni berlog in vpije;
P a  levina plane va-nj, in ga preterga. 4 S. Malk
tovarfhiza fta v’ velizim ftrahu trepetala,
!? Boga. profila, in bila fta uflifhana. .Levina
Jinia ni nizh shaliga llorila, temuzh je fvojiga
biladiga leva ppbrala, in drugam hitela. t S.

176

Malk in tovarfhiza, to viditi, fla hvalila ufmi-
Jjeniga Boga, in fhla v’ Mesopotamijo, ondi
pa vfak pofebej v’ famoti Bogu flushila tako
dolgo, de lla fe po frezhni fmerti v’ nebefa
prefelila. I S.  Hieronim perftavi: „Jelt fim bil
slo mlad, ko mi je f. Malk vfe to pravil; to
fim sapifal, de vfi fposnajo, koliko jih Bog
ljubi in obvaruje, kteri is ljubesni do njega
zhifto shive.

N a n k.

Bodi pokoren fvojimu fpovednihu.

t S. Malk fi je veliko nefrezh nakopal, ker
ni hotel poflufhati dobriga fvetovavza, Tvoji-
ga modriga ozheta. Ravno tako Te lahko go¬
di krilljanu, zhe ni fvojimu fpovedniku po¬
koren. Jesuf je grefhnike fpovednikam potl-
vergel; pa to bi bilo saftonj, ne pridno w
fhkodljivo, ako bi ne bili pokorni Jesufovim
namellnikam. Grefhnik je neveden, bolan,

hudodelnik; potrebuje tedaj uzhenika, sdrav-

nika in fodnika. Ta pokorfhina ni teshko
breme grefhnikam nalosheno ; ampak je veli¬
ka miloft jim fkasana, de fe loshej po.nishuje-
jo, poboljfhajo in fpokore. Ako bi grefhm-
ki farni fvoji fodniki bili, bi bilo slo nevarno;
ravno sato jih je Kriftuf podvergel fvojim na¬
mellnikam, in jim sapovedal, de naj jim bo¬
do pokorni.

n

ii

n

b

Zi

k

h

m

fl

k«

ki

kr

ve

fh

m

— 1 77  —

Isvoli fi modriga  fpovednika, dershi fe ga
fianovitno , zhe je mogozhe, in bodi mu po¬
koren.  Kriftuf pravi, de fo med dobrimi pa-
ftirji najemniki 5 tudi sdaj fe lahko tako godi.
Nikoli niti dofti varen v’ opravilu fvojiga sve-
lizhanja. Premifli befede Jesufove: ,,Kader

Jlepez Jlepza vodi, padeta oba v’ jamo. ii  Mat.
i 5 , 14. Zhe is vlih krajev malopridni krift-
jani hite h’ kazimu fpovedniku, je to flabo
snamnjei Kteriga dobri kriftjani ali pokore
sheljni grefhniki ljubijo, on ima snamnje mo¬
driga uzhenika in pravizhniga fodnika. Zhe
shelifh fvojo dufho svelizhati, fam vefh, kte¬
riga li bofh isbral. Imej Jtanoviiniga  fpoved-
nika, ako je mogozhe. Tvoj navadni fpoved-
nik ve tvojo veft , ftan , dolshnolti in flabofti,
in te loshej fodi pravizhno. Navadni fpoved-
nik fposna loshej, zhe bolji prihajafh ali fla-
bifh , in ti lahko pomaga f’ fvetimi nauki po
snanji tvoje vefti. Nenavadni fpovednik te fi-
*er prav uzhi, pa morebiti fo ti njegovi nau¬
ki nepermerjeni, tvoji vefti preojftri ali pre¬
mehki. Nikoli ne sapufti fvojiga navadniga
modriga fpovednika is hinavfhine ali nepokor-
fkine. t Slabo snamnje jelo, zhe drugam grefh,
kader fi v’ fmertni greh dovolil, ali fe ti je
kaka velika dufhna nefrezha pergodila. Ta¬
krat potrebujefh bolj fvojiga navadniga fpo-
v ednika, sakaj beshifh drugam? To je hinav-
fhina ali nepokorfhina in duh nepokore.

Bodi pokoren  fvojimu modrimu fpoved-
n| ku. Pred Jesufovim nameftnikam fe klezhe


— J78 —

fpovedujeTh V’ snamnje Tvoje ponishnoki in po-
korfhine; hodi ledaj reTnizhno ponishen in po¬
koren. Zhe ti sapoveduje ali prepoveduje po
potrebi tvoje duThe, is ferza ga rad bogaj.
Zhe te ne odveshe, bodi ponishen in poko¬
ren , in nikoli fe krivizhno ne vkavljaj fvo-
jimu Tpovedniku, kteri hozhe tvoje svelizha-
nje. Shaloken bodi fvojih grehov, Tvoje ne-
vrednolli in Tvoje Tlabe perprave, ne pa Tod-
be Tvojiga fpovednika. ^Spovednik ima od Je-
sufa oblalt te od grehov odvesati ali te savesa-
niga pukiti, -pa ne po Tvoji ali tvoji volji, am¬
pak po naukih Jesufovih in katolThkc zerkvc.
Zhe prejmeTh nevredno odveso, kaj ti bo po¬
magala? JesuT bo fodil paTtirje in ovze, in bo
vTazimu pravizhno povernil. c Sakramenti To le
njegovi, 011 Tam je goTpod in goTpodar vliga;
duhovni To le nameftniki , in ne Tmejo dela¬
ti , kar bi hotli. To je sapiTano savoljo tebe,
de Te podversheTh Tvojimu dobrimu ozhetu, ,
kteri te hozhe osdraviti , ne pa sapeljati. Zhe
ti sapove nevarno perloshnoft opukiti, Thkodo
povprnili , mirno shiveli, hude navade opil'
Hiti, ali kar je taziga; Tlufhaj ga. Zhe'"ti
ukashe pogollo hoditi k’ Tpovedi, obilniThi
moliti, ali kaj drusiga; TluThaj ga. Zhe Tpo-
sna , de je v’ tebi The premalo kerThanfke pra-
vizhnoki, premalo kanovitnoki, premajhna sba-
lok nad grehi , in ti ukashe bolj perpravljat«
Te ; TluThaj ga. Ne poTnemaj napuhnjenih i n
terdovratnih greThnikov, kteri, zhe Te p°
njih volji ne sgodi, godernjajo, ne gredo

— *79  —

vezli bliso, ali pravijo: ,. £ She enkrat pojdem,
she pa ne opravim, ne grem nikoli vezli.“ O
flepi grefhniki! Ta njih nevolja in nepokor-
Thina prizhuje, de fo milofti nevredni. Ne pu¬
fri fe od duha njih nepokore navdali; šahvali
Jesufaj ki je nameftnike na semlji puftil, in
bodi jim pokoren, de prejmefh miloftivo od-
pufhenje.

M. o 1 i i  e v.

O Jesuf. uzhenik in gofpodar katolfhke
zerkve! sahvalim tb, de fi na semlji fvoje na¬
meftnike sapuftil, in jim oblati dal grehe od-
pufhati ali saderShati. To je bolnim dufham
neisrezhena dobrota, ker imajo modre uzhe-
nike in uTmiijene Todnike, po kterih svedo
tvojo fveto voljo, de fe loshej fpokore, in od-
pufhenje grehov miloftivo prejmejo. Gorje
nam, ako hi ti ne bil grefhnikov Tvojim na-
nieftnikam podvergel! Po Tvoji volji bi Te To-
dili * in Te lahko sapeljali. Gorje kriftjanam,
abo bi ne imeli Tkrivniga poduzhenja na Tpo-
Ve di! jSlabo lahko bi pred tvojimi Tvetimi ozh-
mi shiveli , v’ nevednotli oftali , in Te pogubi¬
li- O Gofpdd! shal mi je, de fim dofihmal
premalo premiTlil to tvojo veliko miloft, in
Noj im nameftnikam premalo ponishnofti, pre¬
malo pokorThi:>3 Tkasoval; pofihmal hozhem
^ pomozhjo tvoje gnade tebi in tvojim nameft-
mkam is Terza rad pokoren biti, de ne sajdem,
ln  de po pravi poti pridem v’ tvoje kraljeftvo.

— i8o —

To mi dodeli na profhnje fvojiga flushabnika
f. Malka. Amen.

XXVII. dan kosoperfka.

Frumenzi jhkof.

t Sveti Frumenzi je bil rojen v’ permorfkim
meliu Tiru, potlej je bil apoftelj v’ Etiopii ali
Abifinii po fofebni previdnofti boshji, kakor
bode sdaj popifano. Uzheni Merob, tudi ro¬
jen v’ Tiru, je svedil, de je v’ Etiopii dofd
prezhudnih in nesnanih rezhi; is sgoli rado-
vidnofti fe je namenil v’ tifto deshelo. Na to
daljno pot je tudi napravil Frumenzja in Edef-
ja, finova fvojiga brata. Ta dva mladenzha I,
fta fhla rada, pa nifta vedila zhudne poti bosh-
je previdnoAi. Ti trije fo fhli na morje, fo I
veliko fveta obbodili, in potlej fe namenili
domu. Ravno fo mi f lili odriniti, kar desbela-
ni plani jo v’ ladijo, vezh njih pomore, in
obropajo ladijo. Frumenzi in Edefi brata fta
bila takrat ravno na fuhim pod kofhatim dre-
vefam v’ fenizi, in nifta vedila, kaj fe je sgo-
dilo. Ropavzi fo ta dv r a fanta nafbli v’ miru
fedeti, brati in pogovarjati fe; nizh jima nifo
sbaliga ftorili, ker fta bila prav lepa in pri-
jasna mladenzha, vender fo jih feboj gnali,
in pred fvojiga kralja peljali. Bog, kteri ob-

i8i

varuje nedolshnoft, je kralja nagnil mladenzhe-
ma ufmiljenje fkasali. ^Silno fta mu dopadla;
sa fvoje jih je imel, jih dal uzhiti, in s’ vfim
ofkerbel. Kader fta she snala jesik deshele in
druge navade; je oba povifhal, fofebno pa
Frumenzja, ker je per njem vezh rasumnofti
in perpravnofti vidik Kralj je oba ljubil ko
fvoje otroke, jima vfe saupal, in s’ njunim
fvetam vfe delal. Kralj je mlad umeri, pa
pred fmertjo jima je prijasno rekel: ,,Vaji sa-
hvalim sa vfo sveftobo , ki fta mi jo fkasala,
in dopufheno vama je iti, kamor fe vama po¬
ljubi.“ Ko je bil kralj pokopan, je kraljiza
oba lepo profila, de naj per njej oftaneta, in
ji pomagata, de bo ftarji fin fam samogel
kraljevali. Vdala fta fe kraljizhini profhnji,
in ondi oftala. Frumenzi je bil pervi oblaft-
nik vfiga veliziga kraljeftva, pa tudi njegov
brat Edefi je veliko flushbo imel. Frumenzi
je modro, perljudno in pravizhno gofpodo-
v al; vfi, mogozhni in niški, fo ga ljubili,
fpofhtovali in flufhali.

C S. Frumenzi, she doma v’ katolfhki ve-
11  poduzhen, je tudi v’ nesnani desbeli boga-
bojezhe sbivel, in v’ velizih opravilih Boga
pred ozhmi imel. Med neverniki je bil, ven-
der fe ni bal kriftjana rasodevati fe, in Bogu
flushiti. Bog mu je dal mifel in voljo tudi sa
svelizhanje drusih fkerbeti. Nar poprej je
pifma pofhiljal po vfim kraljeftvu, de bi sve-
dil, zhe fe v’ njem kak kriftjan snajde. Sve-
dil je, de jih nekoliko savoljo kupzhije ali dru-

182


siga opravila prebiva v’ kraljeltvu. Vfim tiin
kriftjanam je fofebno uTmiljcnje Tkasoval is
konza tudi rojake pervabiti k’ fveti veri. Tu¬
di je kriftjanam perporozhal Tvojo vero ozbil-
no rasodevati, in nevernike po Tvoji mozhi
uzhiti. Deshelani To bili krotki; dali To fi do¬
povedati, in slo nagnjeni To bili v’ praviga Bo- j
ga verovati. t S. Frumenzi je bil liga veTel;
pa shaloften je bil, ker ni bilo nobeniga Thko- i
Ta v’ kraljeftvu. Kaj je ftoril ? t Shel je v’ dalj¬
no metlo AlekTandrijo do veliziga Thkofa Ata-
nasja, je vTe to povedal, in profil, de bi tje
v’ Etiopijo poTlal nektere JesuTove nameftnike
ljudi Tpreobrazhat. 4 S. Thkof Atanasi je Boga
hvalil sa to veTelo novizo, in T. Frumenzju re¬
kel : „Kje bom perpravniThiga zhloveka na-

Thel ko tebe, ki fi she poln bosbjiga duha?“
Shegnal ga je ThkoTa, in mu sapovedal nasaj
iti. To je bilo v’ letu 33i.

4 S. ThkoT Frumenzi je bil Bogu pokoren,
in je hitel nasaj v’ Etiopijo, od koder je bil
priThel. Vfi To Te cbveTelili njegoviga priho¬
da, in radi To ga poTluTbali. Prebival je v’
velizim mellu Ažurni, Tkerbno osnanoval evan-
geli, duhovne poThiljal po kraljeftvu, in tudi
Tam po njem hodil ljudi preobrazba!. Ni mo-
gozhe popiTati, kako radi To Te deshelani bosh-
ji beTedi vdajali; tudi ne povedati, kako je
bil f. ThkoT veTel. Bog mu je dal oblati zhu-
dešhe delati, kteri To hitreje dognali Tpreober-
njenje vfiga kraljeftva. Kralj, deshelni oblaft-
niki in vfi To bili (.  evangelju pokorni, To T’


i83

fofebno gorezhoftjo zerkve sidali, in vfe dru¬
go ' delali po fhegi katolfhke zerkve. Krivo¬
verni zefar Konfhtanzi je bil rasfhirjanja ka-
tolfhke vere shaloftcn, in li je slo persadeval
jo fpazhiti; pa nihzhe ga ni hotel pofluihati.
4 S. fhkof Frumenzi je fvojo flushbo svello o-
pravljal 29 let, in je v’ Gofpodu safpal okoli
leta 3 60.

N a u h.

Is njegoviga slavljenja.

s §veti Frumenzi jo fvojiga ftriza fpremil v’
ncsnane deshele, in je bil od ropavzov vjet:
pa defiravno je bil fhe mlad med neverniki,
je vender nedolshno shivel; defiravno je bil
ptujiz, je bil vender od vfih ljubljen, in Bog
je po njem veliko kraljeftvo Ipreobernil. To
ima veliko poduzhenja v’ febi.

Mladenizh Frumenzi fe je zhes morje v’
daljno nesnano desbelo prepeljal is sgoli ra-
dovidnolli; ondi je bil vjet, potlej povifhan,
m na sadnje apoflelj veliziga kraljeftva. Ne-
kedaj je mladenizh Joshef tudi po fkrivni na¬
vedbi boshje modre previdnofti v’ Egipt pri-
fhcl; potlej je bil ohranik vfe desbele, ofkerb-
luk fvojiga ozbeta in vfe njegove drushine.
B prezhudna boshja modroft! ,,Kdo smed Iju-
satnore boshji Jvet rediti? kdo samore
mijldi , kar Bog hozhe? u  t Sirah 9, i 3 .
»t) vifoko ji bogajiva boshje modrojii in


— 184 —

snanja! kako nesapopadljive Jo njegove Jod-
be, in nesvedljive njegove pola 1“  Bi ml j. 11 ,
33. O zhlovek! uzhi fe is tiga ponishnodi in
pokorfhine. Bog zhuje nad Tvojimi dvarmi,
in jih po fkrivnih polih vodi v’ Tvoj namen,
kteri je miioft in praviza. Navada je rezki:
„To fe je pergodilo po frezhi in nefrezhi; fla-
bi ali dobri ljudje, vetrovi ali druga rezh je
tiga kriva.“ To in tako govorjenje je pokri¬
valo nevednodi ali napuha. Vera uzhi, de je
Bog gofpodar in vladnik viiga; on, naj bo
fkrivno ali ozhitno, ravna vfelej miloftivo in
pravizhno.

C S. Frumenzi je med neverniki pravizhno
shivel, in pravizhno gofpodoval; salo je bil
ljubljen in fpofhtovan od vfih. Shivo vero je
v’ ferzu imel, in po njej shivel; sato je bil
poterpeshljiv v’ nefrezhi, ponishen v’ vifokodi,
pravizhen v’ ohladi, in fe ni zhuditi, de fo
ga vli ljubili. O kridjan ! ravno taka je tebi,
zhe shivifh po vfih sapovedih fvete vere. Ako
bi po njih shivel; bi bil nedolshen , krotek,
ufmiljen , pravizhen in poln vfiga dobriga-
Povej, kdo bi te sanizheval, fovrashil ali pre¬
ganjal , ako bi bil po sgledu f. Frumenzja in
drusih fvetnikov ? Pravifh! „Imam dodi fo-
vrashnikov, vfi me savidijo, fo mi nevofhlji-
vi, me preganjajo, in mi miru ne dajo.“ Kaj
ne, vfi fo krivizhni, ti fam fi nedolshen? 0
prijatel! fodi febe po ponisbnodi, druge fodi
po ljubesni, in lahko bofh fposnal, de fi fain
napravljafh nepokoj, in drashifh flabe soper

tebe. V’ ifkro pihafh, is nje vdane velik
ogenj; potlej godernjafh soper fvoje brate,
ktere fi fam nadrashil, Neumnesh! poboljfhaj
Tebe, po tem bodo tudi drugi pokojni. Var
ruj fe snied tikih biti, od kterih modri go¬
vori: ,,Hudohnesh plete hudo v 1  fvojirn ferzu ,
in vfak zhaf prepir feje“  Prip, 6, 1 4 * Zhe
prepira ifhefh, ga bofh nafhel.

4 S. Frumenzi je fofebno plazhilo od Bo¬
ga prejel, ker je sa njegovo zhak slo fkcr-
bel. c Sveto je med neverniki shivel, fvoje ve¬
re v’ praviga Boga ni f kri val, nagovarjal je
druge, de naj Boga fposnajo, in mu flushi-
jo5 po njem je bil Bog v’ vlim kraljekvu mo¬
ljen. Premifli to dobro. Duhoven , kteri slo
fkerbi sa svelizhanje Jesufove zhede; Itarfhi,
ki slo fkerbe sa kerfhanfko srejenje fvojih o-
trok; drugi, ki s’ dobrim fvetam, s’ ljubes-
njivim fvarjenjem blishniga od hudiga odvra-
zhujejo, bodo prejeli plazhilo fvoje delavne
ljubesni, in bodo deleshni vfiga dobriga , kar
fe po njih rasfhirja, To ti bodi fpodbadek
blishnimu v’ dobro pomagati. Premifli tudi,
de, zhe fvojiga blishniga pohujfhafh, ti tiga
kudiga kriv, in tudi vfiga, kar is tiga daniga
pohujfhanja is-hoja. Pohujfhanje je kuga,
1* fe rasfhirja, in vfe pade tikimu na glavo,
kteri je bil sazhetnik. To naj te varniga de-
ker vefh, kaj Krikuf govori: „Gorje zlilo-
Ve ku , p Q  Jilerim pohujfhanje prideš  Mat.
7.

186 —

Molite v.

O  moj Bog! molim tvojo modro, ufmi-
Ijeno in pravizhno previdnoft. Vfi tvoji fkle-
pi fo milott in praviza , in popolnama fc jim
podvershem. Kar je is tvojih ufrniljenih rok,
o nar holji Ozhe! ne moro flabo biti. Ti ii
ref Ozhe vfiga ufmiljenja, fkerbifh sa moje
©hranjenje, sa mojo zhafno in vezhno frezho.
Slo mi je shal, de fini ti bil premalo poko¬
ren, de fim premalo ljubil tebe in blishniga,
in premalo fkerbel sa povifhanje tvoje zhalh.
Shal mi je tudi, zhe fim koga pohujfhal, m
mu v’ pogubljenje pomagal. Odpufti mi, o
dobrotljivi Gofpod! vfe grehe, in daj mi ti
llanovitno flushiti. t S’ tvojo pomozhjo fi bom
persadeval po sgledu tvojiga prijatia f. Fru-
menzja tebi v’ zhatl in drugim v’ svelizhanje
shiveti, de svelizham tudi fvojo edino neu-
merjozho dnfho. Amen.

XXVIII« dan kosoperfka.

( iSveta  t .Simon in Juda Tadej, apojteljnct.

t Sveti 4 Simon je bil od uzhenika Jesufa isvo-
ljen apollelj, in namenjen osnanovali f. evam
geli Judam in nevernikam. Bil je ko drugi
apoftelji),i Galilejiz is majhniga metla Kane?


— 187 —


kjer je Jesuf na shenitnini vodo v’ vino fpre-
vernil in sato mu je bil primik Kanjan. Tudi
1’o mu rekli 4 Serdnik, ker je P fvetini ferdam
fkerbel sa zli ali fvojiga uzhenika Jasufa. Ne
ve fe, kako je shivel, preden je f. Duha pre->
jel, ker to ni sapifano; pa lahko fe ve, de je
kil od Jesufa pofvezhen, in perpravljen biti
vreden osnanovaviz f. evangelja, fofebno ko
je bil s’ drusimi apokeljni f. Duha prejel. Po
prihodu f. Duha je f. t Simon nar poprej Ju¬
dam, potlej ncvernikam f. evangeli osnanoval,
je veliko terpel savoljo prefvetiga imena Jesu-
foviga, in potlej f’ zhaftilo fmertjo fvoje shiv-
ljenje fklenil. Vifoko uzheni kardinal Baro¬
ni pifhe tako: „Malo vemo od shivljenja in

terpljenja t Simona apofteljna in tudi od doJli
drusih fofebnih fvetnikov, de fe nauzhimo po-
nishnofti, ne hvale ljudi ifkati, ko hinavfki
pifmauki in fariseji. Apofteljni fo bolj fkerbe-
li dobro delati, ko fvoje dobre dela sapifovati
P° ponishnim duhu nove savese, to je, po
naukih in sgledih ponishniga gofpoda in uzhe¬
nika Jesufa Kriftufa.

t S. apoflelj Juda, f’ primkam Tadej, je
r aslozhen od uniga Juda, sdajavza fvojiga do-
krotljiviga uzhenika Jesufa. t S. Juda Tadej
j e  imenovan Jesufov brat, ker je bil njegovi
Dezhifti materi Marii v’ rodu. Per Judih je
kda navada, kakor f. pifmo prizhuje, de fo
e  forodniki ali blishni shlahtniki bratje in fe-
fhe imenovali. t S. Juda je bil refnizhen brat
• npofteljna Jakopa maliga, in tudi f. t Simeo-

i88


na, JerusalemTkiga Thkofa. ( S. Tadej je sa-
pufl.il Tvojo drushino in Tvojo premoshenje,
kader ga je JesuT k’ apofleljftvu T’ Tvojo mi-
loftjo poklizal. ^Spremljal je Tvojiga Gofpo-
da, poTluThal njegove nauke, vidil njegove
zhudeshe in drugo, kar Te je godilo. Kader
je l>il T. Duha prejel, je veliko deshel obho¬
dih, ToTebno Libijo in druge jutranje deshele,
JesuToviga kraljeftva rasThirjat. t Sveli Juda in
t Siinon apofteljna fta Te v’ Persii ukupej sna-
Thla, in fla ondi oba en dan bila sa vero u-
morjena. t S. Juda je TpiTal katolThk lift vfira
vernim, de bi od sapeljivih in neTramnih kri-
voverzov ne bili oTlepljeni. Njegov lift je kra¬
tili , pa poln Tvetiga ognja, od kteriga je T.
Juda gorel.

•„

Nauk.

'

Katolfhho zerkev zhaftili.

t ST. t Simon in Juda Tadej, tudi drugi
apofteljni To osnanovali zhifto vero v’ praviga
Boga in v’ dobrotljiviga odreThenika Jesufa
KriftuTa, To jih kerThevali, kteri To osnanjeni
beTedi verovali, in To Terzhno umerli sa vero,
ktero To od JesuTa prejeli. 4 Spreobernjeni
Judje in neverniki To bili s’ apofteljni in nje*
govimi naftopniki sdrusheni in ene vere pod
nevidnim poglavarjem JesuTam KriftuTam; 1*
njih drushba je kerThanTka zerkev, ktera kf  j

!

— 189 —

ko je sa vfe zhafe, vfe kraje in vfe ljudi, tu¬
di katolfhka imenuje.

Premifli, koliko fpofhtovanja, ljubesni in
pokorfhine je katolfhka zerkev vredna. Ne-
befliki kralj in vfiga fveta odrefhenik Jesuf
Kriftuf je njen poglavar. Ona je njegovo du¬
hovno kraljeftvo, meilo refnize, vrata v’ ne¬
bela. V’ zerkvi fo fveti nauki, f. sakramenti
in vil perpomozhki k’ svelizhanju; sunaj ka-
toliflike zerkve ni svelizhanja. Nihzhe ni bil
vreden ud zerkve bili, temuzh: ,, Bog naj' je

poklizal, ne po na f kili delih, ampak po Jvo-
jim fklepu in po milojii, kiera nam je dana
po Jesuf a Krijlufa II. Tim. 1, 9.

0 kriftjan! fposnaj fofebno miloft, de /i
kres vfiga dobriga saflusbenja ud Jesufove
zerkve podal. Ti fi bil pofvezhen v’ vodi in
v ’ f. Duhu per fvetim kerftu, fi delesben Je-
sufove kervi, li njegove zbifte nauke po apo¬
enih in njih naftopnikih prejel, vshivafh vfe
dufhne dobrote, in irnafh vfe perpomozhke
sodobiti vefelo vezhnoft. Premifli veliko fhte-
VI '° nefrezhnih ljudi, kteri od fvojiga budi¬
li posheljenja in od fatana smoteni v’ fmertni
lenizi leshe, in potlej bodo versheni v’ vezh-
111  ogenj, ker nimajo svelizhavne vere. Tvoja
k'ezka je neisrezheno velika; pa zbuj nad fe-
^ !0 j >  in delaj dobro, de fe ne preverne v’ vezh-
r '° nefrezbo. Glej . zhe v’ fveli veri flabo shi-
v,ru  bofh huje obfojenje prejel. Zbafti te-
ojo ljubo mater, katolfbko zerkev, f’
shivljenjem; bodi ji vfelej pokoren;

v

o

~ igo —

hvali Ješufa, kteri ti je zerkev, tleber refni-
ze, mater dal, in ne odtlopi nikedar od nje¬
nih naukov. Dober ozhe fe framuje hudobije
fvojiga nepofhteniga otroka, rasujsdan otrok
je framota fvoji bogabojezhi materi; ravno ta¬
ko in fhe bolj fe tvoja dobra mati, katolfhka
zerkev, tebe framuje, zhe shivifh nekerfhanfko.
Tebe in vfe flabe kriltjane fvari f, Pavel re-
kozh : j, O vi neumni', kdo vaj je smolil, de

rejhizi nifte pokorni?“  Gal. 5 , i. Verujefh
fizer vfe rasodete refnize, in v’ tim tl zerkvi
pokoren; pa nepokoren ti refnizi, ker ne shi¬
vifh po njej. Morebiti ti v’ fhtevilu tihih, od
kterih fveti Pavel pravi: Eni govore , de Bo¬

ga fposnajo  , ali s ’ deli ga taje , ker fo na-
gnjufni, in k ’ nobenima dobrima dela nijo
perpravni.“  Tit. 1, 16. Zhe verujefh j kar
zerkev uzhi; fkashi tvojo vero s’ dobrimi de¬
li; tako ti pravi otrok bo'hji in zerkve.

Kritijan! zhatli fvojo ljubo mater, katol-
fhko zerkev, s’ shivo vero, f’ fvetirn shivlje-
njem in P tlanovitno pokorfhino. Nikedar ne
odtlopi od. naukov zerkve, ako ravno flifhifh
flaboverne predersno govoriti; bodi ttanovl-
ten v’ sapovedih fvoje matere, zhe rrtvno vi*
difh fvoje nepokorne brate ali fetlre jih hu¬
dobno sanizhevati. Zhe ti dober otrok fvoje
dobre matere; bodi shalotlen, kader koli vi-
difh, de fe ji nezhatl dela. Premifli dobro¬
te , ki jih vshivafh v’ katolfhki zerkvi; bodi
Jesufu in njej sa-nje hvaleshen. Katolfhka
zerkev je podoba nebefhkiga kraljetlva, 1,1

P

Z(

lil

kf

vl

sh

sh

f P

le

ni

Po

oh

ap

de

be.

,8

gov

to

ni-

je.

ije

■ok

ta¬

lka

ko.

re¬

de

efh

kvi

ihi-

od

Bo¬

na-

,iJo

kar

de-

tol-

Ije-

ne

ifh

>vi-

vi-

hu-

oje

vi-

iTO'

odi

ika

in

— 191  ~

vrata v’ nebefhko kraljeftvo; shivi ko dober
otrok fvoje fvete matere ; tako jo zhaftifh, in
pojdefh v’ nebefhko kraljeftvo.

M o l i t e V.

O Jesuf Kriftuf, paftir in poglavar fvoje
zerkve! ne morem te sadofti hvaliti in sahva-
lili savoljo fofebne milofti , ki fi mi jo ftoril,
ker ti me v’ fvojo zerkev poklizal, in mi dal
vfe perpomozhke k’ svelizhanju. O Gofpod!
skal mi je slo, de fim ti bil premalo hvale-
shen, in de nifirn sbivel, kakor fe kriftjanu
fpodobi. Bil fim mertev ud katolfbke žerkve;
le unanjo drushbo fim s’ njo imel, v’ meni pa
ni bilo ne shive vere, ne delavne ljubesni.
Pofihmal fi bom slo persadeval ne le v’ ferzu
oh raniti fveto vero, ktero fim po tvojih fvetih
opofteljnih prejel, temuzb to fveto vero tudi s’
deli fkasovati, de pridem v’ tvojo zhaftilo ne-
hefhko zerkev med tvoje isvoljene. Amen.

XXIX. dan kosoperfka.

t Sveli Narzis fhhof.

fi.

t^veti Narzis je bil rojen okoli leta 120. Nje-
g°vo shivijenje je bilo nedolshno in fveto; sa-
‘o je bil isvoljen fhkof veliziga melki Jerusa-

— 192 —

lema. Zerkveni pifar Evsebi prizhuje, de je
f. fhkof Narzis veliko zhudeshev od Boga fpro-
lil, kteri fo ga bliso in delezh flovezhiga de¬
lali; miflili in govorili fo od njega kakor od
fvetiga in vredniga naftopnika apofteljnov. Nje¬
gova fofebna fvetoft, defiravno refnizhna in
ozhitna, ga ni obvarovala hudobnih jesikov,
obdolshenja, preganjanja. Trije hudobneshi,
de bi ne bili od fvojiga- fvetiga fhkofa po
fvojirn saflushenji ozhitno pokorjeni, fo ga
hudobno obdolshiii velike pregrehe, in fo f
perfego fvoje krivo obdolshenje poterdili. Per-
vi je rekel: ,,Zhe ni ref j kar pravim, naj me
Bog fhtrafa s’ ognjem.“ Drugi je djal: ,,Zhe
ni ref, kar pravim, naj bom gobov .“  Tretji
je rekel: ,,Zhe to ni ref, naj oflepim.“ Deli-
ravno fo ti trije soper fvojiga fhkofa perfeglh
jim vender nihzhe ni hotel verjeti, ker fo vli
vifoko zhaflili f. fhkofa Narzisa. t S. Narzis je
bil slo shaloften krive perfege fvojih nafprot-
nikov, in je dolgo premifhljeval j kaj je flori-
ti; potlej je fkrivaj fhel v’ daljno pufhavo
v’ miru Bogu flushit. Vfigamogozhni in pra-
vizhni Bog je fvojiga sveftiga flushabnika o-
zbitno nedolshniga rasglafil, ih je Jashnjive
prizhe fhtrafal. Nad vfakim je bilo dopolnje¬
no, kar je govoril , li vofhil, in fi s’ lashnjivo
perfego saflushil. Hifha perviga fe je nagle
vnela, in fo sgoreli on in njegova drushina v
njej. Drusiga fo fe gobe, nekake gerde <*'
fkrumbe po vlim shivotu, prijele, in je hitro
nefrezhno umeri. Tretji viditi, kar fe je dve-

F

i 9 3  —

ma tovarfhema sgodilo, je pred duhovfhino
in vernimi fvojo veliko pregreho ozhitno po¬
vedal. Ta njegova ozhitna fpoved ni bila is
famiga llrahu, ampak is pomozhi milofti bo-
sbje. Is ferza je tako dolgo obshaloval fvoj
velik greh, de je od vfidnih fols oklepil. Sgo¬
dilo le je nad njim, kakor je govoril, ven-
der v’ njegovo svelizhanje.

Kader fo duhovni in verni to vidili, fo
bili fhe bolj preprizhani od nedolshnolli fvo-
jiga f. fhkofa Narzisa, fo slo fkerbeli ga sve-
diti; pa ni bilo mogozhe, ker je v’ daljni pu-
fhavi tizhal. Jerusalemljani fo bili permora-
ni ii fhkofa isvoliti; ker je pa ta hitro umeri,
fo bersh drusiga is volili, in fhe le takrat je
f. Narzis v’ Jesusalem prifhel. Duhovni in
verni, ki fo ga vidili po meftu hoditi, fo fe
zhudili, in Boga hvalili; vfe je sa njim vrelo,
njegovo revno oblazhilo kufhevalo, in jokalo
od veliziga vefelja. 4 S. Narzis je tudi potlej
po fvoji mozhi fkerbel sa zhaft boshjo in sa
svelizhanje Jesufovih ovz, in je okoli 116 let
kar umeri.

Nauk .

Od perjege.

Trije hudobneshi, kteri fo krivo perfegli
soper fvojiga fvetiga fhkofa Narzisa, fo bili
pravizhno pofhtrafani od Boga; ozhitno fo bi-
pofhtrafani, de bi vli fposnali, kako hu-
IV. i 3

f

— »94  —

dobno in flrafhno je prefveto ime boshje na
prizho leshi jemali. Potrebna in refnizhna
perfega je perpufhena, in tudi dobra; prenag¬
la, neprernifhljena, nepotrebna perfega, zhe
je ravno refnizhna, je grefhna; kriva, ali
krivizhna perfega je ftrafhna hudoba, in ve¬
like fhtrafnige vredna.

Perfezhi fe pravi Boga na prizho vseli.
Tudi perfeshe, kdor tako govori: „Bog je

moja prizlia, kakor gotovo je Bog refnizhen,
kakor je Jesuf Krilluf pravi Bog, kakor je f.
evangeli refnizhen, per moji veri, per moji
dufhi,“ ali drugazhi, zhe Boga ali kaj bosh-
jiga imenuje is mifli perfezhi. Perfega je tu¬
di roko proli nebu vsdigniti, ali tri perfte
vsdignjene dershati, ali pertakniti fe bukev
f. evangelja, ali drugazhi, zhe je navada ta¬
ko perfegati, ali oblaftniki tako sapovedo. Ta¬
ko govoriti, ali snamnja dati is navade in
bres mifli perfezhi, ni fizer prava perfega;
vender je greh, in lahko veliko grehov ob¬
rodi.

Potrebna in refnizhna perfega je Bogu
vfhezh. David tako govori: ,, 1 ^/ž, klen v

Bogu perje gaj o, Je bodo s ’ njim hvalili ker
fo jim lijta samajhene, hieri lash govore. 1,1
Pf. 62, 12. Kriftuf fizer pravi: „Vajhe g°'

vorjenje bodi-. Je ,' je, ne, ne  ; kar je ]> a
vezh ko to, je od liudiga.“  Mat. 5 , 37 ; ven¬
der ne prepove potrebne in refnizhne perfe-
ge. Ni rekel: „Iiar je vezh ko to , je hu¬

do u  temuza: „je od /indiga , u  is flabofti lS '



— j 9  5 —

baja. Ako bi vli govorili refnizo, bi ne bi¬
lo treba perfegati , temuzh bi bilo sadolli re-
zhi ,,je, nein  vfak bi rad verjel. Ref, per-
fega je is hudiga; vender je refnizhna per-
pufhena, kader fe drugazhi ne more odver-
niti velika fhkoda ali kriviza.

Dobro premifli, zhe je perfega potreb¬
na, in fhe bolj premifli, zhe je refnizhna,
ker Boga na prizho vseli ni kaj maliga, am¬
pak je kaj veliziga. 4 Stvar, ktera vfigamogozh-
niga Boga s’ nepotrebno , in slabi s’ Jashnjivo
perfego sanizhuje, je hudiga obfojenja vred¬
na. Premifli to: 1 ) Kdor f’ perfego obljubi
kaj boriti ali ne boriti, pa drugazhi mifli;
perfeshe lashnjivo, in fmertno grefhi. 2 ) Kdor
P perfego obljubi, kar ne ve, ali bo samogel
borili; perfeshe nepremifhljeno, in slo grefhi.
3) Kdor fe ponudi perfezhi v’ poterjenje lash-
njive rezhi; grefhi fmertno, zhe ravno potlej
n e perfeshe. 4) Kdor nar manji lash f’ perfe¬
go poterdi, je fmertniga greha kriv. 5) Kdor
nad kako rezhjo, ali kazim isrekam dvomi,
pa vender ko zhibo refnizo f’ perfego poter-
bi; perfeshe lashnjivo. 6 ) Kdor f’ perfego
obljubi perpufheno in mogozhno, pa is kon-
*a fvojiga blishniga golufati, sapeljati, v’ greh
napeljati; grefhi fmertno. 7 ) Kdor obljubi
^ perfego boriti, kar ne fme; grefhi brafh-
110 s tudi zhe perfege ne dopolni. Tako je
J^alj Herod grefhil, ki je neumno perfege!,
ln  potlej šavoljo perfege nedolshniga Janesa u-
naorii.

i3 *

— 196 —

Zhe ti gofpofka sapove perfezhi; flori,
tode govori zhifto refnizo. Zhe fi fam vidil,
fam flifhal, dal ali prejel; ne govori ne vezh
ne manj, ne lashnjivo, ne svijazhno, ne fkriv-
no, ampak po zhifti refnizi. Zhe ne vefh,
zhe dvomil h, zhe fi posabil, zhe fi' flifhal
pravili; govori ravno tako, in perfesi, zhe je
treba. Ne lili zhloveka perfezhi, kteri je per-
pravljen lashnjivo perfezhi; raji terpi fhkodo,
de to ftrafhno pregreho odvernefh. Raji bo¬
di shiv pokopan, kakor de bi krivo perfegel.
Zerkev jih je do fmerti ojflro pokorila kteri
fo lashnjivo perfegli. Tudi deshelfka gofpofka
fhtrafuje take ojftro. Hudobna mosha, ki fta
lashnjivo perfegla soper nedolshniga Nabota,
fla v’ fvetim pifmu slodjeva mosha  imenova¬
na. III. kral. 21, i 3 . Ref, lashnjiv prizheva-
viz in perfegaviz je vef hudizhev. V’ vednih
folsah more biti savoljo te flrafhne pregrehe,
in popraviti tudi vfo florjeno fhkodo. Vfiga-
mogozhna roka boshja je nad lashnjivimi per-
fegavzi , kakor nad tremi hudobnimi, kteri f°
f. fhkofa Narzisa s’ lashnjivo perfego obdolshi-
li. Premifli, kaj pravi f. pifmo: „PrekletJtvo
bo prifhlo v' njega hifho , kteri lashnjivo v
Gofpodovim imenu perfega. In bo ojtalo v
Jredi njegove liifhe , in bo konzhalo njo, 111
njen lej', in njeno kamnje.“  Zah. 5 , 4 > 5 *

»97

Molite v.

O Bog! tvoje ime je prefveto, in jek^
tvoja nevredna livar, te nitim vreden imeno¬
vali. Vera me uzhi pred teboj ponishevati
fe, te hvaliti in moliti, te f’ kraham imeno¬
vati; kako bi fe predersnil s’ lashnjivo perfe-
go ti nezhak koriti! Raji li isvolim vfe nadlo¬
ge in nefrezhe ko te s’ lashnjivo perfego ras-
shaliti. t S’ tvojo pomozhjo hozhem in oblju¬
bim ne le varovati fe krive perfege, ampak
tudi nepotrebne pravizhne, in vifoko bozbem
tvoje prefveto ime hvaliti. Klizal te bom na
pomozh s’ verno profhnjo, in fpodobno ime¬
noval tvoje prefveto ime, de mi pomagafh,
in me nikedar ne sapukifh. O Gpfpod ! daj
mi fvojo gnado, in kori me fvojiga svekiga
flusbabnika, de te po sgledu f. IVarzisa hva¬
lim f’ fvetim shivljenjem , de te vfelej hvalim
v ’ vezbnim shivljenji. Amen.

XXX. dan kosoperfka.

t Sveti Mar zel in Kafijan, marlernika.

& .

i^veti Marzel je bil vojafhk kotnik, to je,
poglavar, ki je imel ko m o sli v’ fvoji oblaki,
°b zbafu in pod oblakjo nevemiga zefarja Di-
°*dezijana. Bil je perleten in ferzhen vojfbak,

pa smiraj dober krikjan. Kar je v’ ferzu re-
roval, je *’ dobrimi deli fkasoval, de li rav¬
no je med neverniki bil. Svek je bil fvojimu
nevernimu zefarju, pa tudi Bogu, kteriga je
ljubil is vfe dufhe. Zefar je sapovedal vfim
Tvojim vojakam velik prašnik obhajati, to je,
malikam darovati, njim darovane jedi jeki,
in drugo po fhegi nevernikov. t S. Marzel,
bterimu ni bilo dopufheno malikovavfke flush-
be deleshnimu biti, je pred vifhi poglavarje
kopil, in Tvoj mezh na tla poloshil rekozh:
,,Zhe ne morem Bogu in zefarju flushiti, fe
raji odpovem vojafhki flushbi, de Jesufu sve-
fto flushim. Sanizhujem vafhe mutafte lefene
in kamnate bogove.“ Veliki poglavar Anafia-
si Fortunat je bil od tiga grosno rasshaljen.
in ker ni mogel f. Marzela pregovoriti, ga
je ukasal gnati pred Aurelijana, zefarjeviga
nameknika, kterimu je pifal tako: ,,Ti po-
fhljem kotnika Marzela, kleri fe je zefarjevi
flushbi fvojoglavno odpovedal, in je bogove
klel.“ Poglavar Avrelijan je fvetiga Marzela
vprafhal: „Je li ref, kar mi je od tebe Ana-

kasi pifal ?“ ( S. Rdarzel je poterdil. Ko je Avre¬
lijan to saflifhal, ga je bersh obfodil v’ fmert.
4 S. Marzel je krivizhnimu oblakniku is ferza
rekel: ,,Bog naj ti daje obilnok vliga dobri-
ga.“ Govoril je tako is ferzhne hvaleshnoftij
ker je fhtel velik dobizhik sa Jesufa voljo u-
mreti. Glavo fo mu odfekali , 3 o. kosoperfka
okoli leta 298. To fe je godilo v’ meku, ki
fe mu pravi Tanger, v’ Mavritanii.

— i 9 9 —

4 S. Kafijan je bil pifar sgorej imenovani-
ga zefarjeviga nameftnika Avrelijana. Bil je
dober zhlovek, pa nevernik. Ko inu je bilo
rezheno pifati krivizhno obfojenje f. Marzela;
fe je preftrafhil, in je defhzhizo in shelesno
pero na tla vergel. t Sodnik je pofkozhil, in
ferdilo vprafhal: ,,Sakaj li to ftoril ?“ Kafijan

pifar mu je odgovoril: „Sato fim ftoril, ker

je krivizhna tvoja fodba.“ t Sodnik ga je bersh
ukasal v’ jezlio gnati. t S. Kafijan je bil pet
tednov v’ jezili 5  pa ni odftopil, ker mu je
gnada ’ bosbja dala fvetlobo in rnozh. Terdil
je: „Marzel je bil krivizhno obfojen ; tudi

jed: fim kriftjan.“ Savoljo tiga fianovitniga pri-
zhanja je bil 5. grudna umorjen, in je fhel
v’ nebefhko kraljellvo ca f. Marzelam.

Nauk.

Le Jesuf je naj'h kralj.

t S. Marzel in Kafijan fta v’ Jesufa verova¬
nj in mu pokorna oftala. Nifta hotla is do-
padenja ali flrahu nevernih oblaftnikov mu
»epokorna bili, raji fia umerla. Vfi fo dolsh-
111  po njunim sgledu Jesufu dopalti. Ljudem
flushili, in jih bogati je pravizhno; oblaflni-
bogati je dolshnoft, tode nikedar ne soper
v °ljo Jesufovo.

Jesuf Kriftuf, c Sin boshji, pravi Bog, je
kralj nebef in semlje. Njemu gre vfa hvala
' n  pokorfhina, ker ima vfo oblaft. V/ako ko-

2  00

leno fe more njemu perpognili tikih , ki fo v’
nebefih , na semlji, in pod semljo. Gn je
vidno kraljeftvo , katolfhko zerkev, poka vil,
v’ kterim je njegova oblak fposnana, in fo
njegove sapovedi osnanovane. Vfaj mi krift-
jani, ki verujemo v’ Jesufa, mu moremo po¬
korni biti, in nikoli kaj soper njegovo fveto
voljo koriti. Hudizb, fovrashnik boshji in vfi-
ga dobriga, fi slo persadeva naf odvrazbati
od dolshne pokorfhine do Jesufa, ker nam
vofhi vezhno nefrezho. O krikjan! komu ho-
zhefh flushiti, Jesufu ali hudizhu? Jesuf, 1 ju-
Lesnjivi kralj, gofpoduje f’ zhiko ljubesnijo;
hudizh gofpoduje s’ grefhnim poshelenjem.
Jesuf sapoveduje pokorjenje in premagovanje
sa plazhilo nebcfbkiga kraljekva; hudizb po¬
nuja sapeljive dobrote sa plazhilo vezhniga
pogubljenja. Glej, vef fvet je rasdeljen : eni
flushijo Jesufu kralju, eni flushijo hudizhu.
To je tudi v’ katolfhki zerkvi : eni fo Jesu-
fovi, eni fo hudizhevi, po fveti ali grefhni
ljubesni, ktera v’ njih gofpoduje. Jesuf, mo¬
ljen od dobrih, in nanizhevan od flabih, j e
vender refnizhni kralj vfih. Kdor mu nozhe
radovoljno pokoren biti, bo permoran fp°'
snati njegovo oblak, de je on fodnik shivih
in mertvih. dobrih in hudobnih. Dobrim bo
rekel: ..Pridite, preljubi! prejmite kraljeftvo,

h ter o vam je perpravljeno od sazhelka Jvela
Hudobnim bo rekel: Poberite Je od n>en e i

prekleli! v ’ vezhni ogenj, kteri je hudizb 11

f

f

e

,

o

t-

)-

o

i-

ti

n

)-

i-

>;

d.

i»

5*

ni

u.

li¬

ni

iO'

) e

he

) 0 -

ih

bo

w,

it‘

ie,

ha

- 201  -

in njegovim dukovam perpravljenj  Mat. 2 5,

34, 4 1 -

O krili ja n! ni v’ tvoji oblaki isvoliti li
gofpodarja : zhe hozhefh ali nozhefh, Jesuf je
in bo tvoj kralj. Tucli ne morefh dvema go-
fpodama flushiti. To vefh, pa premifli fkerb-
110 , komu flushifh. Njemu flushifh, kteriga
sapovedi podolnujefh. 4 Skerbno premifli to,
rezhem, ker je smota grosna lahka. Ni jih
malo smed krilljanov, kteri menijo, de Jesu-
fn flushijo, defiravno flusbijo hudizbu, Zhe
te Duh boshji vodi, in s’ gnado boshjo pre-
magujefh fvoje grefhno poshelenje 5  fi Jesu-
fu pokoren. Zhe te grefhno poshelenje vo¬
di, in shivifh po fvojih fpazhenih sheljah;
flushifh hudizhu. Ne pomaga ti verovati v’
Jesufa, in ga fvojiga Gofpoda imenovati, zhe
je tvoje shivljenje soper njegove sapovedi. Mo¬
litev, ponishnoft, zhiftoft, ufmiljenje, pravi¬
ca, pokorjenje, in kar je taziga, fo snamnja
Jesufovih podloshnih ; merslota pa, napuh, la-
homnoft, poshrefhnoft, nezhiflofl, noroft, in

je taziga, fo snamnja hudizhevih podlosh-
n ih. Sdaj fo hlapzi Jesufovi in fushniki hu-
dizhevi namefhani; pa bodo raslozheni, in
v fak ho prejel saflusheno plazhilo. ..Jesuf bo
Jedel na Jedeshi fvojiga velizhajiva; pred
njim bodo v ji ljudje shrani , in lozhil jih
bo, kakor paftir lozJii ovze od koslov: ov-
ze  bo na fvojo defnizo pojtavil, kosle pa
na  levizo.“  Mat. 26 , 3i — 33. Eni bodo
Vs eti v’ nebefa, kjer bodo per Jesufu v’ vezli-

ni zhafti; eni bodo verslieni v’ pekel, kjer bo¬
do v’ vezhnih bolezhinah.

Ljuba d.ufha, f’ prefveto kervijo Jesufo-
yo odkupljena in pofvezhena! ne saversi fvo-
jiga kralja, uzhenika in odrefhenika. Premi¬
ni njegovo fofebno ljubesen, veliko dobrolo
in vezhno plazhilo; ne bofh mu dalje nepo¬
korna. Per fvelim kerftu li Jefufu obljubila
in perfegla sveftobo, fi fe hudizhu odpoveda¬
la; shivi tedaj Jesufu. Jesuf ti sapoveduje po¬
korjen je, pa sato ti bo dal vezhno svelizha-
nje; hudizh ti ponuja grefbne vefelja, in sa¬
to bofh delesbna njegoviga obfojenja. Premifli,
de bo terpljenje in vefelje kratko, plazhilo
pa in fhtrafniga vezhna. Sdaj li na raspotji vezh-
niga svelizhanja ali vezhniga pogubljenja; kar
bozhefh in saflushifh, ti bo dano: vefelila fe
bofh ali terpela vekomaj. Ljuba moja! bodi
sa krishanim Jesufam, hodi po njegovih ker-
vavih liopinjah, in ne poflufhaj sapeljevavni-
ga liudizha, de pridefh v’ nebefhko kraljeftvo.

Molitev.

O Jesuf Kriftuf, vfigamogozhni kralj! is
ferza shalujem , de nifi smiraj v’ mojim ferz ' 1
gofpodoval. Ko neumna in fvojovoljna ovz*
lim od tebe fhel, sapuftil lim dobriga ozheta
in sazhetnika shivljenja , peklenfki volk me j e
odpeljal; pa sdaj pridem k’ tebi nasaj, in * e
ponishno profim, vsemi me v’ fvojo mil°®'
Vem, nifim ufmiljenj^ vreden; pa tvoja mi*

I

t

t

t

f

C

6 '

d

h

zl

h

P

f’

P'

ti

m

.S

fh«

je

to

j ; l?

ta

«hi

fti.

-2 o5 -

loft je vezhi od moje hudobije. Troja dobro¬
ta, bi me je nepoborniga preterpela, me bo
tudi shaloflniga ufmiljeno fprejela. O Gofpod!
tvoja gnada, bi me je savernila , mi daj prav
fpokoriti fe, in me obvaruj te fpet sapuftiti.
Odpovem fe hudizhu, in tebi obljubim vedno
svetlobo; le tebi hozhem do fmerti flushiti,
de te v’ tvojim braljetlvu hvalim vebomaj. O
fveta Marzel in Kafijan ! profita sa-me flabiga
zhloveba, nevredniga kritljana in nesveftiga
hlapza, de milpft sadobim, in fe nibedar ne
povernem v’ hudizhevo oblati. Pomagajta mi
f’ fvojimi profhnjami, de Jesufu hralju s’ vfo
poborfhino ftanovitno flushim, de fe po fmer-
h v’ njegovim kraljetlvu vefelim vebomaj. A-
men.

XXXL dan kosoperfka.

<Sveti Volfgang JkhoJ'.

C

c*3veti Volfgang je bil rojen od bogatih ftar-
[hev v’ t Svevii na Nemfhkim. Od gnade bosh-
J e  rasfvelijen je she v’ mladotli fposnal prasno-
Jp in nizhemernotl fveta, ni bil nizh v„efel fvo-
l'Ra vifoziga rodu; je bogatlvo in dobrote fve¬
ta.fcrzhno sanizheval , je fberbel le Bogu s’
l^' v ° vero in s’ nedolshnim shivljenjem dopa-
'• Henrik, fhkof v’ Treviru, mu je bil v’

— 204  —

shlahti, in ga je hotel povifhati: pa bal fe je
povifbanja, in mu je is ponishnofti odrekel;
raji je is kerfhanfke ljubesni revne otroke u-
zhil, in jih v’ pravo uzhenofl: in kerfhanfko
pravizhnoft napeljeval. 4 S. Volfgang ni hotel sa-
to fveto delo nizh plazhila imeti; tudi je Tvo¬
jim revnim uzhenzam is fvojiga po mozhi po¬
magal. Defiravno je bil mlad; je slo bogaboje-
zhe shivel, dolgo premiThljeval in molil, oj-
ftro Te podil, malo fpal, in mnogo pokoril
Tvoje mlado telo. Ko je fhkof Henrik umeri;
je f. Volfgang vfe Tvoje premoshenje sapuftii,
in v’ klofhter fhel obilnifhi pokorit Te, in
pravizhnifhi shivet. Ljudje pofvetniga duha
To ga sanizhevali, in fkufbali od dobriga
Tklepa odverniti; pa nobeniga ni hotel po-
flufhali, ker je is ferza sbelel Tvojo dufho sva-
lizbati. 4 S, Urh, fhkof meda Avgsburga, je
enkrat fhel minihov obifkat, med kterimi je
f. Volfgang bil. Ko ga je vidil, mu je slo do-
padel ; in ko je tudi od minihov svedil njego¬
vo fveto shivljenje, ga je oblaftno permornl
mafhnikovo pofvezhevanje prejeti. t S. Volf¬
gang fe je podvergel , fe fkerbno perpravljal'
in je tudi fofehno gnado prejel. Ker je bil
poln gorezhe ljubesni do Boga in do hlishni-
ga, je skelel in fkerbel boshjo zbali: povifhe-
vati , in blishniga svelizhati. t Svojiga apni ' 1
je nadlesbno profil, de mu je perpufhenje d ;, l
na Ogerfko iti vero osnanovat, in Jesub " 0
kraljeftvo rasfhirjat. Zefar Oton II. je sveti 11
njegovo fofebno modroft in gorezhoft, g a  ) e

is

L

b

P

Vl

VI

tl

ri

f.

ve

j ' 1

lii

fl,

be

sa'

ve

vo

lis

do

nji

fej

im

)e

2o5

)«

u-

ko

sa-

' 0 -

> 0 -

je-

°j-

ril

rl;

in

iha

'g«

P 0 '

ve¬

jo

jo

do¬

go¬

rel

olf-

al . j

bil
mi¬
lic- 1
iata
dal,

ovo 1

edil

isvolil in dal shegnati fhkofa v’ mellu Regens¬
burgu. t S. Volfgang je bil pokoren , je s’
befedo in s’ gledam vodil fvoje ovze po voski
poti svelizhanja, vfe fvoje fvete opravila po
volji boshji ravnal, v’ pokorjenji smiraj shi-
vel, in poln dobriga saflushenja umeri v’ le¬
tu 994.

Nauk.

Sapeljivzov ne pajlufhati.

Pofvetni, modri in mehki krilijani, kle-
nm je voska pot Jesufoviga krisha nesnana, fo
i. Volfganga sanizhevali , in ga fkufhali od-
verniti, f’ poli pokorjenja. On defiravno mlad,
jih ni poflufhal; temuzh je delal, kar je Bo¬
gu dopadlo, Ti sapeljivzi mu nifo djali: „Bo-
Iji je zhafna frezha ko vezhna, ni treba Bogu
flushiti,“ ali kaj taziga; temuzh s’svijazhnimi
befedami fo ga v’ podobi refnizhne prijasnofti
salesovali, in ga napravljali, de bi mehko shi-
Ve h Kdor je prašen evangeljfkiga duha, go-
v °n lashnjivo, de ne ve. Tudi je dolli per-
lisnjenih kazh, kteri dobro flabo, in flabo
dobro imenujejo. Ne pravijo: „Kaj, zhe gre-
Ibifh, zhe bofh pogubljen ?“  temuzh nape¬
ljejo v’ greli, in gladijo pot v’ poguble-
jbe rekozh : „To ni greh, to je perpufheno,

. j ni greh dobre volje biti.“ Kar ti sapeljivzi
Imenujejo nedolshno , perpufheno , dobro ; to
l e  rasujsdanje, ofludnoR, napeljevanje v’ ne-

206

zhiltoft. Kriftuf tako govori: „ Varujte fe lash-
njivih prerokov  , kleri k' vam pridejo v' oo-
zhjih oblazhilih snolraj pa Jo derezhi-volko-
vi. Po njih Jada jih bojte Jposnali Mat.
7, i 5 . 16.

She ti morde fam flifhal, kako ti pras-
noglavzi in hudovoljniki lashnjivo govore. Hva¬
lijo navade od f. evangelja obfojene, ker ne
vedo kerfhanfke pravizhnofli; sanizhujejo po-
nishnoft, framofhljivoft, in kar obvaruje zhi-
ftoft, ker fo polni hudih shelj ; opravizhuje-
jo vfe norofti in vfe pofvetne fhege, ker ni¬
majo Jesufoviga duha; fe pofmehujejo sapo-
vedim katolfhke zerkve, in pravijo: To je

ismifhljevanje minihov in duhovnov. Doki ta-
ziga govore, pa le nekerfhanfki kriftjani. Ne
le ti, ampak tudi drugi The fo sapeljivzi. Ne-
kteri uzhe fvojiga blishniga druge golufati re-
kozh : „To ni grefhno, ampak je pravizh-

no/‘ Eni isgovarjajo tatvino nesvefte drushi-
ne rekozh: „Imafh premalo plazhila sa toli¬

kanj terpljenja.“ Eni flepe veh blishniga re¬
kozh: ,,Tiga greha fe ni treba fpovedovati;

jeli ga na fe vsamem , to ni nizh; ti neumen,
neumna, zhe vfe verjamefh, kar duhovni pra-
vijo.“ t Slehernimu tih fo rezhene befede, f’
kterimi je f. Pavel sapeljiviga Elima pofvarii
rekozh: „0 polni vjih svijazh in vfe hudo¬

be  , fin hndizhev in fovrashnik vfe pr avize-
ne jenjafh prave poli Gofpodove prevrazha-

ti?-‘  Ap. d. i3, 10 .

- 207  -

Kdor fvojiga blishniga golufa ali sapelje,
in to ftori is hudobne vehi; je velik fovrash-
nik boshji, je ubijaviz fvojiga brata, je hu-
dobnifhi od hudizha. Pief je budobnifhi od
hudizha. Hudizh je v’ hudim uterjen, in mu
ni sapovedano zhloveka ljubiti, zhlovek pa je
dolshan zhloveka ljubiti , is ljubesni mu bra¬
niti v’ greh , in mu pomagati v’ nebefa. Te¬
daj je hudobnifhi od hudizha, zhe per Tvo¬
jih bratih in feftrah hudizhevo flushbo oprav¬
lja, zhe je ubijaviz tiftifh, sa ktere je Jesuf
vfo fvojo prefveto kri prelil. Varuj fe fkerb-
no fvojiga blishniga pohujfhati; varuj fe pa
tudi fkerhno sapeljivzov, de ne bofh nefre-
zhen. t S. Pavel proti vfe lepo rekozh: „Vaf

opominjam v' imenu Gofpoda Jesuf a, od¬
tegnile. fe od vjih bratov, kleri shive ras-
ujsdano .“ II. Tef. 3, 6. Ljubesnjivi Janes
pcrftavi: „Ako ima kdo sapeljiv nauk  ; ni¬

kar ga v' hifho ne jemljite , tudi ga ne po-
sdravtjajteA  111. Tef. lo. Obshaluj fvoj greh,
,n  popravi po mozhi, zhe ti koga pohujfhal.
j Moli sa sapcljivze, pa varuj fe jih, de ne
l J olh nefrezhen.

Molitev.

O Gofpod Jesuf Kriftuf! ti me prepri-
*l)afh, koliko je zhlovekova dufha vredna, ker
* s a njeno svelizhanje na fvet prifhel, 33 let
tukaj bil , in na fvetim krishi umeri. To me
l| zhi sl 0  fkerbeti sa fvojo dufho, in smiraj de-

2o8

lati sa njeno svelizhanje; to me uzhi varovati
fe hudohnih sapeljivzov, in vftavljati fe jim
ferzhno ; to me tildi uzhi ne pohujfhati fvoji-
ga blishniga, mu braniti v’ pekel, in mu po¬
magali v’ nebefa. 0 Gofpod! lahko, de tim
sapeljivze poflufhal, ali nedolshne pohujfhal;
mi je shal, in ponishno te profim odpiliti mi
dobrotljivo. Daj mi modro ferze, varno du-
fho, in napolni me f’ fvojim fvetim ftraham,
de ne govorim in ne poflufham, ne delam in
ne pofnemam, kar je soper tvojo fveto voljo.
O f. Volfgang! le eno mi fproli od ufmiljeni-
ga Jesufa, ljubesen. Ta mi je nar potrebm-
fhi, ker mi bo pernefla vfe, zhefar potrebu¬
jem, de svelizham fvojo dufho, in blishnimu
pomagam v’ nebefa. Amen.

Liftovgnoj.

I. dan liftoviga gnoja.

j

Prašnik v Jih Jvetnikov.

I^.atolifhka zerkev obhaja in zhafti danf 9
enim godam fpomin vlih fvetnikov in fvetm*i
in hvali Boga sa premaganje, ki jim ga jc d®' 1
Rimljani, dokler fo fhe neverniki bili, fo v’n lC
ftu imeli velik tempelj v’ zhaft vfih bogov. P‘ v

F

f

li

v

k

ZI

d

zl

V(

ri

ki

di

ps

ro

tei

g«

ftu

bo

zb

vel

h v;
saf
odi
feft

] a,

fhi,

di

bi |

S’ Si

jioi

SUfu

n

tl

n

1 -

o-

m

i;

ni

in

j°.

ni-

ni-

)U-

nu

]•

f s'

nizi

d «' 1

ni e '

P* - '

209 —

pesh Bonifazi IV. je r’ letu 607 tifli tempelj
iprofil od zefarja Poka; ga je p o (Ve ti! Bogu,
Marii io vtim fvetnikam v’ zhaft. ( Spomia
vfih fvetnikov je bil do papesha Gregorja IV.
le v’ Rimu obhajan, v’ letu 83 o ga je po vfi
zerkvi rasfhiril, in ga sapovedal obhajati pervi
dan liftoviga gnoja. t S. zerkev obhaja ta dan
zhaftiti fpomin vfih fvetnikov tiare in nove sa-
vese; zhatli patrijarhe, preroke in vfe, kte-
ri fo v’ veri in upanji prihodniga Odrefheni-
l<a pravizhno shiveli, m v’ gnadi unierli. Tu¬
di zhatli vfe fvetnize nove savese, pred vfinii
pa prezhifto devizo in prezhudno boshjo po-
rodnizo Marijo; sa njo zhatli apotlelne, mar-
ternike , in druge. Mifel zerkve je leta, Bo¬
ga hvalili in sahvaliti, kteri je po Jesufu Kri-
ftufu Tvoje flushabnike povifhal, pa tudi vfe
boshje prijatle zhaftiti, in Te jim perporo-
zhati, in verne vnemati po njih sgledih shi-
veti.

Ref! dolshni Trno ufmiljeniga Boga sa¬
hvaliti, kteri je po Tvoji veliki milofti savoljo
saflushenja Jesufove fmerli s’ gnado f. Duha
odlozhil, pofvetil in svelizhal nafbe brate in
fellre. Oni vedno pravijo: ,,Bogu bodi hva-

ha, ki nam je dal premagan je po gofpodu na¬
glim Jesufu Kriftufu.“ I. Kor. i 5 , b'].  Tu-
[fi mi moremo njih velike frezhe vefeli biti,
'J* Boga hvaliti, ker imamo drushbo s’ njimi
5 , saveso ljubesni. Zerkev naf vabi Te bosh-
Jim prijatlam perporozhati, de bi nam po Je-
sufu Kriftufu enako fre*ho fprofili. Boshjiin

M-  U

2  10


nafhi prijati! fo, in profijo Boga sa naf, de ^
bi v’ njih drushbo prifhli ga hvalit vekomaj. (
Zerkev obhaja s’ enim godam fpomin vlih fvet- (
nikov , de zhaftimo tudi tifte, kterih shivljenje
in ime nam je nesnano. t Shlevilo fvetnikov je
filno veliko, fofehno pa marternikov. ( S. Ja-
nes je v’ duhu vidil veliko trumo fvetnikov;
kterih nobeden ne more prefhteti ; is vfih na¬
rodov, rodov, ljudftev in jesikov. t Skr. ras,

7, 9. Vezhi del fvetnikov nam je nesnanih; k
pa naj bodo snani ali nesnani, jih zhaftimo, n
ker fo boshji in nafhi pri j atli in nafhi po- b
mozhniki. Zerkev naf hozhe vnemati po sgle- ]j
dih fvetnikov shiveti, kakor fo oni po sgledu pi
Jesufovim shiveli. To je nar potrebnifhi, Bo- pi
gu in njegovim fvetnikam nar prijetnifhi; v’ tu
tim je prava zhaft do fvetnikov sapopadena, in di
bres tiga ni nobene prave zhafti do njih, tudi gc
ne svelizhanja. Kar per enih ali drusih fofebni- 112
ga najdemo, ni vfim sapovedano; pa po sa- ne
povedih shiveti, kakor fo oni shiveli, je po- vo
trebno vfim. ^Svetniki in fvetnize, kteri fe v fa
nebefhkim kraljeltvu vefele, fo bili mofhki in ko
shenfke, bogati in ubogi, vifoki in niški, sa- ni,
konfki in nesavesani, ftari in mladi, vfih naro- je
dov, jesikov in zhafov. Tedaj naj bodo vfi sa
verni ferzhni , in naj saupno rezhejo sa Ij po
Avgufhtinam : ,,Zhe fo ti in te samogli, saka) Ve.

jeft ne? ,£  S’ gnado boshjo fe vfe samore; ke) ga;
tudi fvetniki farni is febe nifo nizh samogh, vo
kakor govore vfe pifma. O kriftjan! bodi p°' 0 >u

nislren in ferzhen; proti Boga, de naj ti ponia- goz

f

2  1  1

ga savoljo Jesufa, in s’ njegovo gnado hiti po
ftopinjah fvetnikov, de pridefh v’ njih fveto
drushbo hvalit ufmiljeniga Boga vekomaj.

Nauk.

Mogozhe je po s gledih fvetnikov shiveti.

Ni prav mifliti, de ni mogozhe v’ nebe¬
la priti; tudi ne, de fe kres vliga persadeva-
nja pride v’ nebela. t Svetniki lo fhli v’ ne-

belKko kraljeftvo , pa lo terpeli nebefhko kra¬
ljeftvo sadobili; tudi ti v’ njih fveto drushbo
u pridefh, zhe po njih sgledih shivifh. Jesuf

)■ pravi: „Persadevafte Ji J,'kosi voske vrata v ’

f’ nebefhko kraljeftvo priti .“ Luk. i 3 , 24. Tu-

n di: „ Nebefhko kraljeftvo filo terpi, in Jilni

li ga sgrabijo Mat. 11, 12. Premifli befede

i- 1 Uzhenika Jesufa. On ne pravi, de ni vrat v’

a- nebela, temuzh de lo voske. ^Svetniki lo sa

o- vojvodam Jesufam terpeli, in fhli v’ nebe-

v’ la; ti delaj ravno tako. Zhe menifh s’ lah-

in boto priti v’ nebela, fe golufafh, ker ne le-

»' I 11 ; ampak ferzhni vojfhaki jih sgrabijo. Bog

o- je fizer vfe ljudi ftvaril sa nebefa, in Jesuf je

ili sa vfe ierpel; pa le tifti pridejo gori, kleri

f. po sgledih fvetnikov, po vfih sapovedih shi-

;a ) Ve - Zhe fi flab, profi Jesufa, de naj ti poma-

fej j fain is fvoje mozhi ne samorefh, s’ njego-
I* 1 I v ° gnado pa samorefh. Jesuf je djal: ,,Per

)0- ljudeh je to nemogozhe ; per Bogu je vfe mo-

1»- gozhe.“  Mat. 19, 26.

>4  *

De upafh, profifh in li persadcvafh, po¬
glej neisrezheno fhtevilo boshjih prijatlov. Pre-
mifli, tudi oni /o bili fpazheni otrozj grefhni-
ga Adama, bo vli ; imeli fo nadleshno natoro,
bo drugi; hudizh , fvet, mefo fo jih nadieshe-
vali, bo naf; imeli fo dela, opravke, dolsh-
nobi, teshave, perloshnofti, morebiti vezhi
bo ti. Veliko fvetnikov je v’ nebelih, kteri
fo le teshej svelizhali, kakor bi fe ti. Pra-
vizhni bare savese fo imeli veliko manj per-
pomozhkov k’ svelizhanju, kakor jih sdaj ima¬
mo. Apobeljni, marterniki, Dufhavniki in dru¬
gi fo neisrezheno terpeli: 'pi jih malo fvetni-
bov, bteri fo shiveli med neverniki, v’ fredi
neframnih salesovavzov, v’ velikim pohujfhanji.
Zerkev je bila s’ ozhitno lilo fbosi 3oo let pre¬
ganjana. Verni , fvojo vero in nedolshnob 0 -
hraniti, fo sgubili fvoje premoshenje, ali dah
fvoje shivljenje; fo fe potikovali po jamah in
berlogih ; fo preterpeli v’ jezhah veliko fmra-
du, lakote, sheje, bolezhin in rlofti taziga; 1°
bili llrafhno fkufhani in martrani: vender fo
obali banovitni. t S. Pavel popifuje njih veliko
terpljenje tako: „Levarti Jo gobze mafhili>

drugi Jo bili raspeii , ker tlijo hoili ref Irt'
n ja; drugi Jo sajramovanje in iepenje pre¬
terpeli, tudi shelesje in jezile  ,* bili Jo kam-
njani , preshagani, Jkufhani, s ’ mezhem mor¬
jem’ ; potikali Jo Je po pufhavah , po go¬
rah  , po berlogih A* Hebr. 11 , 33 — 3y. 1°
premifli in odgovori, zhe bofh fhe fvojo l e '
nobo in mehkobo isgovarjal.

Hodi dobrovoljno po ftopinjah boshjih fvet-
niI:ov. Oni ti pravijo, kar je f. Pavel vernim
rekel: Ravnajte, fe po meni , kakor Je jeji

po Rrijitifu. u  I. Kor. 4 > 16. Ki ti treba v’
pufhavo sbeshati, vliga fvojiga premoshenja sa-
pulliti, ali fvoje kervi preliti; dolshen bi bil,
pa nobeden te ne preganja sa vero in sapove-
tli, ko uue: bodi ftanoviten v’Gofpodovi flush-
bi, ne poflufhaj hudobnih, ne vdaj fe fkufh-
njavarn , in bolh svelizhan, Porezhefh : „Ka¬

ko bom v’ nebefa fhel, ker fini velik gref fi¬
nih ?-‘ Odgovorim: Zhe fi velik grefhnik,

fpokbri fe , shivi pravizhno, oftani ftanoviten,
in bofh svelizhan. Bog ni le ufmiljen bil , je
tudi sdaj, in bo; ponishno ga profi po Jesufu
Kriftufu, in bofh uflifhan. Raj inenifh, de
fo vfi fvetniki nepreneharna ohranili nedolsh-
noft ? V’ tih bukvah fi she bral, kako veliki
grefhniki de fo nektcri smod njih bili; pa fi
tudi bral od njih refnizhne pokoro in od njih
ferzhne ftanovitnofti: tako ftori, in dobro ti bo
na  dufhi. Zhe fi nektere pofnemal v’ grehih,
pofnemaj jih tudi v’ pokori: odpufti, kar sha-
Boga; delaj, kar mu dopade , in bofh mi-
j°ft dofegel. Varuj fe hudiga, in delaj dobro,
,n  bofh imel vezhno prebivalifhe f’ fvetniki v’
nebefih. Pf. 36 , 27.

Molitev.

O Bog vezhne zhafti! moje ferze v’ meni
P°fkakuje, ko premifhljujem neisrezheno fhte-

-- 214  —

vilo fvetnikov in fvetniz, kteri te vshivajo in
hvalijo v’ tvojim kraljeftvu. Ti vfi fo Adamo¬
vi otrozi, moji bratje in feftre, kteri fo ti f’
kratkim terpljenjem od tvoje milofti vezhno
zhaft saflushili. O Gofpod! zlie tim ravno flab,
upam, de bom samogel, kar fo uni samogli,
zhe mi dobrotljivo pomagafh; daj mi gnado,
in vodi me sa uzhenikam Jesufam, sa kterim
fo tvoji fvetniki hodili. O frezhni bosbji in
moji prijatli! fprofite mi vezhno frezho. Pre-
zhifta deviza , boshja porodniza Marija! profi
Jesufa sa-me ubosiga grefhnika. Vfi fvetniki
in fvetnize boshje ! pomagajte mi f’ fvojimi
profhnjaini po Jesufu Kriftufu, de premagu¬
jem vfe fkufhnjave, in pridem v’ nebefa s’ va¬
mi hvalit ufmiljeniga Boga vekomaj. Amen.

I[. dan liftoviga gnoja*

Spomin vjih vernih duj'h v ’ vizah.

f&.atolfhka zerkev je vfelej verovala vize, in
molila sa dufhe vernih mertvih, ktere fe v’
njih pokore, de bi bile refhene, in bi v’ ne¬
befa fhle. Dufha, le eniga fmertniga greha
kriva, je v’ pekel obfojena na vekomaj; zhe
je popolnama zhifta, pojde bersh v’ nebefhko
kraljeftvo Boga vshivat; zhe ima majhne gre¬
he, ali zhe fe je savoljo odpufhenih premal°

- 2 l5 -

pokorila, pojde v’ vize fe ozhifhevat in ozhiftit.
t S. Janes pravi: ,,Nizh omadeshevaniga ne poj¬
de v’ nebefhko kpaljeJivoM  4 Skr. ras. 21, 27.

Zerkev moli fizer vfak dan , sladi per f.
malhi, sa ohladenje in refhenje terpezhih
dufh v’ vizah, in nobena dufha ni posjiblje*
na, kakor kak neveden meni; vender moli ta
dan ozhifno sa-nje, de fvojo vero in ufmi-
ljenje ozhitno fkasuje, in de ravno to vero
in ufmiljenje per shivih vernih obroduje. Zer¬
kev hozhe fvoje otroke tudi uzhiti in prepri-
zhati, kako ojllro Bog pokori majhne grehe
nad fvojimi prijatli , de bi fe grehov varova¬
li, in fe tudi savoljo odpufhenih fkerbno po¬
korili. Zerkev moli in perporozha moliti sa
dufhe mertvih , ker imamo s’ njimi saveso Iju-
besni. Nafhe ufmiljenje, dufham mertvih ver¬
nih fkasano, ki fe v’ vizah pokore, je Bo¬
gu vfhezh; salo je sapifano: „ t Svela in do¬
bra je mifel s a mertve moliti , de bi bili od
grehov refheni. c ‘  II. Makab. 12, 46. Zhe
shivi verni po sapovedi kerfhanfke ljubesni sa
dufhe v’ vizah molijo, pomagajo njim in febi.
S’ dufhami mertvih vernih imamo drushbo ,
ker fmo vli udje eniga tclefa; zhe jim is lju-
hesni pomagamo, to ne more bres dobriga
saflushenja biti. Kosarez mersle vode, shej-
nimu zhloveku savoljo Boga podan, ni bres
plazhila; veliko manj samore bres plazbila
okati ufmiljenje do dufh v’ vizah terpezhih.
Verne dufhe, ktere fe v’ vizah pokore, fo v’
velizih bolezhinah, vender Bogu pdpolnama

pokorne in poterpeshljire, shele refhene bi¬
ti , in k’ Bogu iti ga vshivat, ker ga neisre-
zheno ljubijo , pa ravno is te ljubesni do nje¬
ga fo mu pokorne. Te boshje in nafhe prijat-
lize zhakajo pomozhi vernih, in naf prolijo,
de jim pomagajmo, s’ befedami Jobovimi: „U-
J 'milile Je naj, ujmiliie Je naj, vjaj vi rtafhi
prijalli, ker naj' je Gojpodova roka sadela. 11
19, 20. Verni naj ne bodo neufmiljeni, tudi
ne nebvaleshni, temuzh naj hite fvojim bra-
tam in feftram pomagat is viz, de tudi oni
sadobe ufmiljenje.

Nauk.

Kaj azhe vize ?

Vize uzhe ojftroft bosbje pravize fposna-
ti. De jo nekoliko jfposnafh, premifli, kaj
verne dufhe terpe. Ozbaki Iploli terdijo, de
fo v’ ognji, memo kteriga je nafh ogenj fe-
niza. 4 S. Avgufhlin pravi, de ogenj, kteri du-
fhe vernih v’ vizah pokori, je huji od vfih bo-
lezhin in britkoft, ktere li samoremo ismifh-
ti.“ 4 S. Ziril tako govori: „Ni ga raslozhka

med terpljenjem vernih dufh v’ vizah , in ob-
fojenih v’ peklu, kakor de je pervih terpljenje
zhafno, drusih pa vezhno. <{  4 S. Tomash fizhe-
nik pravi: „Nar manji bolezhina vernih dufh

v’ vizah je vezhi od vfih bolezhin fvela.“ De
fhe bolj sapopadefh ojftroft boshje pravize,
pomifli, de te boshje prijatlize terpe neisre-

r

— 217 —

zheno savoljo majhnih grehov, ali ker fe nifo
sadofti fpokorile, sato morejo v’ llrafhnih vi¬
zah oftati, de fe popolnima ozhiftijo. Pomi-
fli tudi, de fo te dufhe boshje prijatlize , ker
, fo fe v’ gnadi od fveta odlozhile, vender mo-
• rejo neisrezheno terpeti, de fe vredne kore

i  boshjiga oblizhja. t Sveli Janes pravi : „Nizh

omadeshevaniga ne pojde  n’ nebejhko kr olje-
i Jivo.“  t Skr. ras. 21, 27. Oh, kako ftrafhna
je boshja praviza!

i Vize uzhe, de fe tukaj refnizhno pokori¬

mo. Varuj fe slo fkerbno vfih grehov, ne le
velizih, ampak tudi majhnih. ,,kfake jenize
greha Je varuje  I. Tef. 5 , 22. Kriftuf pra-
Vl : „Povem vam , de sa vfako prašno bejedo
bojte odgovor dajali fodni dan.“  Mat. 12, 36 .
ifirefhimo lahko vji, in zhe porezhemo , de
r fmo bres greha , ni ref nize v' naf 44  I. Jan.

j b 8. 0 ftrah! kdo samore vediti neisrezhe-

e no veliko fhtevilo grehov, in koliko poko-

i' r jenja saflushijo? Premifli tudi, kaj f. Avgufh*
1- tin pravi: ,,Noben nar manji greh ne more

1- bres pokorjenja oftati. Vfak greh more fhtra-
I' bili od zhloveka, ali od Boga. Zhe fe

fhe potreben veli-
fe ne more nike-
<aj pa je rezhi od
>- ^efkerbnih in od hudobnih kriftjanov? Hu-

h '°bni bodo v’ pekel obfojeni 5 pa tudi dobri
e 0  premalo zhifti boshjim ozhem, in kar jim
>  ^»nka, bodo v’ ftrafhnih vizah mogli doflati.
briftjan! kaj fi isvolifh? fe hozhefh li paji

8 r elhnik ravno pokori, je
? ''8A ufmiljenja boshjiga, ker
' ar  Po vrednofti fpokoriti: 1

(

po fmerti, ko tukaj pokoriti? Tako neumno
ne bofh odgovoril; tedaj delaj, kar te vera
uzhi. Ni fhe sadofti fmerlne in majhine grehe \

le obshalovati, jifh morefh tudi nad feboj po- i

koriti: „Savoljo odpufheniga greha ne bodi  n

bres Jtrahu . ii, l Sirah 5, o. Sakaj ne? Sato, ker p

zhafne flitrafnige fhe oftanejo. Bolje ti je tu- n

kaj v’ ojftri in dolgi pokori biti, ko po fnier- f

ti fe v’ vizah pokoriti. Sato je f. Avgufhtin ]<

profil Boga rekozh: O Gofpod! tukaj me filtra- d

fuj, de ne bom ognja ftrafhnih viz potreben. 4 ' n

Ne sanizhuj viz rekozh: ,,Zbe va-nje pridem, K

bom fhel v’ nebefa." Ref bi to bilo, pa ojftre- ri

ji pokorjenje te zhaka v’ vizah; in zhe sani- 6,

zhujezh vize, morebiti pridefh v’ pekel. Hiti
fc refnizhno pokoriti, in vedno proti: »Go¬
fpod! operi me zhedalje bolj od moje krivi-
ze.“ Zhe ti pravizhen, bodi fhe pravizhniihi!
zhe fe pokorifh, ne odrtopi, temuzh vaji k tj

perdevaj pokorjenje, de bofh manj zhafa ter- ti«
pel v’ vizah. shi

Vize uzhe, de fvojim sadershanim bratain tj ^
in feitram pomagajmo, de bi bili refheni, in j kol
bi v’ nebefa prifhli. Oni fo nafhe pomo*h> p 0

potrebni, s’ njimi imamo drushbo in saveso lj u ' lju

besni, oni in mi fmo udje Jesufovi, in ljube ]- e jj

sen nam sapove jim pomagati. Popotni t SaU' a ' kt e

rijan je ranjenimu Judu ufmiljeno pomag®' 1  hoz

zhe ravno fta prej bila v’ fovrafhtvu; raji p°' jj m

magaj ti vernim dufham is viz, f’ kten' 11  is r

imafh saveso ljubesni. Morebiti fo v’ vizah d'j ]j et)

fhe tvojih ftarfhev, ali otrok, ali prijallov, al '


10

ra

he

| 0 -

>di

ler

tu-

er-

tin

;ra-

n«

m,

tre-
. k

im*

liti

Go-

ivi-

'hii

i » 11

ter

tam!

i in i

□zh'

m

ube-

im 9 '

'g* 1,

f 0 :-

■rin"

i

, A

— 219 —

dobrotnikov, kterim G fofebno dolshen poma¬
gati. Ako bi ravno tih v’ vizah ne bilo, kar
vediti ne morefh; fi vender is ljubesni dolshen,
in bi bil neufmiljen , ako bi jim ne hotel po¬
magati. t Skasuj ufmiljenje vernim dufham , de
prejmefh tudi ti ufmiljenje. Daruj Bogu fvoje
molitve, f. mafho in druge dobre dela sa re-
fhenje vergih dufh. Verne dufhe ti bodo hva-
leshne, in Bog ti bo povernil; tudi zhe tvoja
dufba v’ vize pride, bo ufmiljeni Bog profh-
nje vernih uflifhal, in ti fkasal ufmiljenje.
Krifluf pravi: „,A” kakorfh.no mero bojte me¬
rili, f> tako fe vam bo povrazhevalo. u  Luk.

6 , 38 .

TV/ o l i t e v.

O Bog! kako ojftra je tvoja praviza, in
kako ojllro pokorifh fvoje prijatlize, ktere fo
ti fizer flushile, pa fo nekoliko omadeshane is
tiga fveta fhle. O Gofpod! varnifhi hozhem
shiveti, fe grehov varovati, in fe ojllro pokori¬
ti, ker vem, de tvoje prijatlize, ktere fo bile
kolji od mene, neisrezheno terpe. Tudi hozhem
po nauku katolfhke zerkve in po kerfhanfki
ijubesni vfak dan moliti sa njih refhenjc. Mo¬
rebiti fo marfiktere dufhe v’ temnih vizah , do
kterih imam fofebno dolshnoft moliti; sa s te
kozhem fofebno moliti, pa tudi sa druge, de
Pm bodo bolezhine pomanjfhane, ali de bodo
j® njih refhene, de bom tudi jeli tvojiga ufmi-
jenja deleshen. Amen.

r

- 220  -

HI. dan liftoviga gnoja.

t i Sveti Marzijan puf/iavnik.

4 l^veti Marzijan je bil rojen v’ meftu Žiru v’
t Sirii. Njegovi ftarfhi fo bili bogati in flovezhi,
tudi on je imel per zefarji imenitno flusbbo; i
pa od gnade boshje rasfvetljen je nizhemer-
noft fvela fposnal, fe odpovedal fvetu, in fhel
v’ pufhavo flushit Bogu. Njegov shivesh v’
pufhavi je bilo malo kruha in vode. Enkrat ]
na dan je jedel, ’pa nikoli fe ne najedel: fko- t
raj nikoli ni fhel is fvoje hifhize, temuzh j

famotno je shivel; vedno je premifhljeval f. 'j

pifmo, molil, ali pfalme pel. Uzheni fhkof i;
Teodoret, pifar njegoviga shivljenja, pravi, n
de, defiravno je hotel vfim nesnan oftati, f° h

vender ljudje sa-nj svedili, in veliko jih je A'

shelelo per njem oftati v’ pufhavi; pa le dva vi
fta bila uflifhana. Evsebi in Agapit. Njegovo f]
ime je she povfod flovelo; patrijarh Flavijan, ja
drugi fhkofje in mogozhni deshelfki gofpodje n?
fo nalafh fhli v’ pufhavo do njega ga obifkati g c
in fvetih naukov od njega flifhat. Vfi ti fo g a  An
profili de naj jim kaj boshjiga pove. Branil k )s
je rekozh : „Naf je Bog uzhil, in naf uzhi i is

fvojo rasodeto befedo; zhe ta ni sadofti, kaj ko
samorem li jeft poduzhniga povedati ?“ Vender kei
fo fe potlej od boshjiga pogovarjali, eden dru- fin
siga vnemali Bogu flushiti, in te fvete pog°' J n

22  1

f'

>)

'5

r-

»1

v’

at

o-

;h

f.

of

1 1
fo

) e

va

vo

.n,

Ije

at)

8 »

le

. f’
kaj
ier
na¬
go¬

vore s’ gorezho molitvijo fklenili. Gofpodje
fo fhli domu, in fo Boga hvalili savoljo gna-
de Marzijanu dane. Bil je ref vef boshji; ve-
felfhi je shivel v’ famoti in v’ pokorjenji, ko
pofvetni olrozi v’ kralkozhafni drushbi, ali
poshrefhniki na goftarii. V’ pokori je ferze
od notranjiga vefelja pofkakovalo, Boga ne¬
prenehoma hvalilo, in vedno sdihovalo po pri¬
hodu vezhnofti.

Bog je fvojimu flushahniku dal mozh ve¬
like zhudeshe delati; is ponishnofti jih je fkri-
val, de hi ne oflabil v’ duhu, pa ljudje nifo
molzhali; sato le je slo hranil profhniavzov
uflifhati, in le savoljo velike nadleshnofli fe
je vdal kak zhudesh od Boga profiti. t Shkof
Teodoret pifhe, de je neki imeniten gofpod
is meto Bereje fhtiri dni delezh fhel k’ nje-
niu, in ga profil, de naj njegovo hzher od
kudizha obfedeno v’ hoshji mozhi refhi. ( S.
Marzijan ga ni hotel poflufhatij pa gofpod
vender ni obupal, perporozhil fe mu je, in
Hiel domu. Ravno kader je bil per f. Marzi¬
janu , je bila njegova hzhi od hudizha refhe-
na , kakor je potlej po domazhih svedil. Nje¬
gova fvetoft je bila tako ozhitna, de fo mu vli
Jvelnik rekli. Nektere bogabojezhe gofpe fo
’ s  fvojiga perpravile novo zhedno pokopaliflie
18  namena njegovo f. truplo ondi zhaftito po¬
kopati. To je svedil, in je bil slo shalollen,
ker fe j e  nevredniga fhtel te zhafti. Kader je
k'0ert bliso previdil, je fvoie uzhenze poklizal,
ln  jun rekel: „Ojftro yam sapovem, de, kadar

fe bo moja dufha od /Veta lozhila, tega nobe-
nimu ne povejte; temuzh moje truplo pokop¬
ljite v’ nesnamim kraji te pufhave.“ V’ Go-
fpodu je safpal okoli leta 387. Njegovi u-
zhenzi fo borili po njegovi volji, fo ga na
fkrivnim pokopali, in nobenimu nifo povedali.
c Skoraj flo let posneje fo njegovo truplo nafhli,
ker ga je bil Bog rasodel; verni fo hiteli ga
prenetli v’ zhedno ppkopalifhe, ondi fo fe mu
perporozhevali, in po njem fofebne gnade fpro-
fili od ufmiljeniga Boga, kteri je zhuden v’
fvojih fvetnikih.

Nauk.

Zerkvene opravila po mertvih raslagane.

t S. Marzijan je fvojim uzhenzam sapove-
dal, de naj njegovo truplo fkrivaj pokoplje¬
jo, ker je svedil, de fo mu hotle nektere go-
fpe fofebno zhaft fkasati. To jim je bil sapo-
vedal is ponishnofti, ker je vfo hvalo fovrashil)
in ni hotel ne v’ shivljenji, ne po fmerti no¬
bene zhafti na fvetu prejeti. Verni fo 5 o let
posneje njegovo truplo nafhli, in ga prenefk
v’ zhedno pokopalifhe. Verni kriftjani fo vfe- 1
lej navado imeli trupla mertvih zhaftiti, ker
fo bile prebivalfhe neumerjozhe dufhe, in ker
fo vftajenje mertvih verovali. Mati katolfhka
zerkev vfe to poterdi; tudi je sapovedala be¬
te opravila po mertvih. Teh nekaj bo sdaj
kratko rasloshenih.

223

l ’ I

l-

:t

[i

).

sr

sr

ta

e-

‘j

Kader je dufha od telefa odlozhena, pri-
zbujozhi verni pokleknejo, molijo sa dufho,
in jo, tako rekozh, fpremijo pred boshjiga
fodnika Jesufa, in ga ponishno profijo, de naj
ji miloft fkasne , ali dobrotljivo odpulli, kar
je is zhlovefhke flabolli grefhila.

Merlizhu ozhi salifnejo v’ fpomin, de je
fmert fpanje, ali pozbitik do dneva vftajenja.
Od mertve deklize vifhiga Jajra je Jesuf re¬
kel : „jW meriva, ampak fpi“  Mar. 5 , 09.

Tudi je rekel od Lazarja: „Lazar nafti pri-

jalel fpi,  grem ga sbudit.“  Jan. 11, 11. Tu¬
di je navadno rezili od bogabojezhih, de fo
v’ Gofpodu safpali. Mertvim fe ozhi satifne-
jo tudi v’ snamnje, de mertev zhlovek ne gle¬
da posemeljfkih rezhi, in de njegovi dufhi ni
drusiga mar, ko per Bogu biti, in ga vshiva-
k. To je shivim v’ nauk ne ljubiti fveta, in
kar je na njem, de po fmerti vezhni mir vslii-
Vajo.

Navada llarih je bila trupla merlvih omi-
vati. Djan. ap. 9, 37. To pomeni zhiftoft du-
[ke, bres ktere fe ne pride v’ nebefa. Vlak
je nezhill rojen: ta nezliiftoll je vernim per f.
kerltu odpravljena; zhe fe je potlej omade¬
ževal, naj fe omije f’ folsami pokore, de per
fodbi najde miloft.

V’ katolfhki zerkvi je navada mertvih
,r upla s’ sheg nano vodo kropiti. Shegnana vo¬
da ne pomaga, pa pomeni mozh molitve in
Žegen bosbji, kteriga lozheni dufhi vofhimo.
°da je shejnimu zhloveku prijetna, dufhe v’

vizah fo potrebnifhi molitve in milofti boshje.
Kriftjani, ki trupla vernih mertvih po fhegi
zerkve s’ shegnano vodo krope, naj ne posa-
hijo sa dufhe moliti ne takrat ne fizer kedaj.

Shivi oblazhijo mertve trupla s’ oblazhili
njih ftanu ; tudi sraven merlizha devajo snam-
nja njih poprejfhnje' flushbe. Mertev zefar ali
kralj ima krono per febi; duhoven kelh, fol-
dat mezh, drugi drugo. To je v’ nauk, de
morejo vfi, tudi mogozhni umreti, in de bo
vfak pravizhnimu fodniku odgovor dal od
dolshnoft fvojiga ftanu, kako jih je opravljal.

Kader je truplo po fhegi deshele oprav¬
ljeno; fe hifha odperta pulti, de fofedje, pri-
jatli in drugi pridejo sa lozheno dufho molit,
in de, ko vidijo merlizha, fvojo fmert pre-
mifhljujejo. Bodi papesh ali kralj, vojfhak
ali drug; umreti more, in vfe sapultiti. Mer-
lizh shivim pravi: ,,Glejte in premiflite, kam
prejde vfa vifokoft, uzhenoft, mozh in oblaft!
Blagor jim, kteri Bogu flushijo, in po fmer- ^
ti pridejo v’ njegovo kraljeltvo! S.daj jelt tu- p
kaj leshim; jutri ali kmalo bode vi ne posa-
bite fmerti. ££  l (

Luzh gori sraven merlizha, in fe pred sa
njim nefe, kader ga pokopat nefo. Luzh p° 2]
meni vero v’ Jesufa Kriltufa ali dela Ijubesm, i n
tudi neumerjozholt dufhe in vezhno shivljen?e. ];
Luzh je zhloveku podana per fvetim kerftu; p c
mu je podana, kader umira; gori per njego- j )e
vina truplu, in ga fpremi v’ grob. O kriftja 11,  in

to fkerbno premifli. Ti fi bil od zhesnatorne
luzhi Jesufove rasfvetljen, luzh fvele vere ti
je smiraj fvetila, v’ tej upafh umreti, in v’
vezhno luzh iti; ali pa shivifh po fveti veri?
fo tvoje dela dela fveti obe? je tvoje shivljenje
vredno vezhne luzhi? Bogatini fkerbe per po¬
grebih veliko luzh imeti, pa kaj to pomaga?
Ne njim, ne drugim, zhe fo v’ shivljenji lju¬
bili temo, in ne luzhi.

Kader otrok zerkve umerje, fe mu svoni.
Svonovi osnanujejo shivim vernim, de je eden
njih bratov ali fefter safpal, in fe prefelil v’
vezhnoft. To je opomba ne fvoje fmerti po-
sabili, in sa dufho ranziga profiti Boga, de
ji grehe odpufti, in jo v’ fvoje kraljeftvo vsa-
me. Glaf svonov tudi pomeni glaf trobente
ali vfigamogozhnofli boshje, ktera bo pofled-
"j* dan sapovedala : „Vftanite mertvi, in pri¬

dite k’ fodbi.“

Merlizha denejo v’ trugo, in njegovo gla-
yo s’ belim pertam pokrijejo. Truga, v’ klerc
je merlizh poloshen, in revno ohlazhilo, f’
Ikeriin je truplo pokrito, je vfe njegovo pre-
Nioshenje. Prej je bil oblaften in bogat, ni-
l<oii mu ni bilo sadolti, potlej je v’ trugo
sabit; pa to ga ne ubrani pred ftrohljivoftjo,
phervi fe v’ njem sarede, ga do kofti obero,
'P kzhafama fe tudi ti v’ perfl: prevernejo. Be-
^ pert, f’ kterim je njegova glava pokrita,
ponieni belo ohlazhilo nedolshnoRi, ktero je
per fvetim kerllu prejel. O kriftjan! premifli,
1,1  smiraj pomni, de tvoje premoshenje, tvoja

r

— 226 —

mozh, zhafl., bahanje in vfe bo v’ trugo sabi-
to, zhervi in gnjufoba bo tvoj del 5 zli e fi sgu-
hil nedolshnoft, in v’ nepokori umeri, kakofh-
na bo tvoji neumerjozhi dufhi ? Nefrezbna
bo vekomaj.

Mprlizh je v’ trugo sabit v’ fpoinin, de
je od fveta odlozhen, de nobene savese nima
f’ ftvarjenimi rezhmi, de ga nizh vezli ne bo
per rodovini, per prijatlah ali drusih. Mer-
lizh je odlozben od dufhe, od ljudi, od v D ga.
Navada fploh je trugo f’ pertam pobrili; ta je
zhern, in v’ fredi ima bel hrish perbit. Zhčr¬
na in bela farba pomenite hude in dobre de-
la, htere dufho, f’ krishem Jesufovim odrefbe-
no, fprernijo v’ vezhnoft, in nad njo oftanejo.
Po frnerti ni vezh odpufhenja frnertnih gre¬
hov,  ni vezh sgube pravizhnolti; hndo ali do¬
bro oftane vekomaj. To te nzhi, de fe gre-
hov fkerbno varuj; zhe fi grefhil, fe hitro in
refnizhna fpokori, in shivi fvelo, de odidefh
pogubljenju, in v’ nebela pridefh. Premici
befede fvetiga Janesa: Blagor jim , klen J°

v' G oj)toda umerit; sakaj njih dela pojdejo
sa njimi t Sk. ras. 14, i 3 .

Duhoven, kteri je prej in v’ sadnji ko¬
lesni mcrtviga vernika s’ sakramenti ofkerbeb
fpreini njegovo truplo v’ grob, in moli s*
njegovo dufho; verni gredo sa njim, in t' 1 ^ 1
molijo. Shaloflno opravilo je to, pa tudi ve-
felo, zhe fe fpremi do groba trupla Jiogaboje-
zhiga krilljana. Kaj pomaga zhaflit pogreb)

1

1

1

1

1

f,

k

n

s?

fl

in

ve

pe

nii

Je«

lo

fe

dir

veliko lužh , glaf svonor, molitev in petje,
zhe je dufha fnertviga pogubljenja vrednd!

Pred merlizhem nefcjo krish v’ fpornin ,
de je Jesuf njegovo dufho na 1<risbi od po¬
gubljenja odrefhil, de je v’ Jesufa veroval , in
sa krishanirn Jesufain f’ fvetirn shivljenjem bo¬
dil. O kriftjan! ne posabi ufmiljeniga odrefbe-
nja, in shivi po Jesufu , de bolh deleshen Je-
sufove fmerti; zhe hudobno shivifh, ti bo nje¬
gova fvela kri huji obfojenje saflushila.

Duhoven shegnuje in kadi merlizha f’ ka-
dilarn rekozh: „S’ nebefhkim duham naj Bog
rasvefeli tvojo dufho.“ Kadilo pomeni prijet-
niga duha molitve. Kadilo je tudi merlizhu
v’ zhaft. Tako je truplo zhefheno , ker je bi¬
lo prebivalifhe neurnerjozhe dufhe, ker je bi¬
lo nekoliko deleshno /vetih sakramenlov, ker
le bo fpet s’ dufho sdrushilo. Premifli, kako
katolfhha zerkev trupla fvojih otrok zhafti , in
nauzhi fe od nje Tvoje telo zhaftili. Zhafti ga
5  vfo framoshljivoftjo, ne dovoli mu nizh v’
ikkodo Tvoje duThe, imej ga Bogu pokorniga,
ln  tako bo ]>o vTtajenji v’ vezhno zhaft priThlo.

Kader je merlizh v’ jami , vershe duho-
v en na trugo trikrat malo perfti rekozh: „Is

perdi (j g a  naredil, f’ koftmi in kitami Tkle-
ni ‘j obudi ga, o GoTpod! poTlednji dan, po
Tesufu Kriftufu GoTpodu nafhim. Amen. 11  Trup-

.GoTpodu ..v.. .. . r

0  je v’ sem 1 jo polosheno, ker je is sernlje, de
e  fpet v’ semljo fpreverne : pa semlja bo po-
''kerto truplo fpet is Tebe vergla , na glaf v II-

i5


■*— 2 28 -

gamogozhniga Boga; vdalo bo, in P poprejfh-
njo dufho sdrusheno; salo mu duhoven vofhi
zhakito vhajenje. Pogrebzi ga popolnama sa-
kopljejo, in tako minejo opravila katolfhke
zerkve per verniga pokopu. Premifii, in pre-
mifhljuj to, in prod:

M o l i t e v.

O Bog! ki fi mojo dufho po fvoji podo¬
bi kvaril, in mojo v’ Adamu pokasheno na-
toro v’ pervo zhaft pokavil po fvojim (inu Je-
sufu Krikufu , daj mi prav fposnati, in svefto
dopolnovati dolshnoki , ktere jek tvoj otrok
do tebe imam. Itatolfhka zerkev me uzhi tu¬
di fvoje telo zhakiti, ker je prebivalifhe du-
fhe , in ker bo poflednji dan od fmerti vkalo.
Zhak, ktero ona per pogrebu vernih truplam
fkasuje, me uzhi fvoje telo fpofhtovali, in ga
tvoji pokavi pokorniga dershati, de bo s’ du¬
fho v’ tvoje kraljekvo prifhlo. O Gofpod! ;
daj mi po tvoji fveli volji shiveti, de bo nad i

menoj dopolnjeno, kar mi dobra mati, k a- 1

tolfhka zerkev, sdaj vofhi, in mi bo vofhila i

po fmerti. Pomagaj mi fe lozhiti od fveta, f

de ga neumno ne ljubim; daj mi duha m oh' {
tve, de ko prijetno kadilo pred-te pride; daj 1

mi hoditi f’ fvetim shivljenjem sa krishanin 1  ti

Jesufam , de bom v’ njem safpal, zhakitlji' 0  p

vkajenje imel, in v’ vezhni mir prifhel. Ame n '

— 22 9  —

IV. dan liftoviga gnoja.

t Sveli Karl Boromej fhliof.

,Sveti Karl je bil rojen na gradu Aroni v’
Piemontu, v’ letu i538. Njegov ozhe, knes
Gibert, gofpodar tiga gradu, in lilno bogat,
je bil fofeben flushabnik boshji, in neisrezhe-
»o ufmiljen s’ ubogi. Ravno tako poboshna in
ufmiljena je bila njegova mati Margarita. Oba
fta slo fkerbno uzbila fvoje otroke flushiti Bo¬
gu, in fta bila obvefeljana fofebno P fvetoftjo
bogabojezhiga otroka Karla. Vezhi del fta v’
Milanu prebivala, in sato slo fkerbela, de bi
otrok Karl v’ velikim meftu fpazhen ali pohuj-
fhan ne bil. Bog je njuno persadevanje po-
shegnal, in Karlu obilno gnado dal, ktera fe
je nad njim v’ vfim rasodevala. Uzbil fe je
slo fkerbno , pa fhe fkerbnejfhi je v’ pobosh-
oofti raftel. Ta bogat mladenizb je bil vefe-
Ije angel jev in vlili dobrih ljudi, poln fra-
moshljivofti, zbiftofti , ponishnofti in vfiga
dob riga. Njegovi dobri ftarfhi fo bili vfiga ti-
fia neisrezheno vefeli, in fo Boga vedno liva¬
di, kteri jim je tako fvetiga finu dal. ( She
mlad je med dubovfbino ftopil , ker je Bo
fo njem hotel fvoji zerkvi pomagati, ktera j
|>ila tifti zhaf v’ velizih nadlogah. V’ letu i 559
l e  njegov ftriz bil papesh isvoljen , in fe je
imenoval Pius IV. Ta je f. Karla poklizal v’

to o

2ŽO

Rini, de ga je pomagavza imel v’ Rojih tesh-
kih opravilih. V’ tej vifokofli je bil f. Karl po-
nishnifhi in fkerbnejfhi, in je vfe obrazhal v’
povifhanje katolfhke zerkve. V’ unanjim fe
je nekaj zhafa nofil po navadi mogozhnih fve-
ta; pa Bog mu je dal fposnati nizhernernofl:
poRetne vilokolti, oflovil je Roje imenitne
flushabnike , fi obdershal le potrebno drushi-
no, dalje molil, fe pogollo podil, in shivel
v’ pokorjenji. Njegov liri z, papesh Pius, ga
je poftavil veliziga fhkofa v’ Milanu, in to je
bilo v’ veliko Rezko tifte velike' fbkofije.

Po papeshevi fmerti je f. Karl fhel v’
Milan , pa je tolikanj hudiga v’ Roji fhkofii
nafhel, de je le miflili she bilo britko in
ftrafhno. Duhovni fo bili sakopani v’ neveil-
nolli; verno ljudllvo je sbivelo hudobno, ko¬
maj je vedilo, de je fedem sakramentov ; vfe
je bilo polno vrasli, hudih navad, grehov in
pohujfhanja. t S. Karl je bil vfiga liga slo sha-
loflen; vender fe ni preftrafhil, v’ Boga je
upal, Jesufa jokajozh profil, de naj pomaga
fvoji zhedi, in s’ gorezho ftanovilnoftjo delal,
de bi tolikanj hudiga poravnal. Tiki zhaf je
bil ravno fklepjen Tridenfhki sbor ; ukasal ga
je po vfi fhkofii osnanovati. Tudi je fam ve¬
liko sborov imel , in sapovedoval in prepove¬
doval , kakor mu je f. Duh v’ ferze dal. Ne
le s’ befedo , veliko bolj je fhe f’ fvetim sgle-
dam uzhil. Vedno je delal, vedno molil, in v’ ve-
lizim pokorjenji shivel; tudi je bil neisrezheno

z3i

ufmiljen do ubosih, in de bi jim obilniThi
pomagal, je Tvoje labine prodajal.

Vli dobri in poboljTbanja sheljni ljudje To
ga ko angelja boshjiga ljubili, hudobni in ler-
dorratni greThniki To ga Tmertno ToVrashili.
Eden is tih, od Tatana oTlepljen, je breljal
va-nj; dve kugii be ga Sadeli, pa bres Thko-
de, ker ga je Bog obvaroval, s S. ThkoT Karl
je per goTpoTki nadleshno profil, de bi hudo-
delniku odpubila. Ni bil fizer uTliThan , ven-
der prizbuje to od njegoviga preljubesnjiviga
ferza. Pod papesham Gregorjem XIII. je bilo
v’ Rimu Tveto leto osnanjeno. s Sbel je T’ Tvo¬
jimi domazhimi v’ Rim odpubkov sadobit. Na
poti je jedel le seli ih Tadje, in leshal na Tia-
r| ii; ravno tako v’ Piirnu, ozhitno po mcbu je
molil, domazhi To sa njim molili, in po nje¬
govim sgledu bogabojezhe shiveli. Eno leto
potlej je bilo v’ .Milanu Tveto leto osnanjeno:
beti ThkoT je obil niTbi molil, Te pobil, osna-
ooval beTedo bosbjo, in fi slo persadeval vTe
Ipreoberniti in svelizhati. Iludizh, Tovrashnik
y liga dobriga, je Tkerbel Tkasiti in odverniti
y fo persadevanje Tvetiga ThkoTa. Bersh ko je
beto leto minilo, To mebnani Tpet po navadi
goreli , pleTali , pijanzhevali , in dobi dru-
S1 ga neumniga pozhenjali. C S. ThkoT je nad
Npoii jokal, in jim pravil, de bo Bog mebo
ln  deshelo T’ teshko Thibo udaril. Kar je go-
y °ril, Te je reTnizhno sgodilo. t StraTbna kuga
e  je sazhela v’ mebu in v’ desheli. Vfi To Te
P r ebraThili, vTe je trepetalo, molilo in sdiho-

r

- 202  —

valo; okoli 26 tavshent ljudi je po fhkofii u-
merlo. 4 S. Karl je is vfe dufhe rad pomagal
Tvojim preftrafhenim ovzam. Vfak dan Te je
ojftro podil; je na golih defkah leshal, ne-
prenehama molil, in molili sapovedal; je Tvo¬
je ovze uzhil, od kod de to pride, jih opo¬
minjal, de naj Te poboljfhajo, in s’ refnizhno
pokoro odvernejo fhibo boshjo. Vfe Tvoje pre-
moshenje je med revne rasdal, vedno je bil
per kushnih bolnikih, jim f. sakramente de¬
lil , in duhovnam sapovedal ravno tako delali.
Kader je boshja fhiba odjenjala, je Tvoje lju¬
be ovzhize opominjal, de naj nikar vezh ne
rasshalijo Boga, temuzh naj mu ftanovitno flu-
sliijo. Rekel jim je: ,,Vafhe norfke navade

ob pullnim zhafu To drashile Boga, in ga na¬
pravile , de vaf je udaril f’ kugo. Zhe Tvojih
gerdih in rasujsdanib navad ne opuflile, vaf
The kaj hujfhiga zhaka. t Se vam li prav sdi
ko Te v’ fhemo preoblazbile, in f’ tim, tako)
rekozh , sbrifujele podobo, ktero vam je Bog
dal? Ob nedeljah in prašnikih fle bodili v
gledalifhe , he hodili plefat, igrat, kar je ten 1
f velim dnem v’ nezhaft; je li to kerfhanfko
shivljenje? Opuflite pleT, saka j ta je fovrasb-
nik in pogubljaviz fvete zhiftofti in sazhelik ve¬
liko hudiga.“ Tako je uzhil po duhu fvelih
naukov JesuTovih. Pa pofvetni krirtjani To hi¬
tro posabili, in fpet shiveli po Tvojim poshe -
lenji: dobri kriftjani To ga radi bogali, in v
dobrim oftali ftanovilni,

'

233

( S. Karl je bil shalolten, bo fo bile sapo-
vedi zerkve sa pokorjenje grefhnikov vfe opu-
fhene, posabljene in tudi sanizhevane; she-
lel jih je ponoviti, defiravno fo mehki krift-
jani godernjali rekozh: „She sdavnaj je to

opufheno, nafhi ftarfhi fo tako shiveli, dru¬
gi tako shive, sdaj ni perloshniga zhafa ne¬
potrebne ojftrofti.“ Odgovoril jim je: „Dufh-
1 nih bolesen je treba osdraviti; sdaj fo ravno
tille bolesni ko poprej, naj bodo torej tudi
ravno tifte sdravila.“ Prasniga godernjanja hu¬
dobnih ni poflufhal, temuzh sapovedal je f’
e fvojo duhovfhino grefhnike pravizhno pokori-
i- ti, in nepokorne odflavljati od boshje mise.
e To je bilo potrebno, in je fhe: grefhniku

»- ni svelizhanja bres pokore; zhe fe pa ofle-

h pi s’ lashnjivo pokoro, shivi v’ lashnjivim mi-

f ru, in po fmerti ga ne najde. 4 S. Karl je

grefhnikam sapovedal pokorjenje; pa tudi on
t>» je v’ ojftrim pokorjenji shivel, defiravno je bil

g 'figa dobriga poln. Njegova ponishnoft je bi-

v’ la neisrezhena: ojftro je dvema dubovnama

m sapovedal, de naj ga fvarita, kader koli bi

(0  kaj flabiga nad njim vidila. Bil je s’ ubogi-

h- 1111  ponisben, in je vfaziga pred fe puhil ko

e- brata. Njegova krotkoft; je bila tudi fofebna.

■^be je koga fvaril, ga je le ljubesnjivo; ka-
der je bil rasshaljen , je bersh odpuftil is fer-
Za , in nikoli ni bil prejete krivize nevoljen;
So Pernikam je ko drugim dobro ftoril. Nifo
ga ne sanizbevanje, ne bolesen, ne opravki,
110  druge nadloge delale nepokojniga, temuzh

— ^34  —

poterpel je vfe voljno savoljo krishaniga -Je-
sufa. Ni mogozhe povedati, kako je bil va¬
ren s’ drugim fpolatn: s’ shenfko ni nikoli
„ drugazhi govoril, kakor vprizho drusih. Vef
poln ftrahu boshjiga, prepaden od veliziga
terpljenja in od ojftrih podov, ni upal v’
Tvojo mozh; bal Te je perloshrtodi, ker je
bil slo ponishen. Njegova molitev je bila ve-
dna, ker je bil smiraj s’ Bogom sdrushen,
in je vfe delal v’ njegovo zhad: kader mu
je bilo mogozhe, je vfaj fheft ur vfak dan
premifhljeval in molil; vzbali je vfo nozh
bral fvete bukve, ali pifal sa poduzhenje Tvo¬
jih ovz, ali jokaje profil odpufhenja Tvojih Tla-
boli in grehov drusih ljudi. Vfe njegovo ve-
felje je bilo Boga hvaliti, in sa svelizhanje
dufh delati.

Ta fveti fhkof Te je slo fkerbno perprav-
Ijal umreti. Nekaj zhafa je bil v’ famoti, pot¬
lej Te je ponishno fpovedal vfiga shivljenja,
pred pa fedem ur klezhe molil ; f’ fofebno
perpravo je prejel fvete sakramente, in le 4^
let dar v’ Gofpodu umeri v’ letu i584* P re( ^
njegovo fmertjo je vfe medo molilo, in profi-
lo Boga, de naj ga ohrani. Ko Te je njegova
fmert rasglafila, je vfe medo jokalo, tudi nje¬
govi soperniki fo bili shalodi drusih deleshni.
Mogozhm in niški, flabi in dobri fo fvoji'
ga fvetiga padirja obshalovali, in f’ fofebn 0
?hadjo pokopali.

— 235  —

Nauk.

Zhajtili duhovne Jvoje dobrotnike.

t Sveti fhkof Karl ne bo nikoli posabljen
v’ katolfhki zerkvi, ker ga je Bog dal pofled-
nje zhafe v’ veliko pomozh soper krivoverze
in v’ vefelje pravovernih. Blagor zerkvi, ako
bi bilo veliko paftirjev po njegovim sgledu,
in blagor vernim, ko bi jih flulhali! O krift-
jan! zhafti in flufhaj fvoje pallirje 5 zhe ravno
nifo tako popolni ko f. K.rl, ne isgovarjaj fe,
temuzh delaj , kar te uzhe po naukih katol-
fhke zerkve. Kriftuf je rekel: „Kdor vaj' po- t

Jinf ha , mene pojlu f ha ; in kdor vaj sanizhu-
je, mene sanizhuje.“  Luk. 10, 16.

Jesuf daje is fofebne milofti fvojim ver¬
nim duhovne, de opravljajo njegovo flushbo,
uzhe, fvare, opominjajo, sakramente dele, in
fkerbe vfe svelizhati. Ako bi verni fvoje du¬
hovne zhaftili in bogali, bi bili vli frezhni.

bi bili Bogu in oblaltnikam pokorni; ftar-
fhi bi fvoje otroke kerfhanfko redili, otrozi
bili vefelje in pomozh fvojih ftarlhev; ne
b'lo bi ne pohujfhanja, ne krivize, ne dru-
s 'ga hudiga ; vfi bi bili svelizhani. To pri¬
kuje, de fo duhovni dobrotniki vfiga zhlo-
Ve ibtva, de jih morefh ljubiti, zhaltiti in bo-
gali. Kdor duhovfki lian sanizhuje; je bres
' ere  in bres uma, je pijan v’ duhu,  je hu-
! °bnesh. Zhe vidifh nad duhovnimi kako fla-
jim sato ne odteguj dolshniga Ipofhto-

236

vanja in pokorfhine; zhlovefhki otrozi fo, ven-
der Jesufovi nameftniki, Premifli befede Jesu-
fove : „JV« /tola Mosefovim Jede pifmouki in

fariseji. Vfe tedaj, kar vam bodo  (po p o (la¬
vah) rekli , f polnite in /'to rile; ali po njih de¬
lih ne delajle.“  Mat. 23, 2 . 3.

De duhovne zhaftifh, premifli veliko ob¬
laft, ktero jim je Jesuf dal. Marija deviza je
in bo frezhna imenovana, ker je Jesufa rodi¬
la; mafhnik ponavlja s’ befedami Jesufovimi
to veliko fkrivnoft na altarji. Tomash je djal
fvoj perft v’ ftran Jesufovo ; mafhnik noli po
rokah Jesufovo prefveto telo. Angelji molijo
ponishno Jesufa; on hozhe duhovnam , fvojim
flushabnikam , pokoren biti. Elija je fprofil
ogenj is neba; mafhnik poklizhe Jesufa is ne-
bef na altar. O prezhudna oblaft, od Jesufa
duhovnam dana! Premifli tudi veliko oblaft
grehe odpufhati, ktero fo mafhniki prejeli.
c Sam Bog samore grehe odpuftiti; Jesuf je du¬
hovne fvoje oblafti deleshne lldril. Jan. 20 ,
23. Mogozhni, kralji, zefarji fe morejo pred
mafhnikam ponishati, fizer ni odpufhenja gre -
hov. Sakaj je Jesuf to veliko oblaft fvojim na-
rneftnikam dal? Ta velika oblaft jim je dana
v’ prid vfiga zhlovefhtva. Duhovni prerode
otroke hudizheve v’ otroke boshje; oni fo an¬
gelji varili Jesufovih ovz, vodijo jih v’ neke-
fhko kraljeftvo, od rojftva do fmerti fo j llT1
dobri ozhetje; kaj! tudi zelo po fmerti pom»'
gajo dufham, ktere fe pokore v’ vizah.
daj zhafti duhovne fvoje dobrotnike. ,,/j v I e

/«

m

i e

lii

in

fv

Ai

tv

br

P 1

sn

fh

P c

je

tv,

f.

pa

in

be

— 2  57  —

fvoje dnfhe ljubi Boga , in fpofhtnj njegove
mafhnihe .“ t Sirah. 7  , 33.

Al o l i t e v.

O Jesuf Kriftuf, veliki paftir vfih paftir-
jev in veliki mafhnik vfih mafhnikov! sahva-
lim te, ko <i fvoji zerkvi fvoje nameflnike dal,
in jih dajefh. Namefti tebe uzhe , fvare , po-
fvezhujejo in vodijo ljudi v’ nebefhko kralje-
llvo. 0 Gofpod! nehvaleshen fim bil tebi in
tvojim nameftnikam, ker nitim pomiflil do¬
brot, ki fim jih po tebi in tvojih nameftnikih
prejel. Rasfvetli moje dufhne ozhi, de fpo-
snam tvojo veliko miloft; daj mi pokorno du-
fho, de delam vfe, kar mi po duhovnih sa-
povedujefh. Tudi te profim , napolni vfe fvo¬
je nameftnike f’ fvetim Duham , de bi bili po
tvoji fveti volji, kakor je bil tvoj flushabnik,
f fhkof Karl. Dajaj fvojo mogozhno gnado
pallirjem in ovzam, de ti bomo vli pokorni,
]n  f’ teboj, velizim paflirjem, sdrusheni v’ ne-
befhkim liraljeftvu vekomaj. Amen.

V. dan liftoviga gnoja.

j. Emerik.

C

i^veti Emerik je bil poboshen fin f. { Shtefa-
Ogerfkiga kralja, in bogabojezhe matere

258

Gisele, feftre fvetiga z e farja Henrika. Ufmi-
Ijeni Bog mu je dal fofebno gnadb. Njego¬
vi dobri ftarfhi fo ga fkerbno uzhili ljubiti
in bati fe Boga, in f’ fvetirn sgledam fo mu
pomagali bogabojezbe shiveti. Defiravno fhe
otrok, ni nizh otrozhjiga nad feboj imel, le
boshje ga je vefelilo ; tudi porrozhi je vdajal
molit in hvalit Boga; njegovi flushabniki fo
fpali , on je zhul, molil, pfalme pel, profil
Boga gnade, pred njim fe ponisheval, fvoje
flabofti obshaloval. Dobri ftarfhi, vidi ti fvo-
jiga otroka tako fkerbno flushiti Bogu, fo ki¬
li fiino vefeli, in fo Boga hvalili j od kteriga
pridejo vfi dobri darovi. Dobre dela f. Eme-
rika nifo bile is nagle gorezhofti ali le k’ vi-
desu, ampak fo bife refniznne in ftanovitne,
ker je bila gnada f. Duha vlita v’ njegovo fer-
ze. in ga je vodila po poti pravizhnofti. Bog
nikedar ne sapufti zliloveka, zbe on ni od
zliloveka sapufheri; kdor je prejeli gnadi sveft,
prejema obilriifhi gnade, in flusbi zhedalje !o-
shej Bogu. Kader je f. Emerik bil v’ letih,
v’ kterih fe hudo poshelenje nevarnifhi raso-
deva; je bolj gorezhe molil, fkerbnejfhi shi-
vel, ponishnifbi bil, in fe ojftreje pokoril.
Njegov ozbe ga je bil grosno vefel, in je od
vefelja pofkakoval; vender ni bil bres fkerbi,
s mira j ga je uzbil, in mu vedno perporo-
zhal, de naj obrani nedolsbnoft. Tudi rnu j e
Jpifal neklere potrebne nauke, in mu jih dal,
ile bi po njih fvoje sbivljenje ravnal. Velik 0
naukov mu je dal, med kterimi fo nar p°'

1

t

1

r

n

2 ;

n

fl

1 «

j®

le

de

be

to

Bn

fe

dei

ko,

bol

je

fnie

pon

dev

bo«

doli;

br«)

— 20g  —

trebnifhi ti Je: ,,Ohrani [velo  kalolfhko ve¬

ro, in shivi vfelej po njej; ipofhtuj duhovne,
bodi sgled dobriga fvojim podloshnim, ftrahuj
ismifhljevavze Jashnjivih naukov, ljubi fvoje
podloshne, bodi poterpeshljiv in ufmiljen, mo¬
li in hvali Boga.‘ £

{ S. Emerik je bogal fvojiga dobriga ozhe-
ta, in vedno fkerbel , kako bi bolj dopadel
Bogu; doma in ozhitno ga je molil, tudi je
ponozhi bodil blishuih zerkev obifkovat. Eno
»ozh je fhel s’ bogabojezbim flushabnikam v’
zerkev, de bi

Dolgo
g a

»jega svedil
Bushi ti
ko je moli
ja flifha] glaf:
lerza je sahvalil
de naj mu da
bel

le je
der,
konu
kotel

Boga

ponishno profil, in od
kako bi mu mogel prijetnifhi
je klezhe molil i.n sdihoval;
je nebefhka luzh obfvelila, in
„Devifhtvo mi dopade.“ Is
Boga, in ga ponishno profil,
gnado devifhtvo ohraniti. Sker-
je potlej f’ ponishnoftjo in f’ pokorjenjem
1° lepo zhednoft neomadeshano ohraniti. ( S.
kmorik ni ozhetu rasodel fvojiga fklepa, sato
dal od njega pregovorili v’ shenitev; ven-
o zhudna mozh gnade boshje! je v’ sa-
devifhlvo ohranil. Ravno mu je ozhe
dati gofpodarftvo vfiga kraljeftva; pa Bog
) e  drugazhi obernil, in ga k’ febi I’ fveto
l»iertjo poklizal. Sbolel je, in nh fe mu dalo
pomagati, defiravno fo fi sdravniki slo persa-
'evali, in vfi profili Boga, de naj ga ohrani.

je fvojiga sveftiga Jflushabnika is te revne
'ohne v’ nebefa vsel, in namelti pofvetniga
"'eljellva, mu dal kraljevati v’ nebefhkim kra-

- 2 4 o -

ljeftvu. Le 28  let Aar je v’ Gofpodu safpal v’
letu io 34. Veliki zhudeshi fo fe po njem go¬
dili.

N a 11 k.

Boshjo voljo fpolnovali.

t Sveti Emerik je gorezhe fpolnoval vfe sa-
povedi, in delal, kar koli je vedil, de je Bo¬
gu dopadljivo; sa tega voljo je v’ sakonu de-
vifhtvo ohranil, kar je lizer nenavadno in ne-
sapovedano. Smiraj je gorel od velizih shelj
v’ dobrim zhedalje bolj rabi, in Bogu zheda-
Ije prijetnifhi flushiti.

Krili jan! tudi ti fkerbi Bogu dopalli. Pre-
mifli, sakaj ti od njega Jlvarjen, kaj bozbe
od tebe, in kakofhno plazhilo je tvoji svetlo-
bi obljubljeno. Jesuf je djal: „JeJt Jim IS
nebef prijliel , ne de bi fvojo voljo JtoriU
lemuzh de Jtorim voljo Ozheta, kleri me
poJlal.“  Jan. 6,  38. Kaj ti porezhefh, o zhlo-
vek! de ti mar na fvefu, de bi fvojo voljo delal?
Ne, ampak de bi delal voljo fvojiga ftvarnika*
Ne bogatin, ne mogozhni, ne kralj ne fme fl°“
riti, kar bi on hotel, ampak kar Bog bozbe. K#j
je volja bosbja? Nafhe pofvezbenje in svek'
zbanje ; to je pa le is dopolnjenja poftave-
Zhe otludnofti dopernafhafh, norofti pozhc-
njafh, krivize delafh, zhaf sapravljafh ; ne de¬
la f h bosbje volje, temuzh delafh soper volj 0

boshjo, in ne bofh svelizhan. David pravi:
,,hteri hudobijo delajo , ne hodijo po Gojpo-
dovih potih.“  Pf. 118, 5 .  Bodi vef vnet sa
zhaft boshjo in sa fvoje svelizhanje, premaguj
Tvoje flabe shelje, in v’ viim bodi tvoja volja
po boshji volji; tako bofh svelizhan. Proti in
sheli is ferza , kakor je.Jesuf uzhil in sapove-
dal: ,,Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ nebelih,

tako na semlji. Proli is v/e dufhe, ne de bi
Bog Boril, kar hozhe, njegova volja je v/iga-
mogozhna bres tvoje; temuzh de bi ti gnado
dal vfelej delati, kar on hozhe. Tako ne hofh
shivel po zhlovekovih fpazhenih sheljah, am¬
pak po volji boshji. I. Pelr. 4 » 2.

Bodi v’ tej potrebni pokorfhini ulerjen;
pa zhuj tudi, de ne bolh sapeljan. Premifli,
kaj je volja boslija, in shivi popolnama po
11  je j ; Tvojo voljo delati je tebi prijetno, pa
Bogu ni/i prijeten, sunaj zhe /i njemu v’ v/im
pokoren. Premifli priliko: Gofpodar ima dva

klapza enako pridna in delavna: eden dela

fkerbno, kader, kar in kakor gofpodar sa-
poveduje; drugi dela pridno, pa le kader,
kar in kakor on hozhe. Kteri tih dveh do-
polnuje gofpodarjevo voljo? Lahko vefh, de
pervi. Delaj tedaj po njem, in le tako do-
P a defh Bogu. Gofpodar naj moli ko pufhav-
n, k, zhe pa ni priden v’ fvojih dolshno/lih,
? d)e otroke ali drushino pufha hres flrahu;
^ a j rpu molitev samore pomagati? Nekteri je
u  fm i 1 j e n , pa dolgov ne plazha; kaj mu po-
Illa ga ufmiljenje bres pravize ? Shivi po v/ih
IV. , 6

- 242  -

sapovedih, dopolnuj vfe dolshnofti, in to is
ljubesni do Boga; tako dopolnujefh njegovo
fveto voljo.

Proti utrniljeniga Boga dvojne gnade, nje¬
govo fveto voljo bres smote fposnati, in jo sve¬
tlo delati. Ni vfe vfakimu sapovedano: Bo¬

ga in blishniga ljubiti, v’ zhittolli po llanu,
v’ ponishnofti in drusih kerfhanfkih zhednollih
shiveti, je vtih dolshnotl; pa flehern tlan ima
fofebne sapovedi, kakor je Bog ljudi raslozhil,
in bres dopolnjenja tih ni nobene fvetofti.
Vfe to fkerbno premifli, pa tudi okolifhine,
ktere fe vedno premenjujejo, de fe pravizh-
no fodifh. Hudo poshelenje, to je, napuh,
lakomnotl, nevofhljivoft, nezhitloft, ali kaj dru-
siga hudiga, fe v’ vfako rezh vtikuje , in tvo¬
ja dufha je lahko sapeljana; sato proti Bo¬
ga, poprafhuj modriga fpovednika , in bogaj
ga, de ne sabredefh v’ smote, in Boga ne
shalifh.

Molitev.

■

Dobrotljivi Jesuf! daj mi fvojo gnado,
de tvojo fveto voljo fposnam in fpolnujerH'
Ponishno te profim , daj mi fposnati vfe p re '
preshene svijazbe fvojiga temniga ferza, in j'' 1
vfe poravnati po tvoji fveti volji. Moja vo-
1 ja je flaba, fpazbena in hudobna; tvoja volja ;
je zhitla, fveta in ljubesnjiva , ker nozhe dru-
siga, kakor le moje svelizhanje. Odpovem ^
fvoji flabi volji, in le po tvoji hozhem sbi'

, veti. V’ dobrim in hudim, v’ dobrotah in brit-

i kotlih, v’ shivljenji in fmerti naj fe sgodi tvo¬
ja fveta volja. t S. Emerik, ki drusiga niti ho¬
tel in ifkal, kakor dopafti Bogu! fproli tudi
meni enako gnado, de mu tudi jeti dopadem,
in fe švelizham. Amen.

j

i

a

, VI. dan liftoviga gnoja.

i.

j t S. Leonard apat.

. 0 )

nn

re-

jih

vo-

ilj»

ru¬

te

sbi-

t 8veti Leonard je bil imeniten flushabnik KIo-
•loveja, perviga kerfhanfkiga kralja na Franzo-
tkim. t S. Remigi fhkof je, kakor kralja, ta¬
ko tudi Leonarda njegoviga flushabnika h’ ka-
tolfhki veri fpreobernil in kerftil; kralj fam je
kil njegov boter. Njegova poboshnoft in fo-
tekna rasumnoft fte kralju slo dopadle ; v’ ve-
z ki flushbo in zhaft ga je hotel povifhati. Pa
k Leonard, v’ kerfhanfki veri dobro podu¬
čen, in od gnade boshje rasfvetljen, ni ma-
la l sa dobrote fveta; bogaftvo, vifokoll, ob-
^5  zhaft, vfe to mu je bilo ko blato, ker je
Ve dil, de je v’ pofvetnih opravilih teshko Bo-
flushiti. Torej fe je dobrotijivimu kralju
e po sabvalil sa ponujeno flushbo, je fvetu
' e t odmeri, in le boshjiga kraljeftva ifkal. Ko
l e  L Remigi vidil njegovo fveto shivljenje,
lllu  je mafhnikovo pofvezbevanje dodelil, in

16 *

— 244 —

ga poflal fvetiga evangelja osnanovat. Gore-
zhe je uzhil , veliko nevernikov k’ prayi ve¬
ri?, veliko grefhnikov k’ pokori napeljal, ker
je Bog s’ njim delal. Po vfim kraljeftvu fe je
to rasglafilo, in zelo kralj je svedil njegovo
gorezhoft v’ osnanovanji in fvetoft njegoviga
shivljenja. Kralj ga je na fvoj dvor poklizal,
in ga je miflil fhkofa isvolili , kakor hitro fe
bo kaka fhkofija isprasnila. Pa k Leonard je
dobro vedil, de je v’ niskodi in famoli loshej
Bogu flushiti, fe je vfim kraljevim ponudbam
umaknil, in je fliel v’ klofhter, ki fe mu je
reklo Mili , bliso meda Orleana. Tukaj je bil
vfim fvojim bratam sgled fvetiga shivljenja,
in vfi fo ga vifoko zhadili. Ko je prednik blo-
fhtra umeri, je fhel v’ drug fhe bolj famoten
klofhter ob medu, ki mu je Beri ime, kjer
je s’ shivo befedo bo^hjo vfe malikovavze Kri-
ftufu perdohil. Od tod je prifhel v’ kraje L 1 '
mofhkiga meda. Nekoliko zhafa je v’ nekim
gojsdu pred ljudmi fkrit odal, in fe od farnih
sel in korenin shivil; le Bog je bil prizha nj e '
goviga fpokorniga shivljenja. Potlej je sazhel
befedo boshjo osnanovali, in Bog mu jo f
dal s’ velizimi zhudeshi poterdovali; torej ] e
kino ljudi k’ Bogu fpreobernii, in veliko jih
je ne le na dufhi, ampak tudi na truplu osd'' a '
vik Pergodilo fe je, de je bila kraljiza, s ? lC '
na kralja Tcodeberta is Akvitanije, na p 01 ’ 0 '
du v’ fmertni nevarnodi. Kralj , kteri je p 1 ]
kmetih svedil, kolike zhudeshe je f. Leon « 11
she ftoril, je po-nj poflal. t S. Leonard p ' 1

i e

'O

! a

1 ,

fe

i e

e i

m

) e

jil

a >

lo-

en

ier

ri¬

bi-

im

lih

š

l e

) e

jih

lr»-

ihc-

»ro-

pri¬

de, moli nad kraljizo, in bersh je bila oteta.
Kralj, neisrezheno vefel, mu rezhe , de naj
profi, l(ar koli hozhe, prejel bo. Pa fveti
rnosh ni profil nizh drusiga, kakor malo gojs-
da, de bi v’ njem prebival. Kralj je rad v’
to dovolil. t S. Leonard je v’ gojsdu napravil
zerkvizo, je evangeljfke refnize in fvoje fla-
bofti premifhljeval, dolgo molil, fe ojftro po¬
ki 1, in fe fhe drugazhi pokoril. Njegova fve-
toft je po vli desheli fiovela. Is vfih krajev
fo ljudje k’ njemu bodili, ga fveia profili, sve-
ko poflufhali, in delali po njegovih naukih.
Veliko jih je shelelo per njem oftati, in s’ njim
v’ famoli shiveli. Tedaj je ondi klofhter po-
kavil, in je v’ lepi edinolli in fvetofti shivel s’
vfimi Tvojimi uzhenzi. Tudi do reveshev, ki
nifo k’ njemu mogli , je bil slo ufmiljeniga fer-
za - t Sam je hodil do bolnikov, iim ftregel,
>n jih k’ saupanju v’ Boga in k’ poterpeshljivo-
Ai opominjal. { S’ kraljevim perpufhenjam je
ze lo jetnike v’ jezhah obifkoval, jih uzhil, jih
h’ pokori opominjal, in pokoljfhanim od kra¬
lja refhenje fprofil. Hvaleshni fo po tem pri-
flili, fvoje ketine pred-nj pokladali, in ga mi¬
lo profili, de naj fhe per Bogu sa-nje moli,
f le ne pridejo kedaj v’ peklenfko jezho. C S.
Leonard je molil sa-nje, in je veliko grefh-
^diarn sadobil obilno frezho, ktere fo sheleli.
^°ln lepih zhednoft in dobrih del je 6. dan li-
k°viga gnoja v’ letu 55g  tudi fam bil vset v’
z haft isvoljenih boshjih, ki jo sdaj vshira, in
vshival vekomaj.

N

a

u

k.

% Svojo dufho Bogu podvrezhi.

t S. Leonard fe vefeli v’ nebefih, in je zhe-
Then v’ katolThki zerkvi, ker je Tvojo dufho
Bogu pokorno imel. Vli fvetniki To Bogu po¬
korno shiveli, in bres pokorlhine ni svelizha-
nja; vfe nizh ne pomaga, zbe pokorfhine ni.
Modri pravi: „Moj Jin! ne posabi moje po-

Jiave, in tvoje jerze naj ohrani moje sapove-
di; sakaj  w’ tim bofh mir naj'hel. ii  Prip. 3,
1 . 2 .

Zhe Tvoje duThe Bogu ne podversheTh, ti
ne bo miru, ne zhaTniga, ne vezhniga. Zhe
nifi Bogu pokoren; shiviTh nepokojno, u-
merjeTh neTrezhno , in boTh vershen med hud'
zhe. Zhe ti je pa tvoja Tlepota napravila l«sh
njiv mir, kaj pomaga to? V’ lashnjivim m*
ru shivifh, in po Tmerti ti ga ne bo. Nefre
zben je greThnik, kteriga veft pezbe; nefrezh
niTbi je, zhe ga ne pezhe, ker ne ve in ne
Tkerbi odpraviti, kar shali Boga. MiTli in pr e '
miThljuj, kolikor hozheTh, ni druge poti p ra '
viga miru in Trezhe, kakor Bogu Tlushiti T'p°'
polno pokorThino. PremiTli T. Avgufbtina p re ^
Tpreobernjenjem in potlej. Nekaj let je f^ u '
vshil in pokoren bil Tvojimu poshelenju, pa nlU
ni bilo miru. ( Silni viharji To tergali njego' 0
Terze; njegova duTha je bila ko ladija v’ fr e( * 1
Terditiga morja od mogozhnih vetrov g nana ’
v’ Tkerbi, v’ ilrahu. Ko Te je Bogu podverge*>

— 247 —

in mu je s’ vfo fvojo dufho sazhel flushiti,
takrat fe je njegovo ferze vefelilo, in je od ve-
felja pofkakovalo ; tudi v’ nadlogah in v’ obil¬
nih folsah je fladek mir vshival. Mir vefti je
plazhilo boshje flushbe in saftava vezhniga mi¬
ru; pezhenje vedi je plazhilo nepokorfhine in
perzhetik vezli ne nefrezhe. „Kdo Je Jtavi Bo¬
gu, in ima mir  P" Job. g, I\.

t Slushi svefto ljubesnjivimu Bogu , in ti bo
dobro. Bog hozhe tvoje ferze imeti pokorno
savoljo tvoje frezhe; napolnuje te s’ dobrota¬
mi, de te ljubesnjivo lili ga svefto ubogati, in
sa plazhilo sapovedane pokorfhine fe ti bo dal
vshivali vekomaj. Premifli, kako ljubesnjivo
govori Bog: ,, Moj otrok! daj mi Jvoje jer-

in glej na moje sapovedi. u  Prip. 23, 26 .
Ako bi bilo kamnato tvoje ferze, bi fe mo¬
glo Bogu fvojimu Gofpodu in dobrotniku vda-
k: njegov fi, vfe prejemafh od njega, vfe
opafh od njegove milofti; sakaj bi mu bil ne-
hvaleshen. in nepokoren? Ne delaj ko hudo¬
bo! Kajn, kteri ni febe, ampak fvoje dari
Bogu dal. Bog je njegove dari savoljo nje-
goviga nepokorniga ferza sanizheval , saver-
shen je bil. Ne delaj po njem, ker je sapi-
1*00: ,..Gorje jim , kteri jo Je na pot Kajna

podali Jud. 11 . Kdor le unanje befede,
dari ali kaj drusiga daje Bogu, febe pa nozhe
'l*!!, pofnema Kajna, in bo pogubljen. Zhe
B bil do sdaj Bogu nepokoren, zhe fi fvo-
Pg.a ftvarnika, odrefhenika, pofvezhevavza sani-
*Beval s’ grefhno nepokorfhino; fpokori fe,

vdaj fe fvojimu gofpodu in dobrotniku , shivi
v’ njegovi pokorfhini, in bofh prifhel v’ lepe
nebefa.

M o l i t e v.

O moj dobrotljivi Bog in Gofpod! fra-
mujem fe fvoje gerde nehvaleshnolti in grefh-
ne nepokorfhine ; fovrashim jo , in jo hozhem
opultiti. ( Sposnal tim dobro, in vender fim
hudo delal. O Gofpod ! le tvoja gnada mi sa-
more pomagati, de ti fkashem pravo pokor-
fhino, in Tvojo dufho podvershem; daj mi jo
obilno savoljo ljubesnjiviga Jesufa, de ti hozhem
in samorem flushiti. S’ njeno pomozhjo ho¬
zhem , kader koli bom fkufhan , is ljubesni do
tebe Itanoviten oftati, in od tebe nikedar od-
ftopiti. O f. Leonard , ki fi bogaftvo, zbali: in
vfe pofvetno sanizheval, de bi v’ famoti fveflo
Bogu flushil! Iprofi mi pokorno dufho, vfo
vdano Bogu , de vfe delam po njegovi fveli vo¬
lji, in nizh po fvoji. Amen.

VII. dan Mo vi ga- gnoja*

L Sf. Vrtal in slgrikola, marlernika.

t Sveti Vital je bil hlapez fvetiga Agrikola. Oba
[ta bila shive vere in fvetiga sbivljenja. Ob nj u '

— 249 —

nim zhafu fo neverniki hudo preganjali zer-
kev boshjo, vender ka oba neprekrafheno flu-
shila Bogu. ( S. Agrikola je bil bogat, pa bo-
gaftva ni ljubil; tolikanj je bil ponishen, do¬
ber, perljuden in ufmiljen, de fo ga tudi ne¬
verniki slo zhiflali in ljubili. ( S. Vital je bil
fvojimu dobrimu gofpodarju enak v’ veri in
v’ dobrim shivljenji. Oba lla bila sveffca Bo¬
gu, eden drusimu in vlim dobra, in sheljna
kri preliti sa fveto vero. Prebivala ha v’ ve¬
likim medu Bolonji na Lafhkim, in torej ni-
lla mogla fkrita okati. Neverni mellni oblah-
nik je ukasal oba popahi, in v’ jezho vrezhi.
Ene dni jih je jezhil, de bi fe raji njegovi vo¬
lji vdala; potlej je ukasal f. Vitala pred-fe
perpeljati. Tiga je prijasno in ojhro nagova¬
rjal , de naj moli malike; ker fe pa ni vdal ,
ga je ukasal neufmiljeno martrati. Vef je bil
rasmefarjen, pa njegova dufha fe ni dala pre¬
lagati. Vidil je, dokler je bil v’ tih bolezhi-
n ah, boshjiga angelja hati nad njim f’ krono
premaganja, kar ga je f’ fofebno ferzhnokjo
napolnilo. Bliso fmerli je tako molil : „0 Go-
r pod Jesuf Krikuf, moj Odrefhenik in moj
Jl°g! sapovej mi, ki fim tvoj hlapez, k’ tebi
P r, h; krono shelim prejeti, ktero mi je tvoj
angelj pokasal.“ Kmalo po tej molitvi je u-
rner l, in fhel v’ nebefa.

Neverni oblaknik je menil, de bo Agri-
°la po fmerli fvojiga hlapza vef prekrafhen,
]n  njegovi volji pokoren; pa ni bilo ref. Uka-
?a  E a  je pred-fe perpeljati, in ga fkufhal s’

a5o

f

sapeljivo perljudnoftjo napraviti, de bi bogo¬
ve molil; tudi mu je vTe pravil, kaj de je
njegov hlapez Vital savoljo Tvoje terdovralnofti
terpel. { S. Agrikola ni drusiga shelel ko umre¬
ti, in sa Tvojim sveftim hlapzam v’ nebeTa iti.
Nevernimu oblaftniku je Terzhno odgovarjal,
v’ velizih bolezhinah ftanoviten oftal, in sa Je-
suTa veTelo umeri. Njuna Tveta Tmert je bila
okoli leta 3o4- Njune Tvete trupla To bile po¬
kopane v’ pokopaliThe Judov sunaj mefta, in

kler jih ni T. Ambrosi naThel, in v’ lepo zer-
kev v’ melio Florenzo preneTel.

Nauk.

Bog daje Jv o j im flushabnikam frezhno fmert.

t ST. Vital in Agrikola, svefta Tlushabnil<a
boshja, fta Tmerlne bolezliine premagala, i n
Trezhno umerla, ker fta tudi poprej Tkerbela
Bogu svefto Tlushili. UTmiljeni Bog jima je
dal gnado, njegovi gnadi fta bila svefta; tore)
fta Trezhno umerla, ker Bog ne sapufti Tvojih
Tlushabnikov. David pravi : ,.Jim bil mladi

in jim Jtar; in ni jim fhe vidil pravizhrug a
sapujjheniga PT. 36, 26 .

4 Slushi Bogu, in ne boTh nikedar sap u '
fhen. Bog naT ljubi le salo, ker je neisre-
zheno dober in uTmiljen. Nozhe pogubijenja
hudobniga, temuzh de Te Tpokori in svelizhaj
ljudem pregleduje grehe, in zhaka s’ veliki 111

ž5i

sanafhanjem njih pokore; preshivi nevernike,
krivoverze, hudobne verne: kako bi pravizh-
niga flushabnika sapuflil? Kdor je Bogu smi-
raj svefto flushii, in kdor fe je refnizhno fpre-
obernil; naj terdno upa v’ nefkonzhno miloft
vfigamogozbniga Boga , de bo frezhno umeri,
ako ne odllopi od pravize. David pravi: ,,V >
boshjo milojt upam, in moje ferze bo savoljo
bosh/e pomozhi od vejelja pofkakovalo“  Pf.
12, 6. Bog, ki bi grefhnika lahko po pravi¬
ci pogubil, ga zhaka, in mu pomaga k’ poko¬
ri; ga boli, menifh, sapuflil, kader je s’ ref-
nizhnimi folsami fvoje grebe sbrifal P Ufmilje-
ni Bog ima fofebno dopadenje do svelliga flu-
ehabnika; kako bo perpuftil, de bi ga hudizh
sadnjo uro premagal? Is fofebne milofli vodi
fvoje otroke po poti pravizhnolli ali pokore;
kako ga bo sapuflil v’ sadnji uri, kader je
njegove pomozhi nar bolj potreben? Poflu-
fhaj f. Pavla: „Dobro vojfkovanje fim vojfko-
val, tek dokonzhal, vero ohranil; perhranje-
na  mi je krona pravize, klero mi bo dal Go-
fpod , pravizhni fodnik; pa ne le meni, am¬
pak v Jim,  kteri njegov prihod ljubijo II.
Tim. 4, 7. 8. David je poprej rekel: ,, Bog

mojo dujho od poklenfke oblajti refhil

Pf. 43, 16 .

Porezhefh: „Vfe to mi daje malo upanja,
ker fini grefhnik. 44  Odgovorim: Zhe fi grefh-.
n 'k, opufti fvoje grehe, fovrashi jih, oftani
^anoviten v’ dobrim, in ti bo dobro. David
) e  grefhil, pa fe je fpokoril, in frezhno umeri;

25j

f. Pavel je zerkev boshjo preganjal, pa fe je
poboljfhal, in krono pravize od boshje milo-
lli dofegel. Tako flori ti, in Bog te ne bo sa-
puftil. Zhe shivifh ko neverniki, kako bofli
umeri ko fvetniki?

M o l i i e v.

O dobrotljivi Jesuf! ti fi sgoli ljubesen in
miloft do mene nevredniga hlapza, jeft pa sgo¬
li nehvaleshnoft in nesveftoba do tebe; ti fi
shivel in umeri sa-me hudobniga grefhnika,
jeft te shalim in sanizbujem 5 ti li me uzhil, j
koliko fim dobriga prejel od tvojiga Ozheta,
od tebe in od f. Duha, jeft fim fe podvergel
hudizhu, tvojimu in fvojimu fovrashniku. 0
Gofpod! nevreden fim tvoje milofti , vreden
fim vezhniga pogubljenja: pa ti nam ne vra-
zhujefh po nafhih hudobijah, in rad odpu-
fhafh grehe savoljo pokore; daj mi duha po¬
kore, de vfe dni obshalujem fvojo nesveftobo
in nehvaleshnoft, de v’ pokorfhini do tebe
shivim in umerjeni. O fveta in ferzhna voj-
fhaka Jesufova, Vital in Agrikola! hodita mo¬
ja pomozhnika per Bogu, in fprofita mi gn a "
do, de tudi jeft po vajim sgledu oftanem f ta '
noviten , de vfe raji terpim , kakor de bi B°' !
ga sapuftil , in pridem v’ vajno drushbo g a
hvalit vekomaj. Amen.

VIII. dan Hftoviga gnoja.

t Sveti Trifon in Refpizi, mariernika.

j5veti Trifon in Refpizi fta umerla sa fveto
vero pod nevernim zefarjem Dežjem. Rojena
fta bila v’ desheli Bitinii ; morebiti fta fi bila
v’ rodu. Bog jima je fofebni dar vere dal;
od niladofli fta fveto v’ njej shivela, in fe fkerb-
no perpravljala sa vero . umreti. Deshelni ob-
lallnik Abvilin je fvoje flushabnike v’ njuno
liifho poflal, kteri fo nafhli oba fveta flushab-
nika boshja, jih v’ teshke shelesne verige vkle¬
nili , in v’ mefto Nizejo gnali. t Sf. Trifon in
Refpizi fta bila vfiga tiga vefela, fta Boga sa-
hvalila, de jima da perloshnoft savoljo nje-
goviga prefvetiga imena terpeti; le ene gna-
de fta bila sheljna , in fta profila, de bi nam-
rezh do konza ftanovitna oftala. Kader fta bi¬
la pred oblaftnika perpeljana, fta ferzhno pri-
zhala praviga Boga, in malike sanizhevala.
Nekdo is nevernikov je rekel : „yii kriftjani

naj shivi sgore v’ ognji, kteri bogove in ze-
farje sanizhujejo.“ Oblaftnik jima je mezheje
govoril, in jih nagovarjal, de naj bogove mo¬
lita, rekozh: ,,Vi dva fe mi vidita modra; te¬
daj ne hitita pred zhafam neumno umreti,
temuzh raji molita nafhe mogozhne bogove.“
t S. Trifon je oblaftniku odgovoril: „Modroft

je ref per nama, ki Jesufa, vezimo modroft,

— 254  —

poflufhava, in sa njim liodiva; druge poti ni
do prave modrofti.“ Oblaftnik jih je bersh
ukasal po vfim telefu rasmefariti. ( Sf. Trifon
in Refpizi fta Tvoje oblazhila tje vergla, Te
ulegla, in Te obrazhala, kakor To oblaftniko-
vi flushabniki sapovedovali; tri žele ure fta
bila hudo terpinzhena, pa nifta nikar enkrat
sdihnila, le Jesufa fta klizala na pomozh, in
neverniga oblaftnika prolila , de naj nikar bo¬
gov ne moli, ampak le Jesufa Kriftufa.

Neverni oblaftnik je njune befede sani-
zheval; je fhel na lov, in sapovedal oba ondi
puftiti na mrasu do njegoviga prihoda. Ta
dva fveta marternika fta ga zhakala svesana
na tleh v’ kervi, na mrasu, v’ bolezhinah in
v’ boshji hvali. Kader je bil oblaftnik pri fhel,
fta mu ko poprej ferzhno odgovarjala, Jesu¬
fa hvalila, in bogove sanizhevala. Oblaftnik
je Tvojim flushabnikam rekel: „Versite oba

v’ temno jezho ,“ in je fhel v’ drugo mefto.
Bersh ko je bil prifhel nasaj, je ukasal oba
pred fe perpeljati, in jima je rekel: ,,Ufmi-

lita fe fvoje mladofti, in ne hitita neumno
presgodaj umreti.“ Odgovorila fta mu: , n Svojx
dufhi fva ufmiljena, zhe oftaneva v’ prizhanji
Jesufoviga imena.“ Oblaftnika je rasferdila
njuna ftanovitnoft; ukasal je njune noge s’ she-
lesnimi sheblji prebodi, ji vlazhiti po meftu,
med tim pretepati, in s’ shelesnimi grebeni
njune lelefa tergati. Nifta vezh bila zhlove-
ku podobna, vender fta glafno molila: ,,Go-

fpod Jesuf Kriftuf! savoljo tebe terpiva, in te


255

profila, daj nama ferzhno flanovilnoft.“ Ne¬
verni oblaftnik, viditi njuno ftanovitnoft, kte-
ro je terdovratnoft imenoval , je ukasal obe¬
ma glavo odfekati, in tako tla frezhno umer-
la okoli leta 2 5 1,

N a u h.

V' pohujfhanji nedolshno shiveti.

t Sf. Trifon in Refpizi fla sbivela med fpa-
zhenimi neverniki in ob zhafu hudiga prega¬
njanja. Neverniki fo menili, de je hudo po-
shelenje nebefhk dar; nifo redili fpazhenofii
zhlovekove natore, in fo v’ vfih hudobijah mir¬
no shiveli. Ta dva fveta marternika tla fle-
poto nevernikov obsbalovala, le Jesufa poflu-
fhala, in mu flanovitno flushila. Blagor krift-
janu, kteri fe ne da od hudobnih pohujfhaii!
Sdaj ni med nami nevernikov, pa ni malo
hrilijanov, kteri shive ko fovrashniki krisha
Jesufoviga; tih nikar ne poflufhaj. Bogu sve-
fto flushiti, dokler ni fkufhnjav, je lahko; pa
ftanovitnoft in svetloba v’ fkufhnjavah in po-
nujfhanji, to je hvale vredno, to je potrebno.

Kriftjan ! flab fi in med hudobnimi; med
tolikanj ljudi je fkoraj nemogozhe, de bi po-
hujfhanja ne bilo; pohujfhanje te lahko vle-
*l |e  ravno to mifliti, govoriti in delati, kar
nad drusimi vidifh. Sato ne posabi Jesufa,
tudi ne njegovih fvetnikov, proti ga is ferza,
naj ti da fvojo gnado, in tudi ti bodi va-

256

ren, de v’ njegovi Tlushbi Itanoviten oftanefh.
Neverniki To Tvoje malike ozhitno molili, s’
njimi Te hvalili, njih godove rasujsdano ob¬
hajali , in po njih ismiThljenim sgledu gerdo
shiveli. Tudi hudobni kriftjani imajo Tvoje
malike: eni molijo Tvoje Tlaho telo, ga lepo-
tizhijo, in s’ njim nallavljajo saderge pripro-
ftim; eni molijo Tvojo prašno zhaft, in ji da¬
rujejo vTe; eni molijo blago, in is lakomnih
shelj nimajo pozhitka; drugi druge malike
molijo, in jih poviThujejo, ker To od Tvojiga
poshelenja oTlepljeni. Ti sapeljani kriftjani
govore svijazhno soper sapovedi, polajfhuje-
jo jarm T. evangelja, sanizhujejo pokorThino,
pokorjenje in vTe dobro. VTe kota To polne
sapeljiviga pohujThanja; pa ne daj Te sapeijati,
Tlusbi sveTto Bogu, ne posabi JesuTovih nau¬
kov, ljubi sapovedi, vedno pomni Tmert, fod-
ho in vezhnoft. Zhe to delaTh, reTnizhno re-
zheTh sa Davidam: , ^Sovrashim /uidobi/o, m
Je mi gnjuji; tvojo pojtavo pa ljubim Pf*
118, i 63 .

Ako bi bilo malo sapeljivzov, bi lahko
kam pobegnil; pa jih je povTod veliko, in 1 ®

T’ ftanovitnoftjo samoreTh Tvojo duTho ohranili
nedolshno. Ako bi Te hotel vlih hudobnih va¬
rovati, bi mogel is tiga Tveta iti. s S. Pavel tako
pravi. ,, Kolikor je mozh, fe varuj drushbs
hudobnih, ne perdrushi Je rasujsdanim , bo-
di Jamoten , kolikor samorejli , in ne bo d 1  j
sa neumno mnoshizo , de bi hudo Jioril.“

Mos. 23 , 2. Zhe shiviTh varno, boTh manj'

.

(

|

1

>'

}

i)

G

j«

g<

/e

n J

bo

ga

ka

Vi!

br,

ri

Zig

9 '
zi ;

*hi
ra v
Jest
ko

I

)

B

l-

b

e

a

e

>

i-

1-

8 -

71

f.

10
le
ili
a-
'<o
l>e
o-
idi

II.

'j'

krat fkufhan, defiravno bofli fkufhari. Kaj ll
je koriti? Delaj, kar je Jloshef v’ hifhi nezhi-
Ite gofpodinje; kar je Tobija v’ fredi never¬
nikov; kar je Lot v’ nezhikim rneku ; kar je
( Susana od karzov fkufhana: to je, bodi fer-
zhen, kanoviten in nepremagljiv; ne daj fe
premagati od hudiga, temuzh premaguj bti-
do s’ bosniim krakam. Zbe vidifh doki fiabi-
ga, pomni pravizhjio fodbo bosbjo, per ktefi
hudobni ne bodo ne tebe, ne febe isgovarjali.
■Ji o g bo vjakimu po njegovih delih povernih ii
Fiimlj. 2, 6,

Zbe vidifh mogozbne, oblalinike, uzhe-
ne flabo shiveti, ne daj fe pohujfhati od njih.
Grefhno shivljenje imenitnih ljudi rie isgOvaf-
ja greha, ampak ga povifha. Pohijjfhanje mo-
gozhnih je nevarnifhi. ..Njih gofpodovanje
je ljudem  u’ pogubljenje.^  Prip. 28. 12. .jZhes
n je bo nar ojjtrejfhi Jodba; Jilne boležhine
bodo lerpeli. u  Modr. 6, 5 . 6. Kog je veli ži¬
ga in majhniga . bogatiga in revesha, oblakni-
ha in podloshniga kvaril, in bo vfaziga pra¬
vilno fodil. 4 S. Pavel pravi: ..Nadloga in

brilkoft zhaha dafhe vjdziga zhlovehahte-
r ' hudo dela; zhaji ih hvala ih ah a vfa-
Zl i a  zhloveha, hleri dobro dela.“  Psi ml j. 2,
9 ‘ 10. Sato ne daj fe pobujfboti, iri ne re-
iit ’• ,,Zbe fe od hudobnih lozhim, me sani-
z hujejo.“ To ni kerfhanfko govorjenje; to je
j“ Vno  tako. kakor bi rekel: ,.P,aji rassbalim

fi sufa ko zbloveka, raji tim od njega preklel;
<n  od ljudi sanizhevan. ££  Le miflili to je kra-

258

fhno; tedaj oftani sveft Bogu, de bofh od Je-
sufa saflifhal: „Dobri in sve/ti 1 tlapez! pojdi
v' vefelje Jvojiga Gofpoda .“ Mat. 25 , 21.

Molitev.

O Jesuf! verujem te fvojiga Gofpoda, u-
zhenika in fodnika; vender raji poflufhani in
bogain hudobne ljudi, fe nad njimi pohujfham,
in po njih sgledih shivim. Kaj mi ho per fod-
hi pomagalo, zhe hom v’ velikim fhtevilu tvo¬
jih fovrashnikov ? O ufmiljeni Gofpod! ti velh
mojo veliko flaboft, podpiraj jo P fvojo mo-
gozhno gnado, flori me fvojiga svefliga flushab-
nika, ohrani me v’ fvoji flushhi ftanovitniga.
O fveta Trifon in Refpizi, ki fla premagovala
fvojo flaboft, hudobijo rasujsdanih, shuganje,
holezhine in fmert! fprofita mi sveftobo in fla -
novitnoft, de le ljuhesen Jesufova v’ meni ne-
premagljiva gofpoduje. Amen.

IX. dan lifloviga gnoja.

Teodor mariernik.

4 Sveti Teodor marternik je v’ jutrovih desb c '
lah imenovan Teodor veliki, ker je imel P'
fehno ferzhnoft v’ holezhinah. Vojfhak je bil
sveft in ferzhen, pa tudi dober kriftjan in f er '

ii

v

P

n

ir

G

la

vi
tu

di

Id

in

vo

j«

no

bo

vai

fta

tud

vra

l(in

vil

veri

bon

moj

Van

vidi

veki

bori

dil,

— s59 —

zlien vojfhak Jesufov; ni fkrival fvoje vere,
in jo je tudi per nevernih ozhitno prizhal. Sra-
ven tlanovitne vere je imel tudi nedolshnotl in
pravizhnotl; je fveto shivel, ni bil nobenimu
nadleshen, je bil pokoren Tvojim oblatlnikam,
in vfim dober. Kader tla zefarja Mak/imijan
Galeri in Makfimin Daj v’ letu 3o6 ponavlja¬
la preganjanje soper zerkev boshjo v’ jutro-
vih deshelah, je bil s’ drusimi vojThaki v’ Pon¬
tu v’ metlu Amaseji. Vojafhki poglavar je ve-
dil, de Teodor sanizhuje bogove; ga je po-
ldizal, in mu rekel: ,,Bodi pokoren zefarju,

in daruj bogovam/‘ t S. Teodor mu je odgo¬
voril: „Ne maram sa premoshenje, sanizhu-

jem prašno zhatl, dam tudi fvoje telo na drob¬
no rasfekati raji, kakor de bi prelomil svetlo¬
bo, ki tim jo fvojimu Bogu obljubil. 4 * Pogla¬
var ga je peljal pred meltniga oblaftnika. Oba
ba ga slo nagovarjala, de naj Te vda, in mu
hidi hude bolezhine napovedala, ako terdo-
vraten oftane. t S. Teodor je obema ob krat¬
im povedal, kaj de veruje, in je pertla-
V *1! „To je moja bogoflushnoft, to je moja
y e ra, to bom obranil, bom naj tudi umorjen,
naj rasfekan, ali shiv foshgan; zhe vti
^oji udje poginejo , naj bodo tlvarniku daro-
v _ an i, od kteriga tim jih ,prejel.“ Kader tla
"dila njegovo nepremakljivo ferzhnotl, tla mu
re bla: „Sa sdaj pojdi, in premifli, kaj ti je

boriti.«

t S. Teodor je fhel v’ miri , in ker je ve-
1  > de bo The fkufhan, je vedno molil in

»7 *

profil Boga ftanovitnofti; tudi druge kriftjane
je gorezhe nagovarjal; de naj vfe terpe, in
umro sa fveto vero. Shelel je vfe bogove po-
konzhati, in vfe ljudi napraviti, de bi pravi-
ga Boga molili. Bliso mefta je bil imeniten
tempelj boginje Zibele, btero fo flepi never¬
niki fbteli mater vfih bogov. 4 S. Teodor je
fhel tje ponozhi, in tempelj sashgal, bteri je
hitro sgorel , in bup pepela podal. To ni bi¬
lo fizer perpufheno, ker to ni bilo v’ njegovi
oblafti; pa f. Gregori JNizhan pravi: ,,Bog,

gofpodar vliga, mu je to rnilel v’ ferze dal.“
Neverniki fo bersh svedili, kdo de ga je fo-
sbgal, fo ga prijeli, svesali, in peljali pred
meflniga oblaftnika. Neverni oblaftnik je bil
grosno ferdit, vender mu je rekel: ,,Zhe mo-

lifh nafhe bogove, ti odpuftim, in te bom fto-
ril darovavza nafhih mogozhnih bogov.“ ,S-
Teodor mu je odgovoril: „Vi fte hudobni, bi

lashnjive bogove molite; kteri vafhim bogovom
darujejo, fo hudobnifhi od vaf: kako bi bil
jeft te hudobne flushbe sheljen ? i£  Oblaflnib
je od togote pofkakoval, kader je te befede
saflifhal, ga je bersh ukasal prelepili, in ras-
mefariti do kofli. V’ tih neisrezhenih bole-
zhinah je Bogu hvalo pel rekozh: ,,.Hvalil

bom Gofpoda vfelej ; njegova hvala bo srni -
raj na mojim jesiku. il  P f. 33, 2 . Neverni!' 1
fe nifo hikedar mogli prezhuditi, ker nifo ve ' I
dili, od kod de je njegova nepremagljiva p®'
terpeshljivoft. Oblaftnik mu je rekel : j^, 1

nefrezhni! fe ne framujefh upati v’ kriška« 1 "

ga hudodelnika? t S. Teodor mu rezhe: ,,To

je framota, f’ ktero fe vfi hvalijo, ki v’ Jesu-
fa verujejo. 44  Oblaflnik ga je ukasal v’ jezho
vrezhi: pa angelji fo h’ njemu prifhli, in s’
njim Boga hvalili; tudi je bila vfa jezha v’ve¬
liki fvetlobi, de fo fe neverni flushabniki slo
zbudili. Oblallnik ga je fhe fkufhal; ker pa
ni nizh per njem opravil, ga je v’ ogenj ob-
fodil. t S. Teodor je fhel vefel na germado,
fe je f’ f. kriškem sasnamnjal, in je v’ boshji
hvali v’ ogenji umeri.

Nauk.

Is hvaleshnojii do Boga fe greha varovati.

t Sveti Teodor je bil poln dolshne hvalesh-
noft do dobrotijiviga ftvarnika : sato ga ni ho¬
tel shaliti, raji je umeri, ko njega sapuftil.
blagor kriftjanam, kteri v’ shivo zhutijo mozh
'ere in drusih dobrot, ki jih od ufmiljeniga
b°ga prejmejo, de bi is shive hvaleshnolti do
n J e ga nikedar ne grefhili. Bodi tedaj enak
^hiftimu Joshefu , kteri je v’ fkufhnjavi rniflil
ln  rekel: „Bako hi mogel to hudobijo fio-

f > in soper fvojiga Boga grefhili ?“ I.

Mos - 3 9> 9-

0 kriftjan! vefh, koliko te skali in pe-
z " e ? kader prejmefh hudo sa dobro. Kaj fo
P a  tvoje dobrote blish nimu fkasane memo bosh-
1'b, ki 11 jih prejel? Zhe je zhlovek zhloveku
"ehvaleshen, je gerdo in grefhno; pa huhob-

rsifhi je ufmiljenimu Bogu povrazhati hudo sa
dobro. Bodi hvaleshen Bogu ne le s’ befedo,
ampak tudi f’ fvetim shivljenjem ali ftanovitno
pokorfhino. Bi fe ti hvala blishniga sadolii
velika sdela, ako hi ti prijasno in hvaleshno
govoril , in ob perloshnofti nafproti dela)?
t Smel bi mu po pravizi rezhi hinaviz in lash-
nik. Pa ti delafh ravno to s’ ufmiljenim Bo-
gam. Le pokorni kriftjani fo Bogu hvaleshni,
nepokorni fo mu nehvaleshni; sato je sapifa-
no: ,,Pojle hvalo Gojpodu vi, njegovi [vet-  •

niki. i(  Pf. 29 , 5. Tudi je sapifano: ,,Hvala

ni lepa v’ ajiih gre f/mikov.“  t Sirah i5, g-
Hvala pravizhnih je Bogu prijetna, ker je ref-
riizhna ; hvala hudobnih je Bogu soperna, ker
je lashnjiva.

( Sveto pifmo nam pokashe lep sgled hva-
leshniga ferza nad kraljem Afveram. Timu
kralju je bilo navadno sapifati vfako prejeto
dobroto, de bi nobene ne puftil bres plazhi-
la. Eno nozh, ko kralj ni mogel safpati, jo
fvojimu flushabniku sapovedal, de mu je bral
sgodovine kraljeftva. V’ bukvah je bilo tudi
sapifano, de je Mardohej kralju shivljenje otel-
Kralj je poprafhal, kaj de je Mardohej sato
sveftobo dobriga prejel? 4 Slushabnik mu j e
odgovoril, de nizh. Kralja je to fpeklo, ,n
drugi dan je svelliga Mardoheja vifoko p°[
vsdignil. Eft. 6 . O krilljan! kako velike b'
bile bukve, ako bi va-nje vfako prejeto dobro -
to sapifal? Loshej prefhtejefh svesde na ne -
bu, ko dobrote, ki li  jih od Boga prejel. P rfl '

M

'»

O

ti

10

9

hr

0 -

b

a-

•t-

U

9 *

:f-

Br

a-

iu

to

ii-

5

ili

el-

to

) e

in

) 0 -

bi

ro-

ie-

re-

— 263  —

mifli, kaj fi dobriga prejel, in prejemafh od
Ozheta dvarnika, od Jesufa odrefhenika, od f.
Duha pofvezhevavza! Premifli natorne in zhes-
natorne prejete dobrote; ni mogozhe vfih re¬
diti, vender kar jih vefh, jih je neisrezheno:
tedaj ne bodi ufmiljenimu Bogu nebvaleshen.
Zhe li Bogu nebvaleshen, (i enak nepokorni-
mu rasujsdanimu otroku, kteri v’ bifhi fvoji-
ga dobriga in bogatiga ozbeta vfe dobrote vshi-
vender ga nehvaleshno shali in sanizhuje.
Ne bodi vezh nebvaleshen, ampak refnizhno
hraleshen ; delaj po Davidu, kteri je bil v’
boshji hvali vnet, in je is ferza rekel: ,,Hva¬
li Gofpoda , moja du/iia  , in nikar ne posabi
njegovih dobrot.“  Pf. 102, 2.

Le posabiti prejete dobrote je gerda ne-
hvaleshnod; hudo sa dobro povrazhati je hu¬
dobno; sa veliko dobriga veliko hudiga vra-
z bevati je hudobnifhi. Bosbje prejete dobro¬
te, kterih nifi bil in niti vreden, naj vnema¬
jo tvojo dufho: ljubi ufmiljeniga Boga, in sve-
mu flusbi; pomagaj tudi drugim Boga hva-
|di, brani ga shaliti , v’ tim bodi dano vi ten,
ln  tako fi mu hvaleshen.

Molitev.

. O ljubesnjivi in vfigamogozhni Bog! tvo¬
je dobrote', ki fi mi jih flori!, fo neisrezhene,
Ji moja nehvaleshnoft nefkonzhna. Jed fam
ls  febe nifim nizb, in ne morem nizh; kar
lrn > kar imam, in vfe je od tvoje nefkonzhne

milofli. O dobrotljivi Ozhe! pred teboj sha-
loltno povem fvojo hudobno nehvaleshnoll, in
te ponishno profim , odpufti mi dobrotljivo.
Pofihmal hozbem premifhljevati tvojo nefkonzh-
no miloft, nozhem vezh tebe skaliti, ampak
te hvaliti, in ti flusbiti. t S. Teodor, bi fi v’
ferzu smiraj ohranil shivi fpomin boshje mi-
lolti, in fi raji umeri, bo Boga fvojiga do¬
brotnika rassbalil! fprofi tudi meni enako hva-
leshnoft, de Boga hvalim tudi v’ nebelih ve¬
komaj. Amen,

X. dan lifloviga gnoja.

t S. Andrej Avelin.

4 Sveti Andrej je bil rojen v’ Novimgradu na
Neapolfkim v’ letu i52i. Bil je v’ batolfhki
veri in bogoflushnofti fkerbno poduzhen od
fvojih dobrih flarfhev, in fofebno od fvoji¬
ga duhovniga flriza. ( S. Andrej je bil «1°
zhedniga oblizhja in lelefa, in sato je bil
vezhkrat fkufhan od neframnih shenfkih. Em*
ga dne je bil v’ meltu Neapolu grosno flevar-
no fkufhan; pa je sbeshal, fvoje blago on¬
di popullil, in ga raji sgubil, ko v’ tifto hi-
fhp nasaj fhel. Ta fveti mladenizh je fvoj°
dufho ohranil nedolshno f’ fofebno ponisbno-
fljo, f’ framoshljivoftjo, f’ pokorjenjem in sl ft '

ha-

in

t'0.

sh-

ak

'a-

e-

ia

d

d

i-

o

il

i- i

i-

i-

fti s’ mogozhno pomozhjo Marije devize, kte-
ro je fofebno ljubil. Zhaftil je Marijo ne le s’
befedo , ampak tudi s’nedolsbnim shivljenjem ,
f’ pokorfhino do naukov Jesufovih, in s’viim,
kar Jesufu in Marii dopade. Ker je bila nje¬
gova zbali do Marije refnizhna, je po njenih
mogozhnih profbnjah od Boga fofebne gnade
prejemal, in nedolshno sbivel. Neapolfki fhkof
mu je mafhnikovo pofvezhevanje dodelil, ker
je bil uzhen in fvet. V’ tim vifokim ftanu je
fveteje shivel, je rad fpovedoval, in grefhnike
ljubesnjivo vodil po varni poti fols in pokor-
jenja v’ narozhje boshje milofti. Neapolfki
Ihkof mu je sapovedal nekaj rasujsdanih nun-
fkih klofhtrov poravnati po pervih sapovedih ,
ker fo nune pofvetno shivele, in fvoje oblju¬
be posabile. ( S. Andrej je to teshko narozhi-
lo opravil frezhno, pa f’ tim dobrim delam fi
le dofti fovrashnikov nakopal. Eden tih ga je
globoko v’ obras ranil, kakor mu je bil po^
prej napovedal. To veliko krivizo mu je bersh
odpuftil, in je tudi profil deshelfke oblallnike,
de fo mu odpuftili.

,S. Andrej je fkufil, de fe med nepokoj-
iiitn fvetam teshko flushi Bogu, je dolgo pre-
rmfhljeval, profil Boga, de naj ga rasfvetli,
ln  je fhel v’ klofhter. Nemogozhe je popi-
, kako fveto je v’ tifli ljubi famoti sbivel;
PpP re j je bil fvet, potlej fhe fveteji , ker je
Idi poln fvetiga ognja, in nobena rezh ga ni
ni °lila. Njegovi oblaltniki fo mu sapovedali
n °vinze uzhiti, in to flushbo je defet let o-

266

pravi j al po vli volji boshji, ker je Boga gore-
zhe ljubil, in druge vnemal ga is vfe dufhe
ljubiti. Bogu je terdno obljubil fvojo voljo
ferzhno premagovati, in vfak dan boljfhi per-
hajati. To fpolnovati je smiraj fkerbel, pa
fe je vender ponisheval; druge je fveto uzhil,
fam je tudi shivel, kakor je uzhil, pa fe je
vender fhtel nevredniga grefhnika. Bog je ti-
ga fvojiga sveftiga flushabnika s’ naglo fmerljo
k’ febi poklizal. Piavno je perzbel f. mafho,
kar fo mu udje saftali, in je mirno umeri.
V’ frezhno vezhnofl: fe je prefelil danafhni dan
v’ letu 1608.

Nauk.

L Svoje shivljenje fkerbno premifhljevati.

t S. Andrej je naglo umeri, vender ni ne-
perpravljen umeri, ker je bil smiraj perprav-
Ijen frezhno umreti. Tudi ti shivi smiraj frc*
to, de bofh frezhno umeri, zhe tudi naglo
umerjefh. Nagla fmert fe le poredko per-
meri; vender je tudi fmert terdovratnih grefh-
nikov nagla, defiravno imajo dolgo bolesenj
ker pokoro vedno odkladajo.

t Skerbno prtmifhljuj fvoje shivljenje, zhe
je po boshjih sapovedih ali ne. K’ pravim«
fposnanju je troje potrebno: gnada boshja ?

snanje poftave in dobra vefl:. Zhe nimafk
rasfvetljenja gnade, ti vfa uzhenofl: ne pom*'
ga; tvoja veft bo temna, svijazhna, in tvoje

— 267 —

shivljenje hudobno. Zhe po fvetih naukih ne
hrepenifh, ne morefh fposnati boshje volje,
in tudi ne pravizhno shiveti. Zbe vefh sapo-
vedi, in fi flabe vetii; jih ne bofh po volji
bosbji umel, bofh švijazhen, in poln lashnji-
vih isgovorov. Tedaj vedno prod Boga, de naj
ti f’ fvojo gnado pomaga; bodi smiraj slieljen
fvetih naukov, in smiraj lazhen pravizhnofti:
tako fe bofh fposnal, in bofh popravil, kar
ni Bogu prijetno.

Lepo te profim, fkerbno premifhljuj,
zhe shivifh kerfhanfko ali ne. Lahko , de ne
sanizhujefh boshjiga nauka s’ befedo. de s’
rokami ne kradefh. de nimafh djanfkih ne-
zhiftih grehoV, ali drusiga ozhitniga hudiga,
kar tudi hudobni fposnajo, de je grefhno;
fi pa morebiti v’ drusih fkrivnih grehih sapo-
paden, kar te vender per Bogu krivizhniga
ln  pogubljenja vredniga dela. Zhe le una-
n je ozhifhujefh, pa notranje pravizhnofti ni-
m «fh, ti enak pobeljenim grobam, ki fo su-
na j lepi, notri pa polni gnjufobe in mertvafh-
kih kotli. Zhe nad fvojim ferzam ne zhujefh,
| n  ne premifhljujefh, kaj fe v’ njem godi;
Irr »afh tako pravizo ko pifmouki in fariseji od
Jesufa obfojeni. Sato je on uzhil: ,,Ako vafha
PravizhnoJi ni ohilnifhi od pravizhnojti pif-
aioukov in farisejev , ne poj dele v 1  nebejhko
kralje/tvo.“  Mat, 5 , 20.

Zhe niti nikoli odtlopil od nobene refni-
kalolfhke zerkve , premifli, ali is vere shi-
Tl *h, to je, ali je tvoja vera shiva in delav-

263

na; zhe vera ni delavna, ni vipanja, ni Iju-
besni, in tudi ne švelizhanja. De fe bojifh
Boga, vem, pa premifli, ali fe ga bojifh is
ljubesni; zhe ti Boga vefel, je prav in potreb¬
no , pa popolna polcorlhina do njegovih sa-
poved ti prizhuje, de je vfe to refniza. Zhe
gledafh po ljudeh , kaj ti pomaga ali fhkodu-
je; zhe vififh med Bogam in fvetam, je tvoja
pravizhnoft prašna. Zhe Boga ljubifh, fe vfi-
rnu, hodi ti dobro ali hudo, prijetno ali so¬
pemo , lahko ali teshko , podvershefh bres vfi-
ga isgovora, delafh ferzhno, kar mu dopade,
in fe vfiga varujefh, kar ga shali. Premifli,
koliko, kako in sakaj molifh. Ni kriftjana
bres vfe molitve; pa le kdor je lazhen pra-
vizhnofti, prav moli in pro/i. Zhe v’ telefnih
nadlogah gorezhe molifh, v’ dufhnih pa ma¬
lo ali nizh; zhe vpijefh v’Boga, de naj te re*
fhi is telefnih nadlog, pa ga ne prolifh, de
bi te refhil ‘is dufhnih nevarnoft: ti flab kri-
ftjan in nevreden otrok boshji. Premifli, ka-
kofhno obzhutenje imafh v’ dobrim in hudim-
Zhe te ne vefeii, kar dopade Bogu; zhe te ne
pezhe, kar shali Boga; zhe ne fkerbifh sa nje¬
govo zhaft, in ga ne branifh shaliti: ti hudo¬
ben , in nebefhkiga kraljeftva nevreden. t Skosi
ferze ti preftreljen od majhne sopernofti #1*
sanizhevanja , greh pa te ne pezhe; kaj to
pomeni? To pomeni, de febe ljubifh neunv:
no, Boga pa ne ljubifh.

Premifli, kakofhna je tvoja pravizhnoft
v’ drusih rezheh, sakaj tukaj je bilo malo re-

zheniga. Le od ene sapovedi je veliko nau¬
kov, kaj pa od vfih ? Vfe sapovedi fo fizer sa-
popadene v’ ljubesni, pa ljubesen fega fhiro-
ko, sapopade vfe sapovedi. Zbe slo ne fker-
bifli, bofh lahko sapeljan: nifo vfi flanovi ena¬
ki, zhaf, perloshnoft in druge okolifhine fe
vedno premenjuiejo, in kdor ni pravizhne ve¬
ki, ima smiraj dofti isgovorov. To je dobrim
krilljanam fpodbadik fe na tanko isprafhevati,
fe ponisbevati, in s’ Davidam profiti: ,,0  Go-
fpod ! ozhijti me od mojih jkrivnih grehov.“

Pf. 18, i 5 .

M o l i i e v.

O Jesuf Kriftuf! ti fi fvetloba fveta, uzbe-
mk vfih in sazhetnik vfiga dobriga, fi me
fkerbno uzhil. kako de naj pravizhno sbivim;
P* tvojim naukam nifim bil pokoren. Ismifh-
ljeval fim fi pravizhnofl; po fvoji, ne po tvoji
v °Iji; le po unanje, le na debelo fim Podil 5
ln  mi ni bilo mar fvojiga ferza premifliti;
sato fim bil v’ fvojih ozheh pravizhen. O Go¬
spod! kakofh na bi bila s’ menoj, ako bi bil
“aglo ali v’ flepoli umeri? Tvoj dobri flu-
skabnik f. Andrej je naglo umeri, pa je fveto
n merl, ker je bil smiraj pravizhne vefti in ne-
dolsfine dufbe; kaj pa jeli? Ufmili fe me svi-
Jazhmga in hudobniga grefhnika, o Jesuf!
l| a j mi, de fe prav fposnam, in delam po tvo-
1' fveti volji; de liozhem, samorem in delam,
<ai ' tebi dopade. Ako bi ravno pravizhno shi-

rel, fim tvoje milofli potreben, ker je zhlo-
vekova pravizhnoft nepopolnama; ne sapufti
me, in fkashi nad menoj fvojo nefkonzhno
miloft, de jo sdaj hvalim, in pridem v’ nebe-
fa je hvalit vekomaj. Amen.

XL dan liftoviga gnoja.

t S. Martin fhkof.

t Sveti Martin je bil rojen na Ogerfkim v’ le¬
tu 3i6. Njegovi ftarfhi fo bili ajdje, in fo ga
po Tvoji flepi veri uzhili malike moliti; pa
Bog ga je Tebi isvolil, in obvaroval sapeljivo-
fti. Defet let je bil ftar, kader Te je dal med
novinze v’ veri sapifali, de bi bil v’ katolThki
veri poduzhen in kerfhen, Shelel je v’ pu-
fhavo iti fe perpravljat k’ fvetimu kerftu, pa
fo mu ftarfhi branili; ker jih ni hotel rassha-
liti, je doma oftal, in po fvoji mozhi Bogu
flushil. Ko je bil petnajft let ftar, je bil od
deshelfke sapovedi permoran v’ foldafhki kan
ftopiti. Pokoren, sveft, ferzhen in pravizhen je
bil savoljo Boga, kterimu je hotel v’ vlim do-
pafti. Kako je bil ufmiljen, kashe, kar b°
sdaj rezheno. Grede po meftu Amienu je vidil
ubosiga zhloveka savoljo pomankanja potrebni-
ga oblazhila od mrasa trepetati; grosno fe mu
je fmilil, pa ni imel kaj mu podeliti. Kaj j e

— 271 —

Aoril? Je isderl fvoj mezh, s’ njim preresal
fvoje sgornje oblazhilo, in ga polovizo ubogmu
dal savoljo Jesufa. Tovarfhi njegovi, ki fo ga
vidili le f’ polovizo plajfha ogernjeniga , fo fe
mu pofmehovali. Jesuf Kriftuf pa fe mu je ti-
Ao nozh perkasal ogernjen f’ polovizo plajfha,
ki jo je kil ubogimu dal, in mu je Ijubesnji-
vo rekel: „Martin, fhe kerfta sheljen, me je

oblekel f’ tim obIazhi!am.“ To je f. Martina
grosno vefelilo, in ga napravilo, de je fhe
fveteje shivel. Kader je bil 18 let llar, je bil
kerfhen, je per foldatih fhe dve leti oftal, pa
smiraj shelel v’ miru Bogu flushiti. Sato je
ponishno profil fvoje oblaltnike, de naj ga fpu-
Ae, Ko je bil sasheljeno perpufhenje dofegel,
je bersh fhel v’ melto Poatier k’ fvetimu fhko-
fu Hilarju, in je pod njegovo pokorfhino v’
vfih dobrih delih shivel. S. Hilari ga je bil ve-
fel, in ga poftavil med zerkvene flushabnike.
t S. Martin je vefelo Bogu flushil; le eno
je per ferzu bilo, in mu ni dalo pokoja,
flepota njegovih ftarfhev. Kaj je ftoril ? I3
Franzofkiga je na Ogerfko nalafh fhel fkufit
k’ pravi veri fpreoberniti. Ljubesnjivo in
u zbeno jih je nagovarjal, de naj malike sapu-
be, in praviga Boga molijo. Mati in nekoliko
brusih snanzov fo fe mu vdali, ozhe pa ni
botel nikakor od fvojih malikov odftopiti. Ne¬
verniki mu nifo bili nizh nadleshni, pa grosno
krivoverni Arijani, kteri fo ga ozhitno tepli, in
ls  desliele fpodili. Namenil fe je k’ fvojimu fve-

timu fhkofu Hilarju, per kterim je prej bili
ker je pa na poli svedil, de fo ga krivovensi
is deshele preklizali. je v’Milanu odah Avklen-
zi, krivoverni medni fhkof, je hitro sa-nj sve-
idil, ga pregnal in fpodil is meda. V’ drush-
bi bogabojezhiga mafhnika je fhel na neki
otok, in je ondi shivel v’ ojdri pokori do leta
260. Ondi je svedil, de je f. Hilari prifhel
v’ raelio Poatier naša j, je hitel k’ njemu, ko
otrok k’ fvojirnu ozhetu. Bliso meda v’ famo-
ti je fkleni) odati do fmerti; pa njegovi veliki
zhudeshi fo ga flovezhiga delali, in napravili
duhovfhino in verne Tnrfkiga meda. de fo ga
fvojiga fhkofa is volili. Posnali fo njegovo po-
nishnod; salo fo ga f’ filo perpeljali v’ niedo,
kjer je hil fhkof shegnan v’ letu 371. Ni treba
praviti, kako je fkerhel sa svelizhanje vernih
in nevernih; drusiga mu ni bilo mar. ko povi-
fhevati zhad hoshjo. Tudi neverniki fo ga
fpofhtovali, kakor ta pcrgodba prizhuje. Ne -
ki dan je fhel proti medu ( Sharlre. Veliko
nevernikov mu je naproti fhlo. Jih vidi ti -
fo mu folse v’ ozhi prifhle is ferzhniga ufnu-
Ijenja, je nad njimi milo jokal, in jih Ijubes-
njivo uzhil. Ravno med tim mu je shalodo«
shena fvojiga otroka mertviga pernefla rekozb:
,,Vem , de fi velik boshji pri jalel ; oshivi n l0 '
jiga ediniga otroka.“ t Sveli Martin je poklek¬
nil, in profil Boga, de naj oshivi mertviga otro¬
ka savoljo prizbujozbih ajdov. Bog ga je ufk'
fbal : otrok je oshivel, mati in vfi fo Boga
hvalili. Neverniki fo odermeli, pred f. Marti

ni

ke

ki

zl

m

a;

ti

ns

Ki

B<

VSi

pe

lo

g u

nj,

g a

M,

fp.

ko

riz

kai

kol

ko

nje

bo?

per

fke

niz

nei

bil

bil

J

■— 273 —

na pokleknili, in ga profili, de noj jih uzhi
kerfhanfko vero; vfi fo fe fpreobernili, Druji-
krat je fhel v’ neki terg nevernikov, kteri fo
zhaflili veliko drevo, ker fo menili, de je
mozh bogov v’ njem. t S. Martin jih je profil,
de naj ga pofekajo. Odgovorili fo mu: ,,Zhe
ti terdno itojifh na meftu , kamor je drevo
nagnjeno, ga pofekamo. u  Jim je rekel: ,,Bom.“
Kader fo drevo fekali, je f. Martin klizal v’
Boga; drevo fe je do njega nagnilo, pa naglo fe
vsdignilo, in na uno Bran padlo. Tudi ob tej
perloshnoBi fe je veliko nevernikov fpreoberni-
lo. Kamor je f. Martin prifhel, je dufhe Bo¬
gu perdobival, ker fo fe veliki zhudeshi po
njem godili.

Vfi fo ga fpofhtovali; tudi zefar Makfim
ga je slo zhaBil, in nadleshno profil, de bi
Martin per njem jedel. _S. Martin fe je dal
fprofiti; pa je tudi bil v’ zefarjevi hifhi, ka¬
kor fe Jesufovimu nemeBniku fpodobi. Zefa-
]'iza ga je tudi nadleshno vabila h’ kofilu , in
kader je bila uflifhana, mu je farna napravila
kofilo, farna na miso nofila , in sa njim Bala
ko nevredna dekla. Tako je zefariza zhaBila
njegovo refnizhno fvetoB. ( S. Martin je le od
koshjiga govoril, in tudi pofvetne rezhi, ali
pergodbe obrazhal v’ poduzhenje. TudiJ je
fkerbel vrashe pregnati, de bi verni zhifie ref-
nize verovali. Njegova polerpeshljivoB je bika
noisrezheno velika in nepremagljiva; nikoli ni
bil fv 0 j iga^ ampak le bosbjiga rasshljenja je
bil shaloflen. Ni mogozhe povedati, koliko je
IV. ,8

— 274 -

grefhnikov in nevernikov fpreobernil f’ fveti-
ini nauki, f’ zhudeshi, fofebno pa s’ dobrim
sgledam in s’ gorezho molitvijo, ker je ufmi-
Ijeni Bog njegovo persadevanje poshegnal.

Ko je bil f. Martin she 8/4 let kar, mu
je Bog po fvojim angelu rasodel, de je njego¬
va Irnert bliso. Krnalo je sbolel, fe daroval
Bogu, in fvojim uzhenzam rekel: „Ura moje

frnerti je bliso.“ Uzhenzi fo fe tih befedi pre-
krafhili, sdihovali in jokali okoli njega. On
pa je tako profil: ,,0  Gofpod! zhe fim tvoji-
mu ljudftvu potreben, fe ne bojim terjaljenja;
naj fe tvoja fveta volja sgodi.“ Snak je leshal;
in gledal v’ nebo. Uzhenzi fo ga profili, de
naj fe oberne ; pa jim je odgovoril: ,,Ljubi

bratje, pukite me raji gledati nebo, ko sem-
]jo.“ Potlej je vidil peklenfkiga fovrashnika,
in mu je ferzhno rekel : ,,Kaj tukaj delafh,
neufmiljena s ver? per meni ne bofh nizh fvo-
jiga (nizh hudiga) nafhel.“ Po tih befedah
je v’ Gofpodu mirno safpal okoli leta 4oo. Ko
fe je njegova fveta dufha od telefa odlozhiht
je filno veliko ljudi is vfih meh prifhlo g a
zhakito fpremit k’ pokopalifhu, kakor bi tnOj
gozhniga kralja v’ fvoje poglavitno meko 5
vefelim petjem fpremili. Vfi fo hvalili Bog»)
in f. Martina povifhevali. Tudi ob tej pe r '
losbnoki in potlej fo fe veliki zhudeshi n *
njegove profhnje godili,

lin

fol.

go

sve

zhe

silil

mu

le f

fvet

saik

vojl

no

f lab

puii

fvo j.

terp

in v

njeg
po j
prav
deni
Krili
°ger

;ti-

im

ru¬

mu

go-

val

oje

re-

On

rji-

j«i

uil;

de

ubi

sin¬

ka,

rh,

'vo-

jah

Ko

la,

g*

no-

j’

»a,

ier-

n»

Nauk.

Is njegoviga shivljenjai

t Sveli Martin je bil foldafhkiga poglavarja
fm, in po sapovedih Rimljanov je tudi on bil
foldafhini podvershen. Is pokorfhine do Ro¬
ga fe je fvojim oblaftnikam podvergel, in jim
svetlo flushil; je bil pravizhen, ufmiljen in fer-
ahen. Slielel lizer je kam iti v’ miru Bogu flu-
sliit; pa v’ mifel mu ni prifblo beshati, te-
muzh fvoje oblaftiiike je ponishno profil, in
les’ dovoljenjem je prozli 1'hel* Kriftjan! nad
belim Martinam imafh sgled , kako fe v’ tim
sadershati. Ne ftavi fe gofpofki, ktera te med
vojfhake nameni : svetlo, pravizhno in ferzh-
no dotloj fvojo flushbo, ne pohujfhaj fe nad
flabimi tovarfhi, ne poflufhaj nepokornih ali
puntarjev, nobenimu ne flori krivize, bodi f’
bojo plazho sadovoljen, bodi poterpeshljiv v’
terpljenji, ferzhno brani fvojo deshelo; pa to
'n vfe delaj is dobre vefti savoljo Boga.

( Sveti Martin je fvoj plajfh preresal, in s’
r, J e govo polovizo oblekel ubosiga. O kako le-
P° je ufmiljenje per vojfhakih! Bogabojezh,
pravizhen in ufmiljen vojfhak je Bogu in Iju-
dcm ljub; nikedar ne more prehvaljen biti.
^riftuf fe je f. Martinu v’ fpanji perkasal
°gernjen f’ polovizo plajfha, ki jo je bil ubo-
gmiu podal, kakor de bi jo bil od f. Martina
I ,re jel. Ref je to, kdor ubogim savoljo Jesufa

pomaga, Jesufu daje, kakor je fam govoril re-
kozh: „Kar Jte komu tih mojih nar manjfhih
bratov Jtorili, to Jte meni Jtorili. ii  Mat. 2 5 , 4o,

t S. Martin je vefelo flushil Bogu 5 le eno
ga je smiraj peklo, fl£j^ota njegovih nevernih
AarThev. Raj je Aoril? Is zhiAe in mozhne
ljubesni do njih je is FranzoTkiga na Ogerfko
fhel jih preuzhit in fpreobernit. O, de bi
vfi otrozi tako mozhno ljubili Tvoje llarfhe!
Kdor jih ne ljubi, ni zhloveku, ampak je sve-
ri podoben. Ni jih malo otrok, ktcri sapufle
Tvoje AarThe, jih shalijo, jese, in jim poma¬
gajo v’ pogubljenje; tako hudo sa dobro vra-
zhujejo. Modri t Sirah pravi: „Kaho huda

je Jlova ti/tiga, Meri ozheta sapnjlil Prehiti
je pa od Boga, Meri fvojo mater rasjerdu' 1
4 Sirah 3 , 18.

t S. Martin je od deTetiga leta do Tmerti
v’ pokorjenji shivel; njegovo • telo je bilo od
poAov, od Tols in terpljenja prepadeno. Sela)
poshreThniki in pijanzi s’ njegovim godam ) s '
govarjajo Tvoje neumne pojedine in greThno
pijanzbevanje. Kjer vino perdelujejo, obl)«'
jajo njegov Tpomin , kakor To Tlepi neverniki
obhajali Tpomin, Tvojih neTramnih bogov; vf«
more pijano biti, in tako zhaAe T. Martin«;
Ako bi kriAjani TliTbali praviti, de To Tvetnik)
bili poshreThniki, pijanzi in rasujsdanzi, bi ne
mogli njih Tpomina Tlabej obhajati; ker p*
vedo, de To Tvetniki v’ molitvah, v’ poAih, v
Tolsah in v’ pokorjenji shiveli, kako Te vsain e
njih shivljenje s’ shivljenjem Tvetnikov?

nil

kal

ti;

kai

zhi

nej

lju

v’

,S.

g a

sate

bol

huc

tiar

Tvel

njej

pra

nje

sgle
in {
tak,

blisl
tli s
bog
kofj

re-

'hih
4o. |
eno
•nih
hne
■fko
: bi
'he!
s ve-
ufle
mi-
vra-
uda
klet
di.“

erti

od

idaj

is-

ino

iha-

jiki

vft

ina.

liki

ne

me

— 277 “

t S. Martin fe ni bal umreti, in fe ni bra¬
nil shiveti; bil je voljen shiveti ali umreti ,
kakor bi Bogu dopadlo. Tudi ti delaj po tem
sgledu : shivi fveto, de fe ne bofh bal umre¬
ti; bodi Bogu pokoren, in fe ne brani shive¬
ti; shivi in umri Bogu. Bogu bodi pokoren,
kader te poklizhe is fveta; pokoren mu bodi,
zhe te puili v’ terpljenji; ne vofhi fi fmerti is
nepoterpeshljivolti, ne brani fe fmerti is lju-
ljubesni do shivi jen ja; bodi fi sdrav ali bolan,
v’ shivljenji ali v’ fmerti, delaj po volji boshji.
(S. Martin je sadnjo uro vidil hudizha , pa fe
ga ni nizh bal , ker mu ni nikedar flushil;
sato mu je ferzhno rekel: ,,Nizh fvojiga ne

bofh nafhel per meni.“ Tudi ti fe ne bofh
budizha bal , in te ne bo premogel , zhe sdaj
kanovitno flusbifh Bogu. Sdaj moli Boga P
Petim shivljenjem, in ne bofh nikedar od
n j e ga sapufhen. „ Ohrani nedolshnojt , in delaj
pravizo ; sakaj takima zhloveku bo na pojled-
n je dobrot  Pf. 36, 37 .

Molitev.

O Bog! tvoj flushabnik, f. Martin, mi je
®gled vfiga dobriga. Bil je sbeljen refnize,
ln  shivel je po njej; bil je pokoren, sveil, kro-
, ufmiljen in bogabojezh ; uzhi me fvojiga
blishnjiga fveto ljubiti, fvojiga ilanu dolshno-
b* svetlo fpolnovati, oblatlnike savoljo Boga u-
i 0 gati, fvoje tlarfhe perferzhno ljubiti, v’ pe¬
njenji yedno shiveti, in tebi v’ vfem sve-

— 278 —

fto flushiti. Blagor mi, ako bi bilo moje shiv-
Ijenje IVeto po njegovim sgledu. O Gofpod!
■ufmili fe me, in na njegove profhnje mi do¬
deli te gorezhe ljnbiti, in ti svetlo flushiti, de,
kader bo odlozheni zhaf prifhel is tiga fveta
iti, mirno in frezhno umerjem. Amen.

XII. dan liftoviga gnoja.

JSveti Martin papesh in marternik.

t Sveti Martin je bil rojen od bogatih ftarfhev
v’ metlu Tudertu x5 milj delezb od Rima. Bil
je uzhen, in bi bil na fvetu vifoko povifhan,
ako bi pofvetniga ne bil sanizheval. Bog g*
je sa-fe odlozhil, in ga namenil perviga po¬
glavarja in nepremagljiviga vojfhaka katolfhke
zerkve; sato mu je dal fveto lakoto do pr e '
mifhljevanja in dopolnovanja vernih refm z '
Njegova modroft, nedolshnoft in ferzhnoft J e
vfim dobrim dopadla. Mafhnik je bil shegna n t
in po fmerti papesha Teodora na itol f. P e * ril
povifhan v’ letu 64p. Ob njegovim zhafu i®
bile slo hude smefhnjave v’ katolfhki zerk"
savoljo krivoverzov, kteri fo uzhili, de je 1®
ena volja v’ Jesufu Kritlufu. KonfhtantinopO"
litanfki zefar Kontlanzi je s’ vfo mozhjo krivo -1
verze podpiral, in vfe fhkofe filil od katol
fhke refnize odAopiti. Papesh f. Martin je re ’

iv-

id!

do¬

le,

eta

— >79  —

liko fhkofov v’ Rim poklizal, s’ njimi obfodil
krivoverni nauk, in v’ Jesulu Kriftufu dve vo¬
lji, boslijo in zhlovefhko prizhal. Zefar, od
tiga refnizhniga fklepa grosno rasshaljen , je
oblaftnika Oiimpja v’ Rim poflal f. papesha
ujet, ali umorit. Olimpi je bersh fhel v’ Rim,
in ta hudobnesh je hudiga flushabnika poflal
papesha umorit, ko je ravno per altarji bil.
,Slushabnik je fhel tje ; pa Bog ga je oflepil ,
in tako je bil f. Martin ohranjen. Olimpi fe
je tiga preftrafhil, je sbeshal is Rima v’ t Si-
zilijo , in ondi kmalo umeri.

Zefar Konftanzi je v’ fvojim fldepu ter-
dovraten oftal, je fvojimu hudobnimu flushab-
niku Teodoru sapovedal f’ foldati v’ Rim iti,
f papesha svesat, in v’ Konfhtantinopel po-
flat. Teodor je s’ svijazho in f)lo f. papesha
v’fvojo oblalt dobil, ga fem ter i je vlazhil,
m fe je s’ njim v’ ladii v’ Konfhtantinopel pre¬
peljal. Hudobni Teodor in foldatje fo f. Mar¬
tina sanizhevali, ko bi bil hude fmerti hudob¬
nih vreden. 4 She huje fe mu je v’ Konfhtan-
tinopolu godilo. Bersh ko je bil prifhel, fo
ga gnali v’ temno jezho, in ondi tri mefze
podili; llregli fo mu, kakor hudodelniku,
oialo in flabo , defiravno je bil bolehen. Nje¬
govi fovrashniki fo lashnjive prizhe podkupi---
li, in jih napravili krivo perfezhi soper f. pa¬
pesha. 4 Sam ni mogel iti pred krivizhniga fod-
n jha, ker fo ga noge bolele; nefli fo ga. Vi-
'liti lashnjive prizhe, je fodniku ponishno re-
l<cl; , jV ’ Gofpodovim imenu profim, ne fili

28 o

p riali krivo perfegali; s’ menoj pa flori, kar
hozhefh.“ Nobeden ga ni hotel poflufhati,
ker ga je bil krivoverni zefar sapovedal ob-
foditi. Po tim fo ga foldatam v’ roke dali,
njegove oblazhila rastergali, ga po meftu vla-
zhili, in vergli v’ fmerdljivo jezbo med ubi-
javze, kjer je fhtiri mefze bil. Od vfiga tiga
je bil f. papesh tako sdelan , de je fkoraj u-
merl; vender je bil popolnama poterpeshljiv,
in tudi vefel, ker je bil sheljen sa vero ter-
peti. Krivoverni zefar je sapovedal f. Marti¬
na zbes zherno morje v’ neko pufto desheb)
prepeljati med neverno in neufmiljeno ljud-
ftvo. ^Shtiri mefze je sbivel v’ tifti pufti de-
sheli; nobene pomozhi ni imel od nikoder;
flabo oblezhen, bres vfe ftreshbe, in v’ po-
mankanji vfiga je ondi bil do fmerti. Neki-
mu fvojih prijatlov je v’ Konfhtantinopol pi-
fal tako: ,,Hvalim Gofpoda, kteri me po fvoji
modri previdnofti, in po moji potrebi pokori;
v’ tej desheli ni ne kruha ne drusiga; zhe no¬
bene pomozhi ne dobim, mi je nemogozhe
shiveti. Moj duh je ferzhen, pa moje mefo
je flabo.“ Tudi je pifal fvoji duhovfhini v
Kirn: „Med neverniki shivim; nobene pomo-
zhi nimam od njih, tudi ne od vaf. Zhudirri)
fe, de fte me pesabili. Bojezhoft vam brani nn
pomagati ; jeft pa profim Boga vaf v’ zhifti ve¬
ri ohraniti, in mene bo Bog ofkerbel, kakor
fe njemu prav sdi. Upam v’ njegovo miloft, de
bo krnalo konez mojiga popotovanja, in de

281

mi bo pomagal po njegovi volji do konza shi-
veti.“

Ta fveti papesh je ftanoviten oftal v’ ka-
tolfhki veri, in je mirno umeri 16. dan ki-
movza v’ letu 655. Zerkev obhaja ta dan nje¬
gov zhaftiti fpomin, ker je bilo la dan njego¬
vo fveto truplo v’ Rim prenefeno, in poloshe-
no v’ zerkev f. t SilveItra. Bog je po njem pred
in po fmerti veliko zhudeshev ftoril.

Nauk.

Sakaj je hudo na fvetu?

t Sveti Martin je bil sveft flushabnik bo-
skji, je modro vladal katolfhko zerkev, in fe
ferzhno vftavljal fovrashnikam soper refnizo;
sa vfe to je hudo prejel, je bil fovrashen,
preganjan in poflan v’ pufto deshelo never¬
nikov, kjer je v’ velizih britkoflih shivel in
nmerl. Velikokrat fe tako godi na fvetu, pa
sakaj? Sato, ker Bog fvoje prijatle s’ nadlo¬
gami zhifli, in ker po hudobnih ispeljuje fvo¬
je zhudne in fkrivne naredbe. To prizhuje od
koshje modroki, in de bo po fmerti drugo
shivljenje.

Krikjan! na fvetu fi shelifh jafno nebo in
Rodovitno semljo, vrozhino in defh ob pravim
*kafu, sdravo in terdno telo , ferze smiraj po¬
gojno, obilnoft vfiga dobriga, in bres preneha-
n )a vshivati, kar tvoje mefeno ferze vefcli; na-
^efti tiga te sadevajo krishi in nadloge, in shi-

vifh nepokojno. Vprafham te: Kaj te teshi,

in kteri krishi fo ti nadleshni? Odgovorifh:
Ni mogozhe vtiga povedati: fo vojfke, kolesni,
kri vize, lakota in dofti taziga; fvet je poln na¬
dlog, in fkoraj dneva ni mirniga v’ ti revni
dolini. Zhe je taka, li Te she odpovedal ne-
pokojnimu fvetu, in krepenifh le po nebefh-
kim kraljeltvu? - Nizh tiga, temuzh nadloge
fovrashifh, godernjafh in fe hudujefh, ker fvet
neumno ljubifh, Potosliifh fe soper pravizhno
previdnofl: bosbjo, ker ti brani nepermerjeno
vshivati ftvari, ktere grefhno ljubifh. t S. Gre¬
gor papesh pravi: „ t Svet je poln nefrezh in

folsa, vender ga ljubi flepo ferze.“ Zhe ga
ljubifh polniga nadlog, kako bi ga ljubil pol-
niga dobrot? Ako bi fe ti po tvoji volji go¬
dilo, bi bil fushnik fveta, in bi bil savershen,
hvali tedaj ljubesnjivo in pravizhno modroft
boshjo, ktera ti pomaga fvetu odmreti, in ne-
befhkiga kraljeftva ifkati. Lot, kader fe je bil
od Abrahama lozhil, je fhel prebivat v’ Sodo¬
mo; deshela je bila prijetna ko Gofpodov vert,
pa prebivavzi deshele fo bili filno hudobni.
Dva angelja fta ga f’ filo odtergala: shalollen
je bil , ker ni posnal veliziga ufmiljenja bo-
shjiga; potlej ga je fposnal , in Boga hvalil-
Ravno tako pomagajo nadloge, ktere Bog IS
ljuhesni ljudem pofhilja. „Od Gofpoda Jm°
jvarjeni , de nijmo p iim fvelam pogubljeni
1 .  Kor. 11, 32 .

Porezhefh: „Zhe je to ref, sakaj imajo

nekteri dobro, drugi hudo; ali nifmo rfi otr o-

zi eniga Ozheta ? In pa fhe nekteri hudob-
neshi plavajo v’ dobrotah, nekteri pravizhni
tizhe v’ nadlogah.“ O zhlovek! kdo fi ti, de
le predersnefh foditi fvojiga hvarnika? Bog
je vfe kvaril, in sa vfe fkerbi; on je ljudi in
njih opravila po Tvoji modri previdnolli raslo-
zhil; on je gofpod vfih in vfiga, in kdo ga fme
vprafhati: Sakaj tako delafh? VTak sheli bo¬

gat in frezhen biti, pa to bi bilo vlimu zhlo-
vefhtvu fhkodljivo. PoTluThaj ! Ako bi mno-
shiza bogatinov hotla Tama v’ medu prebivati,
in bi nobeniga revesha ne terpela; hi bili vfi
ti bogatini veliki reveshi, bi mogli farni per-
pravljati dreva, kuhati jedi, prati, fhivati, ko¬
vali, in vfe drugo. Zhimu tedaj njih bogaftvo?
Naj bi pa v’ meftu le reveshi prebivali, kako
jim bo shiveti? Kdo bi gofpodoval? kdo bi u-
kogal ? kdo bi hudobne ftrahoval? Vef fvet bi
bil v’ veliki smefhnjavi; ,pufti tedaj Boga gofpo^
dovati. Zbe To vzhafi nedolsbni v’ nadlogah in
hudobni v’dobrotah, sakaj Te pohujfhafh? Bog
ve sakaj to dela; zhe ti ne vefh, ti je sadofti
vediti, de po fmerti pride drugo shivljenje,
pvavizhno plazhilo dobrih in hudih.

Nekteri neumni modrijani fo djali: „Zhe

je Bog, od kod je hudo, od kod fo slegi,'sa-
j* a j jih Bog perpufha ?’ 4  t S. Tomafh uzhenik
jim je odgovoril: ,,Hudo farno fprizhuje, de

je Bog.“ Zbe zhlovek grefbi , ga veft pezhe,
ln  nima pokoja; to je refnizbno fprizhevanje,
de Bog hudo fovrashi in fhtrafuje. Ubogi v’
Nadlogah, bolnik v’ holezhinah, jetnik v’ je-

— 284 —

zhi in drugi reveshi sdihujejo v’ Boga, kteri-
ga fo v - ’ dobrotah fkoraj posabili. Vzhafi pre¬
maga kriviza: pa ona gofpoduje, dokler Bog
hozhe; kader fe njemu prav sdi, potlazhi pre-
vsetnike, in povifha uboge. Bog perpufha hu¬
do, de iispeljuje Tvoje zhudne Todbe; pa je
vfelej pravizhen. Kader fo Jakopovi linovi fvo-
jiga nedolshniga brata v’ fushnoft prodali, bi
ne bili verjeli, de fe bodo ravno pred njim
ponishevali. Joshef je bil prodan, pa ta ne-
frezha je bila sazhetik njegoviga povifhanja in
frezha vfiga Egipta. Judje fo nedolshniga Je-
sufa krivizhno krishali; pa ravno takrat fo ga
na njegov kraljevi fedesh pofadili, ker je f’
krishem vfe fovrashnike premagal. Neverni
zefarji fo zerkev preganjali ; pa f’ to krivizo
fo veliko marternikov v’ nebefa poflali, in ob
enim fkasovali, de boshja mozh verne pod¬
pira. Mefenim ozhem fe vidi drugazhi ka¬
kor vernim. Ljudje delajo , kar hozhejo, ker
imajo profto voljo, pa defiravno delajo, kar
hozhejo, Bog dela s’ njimi, kar hozhe. Hu¬
dobije grefhnikov ni Bog deleshen , temuzh
njih hudobijo napeljuje v’ to, kar hozhe; Bu¬
shi jo boshji modrofti, defiravno soper vol fo
boshjo delajo; oni fo hudobni, Bog pa smiraj
pravizhen in fvet.

' Molitev.

O Bog! sdaj nekoliko vem, sakaj je hu¬
do na fvetu, in sakaj slege perpufhafh, in po-

nishno molim tvoje pravizhne fodbe. Tvoja
modroft je neismerjeno morje. Kdo je tvojo
mile j vidil, ali kdo je tvoj fvetovaviz bil? Zhe
ti modroft dafh, fposnamo nekoliko; vender
nikedar ni mogozhe tvojih fkrivnoft dognati.
Tvoja nesapopadljiva, ljubesnjiva in pravizh-
na modroft me uzhi ponishnofti in pokorfhi-
ne; s’ vfo dufbo le ti podvershem, to je
modroft. O f. Martin! ti li bil Bogu poko¬
ren, kader fi na vifokim fedeshi f. Petra fedel,
in fi mu bil pokoren, kader fi bil od krivo-
verzov preganjan; ravno to modroft. fprofi me¬
ni, de v’ frezhi in v’ nefrezhi boslijo voljo
delam. Amen.

XIII. dan liftoviga gnoja.

t S. Brikzi Jhhof.

(Sveti Brikzi je bil od f. Martina fhkofa fker-
bno srejen v’ kloThtru, kjer je vezli drusih
mladenzhev imel pod pokorfhino bogabojezhih
minihov is namena jih potlej pomagavze ime-
b v’ fvojih duhovfkih opravilih. V’ tiftim klo-
^Iftru je bilo }jo minibov, kteri fo ko pufhav-
n 'ki ojftro sbiveli , in mladenzhe uzhili, ki fo
b'li v’ duhovfki ftan namenjeni. 4 S. Brikzi je
bil vezli let v’ klofhtru v’ vfi pokorfhini in do-

2  86 '

brih delih; rad fe je uzhil, obilno molil, in
v’ vfim shivel po volji boshji. t S. Martin je
do njega imel fofebno dopadenje, in ga je
Vredniga fhtel mafhnikoviga pofvezhenja; ga
je shegnal, in terdno upal ga imeti pridniga
pomagavza. Kader je bil povifhan, namefti
de bi fveteji shivel, hvaleshen bil, in fvojimu
fvetimu fhkofu pomagal , fe je fpridil, in ga
nadlesheval. Lenoba in prevsetnoft fle fe ga
polotile: ni hotel fvetih bukev brati, ne vezh
koga poprafhevati, ker je menil, de vfe ve;
vezh ga ni vefelila boshja flushba, duhovfke
opravila je opravljal hres notranjiga obzhu-
tenja ; bil je leniga, mehkiga in nizhemerni-
ga shivljenja. Lenoba ne more nizh dobriga
uzhiti, ampak veliko hudiga, kakor boshja
befeda in fkufhnja prizh ujete. Tora j je bil
Brikzi fvoje vifokofti nevreden. 4 S. Martin je
bil njegoviga shivljenja slo shaloften, je sa
njegovo dufho molil, in ga fvaril. Brikzi po
navadi napuhnjeshev je bil nad saflushenim
fvarjenjem grosno rasferden, je vfe hudo fvo¬
jimu fhkofu ozhital, in ga fkoraj tepel. 4 Sve-
ti Martin je ravno takrat vidil per nehvalesh-
nim Brikzi ji dva hudizha, ktera fta ga drashi-
la; sato fe mu je fmilil, in mu ni nizh odgo¬
voril. Drugi fo f. Martinu rekli: ,,Sakaj ter-

pifh nehvaleshniga Brikzija ?“  Odgovoril jim
je: „Sato ga poterpim , ker je tudi Jesuf ne-

sveftiga Judesha terpel . 1 ' 4

4 S. Martin je smiraj profil Boga, de naj
bi Brikzija fpreobernil, in mu je gnado fpi°'

-T-

- 287 -

lil. ( S. fhkof je malo pred Tvojo fmertjo k’
Tebi poklizal nehvaleshniga Brikzija, in mu
rekel: ,,Brikz.i! jeft /im ti miloft fprofil od

Boga: ti bofh moj naftopnik, pa ti povem, de
te zhaka hudo preganjanje.“ Brikzi Te je fve-
timu Martinu pofmejal, ker, deliravno flep,
je vedil, de duhovfhina in verni ne bodo nje¬
ga isvolili, ampak kakiga drusiga, kteri je bo-
! lji od njega. Po f. Martina fmerti je Bog na¬
gnil ferza vfih mafhnikov, de To Brikzija fhko-
Ta isvolili, defiravno ni bilo njegovo slavljenje
fhkofiftva vredno. Brikzi Te je nad tim bo-
shjim Tklepam zhudil, je fposnal, de je f. Mar¬
tin to v’ duhu prevedil, ga je.vifoko zhaftil, in
Boga profil, de naj bi mu odputlil, kar je hu-
diga delal ali govoril soper fvojiga f. Ihkofa. Po-
polnama Te je fpreobernil, in na tanko bodil
po ftopinjah T. Martina; dolgo je molil, fker-
hno uzhil, in vTe dolshnolti dobriga paftirja
Tpolnoval. t 8veto shivljenje, zhifti nauki in mo¬
dra ojftroft f. fbkofa Brikzija, to ni hudobnim
dopadlo; fovrashili To ga, opravljali, prega-
n ) a li, in fkoraj umorili. To je Bog perpu-
dd, de je bila f’ preganjanjem hudobnih nje-
8 0v a nepokorThina pofhtrafana. 4 S. Brikzi Te
J e  popolnama ravnal po sgledu T. Martina;
v / e  je poterpel, vfim odpuftil, in sa-nje mo-
Ni bil shaloften fvojiga terpljenja, ampak
n j'h hudobije in boshjiga rasshaljen ja; deli¬
lno preganjan, ni od pravize odftopil, ni
v  gorezhofti opefhal, in ni Tvojih dolshnoft
°puftil. j e  vdiko let fhkof, po sgledu Je-

288

sufovih apoftelnov in f. Martina je smiraj shi-
vel, in fvoj tek f’ frezhno fmertjo fklenil.

Nauk.

Lenoba je pregrefhna in fhkodljiva.

s S. Brikzi je bil v’ nevarnofti vezbniga po¬
gubljenja savoljo lenobe, ktera ga je golpodo-
vala. Gorje zhloveku, kteriga lenoba gofpo-
duje! Opufha Tvoje dolshnoft, ali jih oprav¬
lja malopridno, Te oberne k’ prašnim rezhein,
sapravlja zhaft, in ni sa nobeno dobro rezil
perpravljen. Kar je sima šemi ji, to je leno¬
ba zhloveku; nima gorkote, in je dobrih del
nerodoviten.

Lenih je veliko, in To tifli, kteri ne lju¬
bijo Boga, in ne fkerbe njegove fvete volje
fpolnovati. Leni To, kteri Te terpljenja boje,
salo nanorezh, ker ne ljubijo Boga, in ne
fkerbe sa svelizhanje Tvoje dufhe; leni
kteri sapovedane dobre dela malopridno o-
pravljajo, leni To, kteri zhaf malovredno sa-
pravljajo; leni To, kteri ne fkerbe brumniflu
perhajati.

Lenoba je greh, in sazbetik veliko gr e '
hov. Jeremija pravi: ,, Preklet je, kdor  Go -

/podovo delo malopridno opravljaš‘  Jer. 4Ih
10. Udor Gofpodovo delo malopridno oprav¬
lja, je preklet; kaj pa uni, kteri Gofpodovo
delo, to je, sapovedane dobre dela opufha-
Kriftuf fvari lene rekozh: ,,/fa/ tukaj

da

ve

dn

N(

ve

ali

i e

ve
m
d c
ro
d
zh
m
je
do
Sa;

ki

ve

vh

ra

lil

ni

lo

k f

g 8

vf

Pl

— 289 —

dan bres deta Jtojie?“  Mat. 20, 6. t S. Pa¬
vel uzhi: „Ne bodite leni ; bodite gorezhi  u’

duha; Jlushite &oj'podu.“  Rimi j. 12, 11.
Ne le hude dela, ampak tudi opufhenje sapo-
vedanih dobrih del je greh. Kdor ne dela,
ali malopridno opravlja, kar mu Bog sapove,
je len in fhtrafinge vreden. Gofpod je sapo-
I vedal nepridniga hlapza vrezhi v’ nnanjo te-
J mo, v ’ pekel.  Mat. 25 , 3 o. Nerodovitno#
dobrih del saflushi pekel. „ Vfako drevo, kle-
ro ne Jtori dobri ga fadu , bo pofekano , in
d ogenj vers/teno.'‘  Luk. 3 ,  9. Psi mogo-
zhe vfelej rasfoditi, kedaj je lenoba velik ali
majhen greh: nekteri fo gorezhi, in fe bo-
[ je leni hiti; nekteri fo mersli, in fe fhtejejo
dobre kriftjane. iNihzhe fe he fme prevezh
sanafbati, in sato f. Peter vfim pravi: „Brat-
je! persadevajle Ji  T dobrimi deli fvoje po-
klizanje uterditi I. Pet. 1, 10. Tudi f. Pa-
y el: ,,ljubi bratje l bodite obilni v ’ opra¬

vilu GoJpodovim.“  I. Kor. 1 5 , 55 . Bodi smi-
ra j fkerhen, priden in obilen v’ dobrih de¬
lili: zhe fo tvoje dobre dela bolj obilne, obil-
n >fbi plazhilo te zhaka; zhe pa jih je prema¬
lo j kako li bofh po fmerti pomagal? t Svoje
lierfhanfke dolshnofti in tudi dolshnofti fvoji-
ga ftanu svefto dopolnuj, in le tako fi Bogu
v fhezh.

Lenoba je fhkodljiva. ^Salomon pravi:
ii jtm jhel zhes njivo leniga, in vfe je bilo
polno kopriv, in ternje je semljo pokrwalo.“
! >r ‘p. 24, 3 o. 3 x. Leniga njiva je polna ko-
!V. 19

— 290 —

priv in ternja, tako je dufha leniga polna hu¬
dih del. Leni kriftjan ne fposna potrebe in
vrednofti gnade boshje, fvetih naukov, fvelih
sakramentov; sato mu ni mar moliti in pro-
liti, ker mu je le prijetno v’ grefhnim po-
zhitku shiveti. Leni nima shive vere, pravi-
ga upanja, gorezhe ljubesni. Vera leniga ni
shiva, ampak je meriva, ker je nerodovitna;
upanje njegovo je flabo , ker ne dela dobriga,
kar in kakor mu Bog sapove; ljubesni ni v’
njem, ker sapovedi boshje sanizhuje. t S. Ju¬
da Tadej pravi: Leni Jo oblaki bres vode ,

jefenfke drevefa bres fada , J' korenino is-
derte.“  Jud. 12. Lenoba je pot v’ pogublje¬
nje. Lena dufha je fofebne gnade potrebna,
pa ne fposna, je nezbutna ; zhe Luji pefha,
manj mara in proti. t Salomon pravi: Le¬
ni je vedno v ’ potrebi .“ Prip. 21, 5 . Ref,
je vedno v’ potrebi ; pa ne ve, je fvojiga u-
bofhtva sadovoljen in vefel, dokler ne pride
v’ vezimo jezho, ki je lenim flushabnikam na¬
menjena. Tudi telefna lenoba je fhkodljiva.
Leni je nar loshej fkufhan in premagan, ker
f’ trudam ne pokori fvojiga telefa, ima dofti
neumnih mifel in befed; poflopa, novize p°'
bira in perpoveduje, ker drusiga dela nimf-
Jjeni li nakopava ftradanje, revfhino in fker-
bi; ne dela, kader bi lahko, in v’ ftarotli vfi-
ga hudiga konz jemlje.

O kriftjan! varuj fe lenobe; zhe fe je ne
varujefh, fe bofh teshko poboljfhal. Leni
kriftjan je enak bolniku, kterimu je kri op e '

hu-

in

itih

tro¬

pe-

avi-

ni

na;

'g a »
i v’

Ju¬

de,

is-

Ije-

na,

ba,

Le-

ef,

u-

na-

iva.

ker

ofli

P 0 "

na.

;er-

vft-

ne

eni

pe-

- 2Q1 -

fhala; je bliso fmerti, vender velizih bolezbin
ne zhuti. Zhe ne fkerbifh, kader imafh po-
mozh gnade boshje; kako bofh fkerbel, kader
bofh bres nje? Drugi grebi imajo ozhitno hu¬
dobo, lenoba pa je nezhuten ftrup; fladko fpifh,
in to fladko fpanje je fmert. Premifhljuj ver¬
ne refnize, de fkerbifh, molifh, in klizhefh
v’ Boga, de naj ti pomaga in te podpira.

M o l i t e v.

Nebefhki Ozhe! ti fi me po fvojim t Sinu
Jesufu v’ fvojo flushbo poklizal, in me najel
delati v’ vinogradu katolfhke zerkve; jeli pa,
troj leni hlapez , fe terpljenja bojim, in tvoje
vezhno plazhilo sanizhujem. O Gofpod! po¬
magaj mi fvojimu lenima flushabniku ; ogrej
mojo merslo dufbo s’ ognjem gnade f. Duha,
m ftori me dobrih del rodovitniga, kakor li
Boril f. Brikzija. Ushgi v’ meni ko v’ njem
°g e oj fvele ljubesni, kteriga je Jesuf na fvet
pernefe:, de vfe dobre dela po tvoji iveti volji
opravljam. Amen.

XIV. dan liftoviga gnoja.

i S. Homobon kupez.

fmiljeni Bog je f. Homobonu fofebne gna-
oamenil; sato je perpuftil, de fo ga nje-

uj *

- 21)2  -

govi flarflii Homobona, dobri ga zhloveka, ime¬
novali. Bil je rojen v’ meftu Kremoni od bo-
gabojezhih ftarfhev. Njegovi ozhe je bil ku-
pez, pa bres vfe lakomnofti in hrivize; tako
je tudi fvojiga fina uzhil flushiti Bogu, ne-
dolshno shiveli, in pravizhno kupzbevali. Mia-
denizh Homobon je. rad poflufhal in ubogal
fvojiga dobriga ozheta;, je bil s’ vfimi prija-
sen, pa tudi varen in framoshljiv: vfe inello
ga je ljubilo in hvalilo. Kader je bil odraftel,
mu je ozhe brumno nevefto odbral. Per nji
je shivel v’ miru in v’ sakonfki zhiftofii, ka¬
kor fe kriftjanu fpodobi.

Kader mu je bil ozhe umeri j je f. Ho¬
mobon fklenil Bogu fkerbnejfhi flushiti, fokelr
no pa ubogim obilnifbi pomagati. On je fizer
per fvoji kupzbii oftal, pa po tanki pravizi
kupzheval, in sato je vfe mefto k’ njemu ku¬
povat bodilo. Mu ni bilo mar zhafniga do-
bizhka , po kterim lakomno ferze hrepeni, k'
muzh fkerbel je fi sbrati bogaftvo v’ nebelih*
ktero ne bo nikdar odvseto. Njegovo ufmilj e '
nje do ubogih je bilo tako veliko, de gaj 5
shena profila in fvarila rekozh: ,,Nikar tolika
ne dajaj; zhe fe ne bofli preuzhil, pojdem 5
mi dva in otrozi berazhit . 44  Prijasno ji je od¬
govoril: „Kar fe ubogim da, fe Krifiufu da!

ufmiljenje refhi dufho od grehov, fprofi mi'
loft in gnado od Gofpoda; vfe nafhe je boshj 51
sato Bog nam pomaga, de tudi mi drugim P 5 '
magajmo ; tudi ti bodi deleshna mojiga ufm 1 '!
Ijenja, de bofh tudi boshjiga plazbila . 44  T ** 10

i e

od

ub(

Ni

obi

dol

dm

zha

Egi

mo

in

bos

rezi

lot

g° v

mo:

val,

) e

obl

<s.'

8 »

mo

boj

Dri

nafl

kad

v’

Ubc

krnil

kme

ime-

bo-

ku-

tako

ne-

ffle

Dgal

rija-

efto

del,

nji

ka-

Ho-

feb^

izer

vizi

ku-

do-

te-

(ih;

ilje-

» i 8

liko

■mo

od¬

daj

nii-

aj 6 )

pc-

je fvojo sheno uzhil in tolashil, in ni odflopil
od fvojih dobrih tlel ; vender je bolj fkrivno
ubogajme dajal fvoje, de bi shene ne shalil.
Ni le ubogim pomagal, temuzh je tucli bolnike
obifkoval, nevedne uzhil, grefhnike fvaril, vfim
dober sgled dajal. Njegova molitev- je bila ve-
dna, ker je dolgo molil, in vfe delal Bogu v’
zliaft. Sraven njegove hifhe je bila zerkev- f.
Egidja 5 va-njo je bodil podnevi in ponozhi
molit; vfak dan je bil vfaj per eni f. mafhi
in tako poboshno, kakor bi bil v’ nebelih pred
boshjim oblizbjern. Ljudje, ga viditi tako go-
rezhe Boga moliti, fo tudi Boga hvalili, in ze¬
lo terdovratni grefhniki fo fe fpreobernili. Nje¬
gova fvetoft je bila Bogu vfhezh; mu je dal
mozh zbudeshe delati, ktere je po mozhi fkri-
v »l, de bi od napuha fkufhan ne bil. Prifhel
je zhaf iti v’ vezimo plazhilo, ktero je Bog
obljubil, in daje fvojim dobrim flushabnikam.
,S. Humobon je fhel pred i 3 . dnevam liftovi-
ga gnoja titlo nozh v’ zerkev f. Egidja molit;
molil je do jutra. Med f. mafho je povsdignil
ivoje roke v’ nebo, in na tla mertev padel.
Drugi fo menili, de moli, pa fo ga mertviga
! >afhli. To je bilo v’ letu 1197. Meftnani,
bader fo njegovo fveto fmert svedili, fo hiteli
v  zerkev, in njegovo fveto truplo zbaftili.
bbogi fo nad njim jokali, ker fo fvojiga u-
bniljeniga ozheta sgubili. Tudi po njegovi
merti fo fe veliki zlmdeshi godili.

vai

po

JV a u k.

Kako kupzhevati pravizhno.

t Sveti Homobon je  bil kupez, pa ni bil
od kupzbije smoten, Bogu je  flushil, je bil
refnizhen in pravizhen; sato fe je svelizhal.
Kupzhevati je dufhi nevarno , ker je perlosh-
noft grefhiti. 4 S. Leon, f. Gregorii, f. Janes
Krifoltom in drugi ozhaki komaj verjamejo,
de bi kupzhija perpufbena bila, kader zhlo-
vek ta opravik ima, in kupzhuje savoljo do-
bizhka. Kupzhija farna na febi ni pregrefhna,
pa nevarna je zhlovekovi flabofti. Kdor kup¬
zhuje, je  lahko smoten od lakomnih fkerbi,
in lahko odvernjen od boshje flushbe. .Skufh-
nja prizhuje, de fe tako godi,

Kupez fe more varovati lashi. Nobeden
nima toliko perloshnolti legati ko kupzi, ven-
der sato nifo isgovorjeni; lash je vfelej greh,
in Bog, vezhna refniza, jo fovrashi in poko¬
ri. Le lashnjiva befeda farna je she greh; zhe
pa is nje pride golufija ali kri vize, je fhe hu-
dobnifhi, Prodajavzi in kupovavzi neumno me¬
nijo,  de morejo legati. Kdo hi verjel, de f°
kriftjani tolikanj fprideni ? Vfaka lash je greh,
in Bog zherti ij'e , hteri lashnjivo govore.  Pl*
5, 7 . Menijo, de morejo legati, fe rotiti;
hudizhu sdajati in perfegati, de fe jim verja¬
me, ali de loshej fvoje brate golufajo. Poho¬
dijo refnizo in pravizo, de fe jim verjame*
de fo refnizhni in pravizhni.

ga

v’

no

dei

Pr

g«
ne
ko
pr
vii
k c
pi

f°

J.

ki

ni

bi

be

bi

la

ve

is

P'

P«

fe

g<

j«

P

Kupovavzi in prodavavzi fe morejo varo¬
vati golufije. Krivizhno je blago Kopiti bolj
poženi od potrebnih ali nevednih; ali drasheji
ga prodati ko je tifli zhaf navada ga prodati
j v’desbeli. t Slabo ali fprideno blago ali shivi-
no sa dobro prodati, per vagi, per meri, per
denarjih ali per drugim golufali , je hudobno.
Prip. 20, 10. Tudi je krivizhno prodajati bla¬
go drashej enim ko drugim , zhe fe okolifhi-
ne ne premene. Prodajaviz naj preudari , ka¬
ko bi pravizhno prodajal fvoje blago, de ima
pravizhen dobizhik per njem, in naj bo zena
vfim enaka, ker ima tudi fleherniga denar ena¬
ko vrednoft. ,,Nobeden naj predelezh ne Jto-
pi, in Jvojiga brata  n’ nobeni rezki ne golu-
fa: sakaj Gojpod je mafhevaviz vjiga tiga.“
k Tef. l\  , 6 . Porezbefh : ,,Bi malo zhafa

kupzheval , ako bi po tanki pravizi delal.“ To
111  ref, temuzh frezhnifhi bi v’ fvoji hupzhii
kil. Ljudje bi te fposnali pravizhniga , od te¬
ke kupovali, bi imel vezh pravizhniga do-
kizhka, in sraven tudi nedolshno veli.

Kupovavzi in prodajavzi naj fe varujejo
lakomnofti. Kupzhevati bres lakomnofti je zhlo-
Jekovi flabofti teshko, ker je fploh kupzhija
18  lakomnih shelj. Pravizhen dobizhik je per-
pufhen , pa lakomnoft ne fposna pravize. Ku-
pez naj' pravizhno opravlja fvojo flushbo , de
ke pofhteno shivi, in Bogu flushi. Zhe po bo-
gaftvu hrepeni, zhe ima vedno v’ kupzhii fvo¬
je miflij kako bo flushil Bogu? t S. Pavel
P r avi: ,,Hteri hozhejo obogateti, padejo v' sei-

dergo hudizhevo in v' veliko Jhkodljivih sheij,
ktere zhloveka potope v' pogubljenje.^  I. Tim.
6, g, t S. Pavel nizh ne govori od krivize,
ktera lahko pride is lakomnofti, ampak le od
sheij in fkerbi, ki jih Jakomnoft obroduje,
in prizhuje, de one zhloveka potope v’ po¬
gubljenje. Kdor ima ferze in fpomin poln
fkerbi, lahko posabi fvojo dufho, malo mo¬
li, prašnikov ne pofvezhuje, in druge kerfhan-
fke dolshnobi opufha.

Molitev.

O Bog, kferi fi po fvoji modrofii ljudi in
dela raslozhil, daj meni in vfim to delati, kar
ti je dopadljivfhi in nar varnifhi. Hozhem m
obljubim per fvojih pofhtenih opravilih tvojo
fvetofl, pravizo in zbali pred ozhmi imeti, de
per njih fvojo dufho svelizham. 4 Sofebno fe
hozhem varovati golufije, lashi in lakonuio-
fti, de ti hode moje dela vfhezh. O f. Ho-
mobon, ki /i tako svefto flushil Bogu, in f«
nili od nobene rezhi pnfi.il od njegove flushbe
odverniti ! fprofi mi refnizhne in llanovitne
shelje po nebefhkim kraljeftvu , de ga v’ vlil'
fvojih ovravilih imam pred ozhmi, in ga ref-
nizhno sadobim. Amen.

— »97

XV. dan liftoviga gnoja.

jšveii Leopold, EJterajfhki vojvoda.

( Sveti Leopold IV. tiga imena je Lil lin Leo¬
polda III. Efterajfbkiga vojvoda, in Ite, hzhere
zefarja Henrika III. Slo je bil perpraven le
vfiga dobriga nauzbili, ker mu je ufmiljeni
Bog dal rasfvetljeno modroft in dobro dufho.
vedili in delali, kar mu dopade. Njegovi Itar-
fhi Jo ga fkerbno uzhili; pa bil je smiraj la-
zhen fvetih naukov, in vedno Boga profil, de
bi ga nedolshniga ohranil. Rad je bral fvete
bukve, Tofebno pa f. evangeli, v’ kterim Iju-
besnjivi Jesuf fvojo fveto vol|o rasodeva. Je-
sufove nauke je vedno premifhljeval , in go-
rezhe profil Boga, de naj mu pomaga po njih
shiveli , ker je bil preprizhan, de je f. evan¬
geli niškim in mogozhnim osnanjen, de mo¬
rejo tudi oblaftniki po voski poti pokorjenja
ln  satajevanja hoditi, in de ni druge poti v’
nebefhko kraljeftvo. Nauke Jesufove fi je glo¬
boko vtifnil v’ ferze, in je s’ vfo mozhjo fker-
bel jih fpolnovati. Defiravno je bil fin mo-
gozhniga vojvoda, in potlej gofpodar velike
‘leshele; je bil le vender ponishen, sdershen,
z b'ft, ufmiljen in poboshen. Savoljo krisha-
ni ga Jesufa fe je vfimu grefhnimu in nepo-
^ebnimu vefelju odpovedal; vfe njegovo ve-
^ e U e  je bilo fvoje telo krishati, ip po voski

r

— 298 —

poti Jesufoviga krisha hoditi. Tudi je Lil do 1
ubosih neisrezbeno ufmiljen; she v’ mladofti ]
je febi pertergoval , de bi ubogim obilnifhi ]
delil.

V’ letu 1096 mu je ozhe umeri, on je
sa njim naftopil. Bil je gofpodar velike dc-
shele , pa smiraj ponislien in ljubesnjiv ; ko
dober ozhe je ufmiljeno in pravizhno gofpo-
doval, smiraj fkerbel sa zhaft boshjo in sa
frezlio fvojih podloshnib. De bi ne safhel, fi
je modre in bogabojezhe fvetovavze odbral,
kteri bi mu pomagali preteshko breme nofiti,
njegovo hifho fo hifho pravize imenovali. Nje¬
govo ljudftvo je tilti zhaf bilo nevedno , vrash-
no in neufmiljeno. t S. Leopold je, ko nek¬
daj 'Salomon., profil Boga, de naj mu obilno
modroft da fvoje divjafhko ljudftvo preuzlu-
ti, in ga dobriga in bogabojezbiga ftoriti. To
fo bile njegove mozhne shelje , in po njih de¬
lati fi je persadeval do fmerti. Ni fizer vfiga
samogel, kar je s h e I e 1, vender veliko , ker fo
vfi njegovi podloshni fposnali njegovo dobro
ferze. Bil je refnizhno dober ozhe fvojih pod-
loshnih ; varoval fe je vojfke, davke jim j e
odjenjal, vfaziga profhnje je poterpeshljno
uflifhal. Uboge vdove, sapufheni otrozi m
drugi potrebni fo dobivali obilno poniozh
od njegoviga ufmiljeniga ferza ; vfe njegovo
dela fo osnanovale pravizo in miloft. Ker ) e
Boga in blishniga ljubil; je vedno fkerbel sa
zhaft boshjo, grehe odvrazheval, in sglede da¬
jal fvetiga shivljenja. Materi katolfhki zerk-

— 2  99  —

vi je bil vfelej pokoren; ‘ljubil, fpofhtoval in
flufhal je Rimfke papeshe, fhkofe in vfo du-
hov/hino.

Is žhifte shelje sarod dobiti fe je sarozhil
s’ Nesho, poboshno hzherjo zefarja Henrika
IV. Ta sakon je bil frezhen , ker fta fe fkerb-
no in kerfhanfko k’ njemu perpravljala. Oba
fta eden drusimu pomagala Bogu svefto flushi-
ti, olroke uzhiti, in druge dolshnofti dopolno-
vati; v’ fvetim miru fta do fmerti shivela. Le¬
po je bilo vidili njuno ognjeno fkerb sa sve-
lizharije fvoje in blishniga dufhe; oba fta bra¬
la f. bukve, fe pogovarjala od boshjiga, fku-
paj molila; tudi ponozhi fta vftajala Boga hva¬
lil- t S. Leopold ni mogel moliti, kolikor je
shelel, savoljo fvojih velizih in mnogih oprav¬
kov; sato je pet ur delezh od Duneja per Do-
"avi zhaftito zerkev in proftoren klofhler fosi-
‘lal sa prebivalifhe minibov , kteri bi nozh in
•lan molili in hvalili Boga. Okoli 4o let je
pravizhno in ufmiljeno gofpodoval, in pofvet-
110  kraljeftvo s’ nehefhkim premenil danafhnji
(lan v’ letu ii36. Bog je njegovo fvetoft f’
*hudeshi rasodel, in papesh Inozenzi VIII. je
’ letu 1 485 sapovedal njegov fpomin obhajati.

Nauk.

Dober sgled prednikov ima veliko mozh.

4 S. Leopold, od Boga povifhan, je bil ne
e  dvojim podloshnim, ampak tudi vfim ver-

3oo

ni m fvojih in potlejfhnjih zhafov v’ pomozli,
Popifovanje njegoviga (Ve ti ga slavljenja je fpod-
badek fveto shiveli. Pief, pohujfhanje imenit¬
nih ljudi je sapeljevavnifhi, njih dober sgled
pa mozhneji,

Kriftjan, kteri v’ famoti vfimu fvetu ne-
snan bogabojezhe shivi, je otrok fvetlobe, mo¬
li fvojiga Boga F zhido dufho, in mu dopa-
de: pa njegova poboshnofl: je enaka sakladu,
ki je v’ semlji fkrit ; komaj fofedje vedo
sanj, \;(im drugim je nesnan. Bogu ni nesnan,
per ljudeh pa shivi in umerje v’ temi; je in
bo frezhen, pa fvet ga ne posna. Kdor je
vifoko povsdignjen, ih bogabojezhe shivi, je
enak dobrotijivimu fonzu, ktero je vli semlji
ozhitno: kakor delezh pride flovenje njego¬
viga vifoziga imena, flovi tudi njegovo fveto
slavljenje; blishni in daljni, meda in deshe-
le fe nad njim savsamejo, in fo od njegoviga
dobriga sgleda vneti Bogu flushiti. To je Da¬
vid miflil, in sato je refnizhno djal : „Hudob-
ne hozhem  (s’ dobrim sgledam) tvojih p ot
uzhiti, in grej'! miki Je bodo k' Bogu Jpreober-
nili. u  Pf. 5o, i5. Ref, njegov greh, pa tu¬
di njegova pokora bo do konza fveta v’ ve-
den fpomin; ravno tako sgledje drusih mo-
gozhnih in prednikov.

Dofti jih je flabih in prebojezhih kriftj a '
nov, kteri fe naukov Jesufovih neumno fr a '
mujejo; zhe pa mogozhne fveta vidijo hodit 1
sa Jesufam, dobi dufha bojezhih ferzhnoft, > n

3oi

fe ne framuje ponishevanja krishaniga Vojvo¬
da Jesufa. Zhe mogozhni fveta doma in po
zerkvah ponishno molijo, fe niški vnemajo v’
boshji flushbi. Zhe mogozhni krahujejo sa-
nizhevavze hoshjih sapoved, fe hudobni ne
predersnejo fvojiga rasujsdanja kasali. Zhe pred¬
niki fpofhtujejo zerkev, fo tudi drugi na¬
gnjeni jo fpofhtovati, in duhovfhino zhakith
Zhe fo imenitni ponishni, zhiki in bogaboje-
zhi, zbafle vfi drugi te zhednoki, ktere vidi¬
jo per vifozih v’ zhaki. £ Šrezhno meko in de-
shela, kjer fo oblakniki sa vero vneti, in po
njej shive! Dobri podloshni fo obvarovani,
hudobni krahovani, in veliko rezbi je po vo¬
lji boshji poravnanih, zhe mogozhni in pred¬
niki sa zhaft boshjo fkerbe ; to je korenina
prave pokorfhine do katolfhke zerkve in do
deshelfhke oblaki, to je sazhetik pravize , mi¬
ru, zhafne in vezhne frezhe*

Molitev.

Ufmiljeni Ozhe nebefbki, od kleriga vfi
dobri darovi pridejo! pofvezhuj fvoje kvari
fi Duham po fvojim t Sinu Jesufu Kriftufu,
de te fposnajo in hvalijo s’ shivo vero in fve-
hm shivljcnjem. To miloft fkashi vfim, fo-
[ebno pa oblatlnikam, de, ko fo od tebe pre¬
jeli oblak gofpodovali, fvojim podloshnim s’
dobrim sgledam fvetijo. Ti fi fvojiga flushab-
n 'ha, f. Leopolda, povifbal, in s ?  gnado na¬
polnil v’ njegovo frezho in v’ frezho njegovih

002

podloshnih; daj tudi nafhimu ljubesnjivimu
zefarju in njegovim nameftnikam rasfvetljeno
modroft in gorezho poboshnolt, de oni in mi
pridemo v’ nebefa. Amen.

XVI. dan liftoviga gnoja.

Sveti Dionisi Alekfandrijan, flikof.

4 Sveti Dionisi je bil rojen v’ medu Alekfan-
drii. Njegovi ftarfhi fo bili flepi neverniki, lih
no bogati in flovezhi. t Svojiga lina fo v’ mehko¬
bi redili, ga uzhili malike moliti, in tudi po-
fhiljali v’ fbolo nevernih uzhenikov, de bi
pofvetno modroft dofegel. Mladenizh Dionisi
je bil tilno lazben vifoke uzhenofti, je nepre¬
nehoma bral, kar koli je v’ roke dobil; is fa¬
rne radovednofti svedili, kaj de kriftjani ve¬
rujejo, in kakofhne sapovedi de imajo, je bral
lifte f. Pavla. V’ njih branji mu je Bog govo¬
ril v’ ferze; grosno fo mu dopadli , pokoren
je bil refnizi, in fkienil je flusbiti pravimu
Bogu. V’ tiftm zhafu je bil Demetri meftm
fhkof. K’ njemu je fhel, mu fvoje sbelje raso-
del, in ga profil, de naj mu pravo pot kashe
v’ nebefhko kraljeftvo. 4 Shkof Demetri ga je
ljubesnjivo in vefelo fprejel, uzhil in kerftil-
Ker je f. Dionisi is vfe dufbe shelel p ra vi ga
Boga fposnati; fe je k’ fvetimu kerftu fkerbno ,

3 o 3

perpravljal, in je per njem iofebiio gnado
prejel. Boshja gnada ga je f’ fofebno fvetlobo
in inozhjo napolnila ; odpovedal le je vfi po-
fvetni zhaAi, in sa ponishnim Jesufam je po-
nishno hodil. De bi na poti sveliihanja fta-
noviten oftal; je bral in premifbljeval fveto
pifmo, obilno molil, in le katolfhke uzhenike
poflufhal. Po tej varni poti je Jftanoviten ho¬
dil, in vifoko uzhenoft dofegel; bil je vreden
fposnan sa imenitnim Origenam druge uzhiti
v’ meftu Alekfandrii.

Duhovfhina in verni mefta Alekfandrije
fo ga po fmerti f. fhkofa Heraklija isvolili fvo-
jiga fhkofa , ker fo ga te vifoke flushbe vred-
niga fposnali. To je bilo okoli leta 247. V’
tiftim zhafu fo verni pod zefarjem Filipam v’
velikim miru shiveli; vender fo fe v’ letu 249
vfi neverni meftnani ferdito vsdignili soper
Priftjane , in jih veliko umorili. To je hitro
minilo; pa eno leto potlej je zefar Filip u-
merl, in Dezi naftopil. Ta je sapovedal zer-
l<ev boshjo neufmiljeno preganjati . in jih u-
moriti, kteri koli bi ne hotli malikov moliti,
^erni fo fe prellrafhili , in fo Boga profili, de
na j jim da llanovilnoft; nekaj pa jih je sbe-
shalo, in fe pofkrilo. C S. fhkof Dionisi je oftal
v  meftu v’ fvoji hifhi, de bi fvojim ovzhizam
P° mozhi pomagal. Oblaftnik t Sabin je eni-
8 a  fvojih hlapzov poflal f. fhkofa poifkat, in
pred-nj perpeljat. Hlapez ni fhel v’ fhkofo-
kil ho, ker je terdno menil, de ga ni do-
t,,a  > temuzh de kje fkrit tizhi. 4 Shtiri dni ga

< je po vlim mellu in po vfih hifhah ifkal, in
ga ni nafhal. Zheterfi dan svezher je f. Dio-
nisi fhel is mefta, de bi fe kam fkril, in vezli
vernih je fhlo sa njim. Sadeli pa fo ravno v’
neverne foldate, kteri fo hodili in kriftjanov
ifkali, ler fo bili vfi vjeti. Neverni loldatje
fo f. fhkofa in verne v’ neko hifho gnali, in
jih varovali do jutra. Bliso tifle hifhe fo kme¬
tje shenitnino imeli. Ti fo s’ velikim vpitjem
v’ hifho planili : foldatje fo fe preftrafhili, in
sbeshali; kmetje pa fo f’ lilo is hifhe nefli h
fhkofa j in njega in njegove tovarfhe permo-
rali s’ njimi iti, fo jih delezh fpremili, in
potlej nasaj fhli. t S. Dionisi je bil shaloften,
ker mu je bila perloshnoft odvseta sa Jesufa
terpeti in umreti; vender ni hotel iti v’ niefto
nasaj, temuzh je fhel v’ pufhavo deshele Li¬
bije, kjer je oftal do fmerti neverniga zefarja
Dežja. Defiravno je bil v’ pufhavi; je vender
fkerbel sa fvoje duhovne otroke, sa-nje molil*
in jih f’ fvojimi lilli uterdoval v’ fveti ven.

t S. Dionisi je fhel v’ Alekfandrijo nasaj
v’ letu 25 1 . Vezli fizer ni bilo preganjanja
nevernikov; bile pa fo druge nadloge, nani-
rezh sapeljevanje krivoverzov in kuga. t Serzh-
no fe je krivoverzam vftavljal, in jim s’ vfo
mozhjo branil verne sapeljevati. Tudi je pro¬
fil in opominjal verne, de naj fvojim bolnim
bratam pomagajo in ttreshejo. On, duhov-
fhina in verni fo kushnim bolnikam radi ftreg'
li do konza ; nifo fe fmerti bali, temuzh ve-

3o5

felo fo umerli sa fvoje bolne brate. On fam
popifuje ljubesen vernikov tako: „0b zhafu

kuge fo verni s’ nevarriotljo fvojiga shivJjenja
bolnikam flregli; nifo fe bali fmerli, temuzh
v’ dobizhik fo li fhteli sa fvoje bolne brate
umreti. Nekteri pravijo fvojini prijatlam, de
hozhejo sa-nje umreti, tode to fo le prasne
befede; per vernih pa fo bile refnizhne, ker
fo umerli is ljubesni do blishniga. Bili fo per
fvejih bolnih bratih do konza, in fo jih potlej
pokopali; zhe fo oni sboleli, fo jim drugi
Itregli. Veliko jilp je v’ tim umerlo; pa la
fmert je frezhna, ker je is shive vere in go-
rezhe ljubesni. Kdor is ljubesni do blishniga
umerje, je malo flabji od uniga, kteri preli¬
je kri sa vero; umerli fo, tode le na fvetu;
prenefeni fo bili v’ vezhno shivljenje.“

( S. fhkof Dionisi je she imel veliko saflu-
shenje per Bogu, vender ga je Bog s’ veliko
nadlogo fkufhal. Neverni zefar Valerijan je
ponovil preganjanje soper zerkev boshjo. To
preganjanje je napravilo veliko smefhnjav;
fhkofje fo bili raskropljeni, duhovfhina vfa
pregnana is deshele, in verni fo bili v’ ftrahu,
ker fo oftali bres paftirjev. Deshelni oblaft-
m k je poflal po f. Dionisja, ga prijasno 'in
ojllro nagovarjal, de naj moli bogove; ker
8* ni mogel v’ fvojo hudo voljo nagniti, ga
J e  ukasal v’ daljno pufto deshelo med never-
nike gnati. Njegov prihod je bil v’ frezho ne¬
vernim deshelanam : vezh vernikov je prifhlo
k’ fvetimu fhkofu; on in drugi fo fpreoberni-
IV. 20

3 o 6

]i veliko nevernikov. Tako je modri Gofpod
to vidno nefrezho v’ veliko frezho prevernil.
Okoli leta 260 je nasaj prifhel v’ mefto Ale-
kfandrijo: pa je bil fpet shaloften, ker je voj-
fka, punt in kuga neisrezheno fhkodo delalo;
verhi tega fe je mogel tudi terdo vftavljati kri-
voverzam, in tako ta fveti boshji flushabnik
nikjer ni nafhel pokoja. Zhaf je vender pri¬
fhel vezhniga plazhila; Bog ga je okoli leta
265 vsel is te nepokojne doline v’ vezhni mir.

Nauk.

Kako kitpzhevati sa nebefhko kraljejtvo.

C S.  Dionisi je shivel v’ teshavah, v’ pre¬
ganjanji in v’ drugih krishih: pa je bil smi-
raj Bogu pokoren; vfe mu je flushilo fi per
Bogu dobro saflusbenje narnnosbiti, ker je do¬
bro in hudo Bogu v’ zhaft obrazhal. Bil je ref
rasumen kupez, ker je vfe dal sa nebefhko
kraljeftvo. Drugi fvetniki fo ravno tako mo¬
dro kupzhevali, veliko perkupzhevali , in s*
zhafno dobili vezhno kraljeftvo. Ravno tako
moder bodi ti, in bofh frezhen vekomaj.

Kupez je lakomen dobizbka, po njem hre¬
peni, li glavo lomi, in vedno premifhljuje?
kako bi vezh perkupzheval, in bolj obogatel-
Sheljen je veliziga in majhniga dobizhka, ho¬
ji fe velike in majhne fhkode. Kar ta is hv
komnofti dela, delaj ti is Jjubesni do Boga m
do fvoje dufhe: hrepeni po dobrih delih? in

— 307 —

kupzhuj po sgledu fvetnikov, de fi naberefh
veliko hogaftvo, in ga vshivafh v’ nebefhkim
kraljeftvu. t Skerbi zhedalje bolji in Bogu smi-
raj dopadljivfhi prihajati; varuj fe velike in
majhne dufhne fhkode. ,Smertni greh ti od-
vsame vfe duhovno premoshenje, in ti saflu-
shi pekel; varuj fe ga fkerbnejfhi ko telefne
fmerti. Majhni grehi ti pomanjfhujejo gnado,
varuj fe jih slo fkerbno; zhe ne, bofh more¬
biti oflabel, in dufho sapravil,: „ Varuj fe

Imdiga , in delaj dobro, in bofh vezimo pre-
bivalifhe  (V nehefih) imel; sakaj Gofpod lju¬
bi pr avizo. “  Pf. 56 , 2 7. 28.

Kupez dela, zhuje in terpi, zhe mu do-
bizhik kashe; tako delaj tudi ti. On fi vefe-
Ije krati in perterguje, de namnoshi fyoje pre¬
moshenje: tudi ti premaguj fvoje hudo po-
shelenje 1, ne uleni fe, pridno delaj dobro ,
in ravnaj fe po vfih sapovedih; varuj fe vfiga,
m premaguj vfe, kar ti brani v’ nebefhko kra-
Ijeltvo.

Kupež prejema blago od drusih ljudi, ga
prodaja s’ dobizhkam , tudi ga upa pravizh-
nirn ljudem, ker ve, de bo oh fvojim zhafu
plazhilo prejel. Tudi ti fi prejel in prejemafh
°d Boga, de perkupzhujefh; dajaj pravizhni-
®u Bogu na upanje, to je, delaj dobro is u-
panja v’ Boga, kteri ti bo pravizhno povernil,
m ne bo nobeniga dobriga dela puflil bres po-
'razhila. Dajaj vfe pravizhnimu Bogu , tudi
^'oje shivljenje, ako je treba, in bofh obilno
plazhilo nafhel v’ nebelih*

20

Kupez je vefel, kader je femenj, ker fe
obilniga dobizhka nadja. t Semenj dufhniga
dobizhka fo nedelje in prašniki, tudi advent,
veliki poli in drugi odlozheni dnevi. V’ tih
naj bo tvoja dufha velela , ker fo ji perloshni
zhaf veliko saflushiti per Bogu. Ne bodi len,
ternuzh moli obilno, isprafhuj fvojo veft, ob-
shaluj fvoje grehe, bodi v’ duhu sbran per f.
mafhi, poflufhaj fkerbno boshjo befedo, beri
fvete bukve, hvali Boga, obifkuj bolnike, in
delaj, kar samorefh dobriga, de po fmerti
pojdefh v’ vezhno plazhilo.

Modri kupzhevaviz pregleda vezhkrat fvo¬
je premoshenje , in premifli, koliko ima fhe
blaga , koliko denarja per febi ali per drusih,
koliko je dolshen, de oftane njegovo premo-
shenje per mozhi, iri fe ne prekuzne v’ kre¬
sen ubofhtva. Ravno tako delaj tudi ti. Pre¬
mifli fvoje pretezheno in fidanje shivljenje,
kaj li dobriga ali budiga ftoril in delafh , kaj
fi opullil in opufhafh, sakaj fi dobro delal in
delafh, od kod fo tvoji grehi, kako fe ti je
poboljfhati, ali je dobra tvoja pokora; pre¬
mifli premoshenje fvojih dobrih del , kaj ti j e
fhe treba , in kako bofh obftal per fodbi.

Kupez je shalolfen, zhe fe mu fhkoda
ali nefrezha pergodi, in premifhljuje, kako
fi bo pomagal, kako od druge Hrani perdo-
bil. Tudi ti bodi shaloften fvojih grehov, shi-
vi fkerbnejfhi, varuj fe hudih perloshnoft, lp°'
kori fe, hiti po dobrih delih, de f’ fvojim pri'
dam odidefh nefrezhi, ki je lenim in saprav-

— 3og —

Ijivzam namenjena. Imej veliko ali malo, ni
tvoje, ampak je Gofpodovo; ti fi hifhnik, in
mu bofh odgovor dal sa vfe prejeto premoshe-
nje. ,,Preden bo fodba,fe isprafhaj, in po¬
pravi; potlej bof'k per Bogu nafhel aj'milje¬
nje.^  .Sirali 1 8 , 20. „Gle/ ! hitro pridem ,
pravi Gojpod , in moje plazhilo je s ’ menoj ,
de vfakimu povernem po njegovih delih.“  t Skr.
ras. 22, 12.

Molitev.

O Jesuf Kriftuf! refnizo li govoril: „Olro-
d fveta fo umnifhi od otrok J'vellobe.“  Jeft
lim bil od tebe rasfvetljen, pa hudo poshele-
nje me je oflepilo; sato mi je bolj mar sa
pofvetni ko sa dufhni dobizhik. Kaj in koli¬
ko terpim sa fvct, kako malo pa li persade-
oem sa vezhno svelizhanje! Shivim v’ lenobi,
sapravljam tvoje darove, in sanizhujem nebe¬
ško kraljekvo. Pazh fim neumen kupzhevaviz,
ko prodajam fvojo dufho in lepe nebefa sa
kratko vefelje, sa nizhemerne rezhi! O Go¬
spod! kakofhna bo s’ menoj? kaj bom pozhel,
kader mi bolh rekel: odgovor od jvo-

hga hijhevanja?“  Kako bom fkasal, de fim
s  danim premoshenjem perkupzbeval ? Imej
^miljenje s’ menoj, daj mi fvojo gnado , po-
boljfhali fe hozh em. Slo fi bom persadeval
P° sgledu f. Dionisja modro in fkerbno per-
kupzhevati, vfe delati po tvoji fveti volji, in
'ke obrazhati y’ tvojo zhaft, de li kupim ne-

— 3io —

befhko kraljeftvo, ktero fi fvojim pridnim flu-
shabnikam miloftivo obljubil. Amen«

XVII. dan liftoviga gnoja,

t S. Gregori zhudodelnik, fhkof.

4 Sveti Gregori, savoljo velizih zhudeshev, ki
jih je delal, imenovan zhudodelnik,  je bil ro¬
jen v’ sazhetku tretjiga veka ali ftoletja v’ me¬
du Neozesarejj. Njegovi ftarfhi fo bili bogati
in imenitni , pa flepi malikovavzi, in fo tudi
fvoje otroke uzhili flepe bogove moliti. 4 S.
Gregori fe je bil namenil v’ metlo Berit fe
pofvetne modrotli uzhiti, in fe povifhati na
fvetu, pa Bog mu je is fofebne milofti per-
loshnofl naklonil fposnati uzhenika Origena v’
mellu Zesareji. Origen ga je napravil, de je
per njem otlal, ga je dolgo uzhil, in lahko
preprizhal , de je ajdovfka vera prašna in go-
lufna. t S. Gregori je Origena filno rad pofh 1 '
fhal, fe od njega nauzhil Boga in febe fp°'
snati, in mu dopadljivo shiveti; ni le vedil,
kaj Bogu dopade, tudi mu je svetlo flushil«
sladi po prejetim kertlu. Nizh ni maral sa
fvoje veliko premoshenje ; vender je is Jjubes-
ni do fvoje matere fhel domu, ondi famotno
shivel, fe pokoril , molil in premifhljeval h
pifmo, Fedim, veliki fhkof v’ Pontu, je sve-

dil njegovo fofebno fvetoft in uzhenoft, in sa-
to ga je isvolil fhkofa v’ meftu Neozesareji. Ve¬
liko melio je to bilo , pa polno nevernikov;
le 17 kriftjanov je bilo v’ njem. t S. Gregori,
ko je to svedil, le je preftrafhil, in sbeshal
v’ daljno pufbavo: vender fe je potlej pod-
vergel, ker fe je bal boshji volji nepokoren
biti; lam je prifhel k’ fhkofu Fedimu, in fe
puftil fhkofa shegnati., Po prejetim shegnu je
profil nekoliko odloga fe perpravljati s’ mo¬
litvijo, premifhljevanjem in drusimi dobrimi
deli. Ker fe je tako fkerbno perpjravljal fhko-
love dolshnofti dopolnovati, in je bil voljen
savoljo svelizhanja blishniga med nevernike iti;
mu je Bog fofebno uzhenoft dal, in tudi mozh
zhudeshe delati.

t S. Gregori, poln gorezbofti in mozhi, fe
je okoli leta 294 vsdignil, in hitel v’ melio
Neozesarejo. Na poti je bil od temne nozhi
in od veliziga viharja permoran v’ tempelj bo¬
gov iti, in ondi prenozhili; vfo nozh j^ mo-
M, in sjutraj sgodaj odrinil. Tifti tempelj je
iil v’ veliki zhafti per nevernikih, ker fo on¬
di od hudizha dobivali odgovore, f’ kterimi
j'b je fleparil. Komaj je bil f. Gregori od-
fhel, je malifhki pop prifhel v’ tempelj bogo-
Va m darovat; pa ni bilo nobeniga odgovora
P ra v sato, ker je f. Gregori v’ tempeljnu pre-
nozhil. Popa je to filno rasferdilo ; hitel je sa
n i'm, ga dofhel, in shugal ga per oblaftnikih
satoshiti. 4 S. Gregori mu je pohlevno odgovo-
r, i :  „Jeft imam oblaft od Boga tvojim hudi-

3l2

zhem ali bogovam sapovedovati, ali jih jsgnati,
ali poklizati.“ Po tim mu je dal malo popirja,
na kterim fo bile te befede sapifane: ,,Gregori
sapove hudizhu nasaj priti.“ Pop je bersh
nefel prejeti popir v’ tempelj pred malika,
kteri je po navadi odgovarjal. Pop je is ti ga
fposnal, de moli f. Gregori mozhnejfhiga Bo¬
ga, je fpet sa njim tekel, le dal uzhiti, in fe
je fpreobernil. Kader je bil f. Gregori bliso
mefta Neozesareje, fo mu kri ft ja ni in neverni¬
ki naproti prifhli, in ga vefelo fprejeli, ker
fo flifhali od njegovih zhudeshev. V’ meilu
je veliko bolnikov osdravil, befedo hoshjo
osnanoval, in molil sa njih fpreobernjenje.
Kmalo je bilo veliko kriftjanov. t S. fhkof je
sa vfe to Boga hvalil, in sa fpreobernjene she-
lel proftorno zerkev fosidati. Kraj , kjer je
hotel zerkev sidati, je bil premalo proftoren;
verno je pomozhi profil Boga , in bersh fe je
hrib toliko odmaknil, kolikor je bilo treba.
4 Se dobro ve, kako fo fe verni in neverni zbu¬
dili. Dva brata fta fe ferdito prepirala sa-
voljo ribnika ali jeserza, v’ kterim je bilo ve¬
liko rib; vfak ga je hotel imeti v’ fvoji obla¬
ki. t S. Gregori je profil Boga, in ribnik fe
je bersh pofufhil. Ne slo delezh od mefta je
tekla derezha voda, ktera je kmetam veliko
Thkodo delala; njive in fenosheti jim je jema¬
la. 4 S. Gregori je fhel do vode, je fvojo palizo
v’ semljo safadil , profil Boga, in v’ njegovim
imenu vodi vsa povedal , de naj ne prekopi P°'
ftavljeniga mejnika. Paliza je oselenela, in v’

— 3i3 —

veliko drevo sraltla, in voda je potlej le po
navadnim vodotozhi tekla. Dva Juda da hot-
la boshjiga mosha golufali: eden fe je na po¬
ti ulegel 5 drugi ga je mertviga obshaloval ,
in f. Gregorja merao gredozhiga profil, de naj
mu kaj podeli sa pokop mertviga tovarfha. { S.
Gregori ni imel per febi nizh denarja, podal
mu je Tvojo fuknjo, in fhel. Golufni Jud je
rekel tovarfhu, de naj vdane; pa ni mogel,
bil je ref mertev.

( S. fhkof je Tvojo fhkofijo v’ miru vladal
do leta 25 o; pa pod nevernim zefarjem Dez-
jam je vdalo hudo preganjanje. t S. Gregori
je sbeslial v’ hribe, in ondi molil sa Tvoje ov-
*e. Neverniki To ga po vfih gorah ifkali, pa
ga nifo nafhli; prav memo njega in njegoviga
tovarfha To neverni foldatje f hi i, pa njih ozhi
To bile sadershane, menili To, de fte dve dre-
'efi, Te vernili, in f. fhkofa v’ miru pufiili.
V’ tim preganjanji je bilo veliko vernih vjetih
m umorjenih sa vero ; Bog jim je danovitnoft
dal na profhnje f. Gregorja, kteri je na gori
ko Mosef sa Tvoje ljuddvo neprenehoma molil,
kader je bilo preganjanje minilo , je f. Gre¬
gori fhel v’ mefto nasaj, in fi fkerbnejfhi ko
poprej persadeval vfe svelizhati; pa Bog ga ni
kotel v’ miru puditi, f’ kugo je medo in de¬
belo obifkal. Ta drafhna fhiba je bila v’ po-
n >ozh. Neverniki To Tvoje gluhe bogove ne-
pndama profili; ker nifo bili uflifhani, To fe
k’ pravimu Bogu obernili, in od njega dofe-
miloft in pomozh. C S. Gregori je v’ Jesu-

— 3 i 4  —

lovim imenu veliko kushnih osdravil, in P
tim Jesufovo kraljeftvo rasThirjal. Zhe fo mu
kako plazhilo sa fkasano dobroto ponujali,
jim je odgovoril: ,,Drusiga plazhila nozhem,
kakor to, de Bogu svefto Tlushite , in Tvojo
dufho svelizhajte.“

4 Sveti Gregori je bil sbe 26 let fhkof, ko
mu je bil Bog rasodel ali napovedal odhod od
fveta. Pred fmertjo je fkerbel na tanko svedi-
ti, koliko je nevernikov v’ fhkofii, in je sve-
dil, de jih je le 17 The. Takrat je Tvoje ro¬
ke v’ nebo povsdignil rekozh: ,,0  Bog! te sa-
hvalim, sakaj ravno toliko je bilo kriftjanov,
kader Tim Thkofiftvo naTtopil. 44  Profil je Boga,
de naj tudi tifte Tpreoberne, in Tpreobernjene
v’ veri ohrani ftanovitne. Ta Tveti ThkoT, v’
mozhi in gorezholli apoTteljnam enak, je v’
GoTpodu saTpal okoli leta 270.

Nauk.

Zhlovekov um bodi veri podvershen.

Bog je dal Tvetimu Gregorju lepoto pra¬
ve vere Tposnati; Tvojimu dobrotniku je kil
hvaleshen , je jarmu vere Tvoj um podvergelt
po veri shivel, in Te svelizhal. 4 Sveto vero ) e
nevernikam osnanoval, jo T’ zhudeshi poterdo-
val, in tudi ti To vTe katolThke reTnize terdno
verovali. Prava modrofi: in velika Trezba ) e
Tveti veri Te podvrezhi. Ne umni, ampak ne¬
umni To, kteri Tveti veri nozhejo pokorni bi-

5i5

ti. t S ve to 11, lepota in namen rasodete vere
osnanuje, de je is nebef, in le radovoljno fle-
pi fe ji branijo vdati.

V’ iidanjim zhafu je veliko modrijanov,
kteri zhlovekov um nepermerjeno povifhuje-
jo. Um je dar boshji; pa more biti pokoren
Bogu, kteri ga je dal. Um je natorna fvet-
loba, zhloveku potrebna: potreben je v’ vfim,
pa ne fine rasujsdano gofpodovati; zhe pre-
vsetno gofpoduje, fe povifhuje v’ sanizheva-
nje ufmiljeniga ftvarnika. Um je natorno fon-
ze, kashe dobro in flabo, pa nepopolnama:
ljudje is eniga in drusiga konza fveta imajo
slo enak sapopadek od dobriga in hudiga, pa
nobeden ne ve vfiga, kar potrebuje v’ veahno
frezho; le rasodeta vera uzhi zhloveka sadolti.
Pa tudi vera ima veliko fkrivniga, kar prefe-
sbe nafho natorno pamet, in prav sato je
v fak dolshan fvoj um podvrezbi fveti veri. Na¬
lomi um vlih nevernih modrijanov je safhel,
lr » njih hude smote prizhujejo, de je zhlove-
l*ov um flab bres daru prave vere. Kdor zhlo-
vekov um taji, febe dela neumni shivini ena-
z 'ga; kdor hozhe s’ natorno pametjo fkrivno-
Hi vere umeti, fe Bogu dela enaziga, ker ho-
zhe njegove fkrivnolli dognati, kar je nar hu-
dobnifhi napuh.

Vera je zhloveku vifoka in fkrivna, pa
lo more biti. Ako bi vera ne prefegla zhlo-
'ekoviga uma, bi ne bila zhesnatoren dar;
^°g bi bil zhloveku enak, in zhlovek Bogu,
<ar  ne more biti. Bog je nesapopadljiv, vender

3 i 6

je v’ fvojih delih ozhiten; kar vidimo in ume-
mo, naj naf vodi verovati, kar je Bog raso-
del, zhe tudi ne vidimo in ne umemo. Zhlo-
vek ne ve, kar ima smiraj pred ozhmi, tudi
vidne llvari fo mu fkrivne ; kako fe predersne
foditi boshje fkrivnolli? Um zhloveku pomaga
po ftvarjenih rezheh flvarnika fposnati, mu
kashe dolshnoft Bogu svello flushiti, sapopade
nekoliko tilliga, kar Bogu dopade, ali ga sha-
li; pa le vera rasfvetli zhloveka, in bres nje
ni dopadljive boshje flushbe, ni svelizhanja,
„Bres vere je nemogozhe Bogu dopaJti.“  Hebr,
n,6.

Smiraj pomni ta nauk: „Ne sbeli vezh

vediti, kakor kar je treba vediti.“ V’ katol-
fhki veri bodi dobro poduzhen; pa ne sheli
boshjih fkrivnoft dognati, ali po Tvojim umu
rasodetih refniz raslagati. ,,Kdor hozhe bosh¬
je velizhajivo sapopajii , bo od zhajii potla-
zhen.“  Prip. z 5 , 27. ( Slabe ozhi, ki hozliejo
v’ fvetlo fonze ravno gledati, oflabe; ravno ta¬
ko bo neumnesh v’ veri oflabel, zhe predere-
no hozhe boshje fkrivnolli dognati. Eni ras-
legajo natorno vfe zhudeshe, ki fo v’ f. pifniu
sapifani; eni pomanjfhujejo, kar fe jim sdi
v’ v-eri previfoziga; eni raslagajo sapovedi m
drugo po fvoji flabolti; tako gladijo ti, druga'
zhi drugi vfe, de zhlovekov um ni zh teshki'
ga ne najde v’ veri. Ti bodi ponishen, 1,1
ne bodi umnifhi, kakor je treba, de ne bo [h
neumen.  Prid. 7, 17. Zhe fe hozhefh raslozhi-
ti, in drugazhi vediti, kakor katolfhka zerkev

uzl

vi

do}

bit

) e

re

ftai

no

g°

JU

fh

po

na

fv.

sat

je

tet

in

ti

f P'

Ufi

f P'

Di

ni:

liz

V

Ul

ime-

raso-
:hio-
tudi
rsne
laga
mu
ja de
sha-
nje
n ja.
ebr.

ezh
itol-
heli
imu
ish-
tla-
jejo
ta-
e Te¬
ras¬
ni u
sdi
in
iga-
iki-

in

ofh

shi-

kev

— 3 i 7  —

uzhi; bofh nefrezhen vekomaj. „Pravizhm shi¬
vi is vere; ako bo pa odjtopil, ne bo Bogu
dopadel. li  Hebr. 10, 38 . Le eno refnizo fla-
biti je velik greh.

O kriftjan! hvali ufmiljeniga Jesufa, kteri
je vfo refnizo uzhil, in ti dal fofebni dar ve¬
re, ktere konez je vezhno svelizhanje. Bodi
Ilanoviten v’ fveti katolfbki veri, in shivi fkerb-
no po njej. Sdaj je zhaf, od kteriga f. Pavel
govori: „ Veliko je nepokornih, shlabudra-

ftih in sapeljivzov. u  Tit. 1, 10. Ne poflu-
fhaj hudobnih, ohrani prejeto vero, in shivi
po njej, de bofh svelizhan.

Molitev.

O Bog, vezhna refniza in modroft! ti II
nam po prerokih, po Jesufu in po apofteljnih
fveto vero osnanil, in jo f’ zhudeshi poterdil ;
sato fe ponishno podvershem tvoji befedi. Tvo¬
je rasodenje nam je tilno potrebno, ker je
temen nafh um j ti fam vefh, kar ti dopade,
] n nobeden ne ve, kako bi ti dopadel, zhe ga
ll  ne uzhifh, in mu gnade ne dafh. O Go-
fpod! sahvalim te, ko li is nesaflusheniga
nfmiljenja zhloveku rasodel, kako te santore
fposnati, kako ti flushiti, in v’ nebefa priti.
^ a j mi ponishno pokorfhino do rasodetih ref-
niz , de mi je fofebni dar prejete vere v’ sve-
lizhanje. t Sposnam lizer, de je tvoje rasode-
' 1 j e  potrebno, fveto in zhilto, pa temni ob-
ftki grefhniga napuha in hudiga poshelenja

3i8

hozhejo otemniti to nebefhko fvetlobo; ne do-
pulti, de bi li moje flabo ferze kaj hudiga
ismifhljevalo, ali rasujsdane poflufhalo. Tvo¬
ja fveta vei’a je vfelej imela veliko fovrashni-
kov, pa jeli hozhem tvoji zerkvi pokoren bi¬
ti; daj mi dobrotljivo v’ tvoji in po tvoji be¬
ti veri lianovitno shiveti. 4 S. Gregori! ki li s’
shivo vero po obljubi Jesufovi velike zhude-
she delal , in s’ verno molitvijo vfe fprofil;
fproli tudi meni ilanovitnolt in rodovitno!! v’
fveti katolfhki veri, de ti f’ terdno in delavno
vero dopadem, in fe svelizham. Amen*

XVIII. dan lifloviga gnoja.

iSveti Roman in Barnl otrok , marternika*

c Sveti Roman je bil diakon ali duhoven fhe-
lliga shegna v’ mellu Zesareji; pa savoljo fo-
febnih opravil fe je snafhel v’ Antiobii
zhafu neufmiljeniga preganjanja, ktero Ita ne¬
verna zefarja Dioklezijan in Makfimijan sapo-
vedala. Deshelni poglavar mella Antiohije J e
bil neufmiljeni Afklepiad. Ta je hifhe kriltj 8 '
nav ropal, njih zerkve podiral, in jih moral
bogove moliti. Eni fo bili nevernimu oblaftnv
ku pokorni; drugi fo raji umerli, ko le v u-
nanjim Krillufu nepokorfhino fkasali. £ S< R°'
man, viditi veliko nevarnoll fvojih bratov, le

do-
liga
\o-
ini-
Li-
fve-
fi s’
ide-
ifil)
t v’
vno

he-

To¬

ol)

ne-

po-

) e  !

. *

tni-

u-

Ro- !
fe

— 3i 9  —

je vnel, jih na fkrivnim in ozhitno gorezhe
opominjal in profil, de naj nikar Jesufa ne sa-
pufte. Verni fo ga radi poflufhali, maloferzh-
rii To terdneji prihajali , in tudi nesvefti fo
popravili poprejfhnjo flaboft s’ refnizhno po¬
koro. Oblaftnik je to svedil, ukasal f. Roma¬
na popafti, ga pred-fe perpeljati, in mu fer-
dito rekel, kako de fe predersne soper bogo¬
ve in zefarje puntarfko govoriti, in druge na¬
pravljati v’ hudo nepokorfhino. 4 Sveti Roman
ni oblaftniku drusiga govoril, kakor de je per-
pravljen vfe bolezbine preterpeti sa vero v’
Jesufa Kriftufa. Te befede fo bile rasferdeni-
mu oblaftniku prevezh; ukasal ga je raspeti,
in neufmiljeno pretepati. C S. Roman je savpil:
»Ne bom nikoli zefarju pokoren, kader mi
sapove hudobijo . 44  Savoljo tih befed ga je ob¬
laftnik sapovedal s’ shelesnimi grebeni po vfim
telefu tako rasmefariti, de bi fe mu oferzhje
vidilo. V’ tih velizih bolezhinah ni jenjal bo¬
gov sanizhevati, in Jesufa povifhevati. Tudi
) e  rekel: ,,Globoke rane mi pomagajo Jesufa

obilni f h i hvaliti . 44

Sraven tiga f. marternika je ftala kerfhan-
fl<a shena. Viditi, kaj on terpi, fe je v’ do¬
brim filno vnemala. Per febi je imela majh-
ni ga tina, Barula po imenu. t Sveti Roman je
nevernimu oblaftniku rekel : „Zhe meni ne

Ve i'jamefh, de je en fam Bog, poprafhaj tiga
n^ajhniga otroka . 44  Oblaftnik je otroka Barula
v prafhal: ,,Kaj je prav, vezh bogov ali eni-

ga famiga moliti ? 44  Otrok Barul mu odgovori:

320

f

„En fam Bog je, ni vezh bogov . 44  „Kdo te je
to uzhil ?- 4  ga je oblaftnik vprafhal. Otrok je
odgovoril: „Mati fo me tako uzhili, Bog pa
mater . 44  Oblaftnik oframoten, jo je ojftro Iva*-
ril, de tako fpridi fvojiga otroka; tudi je sa-
povedal otroka flezhi, in vprizho matere hu¬
do tepfti. Otrok je bil vef kervav, vtim fe je
fmilil, le mati je bila vefela. V’ tih bolezhi-
nah ni otrok odftopil, temuzh le malo vode
je profil. Mati ga ojftro pogleda, in mu re-
zhe: ,,Sakaj vode profifh? Sdaj le shejin bo¬
di po nebefhkim kraijeftvu; ne fkerbi drusi-
ga, ko sa Kriftufa ferzhno umreti . 44  Otrok,
od materinih befed, ali bolje rezhi, od gnade
boshje uterjen, je vfe bolezhine sanizheval,
vefel bil, in fe fmejah

JNeverni oblaftnik je le f. Romana vfiga
tiga obdolshil, in Tvojim hlapzam sapovedal
ga The huje rasmefariti. On pa je oblaftnik«
in njegovim hlapzam rekel: ,,Glejte in po-

miflite, kako fte mozhni; vfi fte soper mene,
lle she trudni, vender me ne morete umoriti."
Oblaftnik ga ni mogel vezh poflufhati, je vItak
in mu gredozh rekel: Umreti shelifh; ne boj
Te, bofh uTliThan. Potlej je flushabnikam u '
kasal : ,,Sa sdaj versite oba v’ jezho. t S. R°'

man je fodniku odgovoril : ,,Rriftuf bo popra¬
vil tvojo krivizhno fodbo . 44  Te befede To ob-
laftnika tako rasferdile, de je oba obfodil re-
kozh : „Roman naj bo foshgan , Barulu gla va
odfekana. Bogabojezba mati je fvojiga ljube
ga otroka ferzhno fpremila na fodifhe, ondi

- 321  -

ga kufhnila, in mu rekla: „Ljubesnjivi moj!
sdaj fe lozhiva. Kader bofh v’ nebefhhim kra-
Ijeftvu, ne posabi mene, Tvoje matere. Sdaj
fi moj fin, potlej bofh moj pomozhnik. u  Ka¬
der je rabelj s’ mezhem mahnil, je vefelo re¬
kla: „Draga je per Gofpodu finert njegovih

fvetnikov.“ Po njegovi Trnerti je Thla vefela
domu , in je Boga hvalila.

Neverni flushabniki fo 'ondi bliso f. Pio-
manu germado nanefii, ga na-njo pervesali,
in sbe sashgati hotli ; pa nifo mogli , ker je
Bog v’ prizhevanje njegove nedolshnotli velik
desh dal. 4 S. Roman je na germadi malike
sanizheval, in Boga hvalil. Oblallnik ukashe
mu jesik odresati, de bi vezh ne sanizheval
bogov. Pa Bog je fvojimu sveftimu flushabni-
ku dal ravno tako in The bolj govoriti kakor
prej. Kriltjani fo Boga hvalili; neverniki fo
djali, de je zopernik, in fo terdovratni ofta-
k. Oblaftnik je ukasai ga terdo vkleniti, in.
>■ jezho gnati. V’ temni in fmerdljivi jezhi
j® f. Roman vezh mefzov bil. Kriftjani fo ho-
^‘li ga obifkovat in poflufhat, de bi fe tudi
0ni  vnemali sa Jesufa umreti. Kader je ob-
k^ftnik svedil, de jih varhi, od kriftjanov pod¬
kupljeni, pufhajo v’ jezho k’ f. Romanu; je
rakeljna poflal ga sadavit. Njegova fveta fmert
J e  bila 17. liga mefza, v’ letu 3o3.

2  1

IV,

322

!

Nauk.

Od mnogih vojfkokov Jesnfovih.

t Sf. Roman in otrok Barul fta fe ferzhno
vojfkovala, in frezhno premagala neusmiljene
nevernike. Nekteri kriftjani fo bolezhine lerpe-
li, pa nifo bili do konza ftanovitni; nekteri fo
tudi bres vfiga vojfkovanja od Boga odftopili.
Ravno tako fe sdaj na fvelu godi, pravi f. Av-
gufhtin. Vfak kriftjan more biti vojfhak pod
vojvodam Jesufam soper hudizha, fvet in mefo.
Kriftjani fo od kralja Jesufa najeti, s’ orosh-
jem ofkerbljeni, in s’ gnado jim je pornagano
dufhne fovrashnike premagati. Ni fhe sadofti
fe vojfkovati, ampak tudi premagati fe more.
Kdor fe vojfkuje, pa ne premaga, pride v’
fushnoft hudizhevo; kdor fe pa nozhe vojfko¬
vati , radovoljno proda fvojo dufho v’ vezhno
fushnoft.

Varuj fe fkerbno fkusbnjav in nevarnih
perloshnoft. Zke fi varen, bofh manj fkufhnjav
nafhel, defiravno jib bofh im el, ker fi flabi
in fo drugi tudi flabi. «Zhuj in moli, de v
fkufhnjavo ne padefh. Kader fi fkufhan, klizhi
v’ Jesufa, in fe ferzhno vojfkuj, de premagafk
Ufmiljeni Bog ti rad pomaga savoljo ljubesnjj-
viga Jesufa; ti rad pomaga, ne de bi bres voj¬
fkovanja premagal, ampak de bi f’ ferzhnin 1
vojfkovanjem premagal. Ta fvet ni mefto p°'
zhitka, ampak vojfkovanja in terpljenja; meft°
miru, pozhitka in vefelja bo le v’ nebefih.

223

t Slab vojfhak Jesufov bi bil, ako bi fe voj-
fkovati ne hotel. Zhe fe fovVashniku ali fkufh-
njavi bersh vdafh, oroshje od febe vershefh,
in fe ponudifh v’ fushnoft; nili vojfhak, fi sda-
jadiz, in frnerti vreden. Kader te budizh, ali
fvet, ali mefo fkufha; ni sadolli fc jim neko¬
liko vftavljati, ali mehko fe braniti, ternuzh
morefh s’ Ješufovo pomozhjo ftanoviten oftati,
in raji umreti ko grefhiti. Zhe vififh med Bo-
gam in fvetam, zhe po vetru plajfh obrazhafh,
zhe nozhefh hudobniga shaliti, zhe fi per do¬
brih in hudih, kakorfhniga te hozhejo, zhe
nerad grefhifh, vender grefhifh ; nifi vojfhak
Jesufa kralja, fi otrok mehkiga shivljenja in
neftanovitniga ferza , pogubljenja vreden.

Nar flabji vojfhak Jesufov bi bil, ako bi
bil njemu, fvojimu kralju, is hudobniga fer¬
za nesveft; enak bi bil sdajavzu Judeshu, in
bi ne bil vreden kerfhanfkiga imena. Tako
hudobni fo vfi, kteri ljubijo greh, li naprav¬
ljajo fkufhnjave, in radovoljno ifhejo perlosh-
noft grefhiti. Taki le fkerbe, kako bi ne-
framnifhi shiveli, v’ huji smole sabredli. ka-
ho bi loshej fvojo dufho pogubili. Taki ne
ve do, kaj je vojfkovanje soper fovrashnike,
her fo fovrashniki njih prijatli , jih perferzh-
no  ljubijo, fo jim hvaleshni. Varuj fe te gros-
ne  flepote in hudobne nesveftobe; zhe ne,
bofh vefel v’ grehih, bofh nevernikam enak,
bofh vfe fvele nauke sanizheval. „ Hudobni,
kader  n’ globozhino  (grehov) pade , sanizhu-
Prip, 18 , 3.

2  i *


— 224  -

Preljubi kriftjan! bodi ferzhen vojfhak Je-
sufov; pod tim mogozhnim kraljem fe upno
vojfkuj; profi ga ponishno, de bi ti pomagal;
bodi njegovi gnadi sveft, in tako bofh prema¬
gal , in v’ njegovo kraljeftvo prifhel. Ne vdaj
fe fvojimu poshelenju : vftavljaj fe hudizhu
terdno s’ shivo vero; nepremagljivo fe vojfkuj
soper druge dufhne fovrashnike, in blagor ti
bo vekomaj.

Molitev.

O Jesuf; ti vefh mojo veliko flaboft in
mozli mojih hudih fovrashnikov, kteri me lah¬
ko premagajo in pogube: satorej mi pomaga]
po fvoji veliki milolli; obvaruj me v’ fkufhnja-
vah, de ne poginem ; sapovej mozhniin vetro-
vam in ferditim valovam hudih fkufhnjav, de
me ne premagajo. Vem, popolnama tihote na
fvetu ne more biti; pa bodi moj varh, p°'
mozhnik in odrefhenik, flori me ferzhniga voj-
fhaka in frezhniga premagavza. Upam v’ tvojo
pomozh, in zhe fim ravno flab, bom v’ nji vfe
dufhne fovrashnike premagal. t Sf. Roman m
Barul, ferzhna vojfhka Jesufova, ki fla v’ fmert-
nih bolozhinah oftala flanovitna! tudi meni fpi'°'
fi ta nepremagljivo ftanovitnoft, de fvojiga lj u '
besnjiviga kralja Jesufa nikedar ne sapuftim>
temuzb de v’ njegovi flushbi shivim in ume 1 ’"
jem.  Amen.

325

XIX. dan liftoviga gnoja.

'Sveta Elisabeta Ogerfka kraljizhina.

jSveta Elisabeta je bila hzhi Ogerfkiga kralja
Andreja. Bila je rojena v’ letu 1207. Kmalo
je kasala ali rasodevala fofebno gnado, kte-
ro ji je ufmiljeni Bog dal: je filno rada moli¬
la, ponishne oblazhila nofila, v’ farnoti shi-
vela, malo jedla, in fe v’ vfim pokorila, de-
,liravno od vfih dobrot obdana. Kasala je sbe
v’ mladotli Tvoje ufmiljeno ferze do ubogih,
in to ufrniljenje je smiraj bilo per nji. Tilti
zhaf je bila kraljevih hzheri navada slato kro¬
no na glavi noti ti; tudi ona Te je tizer tako
nodla, pa nikoli, kader je v’ zerkev fhla. Dru¬
gi To jo fvarili, pa je odgovorila: ,,Nikoli ne

boni fhla s’ slato krono na glavi pred Jesufa,
kteri je bil is ljubesni do mene f’ ternjem
kronan, in je na krishi umeri.“ Ta fvela devi-
je bila od ftarfhev nevefta obljubljena Lud-
'iku, vojvodu Hafije in Turingije; pa salo ni
odftopila od fvojiga ponishniga in bogaboje¬
čega shivljenja. Drugi To djali: „To ni kra¬
ljeva hzhi, je nuna, in ni namenjene vifoko-
vredna.“ Vedila je, kaj pofvetnjaki govo-
r f> m kako jo sanizhujejo; vender je ftano-
'itna oftala, ker je shelela le Bogu dopafti.
. 'flila je: ,,Zhe mojimu sheninu dopade, kar
je Bogu vfhezh, je prav; zhe pa ne, tudi no-

3s6

zheri} savoljo njega Boga sapuftiti.“ Vojvod
Ludvik je svedil, kako de ona shivi; je flifhal,
kako jo sanizhujejo: pa to ga je vefelilo, je
Boga hvalil, in le dal s’ njo porozhiti. Ta sa-
kon je bil frezhen, ker fta bila oba bogabo-
jezha, fta fe ljubila savoljo Boga, fta eden dru-
simu pomagala Bogu flushiti, in fe svelizhati.

{ S. Elisabeta in njen dobri mosh Ludvik
nifta bila le febi, ampak tudi drugim dobra;
oba fta fkerbela fvoje podloshne frezhne bori¬
ti , kar je velike hvale vredno. Podloshni fo
bili njuniga ufmiljenja preprizhani ; fvojiga
vojvoda Ludvika fo imenovali Ludvika pobosh-
niga; fveli Elisabeti fo rekli, mati ubogih. Te
ljubesnjive imena fo vrednifhi od vfe pofvetne
zhafti. Elisabeta je le nad Bogam vefelje ime¬
la, njega is vfe dufhe ljubila, in ga nepre-
nebama hvalila. Jesufa Kriftufa is ljubesni do
vfib krisbaniga je smiraj nobla v’ ferzu, in fo
savoljo njega ponishevala, kakor ta pergodba
prizhuje. Enkrat je is fofebniga konza fhl*
v’ zerkev oblezbena po fvojim vifokim ftanu >
kar ji fizer ni bilo navadno. Kader v’ zerkev
pride, pogleda podolro Jesufovo na krishu,
oftermi, in farna febi rezhe: ,,Glej Jesufa odre-
fhenika, flezbeniga na krishi savoljo menej
jeft pa, velika grefhniza, fe riizbemerno lepot'"
zhim. On je bil od vfih sapufhcn, jeft pa b^ 11
od veliko flushabnikov obdana. Je li to moja
prava ljubesen do njega ? Oh moja velika ne-
hvalesbnoft! Kako poflufham njegove sapovedi;
in kako hodim po njegovih ftopinjah?^ f e

— 327 —

njene mifli fo tako veliko britkoft v’ njej obu¬
dile, in tako neisrezheno ftifkale ferze, de je
omedlela, in je padla na tla; ni mogla iti do¬
mu, nefti fo jo mogli. Pofihmal je bila zheda-
lje ponishnifhi, in pod zhednitni oblazhili je
nofila ojltro oblazhilo v’ duhu pokore. INikoli
ni bila bres dela, temuzh je delala, kar je bi¬
lo v’ prid, in vezhi del oblazhila ubogim. Ka¬
der je po porodu fhla v’ zerkev: je farna ne-
fla fvojiga otroka ponishno oblezhena; in bofa
je fhla v’ zerkev, in domu nasaj ; is ferza je
dala Bogu fvojiga otroka v’ dar, in ponishno
profila, de naj ga s’ gnado napolni; tudi je
ubogim obilnifhi delila, debi febi in fvojim
olrokam miloft boshjo fprofila. Njena poter-
peshljivoft je bila neisrezhena v’ v tim savoljo
poterpeshljiviga Jesufa ; nikedar ni bila nobe-
niga krisha, ali sopernofti , ali nefrezbe sha-
loftna. Njena velika ponishnoft, fofebna poter-
peshljivoft ,• ljubesnjivo govorjenje je tudi ter-
dovratne ferza omezhilo in fpreobernilo; nje¬
no fveto sbivljenje le viditi, je bil mozhen
fpodbadik sa Jesufam hoditi.

<S. Elisabeta ni bila hinavfko poboshna,
a nrpak refnizhno; binavfka poboshnoft je is
napuha, ona pa je bila poboshna is ponish-
nofti i n  ljubesni do Boga. 4 Spofhtovala je in
^°gala fvojiga fpovednika Konrada kakor an-
8 e lja boshjiga, ko Kriftufa , in ni nizh delala
P° fvoji volji. Po njegovim fvetu fe je poni¬
ževala, zhe ravno fo ji drugi branili, ker je
Želela ponishnimu Jesufu dopafti. V’ letu 12  25

3 2 8

je bila na Nemfhkim velika lakota. Per tej per-
loshnolli je vfim ubogim obilno pomagala, ka¬
kor bi bili njeni otrozi. Ker vfi nifo mogli do
nje, sakaj njena hifha je bila na hribu; je
najela v’ medu prodorno hifho, kjer fo ubo¬
gi, sladi bolehni, vfo podreshbo imeli. Vfak
dan je fhla jih obifkat, jim 11 rez h, in jih
nzhit, de bi voljno poterpeli, in fi f’ poter-
peshljivodjo veliko per Bogu saflushili. t Slu-
shabniki fo jo satoshili per njenim moshi, voj¬
vodu Ludviku; pa jim je odgovoril: ,,Ne bom
ji branil ubogim pomagati; njeno ufmiljenje
nam saflushi boshje ufmiljenje; zbe fkerbimo
sa uboge, bo Bog naf ofkerbel.“

Bog, kteri fvoje otroke milodivo tepe,
je tej fvoji svedi flushabnizi veliko teshkih kri-
shev poflal. Pervi je bil ta: Njen ljubi inosh
fe je s’ vojfko v’ fvete deshele namenil, je na
poti sbolel in umeri. t Silno velik je bil ta
k ris h , vender pa le perzhetik drusih. Njen
lin Henrik je po fvojim ozhetu nadopil, in ni
poflufhal fvoje fvete matere , ni delal po sgle-
du fvojiga dobriga ozheta. Hudobni jesiki, kte-
rih je povfod prevezh, fo ga nadrashili nad
fveto mater, in ga napravili jo is hifhe fp°"
diti. Neki bogabojezh duhoven jo je v’ fvojo
hifho vsel; pa tudi ondi ni fmela oftati. Ni
bila sbaloflna laftniga sanizhevanja, ampak le
boshjiga rasshaljenja. Britko je prejemati hu¬
do sa dobro, pa poterpeshljivimu ferzu j e
lahko preterpeti. ( S’ poterpeshljivim Johani
je djala: „Bog je dal, Bog je vsel; naj bo

njegovo ime moljeno.“ Tudi je djala is fer-
za: „0 Bog! sahvalim te, ki fi me Jesufu po¬
dobno ftoril. K  V’ meftu Bamburgu je bil fHltof
njen ftriz, bteri jo je k’ febi vsel in ofkerbel;
tudi je profil vojvoda Henrika, njeniga fina,

' de naj dano pohujfhanje popravi. t Shkof je
bil uflifhan ; pa Elisabeta je raji v’ ubofhtvu
shivela, de bi bila Jesufu podobna. Imela je
dve bogabojezhi tovarfhizi ali dekli, in je s’
njima fhla v’ revno hifhizo prebivat. Preter-
pela je mrasa, vrozhine in dofti drusiga, in
I vcrbi tega fe je ojtlro poftila, in flabo oblezhe-
na bila. Bog je imel fofebno dopadenje nad
, njo, in je uflifheval njene gorezhe molitve.
Eniga dne je prifhel neki shlahten gofpod je
obifkat, ker je veliko dobriga od nje flifhal.
j Vef hudoben je bil; pa viditi njeno fofebno
fvetoft in ojftro pokorjenje, ji je preftrafhen
rekel: „Gofpa! profite Boga sa-me, de mi da
, pravo fpreobern jenje.“ Odgovorila mu je: po¬

klekniva oba in moliva.“ Oba fla dolgo mo-
lila; po molitvi je gofpod fhel domu, fe po-
polnama fpreobernil, fhel v’ klofhter, in fve-
1° umeri. Tudi drugi fo po njej fofebne do¬
brote prejemali.

t S. Elisabeta je fhtiri leta v’ tifti revni hi-
flfizi v’ vfih dobrih delih prebivala. ‘ Bog ji je
dan fmerti napovedal; je sbolela, f. sakra-
r^ente prejela, in mirno umerla danafhnji dan.
leta i23i. Is vfih krajev fo hiteli njeniga fve-
4l ga trupla fpremit v’ grob. in fo ga fpremili
<0  zhafiitljiviga kralja v’ njegovo poglavitno

i

35o

melto. Ubogi fo obshalovali sgubo fvoje ljubea-
njive matere; drugi fo pravili od njeniga fve-
tiga shivljenja; vfi fo Boga hvalili. Bog je od
njene fofebne fvetofti s’ velikimi zhudeshi pri-
zheval.

Is njeniga shivljenja.

£ S. Elisabeta, od flarfhev v’ sakon name¬
njena , fe je fkerbno perpravljala, in Bog ji
je dal dobriga mosha. Modri pravi: ,,Dom in
bogajtvo fe od Jtarfhev dobi, rasumria she-  |
na, rasumen moSh pa je farno od Gofpoda
Pi' ip. 19 , 14 . Telefne laftnofti, mozh, sdravje
in vezh taziga je tudi dar boshji: pa farno to !
je premalo; laftnofti dufhe, ponishnoft, boga-
bojezhoft, modroft, poterpeshljivoft in drugo *
tako je veliko bolji. Kdor li is lakomnofti ali
nezhiftofti drushbo isvoli, flepo dela, in bo
preposno fposnal fvojo neumnoft. Tobija in
t Sara uzhita kriftjane, saka j in kako v’ sakon
ftopiti. Tobija je t Sari rekel: , ,Mi dva fva

otroka fčetnikov, in nama fe ne f podobi f
sdrushiti, ko neverniki , kteri Boga ne posna-
jo.“  Tob. 8, 5.. Tobija je djal Bogu: ,,Go■  j

fpod! ti vefh,  de jim sheno vsel is shelja s a-
rod dobili, v' kterim bi  /e tvoje ime vekoma)
hvalilo, u  Tob. 8, g. Tudi £ Sara je tako rekla:

„0 Bogi ti vejh, de nifim nikoli mosha  0 S
gerdiga namena) poshelela, in de Jim fvojo

dufho ohranila zhijio : nikoli nifim med nje
pila , Meri J e ne [podobno ve jele j in s' ljudmi
neframniga shivljenja fe nifim pezhala ; mo¬
ška vseli jim pervolila v ’ tvojim Jtrahu, in
ne is gerdih shelj. 1 '  Tob. 3 , 16 — 18. ,S. Eli-
sabeta fe je po sgledu tih in drusih fvetih lju¬
di perpravljala v’ sakon, pa sdaj fe vfe druga-
zhi godi : fe perpravljajo s’ rasujsdanim shiv-
ljenjem, s’ napuham, in s’ vfo nizhermerno-
ftjo. Ni malo deklizhev, ki fo perpravljene
fvojo dufho hudizhu prodati, zhe jim ponozh-
ni vlazhugarji sakon obetajo; toraj fe ni zhu-
diti, de je njih sakon nefrezhen.

4 S. Elisabeta je bila lizhi mogozhniga kra¬
lja; vender je bila vfelej framoshljivo in po-
nishno oblezhena, slafti pa, kader je fhla v’
zerkev. Modri prav . govori: „Telefno obla-
zhilo pokashe zldoveka , u  t Sirah 19, 27. „Po-
nishno in framoshljivo oblazhilo kashe ponish-
no in framoshljivo dufho ; kdor pa fvoje telo
prevsetno oblazhi, ima oftudno dufho,“ pra¬
vi f. Avgufhin, Ponishnoll in framoshljivoft
fte sapovedane in potrebne; nafprotna nava¬
da pa je is hudizha. 4 S. Elisabeta, kraljeva
hzhi, je bila ponisbna; sdaj pa ni nobeniga
blaga prelepiga, de bi ga berafhki otrozi ne
kupili in ne nofili. Ta gerda neframoshljivoll
fe tudi po zerkvah vidi, ih ti mefeni maliki
fe ne boje v’ grefhni nizhemernofti pred po-
nishniga krishaniga Jesufa iti. t S. Janes Kriso-
flom vfim pravi: ,,Zbe hozhefh lep biti, lepo-
tizhi fvoje telo f’ framoshljivoftjo.

332

t S. Elisabeta je po poti pravizhnodi dano*
vitno hodila , ker je is vfe dufhe shelela Bo¬
gu flushiti, in je fvojiga modriga fpovednika
ponishno ubogala. Dober fvetovaviz je veli¬
ko vreden, moder fpovednik vrednifhi od vfi-
ga. Modriga in varniga fpovednika je vfak
potreben: nedolshni, de nedolshnod ohrani;
grefhnik, de fe poboljfha; in poboljfhani, de
fe v’ greh ne poverne. Ne le grefhniki-, kte-
ri imajo prepresheno in svijazhno ved, fo
modriga in danovitniga fpovednika potrebni,
ampak tudi bogabojezhi, in sladi tidi, kteri
imajo premehko ved, de nifo od nepermerje-
ne gorezhodi predelezh gnani. Kdor is dobri-
ga ferza ifhe modriga ozheta, ga najde; kdor
is fkrivniga poshelenja ifhe najemnika, ga naj¬
de, de oba v’ jamo padeta.

t S. Elisabeta je bila od fvojiga finu sani-
zhevana; pa kaj on, ki je fhe majhen bil?
njegovi hudobni fvetovavzi fo bili tega krivi.
Eden drusimu fo djali: „Zhe Elisabeta gofpo-

duje, ne bomo mogli delati, kar bi Kotli; zhe
fin gofpodari, bodo vfe nafhe befede obvelja¬
le, in vfe bo po nafhih miflih.' 4  Mladimu
vojvodu Henriku fo rekli: „Vafha mati fo pre-
neumniga ferza, in bodo proti sapravili vfe,
kar jim podloshni dajo. 44  Te svite kazbe fo
eno miflili, drugo govorili, in f’ tim dofegli,
kar fo sheleli. ( Salomon je refnizo govoril:
„Befede dvojesizlinika fo, kakor bi bile ne-
dolshne; iode fejejo  (sdrashbe) do oferzhja. il
Prip. 18, 8. Opravljivzi fo hudobni in fhkod-

333

J

ljivi. Modri od njih pravi: „ Preklet je pod-

pihovaviz in dvojesizhnik; s ah a j veliko med fe-
boj mirnih bo sdrashil. u  t Sirah 28, i 5 .

Velik grefhnik fe je njenim molitvam per-
porozhil, in je po njej dofegel gnado refnizh-
niga fpreobernjenja. Ufmiljeni Bog nam da¬
je, kar telo potrebuje; pa fhe veliko raji, kar
, dufha potrebuje k’ svelizhanju. t Svetniki fo
boshji in nafhi prijatli, in Boga sa naf pro-
fijo; pa v fak naj fkerbi po njih dobivati, kar
potrebuje k’ svelizhanju. t Svetniki fo fvet sa-
nizhevali, in nebefhkiga kraljeAva ifkali; vfak
naj fe jim perporozhuje , de bi mu ravno li¬
ga duha od Boga fprofili. Grefhniki vpijejo v’
telefnih nadlogah, in jim v’ mifel ne pride
profiti sa fvojo ubogo dufho. Ti ne molijo
. B °ga, in ne zhafte fvetnikov, temuzh Boga in
fvetnike sanizhujejo.

KriAjan! premifli shivljenje f. Elisabete,
m premifli fvoje, de fe fposnafh. Ona je bi¬
la pokoren otrok, zhifta dekliza, dobra sbena,
fkerbna mati in poterpesliljiva vdova ; je bila
ufmiljena s’ ubogimi, ljubesnjiva blishnimu,
poterpeshljiva v’ nadlogah , dobrotljiva fovrash-
nikam. Mlada je um eri a: pa fe je smiraj per-
pravljala frezhno umreti, ker je smiraj fveto
shivela. Kako pa ti shivifh? Morebiti per
tebi ni ne nedolshnolti, ne pokore. Ponishuj
le? in rezi:

334

M o l i t e v.

O Bog! zhe premiflirtl shivljenje tvoje fta
shabnize f. Elisabete, me je fram fvoje ozhi k’
tebi povsdignili, ker je moje shivljenje bilo in
je flabo, in pa ne le flabo, ampak tudi hu¬
dobno. O Gofpod! daj Ali na profhnje te fvo¬
je svefte flushabnize mozhno ljubesen do tebe,
de me bo, vfaj pofihrnal, vodila po poti tvo¬
jih sapoved, de savershen ne bom. Vem, de
lim pogubljenja vreden ; pa upam v’ tvojo ne-
fkonzhno miloft gnado fpreobernjenja sadobiti.
t S’ tvojo gnado ti hozhem in obljubim v’ vlim
pokoren biti, le tvojo, nikedar fvoje volje
fpolnovati, de pridem v’ nebefa tvoje milobi
hvalit vekomaj. Amen.

XX. dan liftoviga gnoja,

^Sveii Barlain mariernik.  t

I^va imenitna uzhenika katolfhke zerkve, f.
Basili in f. Janes Krisoftom, fta pifala in hva¬
lila ferzhno ftanovitnoft' f. Barlama, kteri je
neisrezhene bolezhine sanizheval, in ferzhno
umeri is Ijubesni do Jesufa, Pred fvetam maj¬
hen , ncuzhen in reven kmet bliso mefta Antio¬
hije je bil; neobdelan, priproft, ubog, ne-
sgovoren, pa poln shive vere in gorezhe lju-

besni. Nizh ni imel nad feboj, bar fpazlieni-
mu fvetu dopade; imel pa je vfe, bar je Bo¬
gu vfhezh. Shivel je ob zhafu neufmiljeniga
preganjanja neverniga zefarja Dioblezijana, kte-
ri fe je neumno namenil zerbev boshjo po-
konzhati. Vfe je bilo polno morije in bervi
krifljanov; vender je f. Barlam doma nepre-
llrafhen oftal, ber je shelel sa prejeto vero
umreti. Per nevernim oblaftniku je bil saio-
shen, bteri je fvoje flushabnike poflal ga sve-
sat, in v’ fmerdljivo jezho vrezh. V’ temni
in fmerdljivi jezbi je bil dolgo pufhen, de bi
njegova dufha oflabela , in fe vdala; pa ni
bilo tako, ber fe je v’ jezhi fberbno perprav-
ljal sa Jesufa umreti.

Medni oblaftnib je ubasal ga pred-fe per-
peljati, in kakor je per Rimljanih navadno
bilo, ga ozhitno prafhal od njegove vere. t S.
Barlam je praviga Boga prizhal, in flepe ma¬
like sanizheval. Njegovo govorjenje je bilo
ravno in ferzhno, pa tako neperpravno, de
ga je fodnik komaj urncl , in de fo fe mu vfi
sraven Ilojezbi neverniki na glaf fmejali. Nizh
ne de, ker Bog ne mara sa modre ali perlis-
n jene befede, temuzh gleda v’ ferze, pofvet-
modri fo fe mu fmejali, pa je bil boshje
bvale vreden. Oblaftnik ga je nagovarjal bo¬
gove moliti; f. Barlam je v’ pravi veri ftano-
viten oftal. Oblaftnib ga je fvojim hlapzam re-
^el tako dolgo tepfti, de od fvoje terdovratno-
odftopi. Neufmiljeno fo ga tepli: pa f. Bar-
Bam ni enkrat sdihnil, vefelo je terpel, in to

— 336 t-

vefelje ozliilno kasal; prej fo fe hlapzi nave-
lizhali ga martrati, kakor on terpeti. Njego¬
va prezhudna poterpeshljivoft in nepremaglji¬
va (lanovi tnoft je oblaftnika kino rasferdila. U-
kasal ga je s’ shelesnimi grebeni po vfim te-
lefu tergati, de bi fe kofti vidile : pa tudi v’
tih velizih bolezhinah je Jesufu sveft oftal, in »
ga hvalil; notranje vefelje gnade f. Duha je
premagalo vfe telefne bolezhine. Oblaftnika
je peklo, de ga sanizhljiv zhlovek premaga,
in vfe martre sanizhuje. Sraven je bil altar, j
in na njem ogenj malikam v’ zhaft. Oblaftnik |
je fvetimu Barlamu sapovedal nad altarjein
defnizo dersbati; hlapzam pa je ukasal sher-
javze in kadila na njegovo roko d jati, de bi,
od pezhenja permoran, odtrefel ogenj in ka¬
dilo na altar, in f’ tim pokasal, de maliku
daruje. Oblaftnik, od fatana nauzhen, fi je
prekanjeno kaj taziga ismiflil; vender ni do-
fegel, kar je shelel. t S. Barlam ni hotel fto-
riti, kar je neverni oblaftnik shelel, je fvojo
roko nepreniaknjeno dershal, de je bila vfa
roka foshgana. Neverniki fo fe nad njegovo
ferzhnoftjo zhudili, ker nifo vedili, kaj zhlo¬
vek samore s’ mozhjo gnade f. Duha. Nje¬
govo ferzhnoft fo imenovali terdovratnoft; !•
Barlam pa jih ni poflufhal, je vfe bolezhi¬
ne vefelo preterpel, v’ njih umeri , in fhel v
nebefhko kraljeftvo vshivat vezhniga plazhil®>
ki ga je Bog obljubil tiftim, kteri fo mu do
konza ftanovitni.

— .JO 7 —

Nauk.

JSanovitnoJt v ’ dobrim je potrebna.

t S.  Barlam je bil neobtefan kmet, ni ve¬
dli modroRi fveta, in ni shivel po sheljah dru-
sih, ampak po shivi veri, ktero je imel v’ vfi-
gamozhniga Boga; le njemu dopafii je hotel,
in sato je raji umeri, ko njega sapuRil. Ne¬
verniki fo fe mu pofmehovali, angeli fo fe
nad njim vefelili: pred ozhmi fveta je nefrezh-
no umeri, pa njegova fmert je bila draga per
Gofpodu; fvet ga ni bil vreden, sato ga je
Bog v’ fvoje kraljeRvo vsel. O frezbna Rano-
vitnoR tiga sveftiga bosbjiga flushabnika!

KriRjan! ftanovilnoR v’ dobrim ti je po¬
trebna. „Bodi Jianoviten na Gofpodori poti.“
( Sirah 5, 12 . „Sa fvoje dufhe voljo Je poteg¬
ni s' v Jo mozhjo sa refnizo do j mer ti ,Si-
rah 4 , 33. ( Sam KriRuf pravi: „Kdor bo do

bonza Jianoviten , bo svelizhan.“  Mat. 24, i3.
Veliko jih je poklizanih, pa malo isvoljenih,
ker je malo prave RanovitnoRi. Zhe dobro
sazhnefh, fi v’ fhtevil u poklizanih; pa ne bofh
me d isvoljene prifhel, zhe Ranoviten ne oRa-
n efh. Od dobriga odRopiti je hudobnifhi, ko
•ubedar dobro sazheti. Ne zhudi fe nad tim,
ker tudi fveti Peter tako govori: ,.Boljfhi bi
bilo sa-nje poti pravizhnojti ne fposnati, ka-
b°r po fposnanji od nje odJtopili.“  II. Pet.
2 ’  21 , NeRanovitnoR Boga filno rasshali, in
IV.

338

njegovo sapufhenje saflushi. De je to ref, pri-
zhuje fveti Pavel rekozh: ,,Kteri Jo enkrat

rasfvetljeni bili, tudi okujili dar , in de -
les/ini pojiali J. Duha, in Jo padli; tim je
nemogozhe fe Jpet k' pokori ponoviti Hebr.

6 , 4 — 6 « 4 S. Pavel ne meni fizer, de je ne- *

mogozhe; pa tako pifhe, pravijo ozhaki, fka-
sati, de je poboljfhanje neftanovitniga kriftja-
na tilno redko in teshko.

Bodi Ilanoviten v’ boshji flushbi, in nike-
dar fe ne daj premagati. 4 Sovrashnikov je ref
veliko, in ti li ilab; pa to ne isgovarja tvojih
grehov, temuzh te ponishnolfi in varnofti uzhi.
t Skerbno premifli flabofti, fkufhnjave in per-
loshnolti, ktere fo te prej sapeljale, de fe jih
rarujefh ; ponishno poflufhaj, in svello delaj,
kar ti je fpovednik na fpovedi povedal; ne
pohujfhaj fe nad hudobnimi, temuzh njih fle-
poto obshaluj; zhe je vezh puhujfhanja, bolj
gorezhe Bogu fiushi; ne navelizhaj fe ojftre
poli pokore, ker kmalo pride fmert, in vezh-
noft je nefkonzhna; vedno premifbljuj verne
refnize, in gorezhe moli, de ne opefhafh, te¬
muzh oftanefh Ilanoviten, in obljubljeno pla-
zhilo prejmefh. V’ Boga upaj, proti ga, bo¬
di ponishen in ferzhen, de bofh v’ dobrini fta-
noviten, in v’ vezhni mir pridefh.

Al o l i t e v.

O Jesuf! premifhljujozh tvojo IlanovitnO
ljubesen do moje grefhne dufhe, in pr^mifh-

— 33q —

ljujozh fvojo grefhno neftanovitnoft, fe frarmi-
jem, shalujem in profim, de mi odpuftifh. Ti
li mene ftanovitno do konza ljubil, is ljubesni
do mene fi na krishi umeri. in tudi sdaj me
ljubifh; jeft, tvoj nehvaleshni otrok, fim te
sapuftil 5 obljubil fim ti ftanovitno flushbo, pa
fim fpet odftopil , in ponavljal fvoje velike gre¬
he v’ tebe fvojiga dobriga ozlieta. O preljubi
Gofpod! ne sapufti in ne obfodi me, temuzh
fkashi fvojo miloft nad fvojo nehvaleshno ftva-
rjo. Na profhnje fvojiga sveftiga flushabnika f.
Barlama mi daj obilno gnado, in ne jenjaj mi
je dajati, de od njene fladke mozhi uterjen
nikedar vezli od tebe ne odftopim t S’ tvojo po-
mozhjo ti obljubim svefto flushiti, de ne bom
nikedar od tebe odlozhen. Amen.

XXI. dan liftoviga gnoja.

Marije devize ofrovanje.

^^.atolfhka zerkev ta dan obhaja fpomin da¬
rovanja Marije devize v’ Jerusalemfkim tem-
peljnu. C S. Joahim in f. Ana, bogabojezha sa-
konfka, od Boga namenjena porodnika prezhi-
devize Marije matere odrefhenika Jesufa,
fio dolgo zhafa bres saroda bila. Ona fta fra-
rfloto fvoje nerodovitnofti voljno poterpela; ven-
der vedno profila Boga, de jima sarod da, in

— 54o —

ga njemu obljubila, ako bi ga miloftivo do-
fegla. Bog jima ga je bil namenil; pa je od-
lafhal, de bi bilo njuno vefelje obilnifhi. Ka¬
der fta sbe perlelna bila, lia dofegla fpolnje- I
nje fvojih gorezhih sbelj, fta deklizha dofeg¬
la, in jo imenovala Marijo. Sakonfki ftare
savese fo bili saroda slo sheljni, in fo menili,
de je nerodovitno!! velika fhtrafinga boshja.
Bolj od v!ih drusih fo po rodovitnofti hrepe- j
neli ti, kteri fo, bili rodovine Davidove, ker
je bil is nje Odrefhenik obljubljen. t Sf. Joa-
him in Ana fta bila rodovine Davidove; sato
fta bila fvoje nerodovitnofti shaloftna, in potlej
lilno vefela, kader fo bile njune profhnje od
Boga ufiifhane. JNi mogozbe popifati velizi-
ga vefelja njuniga ferza, fofebno ko fta vidila
Marijo bolj angelju kakor zbloveku podobno;
hvalila fta Boga neprenehama. Kakor fta prej
fklenila fvojo ljubo lizher Marijo Bogu v’ dar
dati, fta ftorila. Kader je bila nekoliko odraft-
la, fta jo peljala v’ tempelj, v’ Jerusalem, m
jo Bogu ofrala. Velik dar je bilo to, ker je
bila Marija sbe tiftikrat polna gnade , ljuba
boshja prijatelza in namenjena mati Jesufa
Kriftufa. Tudi je verjeti, de je Marija v
drushbi fvetih deviz v’ tempeljnu oftala , in od
fveta odlozhena Bogu nozh in dan flushila,
dokler ni bila f’ fvetim Joshefam sarozhena.
Marija ni bila le od fvetih ftarfhev Bogu v
dar dana, ampak tudi farna fe je Bogu ofrala,
in ta dopadljivi ofer neprenehama ponavljala-
Deviza Marija, vfa fveta in nedolshna, je bil*

she takrat prijetno prebivalifhe f. Duha, in fe
je perpravljala, defiravno ni boshjiga fklepa
redila, mati boshja biti. 0  frezhna fveta Joa-
him in Ana, velika prijatla vfigantogozhniga
Boga, ki fta od njega dofegla, in fvetu dala
preljubo devizo Marijo, od ktere je bil ro¬
jen Jesuf, fonze pravize in odrefbenik vfiga
fveta !

Nauk.

Od prave bogojlashnojti.

4 Sveta Joahim in Ana fta refnizhno flu-
shila Bogu, ker fta po vfih sapovedih shivela,
in fta njemu v’ dar dala, kar fta nar bolj
ljubila, fta mu fvojo ljubo hzher darovala.
Tudi Marija fe je Bogu darovala, fvojo du-
fho in telo mu podvergla, njemu v’ zhaft
shivela, in ni nikedar od dolshne pokorfhine
odftopila.

She velikokrat je bilo govorjeno 5 ven-
der nikedar prevezh ne more biti rezheno od
prave in napazhne bogoflusbnofti, ker je pra¬
vi sapopadik od nje slo potreben. Prava bo-
goflushnoft je sapovedana v’ ljubesni, ktera
j e  delavna is zhifte vere in terdniga upanja,
delavna ljubesen je popolnama pokorfhina v’
'fina, ali dopolnovanje vfih sapoved. t Sam Kri¬
ku! pravi : ,, V' ljubesni do Boga je sapo-

PU-derja vja pojtava in preroki Mat. 22,
4 °- Zhe dopolnujefh vfe sapovedi is ljubesni

— 342

do Boga, je to boshja flushba. Bogoflushnoll,
praviza, pravizhnoft, brumnoll ali poboshnoft,
fveloft je eno. Zhe Bogu ne flushifh, niti
fvet; Bogu ne flushifh, zhe vlih sapoved ne
dopolnujefh; vlih sapoved ne dopolnujefh, zhe
Boga is vfiga ferza in blishniga ho febe ne
ljubifh. Bog ne mara sa tvojo hvalo, sani-
zhuje tvoje dari, in overshe vfe tvoje unanje
zhefhenje, zhe ga ne moiifh f’ zhilto dufho,
zhe ga ne ljubifh is vfiga ferza, zhe mu ne
flushifh f’ pokornim shivljenjem. Befede nifo
ljubesen, ne pokorfhina, ampak fo prašen in
lashnjiv glaf, zhe je tvoje ferze drugazhno.
Zhe Boga s’ shnabli zhaltifh, in je tvoje ferze
delezh od njega; kaj drusiga saflushifh ko fli-
fhati: „ Hinaviz Ji? u  Mat. i5, 7. 8.

Ne posabi nikedar, de pokorfhina is Iju-
besni je prava bogoflushnoll. Zhe fi lazhen
ali delaven vfe pravizhnolli, zhe ti ni drusiga
mar, ko boshjo voljo delali, zhe dopadenje
nad Bogam vfe flabo premaguje, mu refnizh-
no flushifh. Bog je vfigamogozhni Gofpod vfih
in vfiga: ti ni dal shirati, delati ali opufhati,
kar fe ti poljubi; temuzh hozhe tvojo voljo
vlim sapovedim podversheno imeti. Zhe l e
nefrezha sadene, Bogu fe podversi; zhe pre¬
ganjanje terpifh, bodi poterpeshljiv savoljo
njega; zhe fi fkufhan grefhiti, premaguj fkufh-
njavo is ljubesni do Boga; zhe ti Bog ljubiga
zhloveka vsame, rezi naj fe sgodi njegova fve-
ta volja. V’ tim in v’ vfim bodi Bogu poko¬
ren, to je boshja flushba ali bogoflushnoll;

zhe tiga ne delafh, in Boga le s’ unanjim
zhefhenjem molifh , fi v’ fhtevilu farisejev,
kterim je Jesuf velikokrat rekel gorje.

4 Skerbno premifli, zhe fi poboshen ali
ne. Zbe rad molifh, k’ fveli mafbi, k’ fpo-
vedi hodifh , je prav; vender pa je prašno
bres premagovanja fvojiga hudiga posbelenja,
Boga molifh le s’ jesikam , zhe s’ njim oprav-
ljafh fvojiga blishniga, zhe med fvoje brate
prepir fejefh. Kako fi per f. mafhi bil, in
kako li premifbljeval poterpeshljivoll Jesufo-
vo na krisbi, zhe fi doma ko ferdit lev, zhe
nimafh ufmiljenja f’ flabimi ? Kako fvoje fpo-
vedi in obhajila opravljafb, ako gerdiga go¬
vorjenja ali neframniga shivljenja ne opuftifh?
^Svetnike zhaftifh ; pa morebiti ob dnevih njih
fpomina pijanzhujefh, plefhefh, igrafh, in s’
drusimi flabimi, nizhemernimi ali grefhnimi
deli Boga in fvetnike sanizhujefh. Bratovfhine ,
odpuftki, prozefije, in kar je taziga le po
unanjim opravljeniga, je vfa tvoja bogoflush-
uoft •  sanizhujefh pa zhikoft, pravizo, milolt,
krotkoft. Bog me varuj sanizhevati bratovfhi-
ue, odpuftke, prozefije, in kar je taziga; ven¬
der je potrebnifhi ljubesen, brumnoll, pravi-

Nekleri fkerbe sa fnashnolt bosbje veshe,
de je prijetna musika, de fe flrelja med du¬
hovnim opravilam; pa imajo kamnalo ferze
do dobrotljiviga Boga, de ljubesnjiviga Jesula
po mefenih malikih po zerkvi gledajo, ali
fe sunaj zerkve med fveto mafho ali pridigo
pogovarjajo. Ako bi ti tak bil, hi ti rekel

I

— 344  —

hinaviz in liudobnik. Premifli fe, ponishaj
le, in moli:

M o l i l e v.

O Jesuf Kriftuf! Gofpod in uzhenik vliga
fvcta, tvoj fveti evangeli in tvoje fveto shiv-
1 jen je me uzhi, kakofhna de more biti prava
poboshnoft ali bogoflushnoft. Bogu flushiti v’
duhu in v’ refnizi, njega ljubiti is vfe du-
fhe, njemu vfe podvrezhi, in fvojo voljo nje¬
govi volji vfelej podversbeno imeti, to je pra¬
va , dopadljiva in potrebna bogoflushnoft. Daj
mi ljubesen, in pa ljubesen, de vfe delam is
fveliga dopadenja do tebe, in fe nikedar ne
odlozhim od tebe. O fvela Ana, ki li is Iju-
besni do Boga v’ dar dala, kar fi na fvetu
nar boljiga imela, namrezh fvojo preljubo
bzher Marijo! bodi moja pomozhniza per Bo¬
gu, de mi pomaga vfe delali, kar mu dopa-
de, vfe opuftiti, kar ga skali; sakaj le tako
ga bom dopadljivo molil, in ga bom v’ nebe¬
lih molil vekomaj. Amen.

XXII. dan liftoviga gnoja.

L Sveta Zezilija , deviza in marterniza.

4 Sveta Zezilija je bila bogata Rimfka gofpodi-
zhina, bogabojezha kriftjana, zhifta deviza


— 545  —

ferzbna marterniza, she od nekdaj zhefhena
v’ katolfhki zerkvi. Od njenima fvetiga shiv-
1  jen ja in njene ferzhne fmerti sa vero Jesu-
fovo fe ne' more nizh gotoviga vedi ti ; to fe
ve, de je bila od nekdaj vifoko zhefhena, in
de she v’ zbetertim ftoletji je bila v’ Rimu Bo¬
gu in nji v’ zhaft lepa zerkev, od ktere f. pa-
pesh t Simak prizbuje. Tudi je refnizhno , de
she od ftarih zhafov je v’ katolfhki zerkvi fpo-
min obhajan f. devize in marternize Zezilije.
; Sploh mifel je, -de je f. Zezilija bila od ftar-
fliev v’ sakon permorana s’ mogozhnim never¬
nim mladenzhem Valerijanam, kteriga je per-
vo nozh k’ veri fpreobernila, in ga pregovo¬
rila njeno zhiftoft fpofhtovati. Tudi njegoviga
brata Tiburzija je v’ pravo vero fpreobernila.
Oba fta bila od papesha f. Urbana kerfhena,
m krnalo po prejetim kerftu sa f. vero umor¬
jena. t S. Zezilija je sa njima umerla sa vero
v ’ letu okoli 2 3 o.

V’ ofmim ftoletji je Aftulf kralj Langobar¬
dov , s’ mozhno vojfko obdal Rimfko mefto,
ln  po njegovim odhodu fe je po Rimu fploh
govorilo, de je on nafhel in odnefel truplo f.
Zezilije. Papeshu f. Pafkvalu I. fe je v’ fpa-
n ji perkasala, in mu rekla njeno truplo poi-
fkati. t S. papesh ga je kmalo nafhel v’ poko-
palifbi Proteftata ob zefti Apii. Papesh ga je
prenefel v’ mefto v’ zerkev she prej imeno-
' ar| o f. Zezilije. To fe je godilo v’ letu 821.
Papesh, vfa duhovi h ina in verni fo bili te ve-
like frezhe vefeli, fo fklenili ftaro zerkev po-


— 346 —

dreti, in lepfhi sidati Bogu in f. Zezilii v'
zhaft. t Sosidali fo jo, in sraven tudi klofhter,
v’ kterim fo bili minihi, potlej nune, in fo
do danaflmjiga dne. V’ letu 1099 je Bog dal
v’ ferze papeshu Klemenu VIII. shelje svediti,
kakofhno de je truplo f. devize in marternize
Zezilije. To je narozhil bogabojezhimu in u-
zhenimu kardinalu Baroniju, kteri je vprizho
veliko duhovnov in vernih odperl grob, kteri
je bil is beliga marmorja; v’ njem je bila le¬
pa truga is ziprefa, in v’ nji je bilo truplo f.
Zezilije fhe zelo, tudi njeno oblazhilo je bile
fhe lepo. Nobeden fe ni predersnil tiga f. tru¬
pla fe dotakniti is fpofhtovanja do te fofebne
fvetnize ; duhovni fo lefeno trugo is ziprefe
vsdignili, in jo f’ fvetim truplam poloshili v’
proftorno freberno. Kardinal Baroni, kteri je
vfe to vidil in popifal, tudi sraven perllavi,
de je bil per nogah f. Zezilije majhen kcrvav
pert, f’ kterim fo verni njeno f. truplo bri-
fali, kader je bila sa vero umorjena, in f’ f-
truplam pokopali. Uzheni kardinal tudi pri'
zhuje, de je Bog tiftikrat veliko zhudeshev de¬
lal , de bi verni vifoko zhaRili to fofebno fvet-
nizo, in fe ji perporozhevali. Tudi pifhe, de
sraven groba f. Zezilije fo bile tudi trupla K
Valerijana njeniga zliiftiga shenina , njegoviga
brata f. Tiburzja, f. papesba Urbana in f. Mal<-
tima. Vil ti fo bili ob enim zbafu savoljo Je-
sufa umorjeni, in sato fo jih verni vkupej po¬
kopali. To je, kar fe gotoviga ve od zhifte
devize in ferzhne marternize f. Zezilije.

— 347 —

Nauk.

Kaj pomenite te dve bejedi: deviza in mar-
terniza.

Defiravno ne vemo bogabojezhih del f.
Zezilije, in tudi ne, Itako je bil^umorjena,
sadofti je vediti, de je deviza in marterniza;
v’ tih dveh befedah je vfa njena hvala sapo-
padena. Velika je hvala in zhaft, lttero je
prejela od Boga, ker je premagala fvojo na-
torno flaboft, sapeljive prijatle in neufmilje-
ne fovrashnike; flabim sheljam je odmerla,
in tudi umerla, de bi per Jesufu shivela ve¬
komaj.

t Sveta Zezilija je zhifta deviza. t S’ fvetlo-
bo f. vere je fposnala, de devifhtvo Bogu do-
pade, in ga je is ljubesni do njega fkerbno
ohranila. Ni ga zhloveka bres flabohi, tudi
ona ni bila; mlad zhlovek ima veliko fovrash-
niltov, tudi ona jih je imela; neverniki, med
kterimi je bila, fo neframno shiveli: pa ne
natorne flabofti, ne ozhitno pohujfhanje, ne
salesovanje hudobnih, nizh ni moglo prema¬
kniti te zhifte devize od terdniga fklepa nike-
dar v’ kaj dovoliti, kar je soper boshjo sapo-
v ed. Njeno zhifto ferze je bilo lepo prebiva-
lifhe f. Duha, njena gorezha dufha je bila
ko terdno mefto na vifoki gori poftavljeno;
k r ah boshji, ljubesen do Jesufa, gnada bosh-
) a > famota, molitev, ponishnoft in ferzhnoft


— 348  —

fo bili zhuvaji te zhifte devize, in sato je ne¬
premagana oltala. Tudi ti, o kriftjan! bodi po
sgledu f. Zezilije, de Bogu dopadefh. „Hdor
Jerza zhijtojt ljubi, je prijalel nebefhkiga
kralja. li  Prip. 22, 11. Vli ilanovi nilo ena¬
ki; pa zhiftofl: ferza more vender vfak ljubiti,
in po fvojim ftanu zhifto shiveti. Natorna fla-
boft je velika, pohujfhanja dotli, fkufhnjavzov
povfod, in ne bofh ohranjen, zbe ne delafh
po sgledu f. Zezilije in drusih fvetnikov. Mo¬
li, zhuj , bodi ponishen in ferzhen , nikoli ne
posabi Boga, in bofh s’ njegovo pomozhjo vfe
fovrashnike premagal.

<Sveta Zezilija je ferzbna marterniza. Lju-
besen do shivljenja je mozhneji od vbh; zhlo-
vek rad da vfe, kar ima in premore, de fvo-
je shivljenje perhrani. Ravno to prizhuje od
fofebne ljubesni f. Zezilije, ktera je savoljo
Boga rada umerla, de bi njemu oftala ftano-
vitna. Sveftoba v’ boshji flushbi je lahka,
dokler ni fkufhnjav, nadleshnoft, preganja¬
nja ali drusiga hudiga; pa je redka, kader
hude fkufhnjare ali nadlesbno preganjanje na-
dleshujejo zhloveka. t S. Zezilija je ne le fkufh-
njave, fkufhnjavze, nadleshnofti in preganja¬
nje premagala, ampak tudi bolezhine in fmert.
To prizhuje od njene shive vere, terdniga u-
panja in gorezhe ljubesni. Bila je mehkiga
fpola in obzhutniga telefa ; pa njena mozhna
dufha je vfe preterpela ,' fmertne bolezlnne
premagala, in Bogu oltala svefla do konza.
O mehki kriftjan! glej in premifli to ferzhno

devizo pred nevernim oblabnibam, med nje¬
govimi neufrniljenimi hlapzi v’ fmertnih brit-
lsoftib, ln obshaluj fvojo greThno nebanovit-
noft rebozh :

Molite v.

0 Jesuf, shenin zliiRili dufh in vladnik
vfih marternibov! sahvalim te savoljo mogozh-
ne gnade, bi Ti jo dal Tvoji flushabnizi f. Ze-
zilii in vfim Tvojim marternibam. O babo je
lepo viditi ali preminiti Terzbno vojfbovanje
in Terzhno premaganje tvojih Tlushabnibov !
Pa ravno to me filno ponisbuje, ber mi ozhi-
ta greThno mebbobo in gerdo nebanovitnob,
btere lim poln. ( S. Zezilija, Tlaba shenfba,
le je nepreftrafheno vojTbovala in Terzbno pre¬
magala, mene pa vTaba majhna TbuThnjava ta¬
bo odlozhi od tebe. O GoTpod! ne sapnTti in
»e obTodi me; daj mi mozhno gnado vTe vi¬
dne in nevidne duThne Tovrasbnibe premagati,
de banoviten obanem, de v’ tvoji Tlushbi shi-
Vl m in umerjem. Amen.

35o

XXIII. dan liftoviga gnoja.

t Sveti Klemen , papesh in marternik.

C^d imenitniga papesha f. Klemena fo v’ pos-
nejfhih zhafih veliko pifali; tukaj je njegovo
shivljenje, kakor ga je popifal uzheni kardi¬
nal Orsi v’ Tvojim popifovanji zerkvenih sgo-
deb. 4 S. Klemen je bil uzheniz in pomagazh
apofteljnov, kterim je dopadel s’ shivo vero,
fvetim shivljenjem in gorezho ferzhnoftjo v’
osnanovanji f. evangelja. Rimljan je bil; vfaj
fe ve, de je bil v’ Rimu f’ fvetim apofteljnam
Pavlam, kakor on govori v’ fvojim liftu Filipa-
nam pifanim. Od njegovih fofebnih dobrih del
fe ne ve; pa dopadenje fvetih apofteljnov nad
njim obilno prizhuje, kako velik flushabnik
boshji de je biL t S. Klemen je bil zheterti Rim-
fki papesh. Pervi je bil f. Peter, sa f. Petram
je naftopil f. Lin, sa f. Linam f, Klet, in sa
f. Kletam je naftopil f. Klemen okoli leta go
po Jesufovim rojftvu. Ta f. papesh je prej bil
malikovaviz, pa fpreobernjen od fvetih apofte-
Ijnov Petra ir: Pavla; bil je prejeti gnadi snm
raj hvaleshen, svefto je poflufhal njune frete
nauke, pofnemal njuno shivljenje, in njih zha-
ftito fmert vedno imel pred fvojimi ozhmi. R a "
kor je nad ff. Petram in Pavlam vidil, je Vi'
sbal fvojo fhkofijo in vfo katolfhko zerkev; j e
fkerbel verne v’ dobrim ohraniti, in nevernike

fpreoberniti, de bi bil Jesuf od vfih moljen. Ta
f. papesh je svedil, de je bila v’ Korintu huda
rasperlija vdala savoljo nevofhljivofti nekterih
vernih soper nektere bogabojezhe mafhnike. To
je bilo is grefhniga napuha, is kteriga nifo ho-
tli mafhnikam podversheni biti. t S. Klemen je
bil tiga prepira shaloften; pa ni mogel, kakor*
je shelel, nepokornim bersh pifati, ker fo bile
tifti zhaf v’ zefarftvu velike smefhnjave in voj-
fl<e. Kader je fpet mirno bilo, je nepokojnim
pifal, jih fvaril, pokorfhinofti uzhil, in jim do¬
povedal, kako je grosno fhkodljivo fe prepirali,
in fe eden soper drusiga vsdigovali, sladi so-
per te, kterim jih je Bog podvergel. t S. Kle¬
men je defet let neutrudno delal in fkerbel
sa vfo katolfhko zerkev, in je bil sa vero u-
morjen pod zefarjem Trajanam okoli leta 100
po Jesufovim rojftvu.

Nauk.

Nevofkljivojt je slo fkkodljiva.

4 Sveli papesh Klemen je svedil, de fo v’
Korintu velike smefhnjave, in vfe is grefhne
Nevofhljivofti. Vcdil je, de nevofhljivoft pri-
is napuha ali lakomnofti, in sato jih je u-
z KiI fe boshji naredbi podvrezhi, mafhnike
fpofhtovati, jim pokorni biti, in po llanu po-
ni *hno shiveti, v’ kteriga je Bog fleherniga po-
fta yil. Bog je ljudi in dela raslozhil: kakor
l >dje telefa nimajo vli eniga opravila, ampak

352

flehern fvoje v’ prid vfiga telefa; ravno tako
fo ljudje raslozbeni v’ prid vfiga zhlovefbtva,
in kdor fe koshji naredbi ftavi, je hudobnih
in puntar. Zhe Bog hozhe enimu obilnifhi
dati, ali ga vifhej povifhati, sakaj bi bili
drugi nevofhljivi? Varuj fe te gerde in fhkod-
ljive pregrehe. Bog je pravizhen in moder;
zhe fi fvojim bratam nevofhljiv, fe  soper Bo¬
ga puntafh. Premifli, kako fhkodljiva je ne¬
vofhljivoft.

Nevofhljivoft je tvoji dufhi fhkodljiva, ker
vfo ljubesen is tebe preshene, in te ftori hudi-
zhu enaziga, kaj, fhe hudobnifhiga. Bog sa-
pove vfe ljudi ljubili, fe frezhe blishniga ve-
feliti, njegovo nefrezho obsbalovati; kako samo-
refh tej sapovedi pokoren biti, zhe fi nevofh¬
ljiv? Zhe fi blishnimu nevofhljiv, fi hudob-
nifhi od nevofhljiviga hudizha, ker njemu ni,
tebi pa je sapovedano blishniga ljubiti. Pre¬
mifli kar modri pravi: ,. t Skosi hudizhevo ne-

vofhljivojt je Jmert na Jbet prifhla , in kteri
Jo na njegovi Jirani , po njem pofnemajo-"
Modr. 2  , 24  — 25. Zhe te blishnjiga frezha
pezhe., ali blishnjiga nefrezha vefeli; nifi zhlo-
veku, ampak fi hudizhu podoben, in ti bo
gorje vekomaj, ako fe ne poboljfhafh.

Nevofhljivoft obroduje krive fodbe i* 1
opravljanje. „Ljubesen ni nevofhljiva , ne
mijli hudiga. li  I. Bor. i3, 4* 5. Tedaj, ]

kjer ni ljubesni, je nevofhljivoft, in fo hude ;

mifli soper blishnjiga. Nevofhljivoft te na- (
pravi, de vfe hudo verjamefh, in tudi dobro

i

353

raslagafh flabo; noben neumnesh ali hudob¬
ni!« fi ne bo mogel tolikanj hudiga ismifliti,
de bi ti rad ne verjel od ljudi, k (eri m fi ne-
vofhljiv. Kako bo tvoj jesik molzhal, zhe je
tvoje ferze hudobno? Zhe rad verjamefh hu¬
do, bofh tudi govoril hudo, ker jesik is obil-
nofti ferza rad govori. Kriftuf je farisejem
rekel: ,,Gadja rodovina! kako morete dobro

govorili, ker Jte hudobni? Sakaj is obilnojti
ferza ajta govore Mat. 12, 2k-  Zhe fi ne-
vofhljiv, raslivafh ko gad ftrup v’ nedolshne;
tudi per pravizlinih ifhefh hudobije, in govo-
rifh od njih hudo.

Is nevofhljivofti fe is-haja fovrafhtvo, ma-
fhevanje, kriviza in dolti drusiga hudiga. Ne-
vofhljiviz je flep, in meni; de biftro vidi;
meni, de fvojiga blishniga pravizhno zherti,
m fe ne pufti preuzhiti, ker je njegovo ferze
hudobno. Nevofhljivi Kajn je ftrafhen sgled,
kaj hudobna nevofhljivoft samore hudiga fto-
nti. Nedolshni Joshef, od bratov v’ fushnoft
prodan, je fkufil krivizo fhhodljive nevofhlji-
v °!fi. t Savel je menil, de nedoishniga Davi¬
da pravizhno preganja, in ni hotel fvoje kri-
y ize fposnati. Nevofhljivi foriseji fo Ijubesnji-
v 'mu Jesufu rekli: „Ne rezhemo li prav, de

f l  h  t < Samarijan , in hudizha imafh ?“ Jan.
H * 48. Nevofhljivoft: hudobnih obiaftnikov' ni
hda nafitena, dokler nifo vidi 1  i nedoishniga Je-
sufa na krishi umreti. Tudi sdaj je veliko hu-
diga is nevofhljivofti, ker ta peklenfka pofhaft
ne  jenja nikoli hudobe roditi.

IV.

— 35 /, —

Ljubi krilljan! varuj fe nevofhljivofti. De
fe je varujefh, premifli njeno fhkodljivoft in
oftudnoft. Ljubi Boga in blishniga; bodi po-
nishen in bres vfe lakomnofti; hvali Boga sa
dobro blishnimu dano. Vezh ti prejel, kakor
li saflushil; Bog je gofpodar fvojih darov. „Sa -
kaj je tvoje oko hudobno , ker je Bog dober?
udli mu ni perpujiieno J J  Jvojim delati, kar
hozhe Mat. 20, i 5 . Varuj fe nevofhljivo¬
fti, ktera shali Boga, ti je fhkodljiva, in te
ftori hudizbu enaziga.

Molite v.

O Bog! kteri ti po fvoji modri, pravizh-
ni in ljubesnjivi previdnofti ljudi in njih 0-
pravke raslozhil, kteri li popolnama gofpodar
fvojih darov, dajefh meni in drugim fvoje
dobrote po fvojih^ fklepih; daj mi refnizhno
ljubesen, ponishnoft, hvaleshnoft, in kar samo-
re mojo dufho osdraviti. O f. Klemen , ki fi
gorezhe fkerbel vfo nevofhljivoft is ferza ver¬
nih pregnali! proti sa-me Boga, de me od vfe
nevofhljivofti proftiga ftori, me napolni s’ lju'
besnijo, in ohrani v’ njej, de pridem v’ kra-
Ijeftvo vezbne ljubesni. Amen.

355

XXIV. dan liftoviga gnoja.

jSveta Flora in Marija , devizi in maternizi.

t Sveta Flora in Marija nifte bile eniga meda,
pa fte obe ob enim zhafu sa vero Jesufovo u-
morjene, bakor pifhe f. Evlogi marternik, kte-
ri je f’ lvojimi ozhmi njuno ftanovilnoft vidik
t S. Flora je bila rojena v’ velikim ^Shjaanfkim
meftu Kordovi. Njen ozhe je bil Turfhke ve¬
re, njena mati pa kerfhanfke, ker To bili v’
tiftim zhafu Turki in kriftjani v’ t Shpanfki de-
sheli namefhani. Bog je dal, de ji je ozhe
umeri, je The majhna bila, in savoljo tiga
jo je njena mati bres vfiga ftrahu kerfhanfke
vere uzhila. jSvete Flore brat je bil hudoben
in neufmiljen; bil je Itarji od nje, in od ozhe-
ta nauzhen filno vnet sa Tvojo flepo vero. Bog
je fvoji flushabnizi Flori obilno gnado dal,
in jo napolnil f’ zhifto ljubesnijo do vfiga
dobriga. Ufmiljeniga Boga je is vfe dufhe
ljubila , in fkerbela mu dopafti f’ zhiftim sliiv-
Ijenjem. Ni mogozhe povedali, kako de je
ljubila famoto, in fvet sanizbevala. Bila je
pridna v’ fvojih domazhih opravkih, materi
vfelej pokorna; ftanovitno je molila, in fe ved-
110  pokorila. Kader je -bil od katolfhke zerkve
sapovedan poffc, je, defiravno fhe majhna, le
svezher malo jedla. Materi fe je savoljo mla-
dofti fmilila, in sato ji je opoldne kaj jefti

356

dala; poboshna dekliza pa je prejeto jed ubo¬
gim fkrivaj podelila, ker je bila do blishniga
ufmiljena, do febe pa ojkra.

t Sveia dekliza Flora je bila vfih kerfhan-
fkih dobrih del obilna; vender jih je v’ sa-.
zhetku fkrivala sayo!jo fvojiga hudobniga bra¬
ta, kteri je smiraj zhul nad njo. Posneje je
fposnala, de f. vere in dobrih del zhlovek ne
fme fkrivali, in je ozhitno shivela po vfih
sapovedih uprizho neufmiljeniga brata in dru-
sih Turkov. Njen brat je bil savoljo tiga nei-
srezheno ferdit; nizh vezh ni mogla njegove
ferditoki prekati , sbeshala je, in fhla fkri-
vaj v’ drugo hifho , kjer fo bili vfi bogaboje-
zhi krikjani. JBrat ni vedil kaj od togote po-
zbeti, je vfe kota veliziga meka preifkal, in
ker je ni mogel najti, je po meknim Turfh-
kim oblaftniku vfe njene snanze, duhovne in
prijatlize hudo preganjal. Vfe to je svedila,
je bila sbalokna, in ni mogla prenefti, de bi
drugi savoljo nje preganjanje terpeli. ( Shla je
ferzhno pred fvojiga hudobniga brata, in mu
rekla: „Tukaj /im; kriftjana fim , in perprav-

ljena vfe preterpeli is ljubesni do Jesufa,
kterimu fim fvoje devifhtvo v’ dar dala, in
upam v’ njegovo miloft, de me ne bo nike-
dar sapukil.“ Brat jo je nar poprej s’ lepo
nagovarjal, de naj Jesufa sapufti, po Jem j°
je ftrahoval in tepel; pa je ni mogel pre¬
makniti. Ko je obupal jo premotiti, jo j e  ,
pred mekniga Turfhkiga oblaltnika peljal, m
mu lashnjivo rekel: „Ta moja fekra je bila

— 35 7  —

v’ sazhetku nafhe vere, pa krikjani fo jo sa-
peljali.“ Oblaknik jo vprafha : ,,Je li ref,

kar tvoji brat soper te govori ?“  t S. Flora mu
ferzhno odgovori: „Smiraj fim bila, in tu¬

di sdaj fim krikjana; nikedar nifim bila flepe
vere tvojiga lashnjiviga preroka Mohameda.^
Turfhki oblaknik, ki ga je njen ferzhni od¬
govor filno rasferdil, je dvema foldatama u-
kasal jo hudo tepki, in tla jo tako neufmilje-
no kepla, de je bila vfa kervava in fkoraj
mertva. Oblallnik rezhe po tem njenimu bra¬
tu: „Pelji fvojo neumno feliro domu, uzhi

jo v’ nafhi veri, in potlej jo fpel pred me per-
pelji.“ Brat je fvojo feliro domu peljal, je
fkerbel njeno telo osdraviti , pa tudi njeno
dufko od prave vere odverniti. Prevsel je dve
prekanjeni Turfhki sheni, jima jo podvergel,
in sapovedal, de naj ji ne pullite s’ nobeno
kridjano govoriti. 4 S. Flora je bila v’ lallni
hifhi fushna, in ni mogla vezh prekati toli¬
kanj nadleshnolli; sbeshala je ponozhi, in fhla
delezh od meda v’ miru flushit Bogu. V’ tim
fvetim pozhitku fe je neisrezhno vnela sa
'ero umreti; Bog ji je mifel dal v’ meko Kor-
( lovo iti, in pred Turfhkim oblaknikam fvojo
'ero v’ Jesufa fpet prizhati. 4 Shla je v’ meko;
P» preden fe je oblaftniku perkasala, je fhla
v zerkev molit in prolit Boga, de hi ji mo-
gozhno gnado dal.

Ko je f. Flora v’ zerkvi molila, je druga
kerfhanfka deviza is deshele ravno v’ tiko zer¬
kev prifhla. Ta je bila Marija, fekra fvetiga

i

358

dijakona Valabonsa, kteri je bil malo poprej
sa vero umorjen. Ta f. marternik fe je fvoji
feftri v’ fpanji perkasal, in ji je rekel: „Hiti

k’ meni priti v’ nebefhko kraljeftvo . 44  Od te
perkasni uterjena fe je f. Flori perdrushila;
obe fte fhle pred oblaflnika , in fvojo vero pri-
zhale. t S. Flora mu je rekla: „Jeft fim tifta,

ktero je moj brat pred teboj kerfhanfke vere
toshil; sdaj ponovim fvoje pervo prizhanje, in
sanizhujem tvojiga lashnjiviga preroka . 44  Ma¬
rija mu je rekla: „Jeft imam brata marterni-

ka; kakor je on prizhal Jesufa Kriftufa, ga tu¬
di jeli, in pravim, de je tvoja vera ismifhlje-
vanje hudizhev . 44  Turfhki oblaftnik jima ni
odgovoril, temuzh je ukasal obe v’ jezho vre-
zhi, de bi fe smodrile. Pa Boga Ite sa to hva¬
lile, in ftanovitne oftale. ( Sveti mafhnik Evlo-
gi jima je pifal, in ji s’ ognjenimi befedanu
v’ veri uterdil. Nehtere Turkinje fo ju v’ je¬
zho hodile nadleshevat, de bi fe vdale oblallni-
ku ; pa ftanovitne fte oftale, ker fte skelele sa
lsrishaniga Jesufa umreti. Njune sbelje fo bi¬
le dopolnjene 3  oblaftnik je ukasal obema glavo
odfekati, in fte fvoji tek ferzhno dokonzhale
danafbnji dan v’ letu 85 1 .

Nauk.

Od potrebe dobriga konza ali namena .

4 Sveta Flora in Marija fte radovoljno fhle
pred Turfhkiga oblaftnika. Bog jima je to mi-

— 35g —

iel dal. de bi f’ fvojo ferzhnolljo podpirale ve¬
ro maloferzhnih krifljanov, de bi fe , l<o bi vi-
dili flabe shenfke sa fveto vero neprellrafheno
umreti, vere Jesufove ne Avmovali, in raji u-
merli, ko jo sapuftili. Njun konez ali namen
je bil dober in fvet; vender fe pa zblovek ne
fme nepremifhljeno na fvoje mifli sanakhati,
in sato je tukaj ta nauk.

Dober konez ali namen ni drusiga , ko
refnizhna volja Bogu dopafli. Kar je dobro
po sapovedih in po okolifhinah, ni dobro,
zhe ni is konza Bogu dopafli; kar je hudobno
farno na febi, ni Bogu vfhezh, zhe ravno zlilo-
vek meni, de njemu v’ zhaft dela.

Zhlovekove dela fo velikokrat viditi ena¬
ke ali podobne; pa per Bogu nifo, ker on
gleda v’ ferze, in vidi mifli , is kterih pride¬
jo. t S. Pavel uzhi in sapove: „Kar koli de¬
lale s ’ befedo ali s' djanjem, Jiorite vje v'
Imenu GoJ/ioda Jesnfa Krijtufa Kolofh. 3,
1 7-  Ta dobra mifel more biti per vfim; zhe
ne, fo zhlovekove dela ali prasne ali pa pre-
grefhne. Nizh ne pomaga svito ali lunavfko
govoriti; ni sadofti fe isgovarjati , fe perkri-
v ati, ali fe opravizbevati pred ljudmi, temuzh
ferze more biti ravno in dobro per Bogu.
Juda je bil viditi ufmiljen, kader je djal: ,,Sa-
kaj fe mašilo ni prodalo sa tri flo denarjev,
n ubogim dalo? u  Skelel je prodali drago
Gasilo, f’ kterim je Marija Jesufove noge po¬
našala, s’ isgovoram lepiga ufmiljenja do ubo-
s *h, pravi f. Jane«, ker je tat bil, in je mofh-

36o

njo imel, in nofil, kar je bilo va-njo vershe-
no. Fariseji fo bili sa zbali bosbjo vli gorezhi
viditi, pa fo bili sgoli hinavfhina; fo veli¬
ko dobriga delali, pa le savoljo fvoje hvale.
Sato je Jesuf od njih rekel: „Refnizhno vam
povem, oni fo she prejeli fvoje plazhilo.“  Mat.
6, 16. Hvale ifhejo, hvalo tudi prejemajo,
zhe tudi ne od Boga. Tudi sdaj je veliko
kriltjanov viditi vnetih sa pravizo, ufmiljeniga
ferza; pa fo taki le, kader jim je na roke,
kader jim pomaga, kader in dokler imajo
hvalo ali dobizhik.

Vli uzheniki, kteri fo li persadevali zhlo-
vekovo ferze fposnati , fo v’ zhloveku to veli¬
ko flnboft vkoreninjeno nafhli, de vfe rad de¬
la le is ljubesni do febe, zhe ravno s’ befedo
pravi, de dela savoljo Boga. Napuh, svi-
jazhnoll, hinavfhina in prekanjenje je fkrita
in nevarna bolesen vtiga zhlovefhtva, zhe ga
f. Duh ne osdravi. Vli nauki ne pomagajo,
zhe ferze ni osdravljeno od gnade f. Duha.
Le on raspodi temo, in sravna svile poti zhlo-
vekovih mifel, vender ne toliko, de hi nizh
vezh temniga in nizh vezh svitiga ne bilo; to
nam je pufheno v’ nafhe ponishevanje. Tudi
pravizhni nifo popolnama pravizhni , in fo
boshjiga persanafhanja potrebni. Tudi pravizh¬
ni morejo hrepeneti po ohilnifhi pravizhnofti;
sato je pravizhni Job rekel: »L 7 ’ fkerhi fim

savoljo vjih fvojih del.“  Job. g, 28.  Farisej
je v’ tempeljnu vprizbo Boga fe hvalil , in zol-
narja sanizheval; pa je bil hudohnifhi od nje-


361

ga, ker je savoljo laltne hvale dobro delal. Kdo
i fe more sanafhati in rezhi: „Moje ferze je

pravizhno ?“  Kdor to od febe mifli, je poln

• napuha in velik grefhnik. Sato fo bogaboje-

i  zhi krikjani trepetali, in v’ ftrahu shiveli, de-

• firavno jim ni vpil nizh hudiga ozliitala. Ta-

i l<o je miflil, in tako pifal od febe f. Pavel:

1  „Nizh nimam na vejti, ali sato fhe nijim

i opravizhen; kteri me pa Jodi, je Gofpod. ii

i k Kor. 4, 4. Po sgledu take velike ponishno-

1  fti tiga rasfvetljeniga apolleljna kdo fe fme na

le sanafhati ? Zhe tudi kdo greh fovrashi, in
pravizo ljubi, ima vender lahko fhe kaj tem-
niga in svitiga v’ febi; kaj pa grefhnik, kteri
greh ljubi , in fvetlobo fovrashi ?

Nikoli ne morem do konza fposnati in po-
pifati vfih svijazh zhlovekoviga ferza; lepo te
kdaj prolim, zhuj nad feboj. Zhe fe ne bo-
jifh sapeljan biti; li she sapeljan, ne vefh f.
evangelja, ni ponishnolti v’ tebi. t Skerbno fe
premifli. Morebiti li ufmiljen, pa le tiltim,
kteri tvoji flabolli llreshejo, ali kterim ne
fmefh odrezhi. t Si ponishen; pa morebiti le,
tader fe bojifh. 4 Si morebiti pokoren in po-
dreshen ; pa le, kader te hvalijo. : Si viditi
polerpcshljiv v’ nadlogah , ker li nefkerben.
t® e  vifoko ne nolifh, ne bahafh , ne pijanzhu-
J e d'., ker ti le lakomnoft brani. Nobeniga ali
Cohene ne fkufhafh, ker te le fhe natorna
^ramoshljivoll bojezhiga, bojezho dela. c 5e je-
‘ s J^h soper grehe, kader li ti od njih rassha-
J en - Jeft te ne fodirn, pa opominjam te; tu-

362

di ti drusih prenaglo ne fodi, temuzh febe ne-
prenebama premifhljuj, in gorezhe profi Bo¬
ga, de naj ti da fposnanje in poboljfhanje.
David je is ferza profil, profi tudi ti: „0 Go¬
fpod! rasfvelli moje ozhi, de v' fmer ti ne sa-
J'pim.“  Pf. 12 , 4. ,, Gofpod! vodi me po po¬

ti pravize.“  Pf. 5, g.

M o l i t e v.

0 Gofpod! v’ premifhljevanji tih refnizh-
nih nauhov fim preftrafhen, in drpsiga ne vem,
bo bližati v’  tvojo nefbonzhno miloft. Oh, zhe
me bofh po ojdri pravizi Podil, babo bom ob¬
dal! Pravi zb ni ni sadodi zhid pred tvojimi
ozhmi, babofhen fim pa jed, veliki grefhnik?
^Svetniki fo v’ tvojim drabu shiveli, sabaj bi
fe jed ne bal? O Gofpod! pofhlji v’ me fvo-
jo luzh, raspodi vfo temo mojiga ferza, srav-
naj vfe krive poti mojih mifel, in daj mi ho¬
diti po ravni poti pravizhnodi. To te ponish-
no profim; pa tudi obljubim nad fvojim fer-
zam zhuti, ga vedno premifhljevati, tvoje zha-
di danovitno ifkati, in vfe delati is ljubesni do
tebe. To mi dodeli, o Gofpod! svedo fpolno-
vati na profhnje fvojih dopadljivih flushabm«
ff. Flore in Marije, de bom tvoje nefkonzbi ie
milodi deleshen. Amen.

363

XXV. dan liftoviga gnoja.

L Sveia Katarina , deviza in marterniza.

t Sveta Katarina, zhifta deviza in ferzhna mar¬
terniza, je shivela v’ pervih zhafih katolfhke
zerkve; je bila zhifta med rasujsdanimi never¬
niki •  je fianovitna oftala v’ fveti veri, defi-
ravno neufmiljeno martrana. V’ jutrovih de-
shelah fo ji fploh rekli velika Katarina , to
je, fofebna boshja prijatliza, fofebna fvetniza.
Kako de je shivela, in kako de je bila umor¬
jena, fe ne more prav vedili. Matafraft je
slavljenje in fmert f. Katarine v’ defetim veku
ali Koletji po Tvojih miflih popifal v’ Grefh-
kim jesiku; to popifovanje je fhkof Ludvik
Lipoman v’ Latinfki jesik po zherki preftavil,
ktero je do danafhnjiga dne oftalo. Uzheni
kardinal Baroni tako pifhe : „Jeft menim, de

je f. Katarina, deviza in marterniza, ravno
hita is meda Alekfandrije, ktera je terpela in
umerla sa vero okoli leta 307, pod nezbiftim
tn neufmiljenim nevernim zefarjem Makfimi-
nam Galerjem.^ Vfe okolifhine kashejo, de
lo mifli uzheniga kardinala prave in refnizh-
n e, in po tih je to kratko popifovanje.

t S. Katarina je bila bogata in imenitna go-
kpodizhina v’ meda Alekfandrii. Nje vifoki
r °d, flovezhe bogallvo, prezhudna lepota in
"velika uzhenoft jo je delala imenitno; pa vfe

— 364  —

to je bilo nevredno memo njene shive vere,
gorezhe ljubesni do Boga in fofebne zhiftotli.
Vfi, verni in neverni, fo jo hvalili; pa po-
nishna deviza je fkerbela le Jesufu dopafti.
Zefar Makfimin , neframen salesovaviz fvete
zhiftofti in neufrniljen preganjaviz katolfhke
vere, je flifhal hvaliti prezhudno lepoto fvete
devize Katarine, in je bil vnet v’ poshelenji
do nje. Kar koli fi je mogla njegova hudo¬
bija ismifliti, in kar koli je njegova velika
oblafl: premogla, je prekanjeno in oblallno fku-
fil f. Katarino premotiti, in v’ fvoje gerde she-
Ije napraviti; pa od njene modrofti in ferzh-
ne ftanovitnofti je bil premagan. Ta nezhifli
zefar, od njene ftanovitnofti rasshaljen, jo je
sazhel preganjati savoljo vere, ktero je hu¬
dobno fovrashil. t Sveta Katarina in fhe druge
kerfhanfke devize in shene fo veliko hudiga
raji preterpele , tudi bolezhine in fmert, ka¬
kor de bi bile v’ njegove grefhne shelje do¬
volile. t Sveta Katarina je fklenila s’ begam v’
drugo deshelo ohraniti fvojo zhiftoft in vero;
je vfe fvoje veliko premoshenje sapuftila, in
sbeshala v’ Arabijo v’ nesnane hribe, kjer je
bilo veliko kriftjanov f kritih savoljo tiga neu-
fmiljeniga zefarja. Zefar, v’ fvoji jesi nepo-
tolashen, je fvojim nameftnikam pifal in sa-
povedal jo prijeli, martrati in umoriti, ako
nozhe fvoje vere sapuftiti. C S. Katarina je tu¬
di ondi enako Itanovilnoft fkasala, in je raji
hotla umreti, kakor zhillofl: sgubiti, ali od
vere odftopiti. Ta fveta deviza, mnogo fku-

365

fhana in martrana, je lianovitna oftala, in ra¬
da umerla. Njeno fveto telo je bilo pokopa¬
no verhi 4 Sinajfke gore. Verni Arabljani To
njeno pokopalifhe v’ veliki zhalti imeli, ga
obifkovali, in veliko gnad po tej f. devizi in
marternizi dofegli.

Nauk.

jlanovitnoji v ’ dobrim je jojeben dar boshji.

4 S. Katarina, deviza in marterniza, je bi¬
la lianovitna v’ dobrih delih, in lianovitna do
konza. Raji je sgubila fvoje veliko premoshe-
nje, in raji dala Tvoje mlado telo v’ fmert,
kakor de bi bila Roga sapultila. Blagor ji, in
blagor vlim , kteri oltanejo lianovitni do kon¬
za, t Slehernimu je sapovedano : „Bodi Jiano-
viten na Gospodovi poti. li  JSirah 5, 12 .

4 Stanovitnoli v’ dobrim je fofeben darbosh-
)'• Bog je sazhetik in dokonzhevaviz vfiga
dobriga; bres njegove gnade ni mozh kaj do-
ki'iga mifliti ali Koriti, vfe dobro je is boshje
ufniiljene pomozhi. To pifhe f. Pavel Filip-
^janam: „Sanefem  /e, de bo Bog, kteri je

dobro delo  o’ vaf sazhel , ga tudi dokonzhal
do dneva Krijiaja Jesufa“  Filip. 1 , 6.  Kdo
drugi sarnore fpazheniga zhloveka lioriti pra-
y izhniga, in ga v’ pravizhnofti ohraniti? Le
®°g sarnore to, ker bres njega ni nizh, v’ njem
Pa je vfe. ,. t Sami is Jebe ne moremo nizh
Tn ifUti , temuzh najha premoshnoji je od Bo-

566

ga. u  II. Kor. 3 , 5 . Bog is sgoli ufmiljenja
daje gnado; nobenimu ni nizh dolshen, in
pomaga le sato, ker je dober. VTaka gnada
je neisrezheno vredna; pa mogozhna gnada,
f’ ktero Bog daje hanovitnoft, je vrednifhi od
vlih drusih. Kralj t Savel jd dobro sazhel, pot¬
lej pa safhel; Juda je zhudeshe delal, potlej
pa nesveft bil, in fe pogubil; tudi drugi fo
bili enako nefrezhni, detiravno dobri v’ sa-
zhetku. „Zhe pravizhni od pravizh.no JU od-
Jtopi, bodo vje njegove pravizhne dela posab-
Ijene, in bo umeri.''  Ezeh. 18, 24. Boshje
gnade je zhlovek smiraj potreben, in bres nje
ni bilo in ne bo nobeniga frezhniga.

Kriftjan! ponishen bodi, zhe ravno upafh,
de dobro shivifh, ker ti smiraj v’ nevarnolti,
in vrednoft gnade prefeshe tvoje saflushenje.
Nibzhe ni nar manji gnade vreden, v el i k o
manj je vreden fofebne gnade ferzhne ftano-
vitnolti; gnada je is sgoli milolli. t Sveti Pavel
prizhuje: ,,Ni per njem, kteri hozhe, Uidi

ne p er njem, Meri težke, ampak per Bogu,  m
Meri je ufmili llirnlj. g, 16. Po rez bel h '•  i
„Zhe je taka, kaj pomaga dobro shiveti, i ' 1  r
li persadevati Bogu djopafti?“ Prijatel! ne miHi
in ne govori tiga. Refnizhno je to, de Bog
ni nikomur nizh dolshen , in de njegova gna¬
da vfe tvoje saflushenje prefeshe; pa je sveft,
ufmiljen in pravizhen, in te ne bo sapuflilj
ako mu f’ pomozhjo njegove gnade oftanefh
sveft. t Sam is febe ne samorefh nizh, s’ bo-
shjo gnado samorefh vfe; zhe pa praviabno

—• 367  —

shivifh, fo troje pravizhne dela dar boshji,
in sato bodi v’ dobrim ponishen, de bofh fta-
lioviten. Ne odftopi od ponishnofti, ne jenjaj
dobriga delati, in bofh froje shivljenje frezh-
no fklenil. Modri uzhi: „Bodi smiraj v' Go-
fpodovim Jtrahu; sakaj na pojlednje bofh
upanje imel , in tvoje zhakanje ti ne bo odvse-
to.“  Prip. 2 3 , 17. 18. Defiravno nihzhe ne mo¬
re gnade po froji vrednofti saflushiti, vender
ni rnogozhe verjeti, de bi ufmiljeni Bog fvoje
fiushabnike sapuftil. Bog, ki je zkloveku pred
vfimi dobrimi deli miloftivo pomagal, ga bo li,
menifh, sapuftil, kader mu s’ njegovo gnado
flushi? Bodi v’ fkerbi savoljo fvoje velike fla-
bofti, vedno prbli Boga, de naj ti pomaga,
flushi mu svefto, in upaj v’ njegovo miloft.
( Stanovitnoft v’ dobrim in frezhna fmert je fo-
feben dar in nesaflushena dobrota; pa dele-
sben je bofh , zhe delafh , kar ti je bilo re-
*heno. ,,Srbzhi Gofpodu Jvoje dela , in bo tvo¬
je mijli dobro ispeljal“  Prip. 16., 3 . Shivi
svefto po Gofpodovih sapovedih, in bofh do¬
segel , kar shelifh, vezimo shivljenje.

Molitev.

O moj Bog in Gofpod! vfe dobro je is
* e be, in vfe hudo is mene: sato fim hudo de-
® & 1, ker je bila tvoja pomozh delezh od me*
; bila je pa delezh od mene, ker fim te
j e k hudobno sapuftil. Defiravno fim pogublje-
n J a  vreden, fi me f’ fvojo miloftjo obif kal; pa

363

jefl: fim jo nehvaleshno sanizheval, in terdov-
ratno hitel v’ pogubljenje. O Gofpod! ne glej
moje velike hudobije, temuzh po Tvoji veliki
milobi mi dodeli obilno gnado, in mi jo da¬
jaj , de ti Itanovitno flushim. Dodeli mi fvet-
lobo, de fposnam tebe, vezhno lepoto, in oftud-
noft greha; daj mi, ljubesen do tebe, de s’
nje gorezhoftjo premagujem greh, in v’ dobrim
oftanem ftanoviten; daj mi, de ti flanovitno
flushim, in frezhno umerjem, de ne bom ni-
kedar od tebe odlozhen. To mi dobrotljivo
dodeli savoljo ljubesnjiviga Jesufa, in na profh-
nje Tvoje svelte flushabnize, zhifte devize in
ferzhne marternize, f. Katarine. Amen.

XXVI. dan liftaviga gnoja.

JSveti A ril im , mafhnik in marternih.

4 Sveti Antim je bil mafhnik v’ Rimu ob zha-
fu hudiga preganjanja zerkve boshje. On m
veliko vernih je bilo v’ jezho vershenih savoljo
JesuTove vere. Tiki zhaft je bil neufmiljeni ze-
far Dioklezijan, kteri je hotel vfo duhovfbino
in vfe verne pomoriti. Is tiga hudobniga fkle-
pa je v’ oblaft povifhal terde in neufmiljenc
moshe, in jim ojftro sapovedal bres vfiga ras-
lozhka vfe kriftjane pokonzhati, ako nozhejo

- 36 9  -

bogov moliti. Med timi nevernimi oblaftniki
je bil Pinijan, terd mosh in hud preganjaviz
kerfhanfke zerkve. Ta je nevarno sbolel;
sdravniki mu nifo mogli pomagali, in fo mu
she f’ fkrivnimi befedami fmert napovedali.
Lužila, njegova shena, je bila shaloftna, je
redno fkerbela in premifhljevala, kako bi fvo-
jimu moshu is bolesni pomagala. Velikokrat
je flifhala praviti, de kriftjani osdravljajo bol¬
nike v’ imenu Jesufovim. Bog ji je dal upati
v’ pomozh Jesufovo, je fvojimu bolnimu mo¬
shu to povedala , in po njegovim ukasu rekla
nekaj kriftjanov is jezhe ispulliti, in peljati
k’ bolnimu moshu. Med timi kriftjani je bil
veliki flushabnik bosbji, f. mafhnik Antim.
Lužila jim je rekla: „ t Sim flifhala praviti,

de vi kriftjani samorete bolnike osdravljati;
zhe mojiga ljubiga mosba osdravile, bofte ve¬
liko denarja in tudi proftoft gotovo prejeli. 44
( S. mafhnik Antim ji je odgovoril: „Ne mara¬
mo ne sa denar ne sa drugo; zhe obljubi v’
Jesufa verovati, ga bomo profili, de naj tvoji-
g» mosba osdravi, ker ne mi, ampak Jesuf je
zhudodelnik. 44  Lužila je vprafhala fvojiga mo¬
ška, kaj' de na to odgovori. Je tiho odgovo-
r d: „Ob!jubim v’ Jesufa verovati, z,be me o-

sdravi. £<  Takrat fo verni pokleknili, in dolgo
dolili; fo Jesufa ponishno profili, de naj bol-
n, ga oblaftnika osdravi , in f’ tim zhudeshem
fkashe refnizo kerfhanfke vere. Po opravljeni
molitvi je f. mafhnik Antim bolnimu oblaftni-
ku Pinijami rekel: „Vjiani , sakaj JesaJ te je
IV. 24

— 370 —

osdravil.“  Oblaftnik je hitro vfial, in hodi],
kakor bi nikoli bolan ne bil, in je vefel hva¬
lil Jesufa. On in njegova shena fta verna po-
flala, fe dala uzhiti v’ kerfhanfki veri, in lla
f. kerft prejela. S’ gnado boshjo fpreobernje-
na, lla v’ veri llanovitna ollala, po veri fveto
shivela, vernim obilno pomagala, in v’ tih fve-
tih delih frezhno umerla.

t Sveti mafhnik Antim je fhel is mella v’
grad fpreobernjeniga Pinijana, in je ondi per-
krit oftal. K’ njemu fo verni sahajnli boshje
hefede poflufhat, in fvete mafhe flifhat. Aj-
dovfki kmetje, ondi okoli prebivajozhi, fo to
svedili, ali fe jim je sdelo, sakaj de kriftjani
tje hodijo; sbrali fo fe, fhli v’ grad, f. mafh-
nika Antima popadli, ga f’ kolmi tolldi, mu
kamen na njegov vrat navesali, ga k’ vodi
vlekli, in va-njo vergli. Verni tiga nifo ve-
dili; drugi dan fo po navadi fhli v’ grad k’
fvetimu Antimu, in gredo po opravljeni flush-
bi boshji domu. Ajdje fo fe jim pofmehovab
rekozh: „Kaj je vafh duhoven danf lepiga po¬

vedal? Zhe ga hozhete poflufhati, fkozhite v’
to vodo, kamor fmo ga mertviga vergli.“ Ver¬
ni fo jim odgovorili: ,,Ni ref, kar pravite;
nafh duhoven Antim fo sdravi, in fo naf rav¬
no kar lepo uzhili.“ Ajdje, ravno tiki, kteri
fo ga tolkli , in f’ kamnam na vratu v’ vodo
vergli, nifo verjeli, de shivi; fo tje fhli,
ga sdraviga najdejo. Nad tim velikim zhude-
shem fo fe savseli, fo oltermeli, in vfigamo-
gozhnoit praviga Boga fposnali. t S, mafhnik

— 371 —

Antim jih je lepo uzhil, in uzheno preprizhal,
'de maliki nifo nizh, in de je le en pravi Bog,
ftvarnik nebef in semlje. Tiftikrat in potlej
fo ga radi poflutfhaJi, fo fvoje malike od Tebe
smetali, in vfe malifhke loge pofekali. Kma-
lo po tim je neki neveren oblaftnik is Rima
memo pofekanih logov fhel, fe je zhudil, po-
prafhal in svedil, sakaj de fo jih kmetje po¬
fekali, in kdo de jih je napravil, de fo to fto-
rili. 4 Se je uftavil, je fvoje hlapze bersh po-
flal po f. Antima, de ga svesaniga pred-nj per-
peljejo. t S. Antim je pred oblaftnikam vfe to
poterdil, in malike sanizheval, in rekel, de
bogovi fo hudizhi, zhafti nevredni, in de gre
le pravimu Bogu vfa hvala. Oblaftnik je uka-
sal ga ondi umoriti. S’ mezhem je bil umor¬
jen okoli leta 287.

N a n k.

Nehvaleshni krijijan je pogubljenja vreden.

4 Sveti Antim je bil v’ imenu Jesufovim ne-
v erniga oblaftnika Pinjana osdravil; Pinijan fe
J e  fpreobernil, in mu smiraj svefto flushil. To
) e  namen boshjih dobrot, de fmo Bogu hva-
lesbni in pokorni. Hvaleshnoft je sapovedana,
n ehvaleshnoft je prepovedana; prava hvalesh-
noft je v’ svelizbanje, nehvaleshnoft je v’ po¬
gubljenje. Bogu dopadljiva hvaleshnoft je ne
P°sabiti njegovih dobrot, ga is ferza hvaliti,
v ^ e  prejete dobrote v’ njegovo zhaft obrazhati.

24  *

— 3y2 —

Kdor tiga ne dela, je nehvaleshen in pogublje¬
nja vreden. Modri pravi: Od hifhe iijtiga,

kteri dobro J' hudim vrazhu/e , ne bo nejrezha
odfhla.“  Prip. 17, i 3 .

Bog nam dobro daje is sgoli milofti; ni
dolshen nizh dati, vender daje, ber je ne-
fkonzbno ufmiljen. Veliko dobriga tukaj da¬
je, in veliko vezh bo po fmerti fvojim flu-
shabnikam dobriga dal, namrezh famiga fe-
be vshivati vekomaj. Tedaj ga moremo tukaj
hvaliti f’ pokornim shivljenjem, in po tem ga
bomo hvalili v’ nebelih vekomaj. Kdor ga tu¬
kaj ne hvali, bo po fmerti vershen med ne-
hvaleshne duhove, med hudizhe. Napihnjeni
in nehvaleshni duhovi fo prejete darove soper
ufrniljeniga Boga in soper njegovo zhaft ober-
nili, sato fo bili versheni v’ peklenfki ogenj;
enaka nefrezha, pravi f. Bernard, sadeva vfe
nehvaleshne. Po sgledu nehvaleshnih angeljev
delajo, tedaj pojdejo med nje, in oftanejo per
njih vekomaj.

Kriftjan ! fpremifli boshje dobrote in fvo-
jo nehvaleshnoft. Ne morefh gnad prefhteti,
kolikor fi jih od Ozheta ftvarnika, od ( Sina
odrefhenika, od f. Duha pofvezhevavza prejel
in prejemafh ; pa fi Ozhetu , t Sinu in f. Duhu
nehvaleshen. t Svojo dufho, po podobi boshji
ftvarjeno, omadeshujefb s’ grehi, Jesufovo pre-
fveto kri taptafh, in gnado f. Duha sanizhu-
jefh; sa vfe dobrote, ki jih v’ katolfhki zerkvi
vshivafh, ti ni nizh mar, in ne hvalifh Boga
sa-nje. Piavno tako bbrazhafh morebiti na-

torne dobrote v’ boshje rasshaljenje. Zhe imaf.h
natorno modroft, hvalifh febe, ne Boga: do¬
kler (1 sdrav, shivifh, kakor bi ti ne bilo u-
mreti; zbe semlja obilno rodi, baliafh, pijan-
zhujefh , plefhefh , norifh, in s’ drusimi grebi
shalifh Boga 5 obilnifbi ko prejemafh , hudob-
nifbi fi; nikoli ne vrazhujefh Bogu tolikanj
liudiga , kakor takrat, kader ti on veliko do-
briga daje. Mosef je nebvaleslinim Judam re¬
kel: „77  nefparnelno Ijudjtvo! tako Gofpo-

du vrazhujefh  ?“ V. Mos. 52 , 6. Tiga pra-
vizhniga kvarjenja ti tudi ti vreden, zhe fi fvo-
jimu ufmiljenitnu Bogu nehvaleshen. V’ vezh-
no pogubljenje te ne bo ubranila le uftna hva¬
la, zhe je tvoje ferze delezh od Gofpoda. Nje¬
ga s’ befedo hvaliti, in s’ deli sanizhevati, je
binavfko in hudobno. Hvali ufmiljeniga Bo¬
ga v’ ferzu, h^ali ga s’ befedo, pa veliko bo¬
lj ga hvali f’ pokornim slavljenjem. Zhe grefh-
ko shivifh, ne more tvoja uftna hvala Bogu
dopa fti. ..Hvala ni lepa v ’ ujiih gre f/mikov.“
4 Sirah. i 5 , 9.

M o l i t e v.

O ufmiljeni Bog! pred tvojim velizhaftvam
1® jeft, tvoj nehvaleshni otrok, ponisham in fe
lk>m ponisheval, ker te nifim po fvoji dolsh-
kofti hvalil, in fim te verhi tega fhe s’ djanj-
fkinii grehi sbalil in sanizheval. Hudo sa do-
l )r o, veliko hudiga sa veliko dobriga fim ti vra-
z beval5 jeft nifim jenjal hudobno shiveti, ti nili

jenjal mi dobrotljive gnade dajati, vender fim
bil terdiga in nehvaleshniga ferza? O Gofpod!
odpufti mi mojo grefhno nehvaleshnoft; daj
mi, de fe fpokorim , in tvojo hvalo vedno
osnanujem; ftori me fvoji fveti volji pokorni-
ga, de te f’ pokornim shivljenjem ftanovitno
hvalim. O f. mafhnik Antim, ki li bil v’ mno¬
gih nadlogah Bogu vedno pokoren, in 11 ga
tudi v’ britkofti smiraj hvalil ! fprofi mi hva-
leshno dufho, de fe nikedar ne odlozhi od Bo¬
ga, de ga hvali tukaj ftanovitno, in po fmerti
vekomaj. Amen.

XXVII. dan Moviga gnoja.

t S. Bernard minili, mariernik.

I^okler je bilo vezhi del t Shpanfkiga kralje-
ftva v’ fushnofti Turkov, je ondi vezh Tur-
fhkih kraljizhev gofpodovalo. Eden tih je v’
meftu Kordo vi kraljeval. Ta je imel dva fina,
Almanzorja in Akmeda. Almanzor je bil ftar-
ji, in je po ozhetovi fmerti kraljeval; Akmed
je k’ drusimu kralju fhel, in je bil per njem
pervi nameftnik. Akmed je bil sveft, prebri-
fan in ferzhen. Kralj ga je ljubil, in mu vfe
velike opravke srozhal. Eniga dne ga je kralj
poklizal, in mu rekel do drusiga kralja iti na¬
povedane vojfke odvernit. Akmed je vezh flu-

— 3 7 5  —

shabnikov feboj vsel, in je odrinil. Vezh dni
je frezhno hodil, pa eniga dne je pravo pot
sgrefhil, v’ velik gojsd prifhel, nozh ga je
obfhla, in je mogel ondi prenozhiti. Malo
je fpal, ker je bil v’ fkerbi. Po polnozhi je
lepo , pa nesnano petje saflifhal, in dolgo po-
flufhal. Ni vedil, od kod de je to nesnano
petje; lafje fo mu po konzu ftali. To petje
je bilo ondi bliso prebivajozhih minihov, kte-
rih klofhtra ni mogel viditi. Kader fe je da¬
nilo, je Akmed fvojirn hlapzam rekel: „Pojdi-
mo tje, od koder fe je petje flifhalo, de vidi¬
mo, kaj de je.“ Kmalo je prifhel do klofhtra,
in poterkal. Minihi fo odperli; pa fo olterme-
li, in fe preftrafhili nesnanih Turkov. Akmed
jim rezhe: „Ne bojte te,  nizh shaliga vam ne
flori mo ; le to mi povejte, zhe fle vi to nozh
peli? te  Minihi fo mu odgovorili: „ ( Smo peli;

to je nafha navada ponozhi vftajati, in fvoji-
ga vfigamogozhniga Boga hvaliti A 4  To je Ak-
medu dopadlo, je hotel vfe viditi po klofhtru,
in je minihe oprafheval veliko rezhi. Ulmi-
Ijeni Bog mu je dal vefelje do vfiga, kar je
vidil in flifhal; tudi mu je v’ ferze dal per
tikih minihih oftati. ; Svoje hlapze je drugam
poflal; pa jim ni povedal, kaj de mifli. Mini-
bi fo mu pravili, kaj verujejo, in kaj upajo,
z be po sapovedih shive; njih nauke je shelj-
11  o poflufhal, je nauke kerfhanfke in nauke
froje vere premifhljeval, in od gnade boshje
r »sfvetljen fe je fveti veri vdal. Minihi fo ga
y ezh zhafa uzhili, potlej ga kerftili, in per f.

— 3 7 6 —

kerku mu ime Bernard dali, in le r’ tim ime¬
nu je v’ katolfhki zerkvi snan.

t Sveti Bernard je po boshjih in klofhter-
fkih sapovedih sveko shivel, ker mu je Bog
pravo fpreobernjenje dal. Boga je vedno hva¬
lil, ko mu je dal ga fposnati. De je bilo nje¬
govo fpreobernjenje refnizhno, prizhujejo de¬
la. Imenitni flushbi fe je odpovedal, je vfe
fvoje veliko premoshenje sapukil, fe ni bal je-
se Turfhkih oblaknikov, gofpodovavzov deslie-
le, in je fvetu odmeri, de bi fvojo dufho sve-
lizhal. Minihi fo ga bili slo vefeli, ker je bd
bogabojezb , krotak in vfiga dobriga poln. Po¬
glavar klofhtra ga je poftavil ofkerbnika vliga*
ker je vidil njegovo veliko modrok, perprav-
noft in svekobo. t S. Bernard je to nadlesbno
flushbo opravljal poterpeshljivo in modro. Tu¬
di je bil grosno ufmiljen do ubogih, in jim
je obilno delil. Minihi mu nifo mogli kej re-
zhi; le salo fo nad njim godernjali, de je pre¬
obilno ufmiljen, ker fo fe bali ubofhtva. Sa-
toshili fo ga per poglavarji, in ga profili, de
noj mu go/podarkvo odvsame. Poglavar ga je
poklizal, in mu vprizho vfih minihov prijasno
rekel: ,,Daj odgovor od fvojiga gofpodarkva,

de vemo, per zhim je nafhe premoshenje.“ Vfe
jim je fkasal, in fe ozhiftil. Minihi fo bili ve¬
feli , in fo fposnali , de viigamogozhni Bog u-
fmiljenimu Bernardu pomaga. Nobeden mu
potlej ni bil nadleshen.

<Sveti Bernard fe je she bil pokaral, in je
pofvelne fkerbi odloshil, de bi Bogu mirno flu*

silil. Smiraj je bil vefel Tvoje frezbe, in smi¬
raj je hvalil uTmiljeniga Boga; pa slialoften je
bii, ker je njegova rodovina v’ temi sbivela.
Premifhljeval je dolgo, l<aj bi flori 1; na sadnje
je Tklenil iti domu brala, ali fefter, ali druših
preuzhit. Minihi To ga neradi Tpultili ; ker pa
ni drugazhi bilo, To molili in profili Boga, de
naj mu frezho da. t Shel je k’ fvojimu bratu
kralju Almanzorju, Te mu dal fposnati, in mu
je povedal, sakaj de je prifhel. Brat Almanzor
je bil njegoviga prihoda vefel; kader je pa Tli-
fhal, kaj Te je sgodilo, in de tudi njega v’ ka-
tolfhko vero napeljuje, je mezh isderl, in Tko-
raj bi ga bil umoril. Kavno ondi Ite Hale dve
feftri; te Ite brata Almanzorja profile rekozh:
„Ne itori tiga, temuzh nafh brat naj bode
per naju; morebiti ga bove pregovorile, de
kerfhanfko vero sapulti. 44  Almanzor je v’ to
dovolil. Dve feltri Ite fvojiga brata v’ Tvoje
prebivaliThe peljale, in ga Tkufhale od vere
odverniti; pa vfe drugazhi je bilo kakor Ite
ttfiflile, ker Ite tudi one kriftjani poltale. Po
tim To vfi. trije Tklenili sbeshali; ponozhi To
skeshali, in hiteli, kolikor To mogli. Brat Al¬
manzor je to sjutrej svedil, je bil filno ras-
ferjen, je nekaj hlapzov Teboj vsel, in dirjal
5a  njimi^ in jih kmalo dofhel. Mezh je vsdi-
8 n il, in Tvojimu bratu feraito rekel: ,,Bersh

fe odpovej KriltuTu , zbe ne fi mertev.“ C S.
Bernard mu je pohlevno odgovoril : ,,Sa Kri-

kufa voljo rad umerjem.“ Almanzor ga ni
Bolel Tam umoriti, Tvojim hjapzam je ukasal

— 3 7 8  —

ga pofekati. Bil je umorjen okoli leta 998.
Tudi dve feftri fte v’ katolfhki veri ftanovitne
oftale, in fte bile malo potlej savoljo nje u-
morjene.

nr

Nauk.

Dolshnofii fplofhne vfih krijijanov.

t S. Bernard je poprej flabo shivel po fvoji
flepi veri, po tem pa fveto po vfih sapovedih,
kakor je bil per Cvetim kerftu obljubil. To je
dolshnoft vfih kriftjanov, ker fo per fvetim
kerftu poftali otrozi nebefhkiga Ozheta, udje
Jesufa Rriftufa, prebivalifhe fvetiga Duha. 4 Sve-
ti Pavel vfim kriftjanam pravi: „Grehu fte

odmerli, shivite Bogu  u’ Krijtafu Jesufa. Greh
naj ne gofpoduje v’’ vafhim umerjozhim tele-
fu, de bi bili njegovima poshelenju pokorni."
Rimlj. 6 , 11,  12.

Kriftjan! otrok fi nebefhkiga Ozheta, 0-
hrani to vifokoft f’ fvetim shivljenjem. „ t Sam  |
f. Duh nafhimu dahu prizhufe, de fmo o-
trozi boshji. u  Rimlj. 8, 16. Ozhe nebefhki 1

te je sa fvojiga otroka vsel, in ne bodi tej
veliki milofti nehvaleshen. Is nefkonzhne milo-
fti je fvojiga ediniga 4 Sinu na fvet poflal tebe
in vfih refhit is peklenfke fushnofti, te je o-
troka fvetlobe in fvojiga kraljeftva ftoril; *> e
poverni fe v’ poprejfhnjo fushnoft, in ne odpo¬
vej fe njegovim u kraljeftvu. Ne shali fvojig*
dobriga Ozheta, temuzh svefto mu flushi J*

1

— 3 79 —

vfe dufhe. t S. Pavel opominja vfe kriftjane:
„Nekdaj Jie bili tema, sdaj Jie fvetloba v'
Gofpodu. Kakor otrozi fvetlobe shivete ; fad
fvetlobe je  u’ vji dobroti, praviti, in rejhizi
silim ti. u  Efesh. 5,  8. g.

Kriftjan! smiraj pomni, de fi ud Jesufa
Kriftufa. On je glava, flehern naf kriftjanov
je njegov ud. „Ne vejte,  pravi f. Pavel, de
fo vajlie ielefa Krijtnfovi udfe?“  I. Kor. 6.
i5. S’ nami je sdrushen, ker fe je vzhlove-
zhil, s’ nami sdrushen P fvojim duham, kakor
je fam govoril: „JeJi Jim v’ fvojim Ozhetu,
in vi v' meni, in jejt v' vaf“  Jan. 1 4, 20 .
To te uzhi, de morefh Jesufu podoben biti;
die ne, bofh savershen in preklet vekomaj.
Premifli Jesufovo ponishnoft, in bodi tudi ti
ponishen; premifli njegovo krotkoft, de fvojo
jeso premagafh; premifli njegovo ufmiljenje
do fovrashnikov, tudi ti rad odpufhaj fvojim
iovrashnikam; premifli njegove bolezhine, in
nikar fe pokorjenja ne brani; premifli njego-
v ° shivljenje, in fkerbi mu podobno shiveti.
^ fim je rezheno: , ,Shivite Kogu vi Krijiufiz
3esnju. u  Rimlj. 6, 11 .

Kriftjan! per f. kerftu fi prebivalifhe f.
kjulia poftal; nikar ga ne shali, in ne isshe-
1)1  ga is febe. Dufha je bila she v’ Adamu s’
8 r cham ognjufhena, in per fvetim kerftu opra-
V| *hena s’ gnado f. Duha; je podala pribiva-
1  ne boshje, in bila namenjena v’ nebefhko
ra ljeftvo. Tudi telo fe je nekoliko vdeleshi-
0 te  zhafti, in je f’ pofvezhenim oljem po-

38o

masano. Ohrani fvoje telo nedolshno, podver-
si ga dufhi, dufho pa Bogu. Poflufhaj fveti-
ga Pavla: ,,Ne vejte , de Jie tempelj boshji,

in Duh boshji  u’ vaj' prebiva? Ah o bo kdo
tempeljnu boshjimu nezhajt Jioril, ga bo Bog
konzhal. Sakaj J vet je tempelj boshji, irt to
Jie vi.“  I. Kor. 5,  16. 17. Ljubi moj! niko¬
li ne posabi te refnize, in nikedar ne dovo¬
li v’ greh; pravizhnoft te dela fvetimu Du¬
hu prijetniga , greh ga is shene, in bres nje¬
ga bi bil nefrezhen vekomaj. „Hudo mafhe-
vanje sajlushi, kdor Duhu nezhajt florir
Hebr. 10, 29.

Molitev.

O moj Bog! blagor mi, ako hvaleshno
fposnam prejeto frezho, kakor jo je f. Bernard
fposnal. On nikedar ni mogel posabiti, kako
de fi mu bil dober in ufmiljen, jeli pa fe ne
fpomnim , de bi te sahvalil, ki fi me v’ ka-
tolfhko zerkev poftavil; on ti je po f.  kerltu
neprenehama flushil, jeft pa shivim , kakor bi
te ne posnal; on je fkerbel druge k’ tebi pe r '
peljati, jeft pa fim druge pohujfhal, in jih
od tebe odpeljal. Gofpod! kakofhna bo s
menoj? Prelomil in sanizheval fim obljube p er
f. kerftu ftorjene, fim shivel ko otrok teme;
fim pogubljenja vreden, in pravizhno bi me
obfodil v’ pekel; vender tvoja miloft je vezb*
od moje hudobije, in mi dobrotljivo odpuftifb,
zhe fe fpokorim, Daj mi gnado praviga fp re '

38i

obernjenja, de shivim vfe dni fvojiga shivlje-
nja v’ pokori in v’ tvoji fluslibi. Amen.

XXVIII. dan liftoviga gnoja.

.Sveči Jakop marternih.

( §K-eti Jakop je bil bogat in mogozhen gofpod
per Persijanfkim kralji Isdegerdu. Is ftrahu
je bil od vere odftopil, pa kmalo fe je fpreo-
bernil, in sa vero umeri. V’ Persii je bilo ve¬
liko, kriftjanov, pa nifo imeli ftanovitniga mi¬
ru. Kralj t Sapor II. jih je dolgo in neufmilje-
no preganjal; vender jih je Ibel veliko oftalo.
Pod kraljem Isdegerdam fo bili verni 20 let
v’ miru pufheni; pa prenagla gorezhoft fhko-
fa Abda, kteri je malifhki tempelj sashgal, je
kralja rasferdila, in ga napravila, de je ver¬
ne lilno hudo preganjal. Isdegerd je nar po¬
prej sapovedal vfe zerkve po vfim kraljeftvu
podreti, kar je bilo bersh ftorjeno. Po tim je
v fim fvojim podloshnim ojllro ukasal fonze mo¬
liti po kari navadi Persijanov; tudi je s’ ro¬
panjem vfiga premoshenja in f’ fmertjo verne
moral Kriltufa sapuftiti. Veliko kriftjanov je
ra ji umer-lo, ko krivizhniga kralja ubogalo;
render jih je nekaj tudi bilo pokornih. Med
nesvekimi kriftjani je bil Jakop. Veliko pre-
moshenje in vifoko flushbo je imel; to mu je

38 2

Lilo per ferzu, je oflabel, in fe krivizhnimu
kralju podvergel. Njegova mati in njegova she-
na de svedile njegovo nesvedobo, de bile gros-
no shalodne, in mu pifale, in ga nagovarja¬
le, de naj fe fpet verne k’ Jesufu. Ljubesnji-
vo de mu ozhitale veliko dorjeno hudobijo in
neisrezheno pregreho, in ga lepo profile, de
naj svelizha fvojo dufho tudi s’ sgubo fvojiga
shivljenja. V’ shivo de mu popifale nefkonzh-
no milod Jesufovo; pa tudi, kaj ga hudiga
zhaka, zhe odane terdovraten. To lepo pifa-
nje de fklenile tako: „Zhe fe ne dafh prego¬
voriti, in fe ne vernefh na pravo pot, te nizh
vezli fvojiga ne fposnave. Kako bove per tebi
prebivale, ko li fvojiga Boga sapudil?‘ £

Jakopu je ved she poprej bodezhe ozhi-
tala, in ga k’ pokori opominjala; ko je to pif-
mo prebral, fe mu folse vdero, in rezhe jo¬
kaje: „Glejte! moja dobra mati in moja sve-

da sbena de she tolikanj shalodne mojiga hu-
diga padza, kako je fhe le vfigamogozhni Bog
rasshaljen? Brilko bi mi bilo, ako bi fe one
od mene odlozhile; kaj pa bo, zhe bom od
Boga odlozhen , od njega savershen, in pre-
klet vekomaj? ££  Bersh je pokleknil, milo jo¬
kal, Boga ponishno profil, de naj mu dobrot¬
ljivo odpudi, in mu je danovitno svedobo ob¬
ljubil. Ufmiljeni Bog je njegove folse ufh-
fhal , in mu neisrezheno ferzhnod dal vfe bo-
lezhine roji preterpeti, kakor njega fhe ke-
daj sapudili. Njegova nesvedoba je bila she
vfim snana; sato jo je hotel po sapovedi bosh-

(1U

le-

3S-

ja-

't

in

de

g a

,h-

g a

fa-

o-

sh

bi

li-

if-

o-

e-

u-

-'8

ne

nd

o-

>t-

b-

li-

ji ozhitno popraviti. Ozhitno je tvoj greh ob-
ftal in prizhal rekozh: ,,Kriftjan tim , in shal
mi je, de fim bil fvojiga Boga sapuftil . 44  Kralj
Isdegerd je kmalo svedil, kaj fe je sgodilo,
in filno ga je to rasferdilo. Ukasal je Jakopa
popalti, in pred - fe perpeljati, de bi ga bil
hudo fhtrafal. Kader ga je bil kralj sagledal,
mu je ferdito rekel: ,,Tvoja hudobna nefla-
novitnoft ne sbali le mene, ampak veliko bolj
mogozhne bogove; zbe jih ne molifh, bofh
ftrafhno umorjen / 4  <S. Jakop mu je pohlev¬
no, pa ferzhrio odgovoril: „0  kralj! kriftjan
fim, in slo me pezhe , de fim bil Boga is na¬
bodi sapuftil; nizh vezh ne ftorim tiga . 44  Kralj
ga ni hotel vezh fkufhati ali nagovarjati, ker
je bil vef togoten; ukasal ga je odpeljati, in
ftrafhno umoriti. Nar poprej Jo mu vfe per-
iie na rokah in nogah odtekali, potlej roke
m noge, in na sadnje tudi glavo. V’ tih ve¬
rzih bolezhinah je bil velel, je rad podajal
roke in noge, nikedar ni sdihnil, temuzh le
v ’ nebo je gledal, in fvoje ude Bogu daroval.
Verni fo bili prizhujozhi, in fo Boga hvalili
sa  premaganje, ktero mu je dobrotljivo dal.
1  udi malikovavzov je bilo veliko sraven, kte-
n  to fe zhudili nad njegovo prezhudno ftano-
'dnoftjo. Njegova fveta fmert je bila 27. dan
mefza v’ letu 420.

384

N a u k.

P ob o Ijfh cinje odlafhati je nevarno .

t S. Jakop je bil is firahu v’ veri oflabil,
in jo je bil sapuftil; pa kmalo fe je fpreober-
nil, je fveto kerfhanfko vero ozhitno prizhal,
savoljo nje ferzhno umeri, in fvoj greh 1’ Tvo¬
jo kervjo sbrifal. Njegovo poboljfhanje je bilo
hitro, ozhitno, refnizhno in ftanovitno; sato je
miloft doTegel, je fhel k’ Bogu, in ne bo ni-
kedar od njega odlozhen. Tudi ti, o grefhnik,
Te bersb fpreoberni; ne odlafhaj pokore, biti
v’ narozhje boshje milofti, de odpufhenje sa-
dobifh. Zhe odlafhafh, bo tvoja ljubesen do
greha zhedalje mozhneji, tvoje poboljfhanje
zhedalje teshji, in bofh morebiti v’ Tvojim
grehu umeri. „Terdovratjiimu jerzu bo na
sadnje hudo j in kdor nevarnoji ljubi, bo v
njej konez vselP  t Sirah 3, 27 .

Ne odlafhaj fpreobernjenja, ker ne vefh>
zhe bofh imel zhaf ali voljo fpreoberniti fe-
Zhe odlafhafh fpreobernjenje; shalifh huje
Boga, in fi nakopljefh njegovo sapufhenje.
Danf ali vfaj kmalo utegnefh umreti; v fak |
dan mnoshifh grebe, vfak dan je finert blish-
ji, in zhe te naglo sadene, kaj bo? SapraV-
Ijati lidanji zhaf, in na prihodniga sanafhati
fe is nepokorniga duha, je neumno in hudob¬
no. Zhaf ni v’ tvoji, ampak je v’ boshji ob-
lalli; tyoje slavljenje je ko flaba ladija na fe r '

385

ditim morji v’ vedni nevarnohi; sazhetik fmei'-
ti imafh v’ Tebi, ne vefh, kedaj bofh umeri;
hitro ali naglo utegnefh umreti; fmert pride
ko tat, in po fmerti ni pokore k’ svelizhanju.
Porezhefh: ,,Moje terdno truplo mi obeta ve¬
liko let shivljenja.“ Naj bo, kakor pravifly;
zhe pa flabo shivifh, grehe ponavljafh, in
terdovraten oftanefh, bofh morebiti fhe hu-
dobnifhi fhel k’ fodbi, ako fmert prebiti
tvojo pokoro. To ti povem, de veliko grefh-
nikov naglo umerje, defiravno dolgo shive,
fo s’ sakramenti prevideni, in jih fhe le dol¬
ga bolesen fpravi is fveta. Zhaf ni v’ tvoji
oblaki, pa tudi ne fpreobernjenje; zhe odla-
fhafh pokoro, kader te Bog klizhe, te more¬
biti ne bo poflufhal, kader bofh ti va-nj bli¬
žal. Bog bi ne bil gofpod fvojih kvari, am¬
pak bi bil hlapez fvojih hlapzov, ako bi fe
fpreobernili, kader bi hotli, in s’ laftno voljo
prifhli v’ nebefhko kraljeftvo. Kakofhna p ra-'
'iza bi bila to? Bi grefhil, in fvojiga vfiga-
roogozhniga Boga sanizheval, kakor in kolikor
bi hotel; vender bi te mogel v’ fvoje kralje¬
vo vseli? Bog fizer odpilili, kader koli fe
grefbnik fpreoberne; pa fpreobernjenje je fad
n j P gove gnade, ktere je on, ne pa grefhnik
8 °fpodar. Poflufhaj, kar Bog govori: ,,Ne od -
^{fhcij Je Jt ’ Gojpodu fpreobernili • sahaj nje-
§ova jesa bo naglo prifh/a, in ob zhaju jna-
fhevanja ie bo rasdjal t Sirah 5, 8 , 9 . „7 fka-
' nie  bojte, in v ’ fvojim grehu bojte umerlh“
Jan - 8 , 21.

386

Ne odlafhaj fpreobernjenja, ker ne vefh,
ali bofh gnado prejel. Ne sanafhaj fe na Tvo¬
jo voljo, lctera Tama nizh ne samore; ne sa-
nafhaj fe na gnado boshjo, ako jo sdaj terdo-
vratno sanizhujefh. Bog samore fpreoberniti
greTbnika, kader hozhe, vzhali fpreoberne tu¬
di terdovratne; pa to je Bogu nenavadno, in
sato je nevarno odlafhati fpreobernjenje. Pra-
viTh: „Sdaj Tim The premlad, kaj Te mudi?
imam prehude TkuThnjave, fe ne morem gre¬
ha varovati; mladi ljudje fo bili vfelej taki;
jih veliko posnam, de fo lepo umerli, deli-
ravno fo hudobno shiveli.“ O neumne befede,
f’ kterimi fvoje pregrefhno shivljenje isgovar-
jafh! Ti ni mar gnade profiti, perloshnoft
v’ grebe ifhefh, fe f’ Tvojimi grehi hvalifh,
blishniga pohujfhujefh, in shivifh, kakor bi
fodbe ne bilo. 4 Sofebne gnade li potreben,
pa fofebne gnade tudi nevreden, ker is pre-
dersniga upanja boshjo miloll sanizhujefh. Po-
flufhaj befede fvetiga Pavla: ..Sanizhujefh bo-
gajivo boshje dobrote? Po fvoji terdovratno-
Jti fi jeso nakopavafh v’ dan pravizhne fod¬
be boshje .“ Rimlj. 2, 4- 5. Hiti fe fpreober¬
niti; zhe ne, fi v’ nevarnofti vezhniga pogU'
bljenja.

Molitev.

0 moj Bog in Gofpod! saka j fe branim
ti flushiti, sakaj odlafham fvoje fpreobernjenje-
4 S. Jakop, marternik, te je s’ veliko pregreho

— 58y —

rasshalil, pa je savoljo tebe tudi velike l>ole-
zhine in grenko fmert vefelo preterpel; jeft
pa grefhim ne enkrat, ampak velikokrat, ven-
der ne shalujem, shivim mehko, fe branim
pokorjenja. Kaj bo sadnjo uro per fodbi? O
Gofpod! tvoja vligamogozhna gnada naj pod¬
pira mojo fiaboft, naj premaga hudo poshe-
leoje, naj rasterga vesi grefhne ljubesni, naj
me fpremi na pot, in vodi po poti pokore,
de fe vdeleshim tvoje nefkonzbne milofti. O
ljubesnjivi Ozbe! daj mi savoljo ljubiga Jesu-
fa fvojiga f. Duha, de fe hitro in refnizlino
fpreobernem, in odpufbenje grehov in vezhno
svelizhanje od tvoje milofti sadobim. Amen.

XXIX. dan liftoviga gnoja.

<Sveli 'Salamin , ffikof in marlernik.

She v’ drugim veku ali ftoletji po Jesufovim
i’ojftvu je bilo na Franzofkim veliko kriftjanov
in veliko marlernikov; vender je bilo fhe ve¬
liko vezh nevernikov ali malikovavzov. t Sveti
papesh Fabijan je v’ tretjim veku vezh uzhe-
n >k in hogabojezliih mosh na Frarizofko po-
flal vere osnanovat, in kraljeftva Jesufoviga
r asfhirjat, ti fo bili: f. Dionisi, f. Gazijan, f.
Trofirn, f. Pavel, f. Avftremoni, f. Marzijal,
f- 4 Saturnin. Vli ti fo bili v’ enim duhu sdru-

25  *

388

sheni, fo po desheli osnanovali Jesufa, veli¬
ke zhudeshe delali, in veliko nevernikov fpre-
obernili.

t S. £ Saturnin je fhel v’ veliko Franzofko
mefto Toloso, kjer fo bili fploh vil ajdje. Po¬
hlevno in prijasno, pa uzheno in ognjeno jim
je osnanoval praviga Boga, ftvarnika nebef in
semlje, in Jesufa Kriftufa, odrefhenika vfiga
zhlovefhtva; jih je uzhil tudi vlih drusih ref-
niz, in jih opominjal', de naj fvoje neumne
bogove sapufte. Bog je delal po njem velike
zhudeshe, kteri fo flepe malikovavze prepri-
zhali, de jim ta f. fhkof osnanuje refnizo in
vezhno svelizhanje. Nekteri is njih fo fe fpre-
obernili, in fe dali kerflili; ti fo hodili v’ majh¬
no zerkev, kjer jim je f. fhkof £ Saturnin raa-
fheval, boshjo liefedo osnanoval, in sakra-
mente delil. Hifha, v’ kteri je f. c Saturnin
prebival, je bila nekoliko delezh od zerkve,
v’ ktero je hodil ozhitne boshje flushbe oprav¬
ljat, in je hodil memo-malifhkiga tempeljna,
kjer fo neverniki hudizhem darovali. Hudizh
jih je flepil s’ odgovori, ktere je po malikih
dajal; pa preftrafben od prizhujozhoki f ve li¬
ga fhkofa £ Saturnina je obmolknil, in ni vezh
odgovora bilo. Ajdje bi bili lahko le is hg a
fposnali nizhemernoft fvojih bogov, ker fe flu'
sliabnika vfigamogozhniga Boga boje: pa bik
fo saderslianiga uma in smoleniga ferza; s a '
“|o nifo pomiflili, in fo ferdito fhkripali v’ fv®'
'tiga £ Saturnina, fovrashnika njih bogov. Emg a
dne fo bili ajdje shrani, in fo fe od tiga p°'

- 3B 9  _

govarjali, I<al<o bi fe nacl t Saturninam savoljo
bogovam borjene nezhabi rnafhevali. Ravno
fo bili v’ tih poghvorih, bar ga vidijo me-
mo iti v’ Tvojo zerkev; vfi fo savpili, in eden
drusimu rekli: „Glejte, glejte fovrashnika na-
fhih bogov! Umorimo ga, in potolashimo bo¬
gove s’ njegovo kervjo.“ Vfi To naglo planili
va-nj, ga peljali pred Tvoje bogove, in ga
tako neufmiljeno tepli, de je bil vef kervav;
rekli fo mu tudi: ,,Ne bofh fmerti odfhel,
zhe ne molifh nafhih bogov.“ Jim je odgo¬
voril: „Jeb le eniga Boga molim, in le nje¬
mu famimu darujem; vafhi bogovi fo hudi¬
mi, in kader jim darujete, morite Tvojo du-
Jho. Kako bozbete, de bi molil vafhe bogo¬
ve, in fe jih bal, ker farni vebe, de fe oni
mene boje? Te refnizhne befede fo fe flepim
aevernikam hudobne sdele; vfi fo ga fmerti
vred ni ga fposnali. Imeli fo per febi divjiga
v °la, ki je bil malikam v’ dar namenjen, per-
vesali fvetiga fhkofa volu sa noge, in ga fou-
Mi. Vol fe je pervesaniga fhkofa prebrafhil,
je na vfo mozh dirjal po roebu in is mefia;
sunaj meba fe je verv utergala, in njegovo f.
huplo je na njivi obleshalo. Tibi zhaf je bi-
1° fhe malo kriftjanov v’ mebu; vfi fo bili v’
jkahu savolj rasferjenih nevernikov, in fo fe
kali fvetiga trupla pokopati. Dve bogabojezhi
®lieni, ferzh nejfhi od mofhkih, be ga vsele,
111  ga globoko pokopale, de bi ga neverniki
ne  nafhli. Njegova frezhna fmert je bila okoli
leta 2 52 .

— ^90  —

Nauk.

Le eniga famiga Boga moliti.

c S\"eti t Saturnin je bil od ajdov umorjen,
ker je uzhil le eniga famiga Boga moliti, le
njemu famimu flushiti, kteri je ftvaril nebo,
semljo in vfe. Ajdje nifo hotli verjeli, de je le
en Bog, in sato fo verne neufmiljeno prega¬
njali. C S. Avgufhtin vprafha: „Sakaj nifo hotli
neverni Rimljani praviga Boga molili, defi-
ravno fo molili bogove vfih narodov ?' £  Odgo¬
vori: ,,Sato ga nifo hotli moliti, ker fo vedili,
de nozhe drusih sraven febe imeti. ££

O kriftjan! premifli, zhe le praviga Bo¬
ga molifh, in zhe nimafh kaziga malika sra¬
ven njega. 4 Sveti Ambrosi pravi: „Bog bo me-
zhej fodil nevernike, kteri ga nifo posnali, ko
kriftjane rasdeljeniga ferza. ££  Ildor praviga Bo¬
ga ne posna, je pogubljenja vreden; pa huje
ga obfojenja je vreden, kdor ga posna, in no-
zhe njega famiga moliti. ^Samarijani fo pra¬
viga Boga in malike molili; ravno to dela,
kdor koli kako A var sraven Avarnika moli. 1»-
ko govori Gofpod: „Pokonzhal bom oje. kte-  j
ri perjegajo per Gofpodn, in perjegajo p er  j
(maliku) Melhomn. (l  t Sofon. i, 4 . 5. To je> |
huje jih bom fhtrafal, kteri me posnajo, in
me sapuAe, kakor druge, kterim fim popoh
nama nesnan. Filifhzhani fo menili, de dob¬
ljeno fkrinjo savese zhaAe, ko fo jo v’ fvoj
tempelj sraven malika Dagona poAavili; p a

— 3q 1 —

fo f’ lim slo rasshalili Boga: Dagona fo na
tleli rasdrobljeniga nafhli, fo bili s’ veliko mo¬
rijo pofhtrafani, in s’ njo permorani fkrinjo
šavese poflati nasaj na Israelfko. I. kralj 5.
Tudi tebi, o kriftjan! bo gorje, zhe kako ftvar
sraven ftvarnika molifh, to je, zhe livari rav¬
no tako ali bolj ljubifh, kakor Boga.

Kar koli tvojo dulho od Boga odverne,
in te napravi, de ga f’ fmertnim greliam ras-
shalifh, to je tvoj malik. Prevsetnesh, kteri fe
povifhuje, fe hvali, in vfe dela savoljo fvoje
hvale, je malikovaviz, ker Bogu dolshno hva¬
lo odjemlje, in jo febi daje. Lakomnik moli
blago, ker vfo fvojo ljubesen va - nj poftavi,
le va-nj  mifli, in ga fkerbi namnoshiti. Po-
shrefbnik ima f'voj trebuh boga,  kakor fveti
1’avel pravi. Nezhiftnik malikuje nad fvojim
ali nad drusih telefam. Ti in vfi, kteri raji
zhaji fkasliejo in Jlashijo Ji var etn ko Jtvar-
niku,  fo malikovavzi. Rimlj. i, 2  0 . Premi.fli
fe dobro, zhe kaka huda ljubesen v’ tebi tizhi,
de jo fpravifh is febe. 4 S. Avgufhtin pravi:
j,/far koli neumno ljubifh, ti je bog v? Jerzu,
Ji malikovaviz, in pogubljenja vreden Pre-
roifli to ftrafhno sanizhevanje vfigamogozhni-
ga Boga, obshaluj in opufti ga, de ne bofh
od njega odlozhen vekomaj.

Odgovorifh: „Zhe is flabofti grefhim,

vender le v’ praviga Boga verujem.“ Vem,,
de verujefh le eniga Boga in Gofpoda; pa kaj
b to pomaga, zhe ftvarem fvojo dufho dafh?
^he te tvoja natorna flaboll fkufha, in, v’ to

— 3g2 —

dovolifh; je ozhitno, de Ijubifh fad fvojiga
hudiga poshelenja bolj ko Boga. Zbe raji ras-
shalifh Boga ko lashnjiviga prijatla, Ijubifh
boij prijatla ko Boga. Zbe poflufhafh hudi-
zha, fvet, mefo, ne pa, kar ti Bog sapove-
duje ali prepoveduje; li sined tikih, od kte-
rih f. Pavel pravi: ,,Govore, de Boga posna-
jo • ali s' deli ga ta je, ker Jo nagnjujni, in
ki nobenimu dobrima dela nijo perpravni
Tit. 1, 16. Kaj, pravifh, je hudobnifhi, s’
befedo ali s’ deli Boga tajiti? Oboje je hudob¬
no in pogubno. Prerok Elija je smolenini
Israelzam rekel: „Kako dolgo Je na dvoje o-
poiavljate? Zhe je Gojpod Bog, podajte Je
sa njim j zhe je pa Bal, podajte Je s a timi 1
III. kralj. 18, 21. To rezhem tebi: naj bodo
tvoje dela po tvoji veri; zhe le v’ eniga fami-
ga Boga verujefh, moli njega famiga, in Bu¬
shi njemu famimu. Daj fe Bogu v’ dar, vfe
delaj po njegovi fveti volji, in le njemu shi-
vi, de bofh per njem vekomaj shivel.

Molitev.

O vfigamogozhni Gofpod in edini Bog!
ti fam fposnafh hudobo moje grefhne nesve-
kobe; pa tudi meni jo daj fposnati in obsha-
lovati. Ti fi mi dal fofebni dar fvete vere,
in sapovedal, de naj le tebe kvarnika molim;
jeli pa fim tebe le po sunanje zhakil, v’ fer-
zu pa tvoje kvari molil. Odverni moje smote-
no ferze od kvari, de tebe bolj ko vfe lju-

bim, in flori, de me nobena flvar, ne prijet¬
na ne ftraThna, ne odverne od tebe. O f. t Sa-
turnin , bi fi v’ praviga Boga veroval, bi fi le
eniga Gofpoda osnanoval, in vTe malibe zher-
til, pa tudi Tamimu Bogu flushil, in savoljo
njega umeri! Tproli mi gnado po Jesufu Kri-
ftuTu, de po tvojim sgledu shivim , de s’ gre-
ham nibedar Boga ne sapuflim, de njemu Ta-
mimu shivim, in v’ njem umerjeni. Amen.

XXX. dan liftoviga gnoja*

t S. Andrej apojtelj.

&

J3veti Andrej je imel pred vlimi drusimi apo-
fleljni Trezho Jesufa Kriftufa Tposnati. Rojen je
bil v’ Betfajdi, v’ meftizu na Galilejfbim , nje-
govimu ozhetu je bilo Jona ali Janes ime: pa
per Tvojim dobrim bratu t Simonu, bi Te mu
j e  posneje tudi Peter reblo, je prebival v’ me-
Au Raparnavmu, ber fla oba ribzhevala. Ko
) e  Janes herftnik ob rebi Jordanu ljudem po¬
bovo osnanoval, je T. Andrej njegovih naukov
s  velizim veTeljem hodil poTluThat, in je bil
®den njegovih nar boljThih uzhenzov. Eniga
^ ne  je ravno natekel, ali bolje rezhi, Bog ga
l e  peljal k’ Jordanu, in poTluTha T. Janesa,
Jlar  JesuT pride is puThave , kjer Te je 4o dni
P 0 flil, in gre memo. Bilo je popoldne oboli

fhtirih. t S. Janes je s’ roko sa njim pokasal
rekozh: ,,Glejte, jagnje boshje, ki grebe fve-

ta od jemljeKomaj  je f. Andrej te befede
flifhal, gre f’ Tvojim tovarfhem, bleso Ijubes-
njivim Janesam, sa Jesufam; sakaj rada bi ga
prav vidila in posnala. Pa is zbafti do njega
ti ne upata prav, Pozhati grefta sa njim, in
ferze jima utripa, ko bliso njega prideta; ne
upata ti ga ogovoriti. Jesuf fe osre, in ji vef
perjasen vprafha: ,,Kaj bi rada?“ Nekaj mi-

liga,. ki fe mu is ozhefa in befede kashe, ji¬
ma ferze da. ,,Uzhenik! odgovorita, kje fta-
nujefh ?“  Jesuf jima rezke: ,,Pojdita s’ me¬

noj , boba vidila.“ Vfa vefela fta s’ njim fhla,
in per njem oftala tifti dan , kar ga je fhc
bilo, in pa tifto nozh. „0 frezhni tifti dan,
klizhe H Avgufhtin, o frezhna tifta nozh, 1«
fta per fvojim svelizharji bila! Kdo nam sa-
more njuno vefelje popifati, ali povedati fvete
nauke, ki fta jih is Gofpodovih uft flifhalaP
Poln vefelja gre f. Andrej drugi dan fvojim 11
bratu 4 Simonu povedat. ,,0d prerokov obljub-
Ijeniga Meti jata, mu rezhe, fva s’ Janesam
nafhla!“ t Simon ga sheli tudi viditi, in t
Andrej ga pelje k’ Jesufu, kteri je oba brata
ljubesnjivo fprejel, in 4 Simonu novo ime P®'
ter dal. Odfihmal fta bila f. Andrej in Peter
Jesufova uzhenza; vender fe fhe nifta ftanovit-
no Jesufa prijela, temuzh fta ga le pogoft®
hodila poflufhat, in fhe per fvojim navadnim
delu otiala.

— 5g5 —

Proti Iconzu tiftiga leta, ki je bilo pervo
osnanovanja Jesufoviga, je bil f. Andrej od Je-
sufa poklizan, de naj vedno sa njim hodi, in
fe vezh od njega ne lozhi. To fe je tako le
sgodilo. Peter in Andrej fta s’ Janesam in Ja-
kopam v’ Genesarefhkim jeseru ribe lovila, in
ravno, ko ob kraji ispirajo mreshe , pride Je-
suf s’ veliko mnoshizo. Ko fe je ljudflvo dre¬
njalo, je Jesuf v’ Petrov zboln ftopil, rekel
nekoliko odriniti, in is zholna ljudi uzhil. Po
tem je Petru in Andreju rekel , de naj v’ glo¬
boko jesero ftrujata, in m res h o pomezheta.
Vfo nozh nifc bili nizh vjeli; pa polna vere
v’ Jesufovo befedo fla mresho pometala, in to¬
likanj rib sajela, de fe je mresha tergala, in
de fla oba zholna, njun in unili dveh tovar-
fbev, bila polna. Vfi fo oflermeli, in fposnali
Jesufovo vfigamogozhnoft. Peter fe je pred Je-
sufa na kolena vergel, in savpil: „Gofpod, be¬
ški od mene; jeli lim grefhen zhlovek!“ Pa
ljubesnjivo je Jesuf Petru in Andreju in uni-
r na dvema rekel: „Nikar fe # ne bojte! pojdite

sa menoj, pofihmal bofte ljudi lovili.“ Takrat
ka Peter in Andrej zholn v’ fuho porinila, vfe
popuftiia, sa Jesufam fhla, in sa vfelej per
n jem oftala. Jesuf je s’ njima v’ Kaparnavm
^hel, ondi ozhitno uzhil, in na njuno profh-
n jo Petrovo tafho od merslize osdravil.

Drugo leto Jesufoviga ozhilniga shivljenja
l e  bil f. Andrej v’ fhtevilo dvanajllerih apo-
keljnov poftavljen. t S. Andrej je Jesufu slo do-
padel, je ftanovitno sa njim hodil, ga fkerb-

— 396 —

no poflufhal, njegove zhudeshe vidil, in tudi
pomagal njegov f. evangeli osnanovati. Jesufo-
va fmert na krishi ga je fizer ko druge apo-
fteljne pohujfhala in oflabila; pa binkufhtno
nedeljo je s’ drusimi apofteljni f. Duha prejel,
in je bil vef prerojen in ponovljen. jSerzhno
je osnanoval Judam f. evangeli, in sladi od
njih duhovnov, kteri fo bili nar hujfhi Jesu-
fovi fovrashniki, veliko sanizhevanja in krivi-
ze terpel ne le voljno, ampak tudi s’ vefeljem;
frezhniga fe je fhtel, de je vreden savoljo Je-
sufoviga imena kaj terpeti. Ko fo terdovratni
Judje apofteljne, osnanovavze bosbje befede,
od febe pahali, in ifkali pomoriti; fo jo med •
nevernike nefli, in flehernimu je bil pofebcn
kraj odložilen. t S. Andrej je fhel v’ daljno
deshelo £ Szitijo med divje ljudi , je obhodil
Epir, Trazijo in druge deshele, ki fo dan da-
nafhnji vezhi del Turki v’ njih, povfod Je -
fiufovo vero uzbil, jo f’ zhudeshi poterdoval,
in Bogu s’ neisrezhenim terpljenjem dufhe per-
dobival. Na sadnje je prifhel v’ Patre, melto
v’ Ahaji, kjer je fvojo fmert nafhel. Nekaj
Ahajfkih duhovnov, ki fo jo ali s’ laftninii
ozhmi vidili, ali pa perpovedovati flifhali, j°
popifhe tako le:

Ko je f. Andrej v’ Patrah she veliko lju¬
di fpreobernil in kerllil, fe neverni poglavar
mefta, Egej po imenu, zhes-nj vsdigne, bi
mu prepove dalje uzhiti. 4 S. Andrej govori
poglavarju s’ veliko modroftjo, de je od nje¬
ga, ki fe fodnika veliko ljudi dela, grosno hu-

— 3 97  —

dobno, de Jesufa Krillufa nozhe vfih ljudi hod¬
nika fposnati. Poglavar rezhe: ,,Nikar mi ne

povelizhuj fvojiga Krillufa, ki fo ga na krishi
umorili.“ t S. Andrej odgovori : „Kriftuf je ter-
pel iu na krishi umeri, ker je fam hotel; le
is ljubesni do ljudi fe je fvojimu nebefhkimu
Ozhetu v’ dar dal, de bi jih refhil od grehov
in pogubljenja, in vekomaj svelizhal.“ Po¬
glavar rezhe: ,,To perpoveduj tiflim, kteri

to verujejo ; ako pa bogovam ne darujefh , te
bom dal ftepfti in krishati.“ t S. Andrej odgo¬
vori : „Jeft darujem vfak dan vfigamogozhni-

mu Bogu, tode ne vafhih junzov mefa, in tu¬
di ne kervi vafhih k oslov, ampak neomadesha-
oo jagnje na altarji, ktero zelo in shivo ofta-
oe, tudi ko fo verni njegovo mefo in kri she
vsbili. si  Poglavar rezhe: „Kako je to mogo-

zhe ?“ t S. Andrej odgovori: „Ako hozhefh

njegov uzheniz hiti, ti bo fkrivnoil rasodeta.“
fo je poglavarja slo rasferdilo. „Tesavniza,
pravi, bo fpravila pravi odgovor is tebe.“ In
sapove ga popadi, vkleniti, in v’ hudo jezho
gnati. Verno ljudftvo ga je hotlo f’ lilo re-
fhiti is jezhe; pa f. Andrej jih je profil, de
naj mu nikar ne branijn nebefhke krone , ki
) e  she sdavnaj sheli , in jih je umiril. Drugi
dan je poglavar po-nj poflal v’ jezho. Per-
peljejo g a  uklenjeniga. Poglavar ga vprafha,
fl h fi je she premiflil, in fe odpovedal krisha-
n 'mu Bogu. t S. Andrej odgovori nepreftra-
^'en: „Nimam nizh premifhljevati.“ Pogla-

Var:  „Daruj tedaj mogozhnim bogovam; zhe

- 3g8 -

ne, bofh krishan.“ 4 S. Andrej odgovori: »Top¬
ljenje me bo Bogu fhe le prijetnifhiga ftori-
lo.“ De bi ga preftrafhil, ga poglavar ukashe
fleplli, in mu vnovizh shuga f’ fmertjo na kri-
shi, zhe fe ne vda. ( S. Andrej rezhe pohlev¬
no: „ t Sej lim flushabnik krisha; in morem

fhe bolj ga sheleti, kakor fe ga bati. Moje
terpljenje je le kratko, ali tvoje bo vezhno."
In fhe govori poln f. Duha od zhalti Jesufovi-
ga krisha, in raskasuje fvojim fovrashnikam,
kteri mu nezhaft delajo, njih llrafhno flepoto,
ko poglavar vef raskazhen savpije: „Na krish

s’ njim, na krish! Ko fvojiga uzhenika krish
povsdiguje, naj ga fhe on pokuli 1 “  Ko je
ljudltvo to saflifhalo, in vidilo f. Andreja v’
fmert peljati, je jokalo in vpilo: ,,Kaj je pra-
vizhni hudiga ftoril, de bi bil krishan?“ ,S-
Andrej pa jih je tolashil, in je vefel bil , de
mu je dano fvojiga svelizharja tudi v’fmerti po-
fnemati. Ko je od delezh sagledal fvoj krish,
je v’ nebefa samaknjen rekel na glaf: „0 prc-
zhaftitljivi, o prefveti krish, ki fi telo niojig«
Gofpoda nolil ! o prefladki krish, ki lini te
dolgo she ifkal, in she tolikanj hrepenel p o te¬
bi! Glej, pokojin in vefel tezhem proti tebi;
fprejmi me, in srozhi me mojimu uzhenika
Jesufu, de me po tebi prejme, ko me je n»
tehi odrefhil!“ Ko je bil do krisha prifheh
ga je kufhnil; potlej fo ga flekli , sa roke 111
noge na krish perbili, in povsdignili nakvifhko-
Na ltrishi je dva dni fhe sbivel v’ nesnanih bo -  j
lezhinah, Jesufov evangeli osnanoval, in sa fvoj e

— 3  9.9  —

morivze molil. Nad lem fe je veliko prizhu-
jozhim ushalilo , in f’ kri? h a fo ga po vfi lili
hotli imeti. Ali f. Andrej je molil : ..Gofpod!
ne perpufti, de ki tvojiga flushabnika f’ krisha
vseli; vsemi me raji ti k’ feki, sakaj zliaf je
she, de k’ teki pridem.“ Po tej molitvi je
sdihnil, in umeri ravno danafhnji dan okoli
leta 62. Makfimila, kogakojezha shena , je nje¬
govo truplo djala v’ difhezhe mašilo, in v’lep
kraj pokopala. Njegove kofti fo kile pod Kon-
fhtantinam , pervim kerfhanfkim zefarjem, v’
Zarigrad ali Konfhtantinopol , in posneje v’
Almaltid prenefene; in njegovo glavo je pa-
pesh Pius II. v’ zerkev f, Petra, njegoviga bra¬
ta, v’ Piimu saloshil.

Nauk.

Kdor ni poterpeshljiv, nima nizh dobriga.

t Sveti Andrej, vef saljubljen v’ krish Je-
sufov , je shelel na krishi umreti, je fiopil ve-
^ e l na krish, in je na njem velel umeri. Be-
h=de, ktere je pred fmertjo govoril, rasodeva-
j° njegovo vneto lerze do terpljenja ; njegova
Ijubesen do krishaniga Jesufa je kila mozhne-
l 1  od fmerti; sato je velelo umeri. Zhe ti,
kdftjan, nimafh popolnamafti f. apofteljna An-
dreja, de ki v’ krishih in teshavah velel kil,
P^eterpi jih vfaj voljno is ljukesni do Jesufa.

nadloge poterpi is ljubesni do Boga in do
hoje duflie v’ duhu pokore, in le tako ti ko

4 oo

dobro. Podversi fe brishem , ali brani fe jih,
terpeti jih morefh le vender; terpi s’ voljo
ali nevoljo, ne bofh fvojih brishev odloshil,
bader ti hozhefh , temuzh bader Bog bozhe.
Zhe tudi menifh , de pravizhno shivifh, ne
brani fe brishev, ber niti per Bogu popolno¬
ma zhift ; in abo bi ravno bil, bar ni verjeti,
nifi vender^ nedolshen bo Jesuf, bleri je na
brishi umeri. 4 S. Peter govori tabo: „Zhe

prav shiviie  , in voljno terpite , je to prijetno
per Bogu; sakaj h ’ terpljenju Jte poklizani,
ker je tudi Krijiuf sa naf terpel , in nam
sgled sapuftil, de po njegovih Jtopinjah hodi¬
mo .“ I. 2 , 20. 21. t S. Jabop tabo pravi:
,.jrezhen je zhlovek , kteri nadloge pretedpi,
sakaj krono slavljenja bo prejeli  12. Poter-
peshljivi bri/ljan je frezhen, nepoterpeshljivi
nefrezben. Ref je to, bdor ni poterpeshljiv,
nima nizh dobriga.

V’ nepoterpeshljivim brilljanu ni shive ve¬
re. Vera uzhi, de naf nadloge lozhijo od ne¬
varne ljubesni do fveta, in naf lilijo nevidnih
dobrot nebefhbiga braljeftva ifbati. David pri'
zlia : Kader je Bog gref/mike moril, J°

ga ifkali Pf. 77 , 34. Kdor ni poterpesh-
ljiv , je mersle vere , fe dobrotljivi bosbji p re '
vidnofti ne podvershe, fe manj boji vezhnig * 1
bo bratbiga terpljenja.

V’ nepoterpeshljivim briftjanu ni terdm-
ga upanja. Zhe menifh, de (i od Boga sa-
pufhen , abo ti nadloge pofhilja, ali te v’nad¬
logah pufhaj nimafh shive vere, in tudi n e  ;

ti

b

b

n

5

k

S!

P

Z

n

o

lj

P

lj

P

lj

P

ki

j«

l)

In

n

P

#

vi

P

rt

h

— 4oi —

terdniga upanja. Boshja befeda prizhuje: „Pra~
vizhne sadeva veliko nadlog , ali Gojpod jih
bo is njih refhilPF.  33 , 20. „S/ato in J're¬
bro fe d ognji pojkufha; lako ljudje, ki Jo
namenjeni v’ nebefhko kraljejivo.“  t Sirah 2,
5. Zhe godernjafh in fe hudujefh soper fvoje
krishe, kterih fi vreden in potreben; je to
snamnje, de upafh le v’ fvet in njegove sa-
peljive dobrote, in de upanje prihodniga pla-
zhila ne podpira tvoje dufhe. Ni praviga upa¬
nja v’ tebi, in ne bofh dofegel, kar ti je Bog
obljubil, zhe poterpeshljiv nili.

V’ nepoterpeshljivim kriftjanu ni gorezbe
ljubesni. Ni ljubesni bres pokorfhine, in ni
pokorfhine bres poterpeshljivofti. Zhe Boga
ljubifh, fi njemu, fvojimu dobrimu Ozbetu,
pokoren, tudi kader ti da terpeti, ker te is
ljubesni tepe. Kogar Bog ljubi , njega tepe-“
Prip. 3 ,  12.

V’ nepoterpeshljivim kriftjanu ni duha po¬
kore. Pravizhni Tobija, v’ fushnoft odpeljan,
je ponishno fposnal: „Bog naj je pokoril savo-
Ijo nafhih grehov Tob. i3, 5. Tako fo drugi
koshji prijatli miflili, in v’ duhu pokore vfe
uadloge voljno preterpeli. O grefhnik! ti fi
pogubljenja vreden, vender fe branifh zhafni-
ga terpljenja? Nadloge fo pokorjenje, ki ga je
v %amogozhni in ufmiljeni Bog dal; zhe fe mu
pa vfiavljafh, fi hudoben, fi fJep, fi nepoko-
ren , ne fposnafh hudobije fvojih grehov, in
bofh y’ njih umeri.

IV. 26

402

Nepoterpeshljivi kriftjan ni podoben Jesu-
fu. Glej in premifhljuj fvojiga ljubiga odre-
fhenika, krishaniga, umirajozhiga in inertviga
na terdim lefu f. krisha; po njegovim sgledu
fo Marija, apofteljni, marterniki in drugi fvet-
niki radi terpeli, de bi mu bili podobni, in
ti, nevredni grefhnik, fe branifh? Premifli f. '
Andreja, veliziga terpljenja sheljniga is ljube-
sni do krishaniga Jesufa, de bofh tudi ti ne¬
koliko deleshen njegoviga krisha. Krishe, kteri j
te Jesufu podobniga delajo, noh voljno; zhe
ne, li enak levimu rasbojniku, kteri je na krishi
sraven krishaniga Jesufa nefrezhno umeri.

Poterpi voljno vfe krishe in nadloge, in ne
rezi: „Moji krishi fo preteshki, jih ne morem
nohti.“ Ilozhefh ti bolnik fvojiga sdravnika u-
zhiti, kako de naj te osdravi? Hozhefh ti grefh¬
nik fvojiga vfigavedniga Gofpoda uzbiti,-kaj
de ti pomaga? Porezhefh: ; ,Ako bi bili nioji
krishi od Boga, bi jih voljno poterpel; pa fo
od hudobnih ljudi, sato jih ne morem voljno
nohti.“ Prijatel! ti povem, tvoje mifli fo smo-
tene, in nifo is vere. Vedi, de Bog daje do¬
bro po dobrih, in hudo po hudih. Veliko sgle- j
dov je v’ lvetim pifmu, pa sadohi je nedolshm j
Job. On je po veri govoril: ,?Bog mi je daj
Bog mi je vsel, kakor mu je dopadio. tako
fe je sgodilo; ime Gof podovo bodi hvaljeno!"
Job. 1, 21. Tako mifli in govori po veri, de
vfe nadloge voljno preterpifh.

i'

1

I

4o3

M. o l i t e v.

O vfigamogozhni, modri in ufmiljeni Bog!
vfi ti nauki me sadevajo, in fo mi pravizhno
bodezhi, ker fim slo malo poterpeshljiv. Jeft,
hudobni grefhnik, shelim nebo, semljo in ljudi
fvoji volji pokorne imeti; tebi, vfigamogozhni-
mu Gofpodu, pa nitim pokoren. Jeft, tvoj hudo¬
bni blapez, mnoshitn vfak dan fvoje hudo sadol-
shenje; vender shelim v T  dobrotah plavali. Veli¬
kokrat tim li pekel saflushil, vender fe ufmilje-
niga pokorjenja bojim in branim. O Gofpod!
daj mi fvojo hudobijo fposnati, de fe is ljubesni
do tebe po sgledu Jesufovim in tvojiga apofteljna
k Andreja ne branim krishev, tenvuzh de jih
Voljno preterpim. t Srezha velika je ta, ker mi bo
vezhno frežho saflushila. Po poti rev in teshav
hozhem sa krishanim Jesufam hoditi, de po
hnerti pridfem v’ vezhno vefelje. Amen.

G  r u d e n.

I. dan grudna.

t S. Eligi fkkof.

A3veti Eligi je bil od bogabojezhih ftarfbev
J  °jen na Franzofkim okoli leta 588. Bog mu

26 *

— 4o4 —

je dal fofeben um, pa tudi fofebno gnado, f’
ktero je v’ dobrim rattel, in fe nedolshniga
ohranil. Njegov ozhe ga je slatnimu kovazhu
uzhiti dal, de bi fe f’ pofhtenim delam shivil.
t Skerbno fe je uzhil, in fe hitro suzhil; pa tu¬
di Bogu je fkerbno flushil. Vedno je profil
Boga, de naj ga f’ fvojo ljubesnijo napolni,
de bi samogel po vfih sapovedih shiveti. Ka¬
der je bil 3o let ftar, je fhel v’ Pariš delat.
Kralj Klotari II. je svedil njegovo pridnott in
svetlobo, ga je k’ febi vsel, in mu ukasal v’
frebru in v’ slatu delati sa lepoto kraljeve hi-
fhe. Kralj ga je obifkoval, de je vidil njego¬
vo delo, in fe je s’ njim pogovarjal. Zhedalje
bolj mu je dopadel; potlej ga je povifhal,
in mu tudi fofebne opravila v’ kraljetlvu sro-
zhal. C S. Eligi ni bil vefel te zhafti; ponishen
je smiraj otlal, in fkerbno Bogu flushil. Bil je
v’ kraljevi kifhi takofhen ko v’ klofhtru. No¬
bena rezh ga ni od boshje flushbe odvernila,
ponishne oblazhila je nofil, pogotlo k’ fpovedi
in k’ f. obhajilu hodil, vfak dan fvete bukve
bral, ponozhi vdajal Boga hvalit, in fvojih fin* j
boft pred podobo krishaniga Jesufa jokaje ob-
shalovat. Ni fe zhuditi, de je bil f. Eligi to¬
likanj gorezh v’ duhu in rodoviten dobrih del:
sakaj vedno premifhljevanje vernih refniz g a
je perganjalo k’ vfimu dobrimu. Vedno je
premifhljeval pravizhno fodbo boshjo, per kte-
ri le pravizhnotl obvelja. Per vfih fvojih de¬
lih je Jesufa, vfigavedniga fodnika, pred ozh-
mi imel j miflil, govoril in delal je, kakor bi

— 4o5

bil takrat pred - nj fhel. De bi fodni dan Je-
sufa prijasniga nafhel, je bil neisrezheno u-
fmiljen s’ ubogimi, je odkupoval fushne, pro¬
fil kralja sapeljive krivoverze ftrahovati, in fi
je slo persadeval sa vfih svelizhanje. 4 S. Avdo-
ni, prijatel in pifar shivljenja f. Eligja, pri-
zhuje, de je Bog po njem velike zhudeshe de¬
lal; in defiravno jih je is ponishnofti fkrival,
fo vender fhiroko floveli. Vfi fo fposnali, de
je pola boshjiga duha. Tudi fhkofje fo g«
vifoko zhiflali, in perferzbno ljubili. Via Fran-
zofka deshela je bila polna njegove hvale; vli
fo mu fhkofiftvo vofhili, ker fo posnali nje¬
govo uzhenoft, gorezhoft in fvetoft.

V’ letu 63g  je f. Akari, fhkof v’ meftu
Nojonu, umeri. Drugi fhkofje fo f. Eligja is-
volili njegoviga nallopnika. Isvolili fo ga, ker
nifo vrednifhiga in perpravnifhiga posnali, de
ti terdovratne nevernike fpreobernil, kterih
je fhe veliko bilo v’ tiki fhkofii. Preftrafhil
fe je te novize, in fe slo branil; pa podvre¬
či fe je mogel. Eno leto potlej je bil, ker
fe je hotel fkerbno in dolgo k’ temu fvetimu
flanu perpravljati, mafhnik in fhkof pofve-
zhen. Kader je fhkofiftvo naftopil, fe je vidi-
de ga Duh boshji vodi. Molitev, pokorje¬
ne, ljuhesen, ubofhtvo, ufmiljenje, gorezhoft
lr > vfe dobro je bilo v’ njem. Njegova perva
fkerb je bila fvoje ovze fposnati, sdrave v’
dobrim uterdovati, in bolne osdravljati. Ne-
prenehama jim je pomagal s’ gorezho molitvi-
1° > f’ fvetim sgledam in F zhifto befedo bo-

— 4o6 —

slijo. 4 Skufhal je tudi nevernike v’ katolfhko
zerkev perpeljati. S’ vfo ponishnoftjo, poter-
peshljivoftjo in uzhenoftjo jim je osnanoval be-
fedo svelizhanja. Dolgo fo fe vftavljali fvoji-
mu dobri mu paftirju, tudi fosili nad-nj fer-
diti, in fo ga ho tli umoriti: pa njegova Iju-
besnjiva in poterpeshljiva ftanovitnoft je njih
flepo terdovratnoft premagala; vdali fo fe mu,
in fzhafama vli v’ katolfhko zerkev prifhli.

t S. Eligi je bil poln gorezhe ljubesni do
Boga in do blishniga; sato ni grefhnikam pre-
gledoval, temuzh jih je fvaril in uzbil po vos¬
ki poti hoditi. Neisrezheno je fkerbel, de bi
fvoje ovze odtergal od ljubesni fveta, od grefh-
niga vefelja, od vfiga, kar namnoshi fkufh-
njave, ali mozh daje hudimu poshelenju. En¬
krat je ojftro govoril soper plef in druge na-
pazhnofti, klere posbelenje vnemajo, in dufho
flabe; pa neumneshi fo fe filno rasferdili, in
fvojimu dobrimu paftirju hudo shugali. Vdru-
gizh je soper ta ojftreje govoril, in te grefh-
ne vefelja vfim prepovedal. Terdovratni grefh-
niki fo fe pogovorili in fklenili ga is poti
fpraviti; vender mu nifo nizh shaliga ftorili-
^Sveti fhkof, njih grefhno terdovratnoft vidi-
ti, je profil Boga, in po sglegu fvetiga apo-
fteljna Pavla fatanu sdal njih telefa v’ oblaft,
de bi bile njih dufhe osdravljene. Bog ga je
uflifhal. Petdefet nar hudobnifhih in ^erdo-
vratnifhih je bilo od hudizha obfedenih, in
ftrafhno pokorjenih. t Sveti Eligi jih je zelo
leto puftil v’ tej ftr&fhni pokori v’ njih in

— 407 —

drusih poboljfhanje; potlej jih je refhil, ker
lo Te ponishevali, in pokorfhino obljubili. s She
druga nadloga je bila per njegovim ljudftvu,
vli To bili polni Thkpdljivih vrash : fo ugano-
vavzam ali vedeshem verjeli, Tanje vrashno
raslagali, na ptizhe gledali, in druge prasne
rezili po fhegi nevernikov verovali. Uzhil jih
je le v’ vfigamogozhniga Boga verovati in v’
to, kar je Jesuf uzhil , in ne Tvojih duTh s’
grefhnimi vrasbami hudizhu podvrezhi. Bog
je po njem veliko zhudeshev ftoril, in s’ nji¬
mi uterdoval njegove Tvete nauke.

Ta T. ThkoT Te je 20  let neprenehama tru¬
dil sa svelizhanje Tvojih ovz; slo je opeThal na
telefu, in blishal Te je zhaT odhoda is Tveta
k’ Bogu. She bliso Tmerti je tako le molil: ,,0
Gofpod! vsemi Tvojiga hlapza v’ miru. .0 Je-
suf, moj odreThenik! ne Todi me po moji
vrednofti, ampak po Tvoji miloTti. Ti Ti bil
moj vodni pomozhnik; tudi sdaj me ne sapu-
di, in vsemi mojo duTho v’ Tvoje kraljeftvo.
NiTirn te vreden vshivati, vender upam v’ tvo¬
jo rniloTt; vsemi me v’ nebeTa, ktere Ti Tvojim
Gushabnikam obljubil.^ Ravno ta dan je Tve-
1° umeri v’ letu 65g.

Nauk.

*

Sakaj bo pojlednja fodba?

Zhe Te Tvetiga ThkoTa Eligja shivljenje in
na ul<i prav premiTlijo, Te lahko Tposna, de

— 4o8 —

je vfe to i*-hajalo is vedniga premifhljevanja
pravizhne fodbe boshje. Vef zhaf fvojiga po¬
potovanja je premifhljeval befede Jesufove, P
kterimi bo fodbo fklenil: ,,Pridite v’ nebe-

fhko kraljeftvo, poberite fe v’ vezhni ogenj!“
Kriftjan! eno ali drugo bofh saflifbal pd Je¬
sufa, in to bo oftalo vekomaj. Sdaj morebiti
flushifh premalo ali flabo Jesufu, gledafh na
grefhnike, perkrivafh P hinavfhino Tvoje hu¬
de dela, fodifh flabo od dobriga in hudiga,
ali shalifh drugazhi Jesufa; pa kaj pomaga to,
ker tvoje smefhane mifli ne bodo prevergle
pravizhne fodbe. t Skerbno premifhljuj pofled-
njo fodbo, in tudi sakaj de bo, de fe fkerbno
perpravljafh Jesufa najti prijasniga.

Poflednja fodba bo sato, de bodo vfi o-
zhitno fposnali in molili Jesufa odrefhenika.
Rekel je velizimu duhovnu Kajfatu in vlimu
sboru : „ Bojte vidik' Jinu zhlovekoviga prti

v ’ oblakih neba.“  Mat. 26, 64 . Neverniki,
Judje, krivoverzi, hudobni pravoverni in vli
Jesufovi fovrashniki ga bodo vidili v’ veliki
zhafti in oblaki; fe bodo mogli pred njim p O"
nishati, ker fo ga poprej savergli. Ti ga sdaj
moli, sdaj mu flushi, in ga nikoli ne sapu-
ili, de ga bofh potlej vefelo molil.

Poflednja fodba bo, de pravizhni ozhit-
nO hvalo in plazhilo, hudobni pa ozhitno 0-
framotenje in fhtrafnigo prejmejo. Sdaj fo
pravizhni vezhkrat sanizhevani in nedolshno ob-
dolshevani; hudobni pa fo isgovarjani in hva-

— 409  —

Ijeni. VTe bo na fvetlobo prifhlo, in vTak bo,
kakorfhen je v’ refnizi. Isaija pravi: „ Gor¬

je vam, kleri hudo dobro, in dobro hudo ime¬
nujete ; kleri imate luzh sa temo, in temo sa
luzh .“ 5 , 20. Hudo obdolshenje hudobnih ne
bo fhkodovalo pravizhnim; oftudna hinavThi-
na ali tema ne bo perkrila greThnika. „Nizh
ni fkritiga, kar bi fe ne rasodelo, ali hu-
diga, kar bi fe ne svedilo.“  Mat. 10, 26.
Tiga nikoli ne posabi, in shivi fveto, de
per fodbi obftaneTh. Zhe fi krivizhno obdol-
shen, bo tvoja nedolshnofl rasodeta; zhe li
pa hinaviz bo tudi tvoja hinavfhina rasode-
ta. Krivo obdolshenje te ne bo obfodilo, in
lashnjiva hvala te ne bo opravizhila; tora)
shivi pravizhno, in pravizhni Gofpod ti bo
dobro povernil.

Poflednja Todba bo sato, de bodo Tkriv-
nofti boshje modrofti, milofti in pravize raso-
dete. Neumni ljudje sdaj govore od blisbni-
ga, od Boga, od vfiga po Tvojim sadershanim
umu ; pa fodni dan bodo poravnali Tvoje pre-
uagle Todbe. Bogabojezhi To vzhali v’ nadlo¬
gah , hudobni pa v’ dobrotah; nedolshnofl: je
'ezhkrat potlazhena, kriviza velikokrat ob¬
ilja; vTe je zhudno in prepresheno, pa ni¬
kar prenaglo Toditi. ,,Ne fodite pred zha-
fani,  pravi T. Pavel, dokler Gofpod ne pri-
" e><{  I. Kor. 4  , 5 , Neumnesh! Tebe ne Tpo-
5n aTh, in ne dosheneTh, kar imaTh pred ozh-
n ' 1 j sakaj Te predersneTh neisvedljive boshje
fodbe Toditi ? Ravno to, kar zhudniga na fve-


— 4 io —

tu vidifh, te opominja, de zhakaj poterpesh- f<
ljivo do fodbe, in ne fodi prenaglo Boga ali z
ljudi.

^ofled nja fodba bo, de bo dufha f’ tele- ii

fam vredno plazbilo prejela. Zhlovekova du- i

fha je veliko vredna ; je podoba boshja, ne- i

umerjozha , pofvezhena od prefvete kervi Jesu- t

fove. Telo je is semlje, in fe bo povernilo v’ o

semljo 5 pa fodni dan bo vdalo, in bo potlej i

tovarfh dufbe v’ dobrim ali budim vekomaj. J

O kriftjan ! premifli to, in tvoja dufha naj no J

fpregleda flabimu telefu v’ nobeni rezhi soper 1

sapoveai; zbe fe tvoja dufha grefhnimu tele- 1

fnimu poshelenju ferzhno ne vftavija, bo febe ]

in telo pogubila vekomaj. 1

Poflednja fodba bo, de bo vfak vidil in 1
prejel, kar je is njegoviga lepiga ali flabiga
shivljenja is-hajalo. Zhe duhovni gorezhe
fkerbe sa svelizhanje zbede Jesufove, zhe dar- ]
fhi pobosbno rede otroke, zhe drugi fkerbe )
blishniga odverniti od budiga, in napeljati v’ <
dobro; fe te dela ljubesni rasfhirjajo, in po- 1
vifhujejo njih plazhilo. Nafproti, kdor fvo-
jiga blishniga pohujfha, fi namnosbi f’ p°'
hujfhanjem teshko obfojenje. Pohujfhan od
njega pohujfha druge, on in drugi shalijo Bo¬
ga grosno velikokrat, in vliga tega je kriv tx-
fti, kteri je sazhelik bil. Premifli to, de, ,
zhe fi pohujfhanja kriv, ga hitifh s’ vfo mozh- i
jo popraviti; zbe pa prav shivifh , in niko- f
gar ne pohujfhafh , fhe ni sadofti , tenu>zh
fkerbi sa syelizhanje fvojih bratov, de bofh


ih-

ali

le-

u-

te-

u-

v’

e i

'j*

10

er

e-

)e

n

P

le

r-

>e

>

)-

3 -

d

)-

I

i\

h
h

fodni dan vefel, in prejmefh obilnifhi pla-
zhilo.

O kriftjan! premifhljuj vredno veliko zhaft
in oblaft fodnika Jesufa, tudi vefelje dobrih
in ftrah hudobnih; zhe bofh na defni ali na
levi, vset v’ nebo, ali vershen v’ pekel. Ne¬
vernik ne bo isgovorjen, krivoveriz ne bo
obftal; kaj pa ti, katolfhki kriftjan, zhe hu¬
dobno shivifh? Takrat bofh vidil, koga fi s’
grehi sanizheval, vef preftrafhen bofh profil
gore, de naj na-te padejo, in naj te po¬
krijejo pred pravizhno jeso Jesufovo; pa ne
bofh ufiifhan. Ko je Josbef fvojim bratam
prijasno rekel: „Jeft fim Joshef vafh brat,

bteriga fle v’ Egipt prodali,“ fo oflermeli, in
fe preftrafhili ; kako pa bo tebi per ferzu,
zhe bofh saflifhal : „Jeft fim Jesuf, tvoj Bog

in odrefhenik , kteriga kri fi taptal ?“  Pomni
! n premifhljuj smiraj Jesufove befede, f’ kte-
r inii bo fvojo pravizhno fodbo fklenil: ,,Pri-

dite, vi ljubi, v’ nebefhko kraljeftvo ; pojdi¬
te? vi prekleli, v’ vezhni ogenj Kar bo Je¬
suf govoril, ne bo nobeden prenaredil ; ofta-
1° bo vekomaj. Te verne refnize premifhljuj
fherbno; tudi fe na tanko isprafhuj, in hiti
popraviti, kar Jesufa shali, de per njem ufmi-
ijenje najdefh.

Molitev.

0 Jesuf Krifluf, pravizhni in vfigavedni
°dnik! daj mi fvoje grehe fposnati, in jih opu-

- 412  -

/liti; presheni is mojiga ferza vfo hinavfhino;
ftori me ponishniga in pokorniga, de iodni dan
ne bom savershen. O Gofpod! f’ pomozhjo
tvoje gnade hozhem in obljubim tebi famirmi
flushiti. 4 Skerbno fe bom varoval fkritih in
ozhitnih grehov, in ne bom od pravizhnofti od-
/Iopil savoljo nadleshnofti hudobnih. Kaj bi mi
pomagalo le pred ljudmi pravizhnimu biti?
Kdo mi bo ubranil, zhe fi ti soper mene? De
v’ dobrim llanoviten oftanem, de fkerbim le
tebi dopalti; hozhem po sgledu fvetiga Eligja
tvojo pravizhno fodbo vedno premifhljevati, in
fe f’ fvetim shivljenjen k’ fodbi perpravljati,
de bom od tebe saflifhal: „Pojdi s’ menoj v’
nebefbko kraljeftvo.“ Amen.

II. dan grudna.

t Sveta Krifpina marterniza.

4 Sveta Krifpina je bila rojena v’ mellu Tagari
v’ Afriki. t S. Avgufhtin povifhuje neisrezben«
to fofebno prijatlizo boshjo, ker je ferzhno
premagala vfe sadershke, in raji umerla, ka¬
kor od Boga odllopila. Bila je imenitniga ro¬
du, lilno bogata, obzhutniga telefa, sakonfka
in mati vezli otrok. Vfe te pofvetne savese
ji nifo ubranile sa vero umreti, ker je bila
shive vere, in v’ Boga saljubljena. Kader je

— 4i3 —

bilo preganjanje soper zerkev boshjo v’ Afriki
oklizano, fe f. Krifpina ni uftrafhila, temuzh
Teje vefelila, ker je po nebefhkim kraljeftvu
hrepenela. Ker je bila bogata gofpa in odkri¬
ta kriftjana, je fhiroko flovela. Oblaftnik Anu-
lin jo je ukasal prijeti, v’ mefto Tebeft vkle¬
njeno perpeljati , in v’ temno jezho vrezhi.
V’ temni jezhi fe je perpravljala sa fveto ve¬
ro ferzhno umreti, in je gorezhe profila Bo¬
ga, de naj ji ftanovitnoft da. Rodovina, pri-
jalli, prijatlize in otrozi fo jo jokaje profi¬
li, de naj fe ohrani per shivljenji; pa ni jih
poflufhala, temuzh oftala je nepremakljiva. U-
ni fo jo le is natorniga ufmiljenja obshalova-
li. ona pa je nje tudi is praviga verniga ufmi¬
ljenja obsbalovala.

Oblaftnik Anulin je ukasal f. Krifpino pred
fe perpeljati, in ji ozhitno rekel: „Ti je sna-

na sapoved nafhih zefarjev, de more vfak zhlo-
vek bogove moliti ?“ t Serzhno mu je odgo-
v °rila: „Nifim in ne bom nikoli malikov mo¬

lil«, ampak le praviga Boga in njegoviga c Si-
nu  Jesufa Kriftufa, kteri je rojen bil, in je
ter pel sa naf.“ Oblaftnik je nad njo savpil:
»Opufti to fvojo vrashno vero, in podversi fvo-
}° glavo nafhim mogozhnim bogovam.“ „Vfak
dan molim fvojiga Boga, mu je odgovorila,
ln  vfe tvoje bogove sanizhujem.“ Neverni
oblaftnik ji je ferdito rekel: „Ti fi terdo-

Vr atna, torej bofh po sapovedih fhtrafana,
f ( er is sgoli napuha nozbefh fvoje vrashne ve-
re  sapuftiti, in nafhih bogov moliti. t S. KrK

414

fpina mu je odgovorila: ,,Kar Isoli hozhefh,

bom rada terpeia sa fveto vei'0; ne posnam
bogov, le eniga famiga Boga molim; nikoli
ne bom molila hudizbev, ampak le Gofpoda,
ftvarnika nebef, semlje in vfiga.“ Neverni
oblaftnik Anulin jo je s’ lepo nagovarjal, de
naj moli bogove, de bi f’ tim dopadla zefar-
jem. Rekla mu je: „Ne bojim fe ljudi, am¬

pak le Boga, in gorje mi, ako bi bila njemu
nesvefta! Verujem in upam v’ Boga, in kaj
mi ljudje samorejo hudiga borili ?“ Oblaftnik
jo je fpet nagovarjal rekozh: „Ne sanizhuj ze-
farjev, in ne podversi fe fmerti; premifli ne-
frezhno fmert fvojih terdovratnih tovarfhiz,
Makfime, Donatile in t Sekunde (te fo bile ma¬
lo poprej umorjene sa vero.) Zhe terdovratna
oftanefh , te bom v’ fmert obfodil.“ 4 S. Kri-
fpina, fhe ferzhneji ko poprej, je nevernimu
oblaftniku odgovorila: „Nizh fe ne bojim;

ne maram sa -zhafno simi jen je ; vezhne fmer¬
ti le fe bojim , in drusiga ne shelim; kakor
de bi fvojo dufho svelishaia.“ Ko je neverni
oblaftnik vidi!, de per njej nizh ne opravi,
je pilarju rekel: „Preberi, kar fi pifal.“ P er

Rimljanih je bila navada ozhitno isprafheva-
ti budodelnike , in vfe popifati, kar fe je go¬
vorilo. Pifar je vfe prebral , in po tim je ob¬
laftnik. f. Krifpino obfodil rekozh: ,,Sapovem,

Krifpini odfekajte glavo, ker je.bogove in ze-
farje terdovratno sanizhevala . 44  Ko je f. Kri'
fpina to krivizhno fodbo saflifhala, je savpi-
,la : „Hvala bodi Jesufu Kriftufu; hvaljen bo-

— 4i5 —

di Gofpod, kteri me vredno flori savoljo nje-
goviga prefvetiga imena umreti 1“  Is terdniga
upanja v’ Boga je Tvojo glavo mezim podver-
gla, in vefelo umerla 5. dan tiga mefza okoli
leta 3o4-

Nauk.

Kdor bogabojezhe shivi, prav upa.

t Sveta Krifpina je Bogu flushila, Tvet sa-
nizhevala, po nebeThkim kraljeftvu hrepenela,
in skelela sa fvclo vero umreti; toraj je terd-
no in prav upala, in tudi dofegla, kar je u-
pala. Tako upanje imej tudi ti, in ne bofh
oframoten. Pravo upanje je fveto shiveti, in
terdno upati v’ Boga. Zhe ne shivifh pravizh-
no, kako prav upafh? Zhe ne shivifh pra-
'izhno; sanizhujefh boshje sapovedi, Te odpo¬
rih nehefam, in filifh v’ pogubljenje. Zhe li
Boga sapuftil, upaj va-nj, in profi ga, de
na j ti da duha pokore, ne upaj pa v 5  njegovo
fiodoft, de hi v’ grehih predersno shivel. U-
Tmiljeni Bog nozhe fmerli grefbnika, temuzh
Ue  Te fpokori in shivi. Zhe Te pa nozhe fpo-
koriti, ho v’ Tvojih grehih umeri. Shivi boga-
hojezhe, in tako prav upafh. David pravi:
55 Kdor Je Gofpoda boji , bo mozhen v' upanji “
Pf - i/ t , 26.

t Upanje bres vere in ljubesni je prašno.
er ujefh vfe rasodete refnize, pa imej delav-
110  vei’o is ljubesni. t Sveti Pavel pravi: „Ljii-

— 4i6 —

besen vfe upa.'*  I. Kor. i3, 7, Kako govori
ta fveli apoftelj? Sakaj pravi: ,,Ljubesen uje
upa?**  Ljubesen ni upanje, ker upanje je fo-
febna zhednoft, od vere in ljubesni raslozhe-
na. Tako fe ti sdi; vender je refnizhno rezhe-
no, ker fo vera, upanje in ljubesen med fe-
boj sdrushene. Bres dobrih del je vera mer-
tva, ni praviga upanja, ni refnizhne ljubesni.
Dela ljubesni, is shive vere opravljene, daje¬
jo pravo upanje. Ljubesnjivi apoftel Janes ta¬
ko govori: „ytko nam nafhe Jerze nizh  ve-

liziga hudiga ne ozhita, imamo saupanje v 1
Boga.**  I. 3, 21. Zhe hozhefh, kakor upafh
in shelifh, v’ nebefa priti; shivi po sapove-
dih, ker je Je fpolnovanje sapoved pot v’ ne¬
befa. „s 4 ko hozhefh. v' slavljenje iti, fpol-
nuj sapovedi.“  Mat. 19, 17. Druge poti ni
v’ nebefa, tudi drusiga upanja ni praviga. Po-
rezbefh: „Ta nauk mi ni vfhezh, ker fim
grefhnik.“ Zhe fi grefhnik; hiti odpraviti,
kar ti brani v’ nebefhko kraljeftvo. Kaj bi rad
flifhal: „Ne boj fe Boga, Bog ne bo nobe-
niga savergel; nezhiftniki, poshrefhniki, pijan-
zi, krivizhniki, preklinjevavzi in vfi hudodel-
niki pojdejo v’ nebefa ?**  Tiga bi ne mogel
verjeti, ker bi bilo soper vero; tedaj ni dru-
gazhi, poboljfhaj fvoje grefhno shivljenje, i n
shivi po sapovedih, potlej imafh pravo upanje.
Kdor fe Gofpoda boji, bo mozhen v’ upanji.

Terdno upaj, zhe fi ravno v’ nadlogah',
in pa prav sato upaj terdno, ker te Bog ozki-

— 4 1 7 —

fhuje s’ nadlogami. Zhe shivifh ravno dobro,
nifi popolnama zhift, in li pokorjenja potre¬
ben. Preterpi upno vfe nadloge, in rezi s’ ne-
dolshnim Jobam: ,,Alio bi me ravno Bog u-

moril, bom va-nj upal.“  i 3 , i 5 . Zhe v’ na¬
dlogah pbupafh, imafh flabo vero, in fi bres
ljubesni. Ravno v’ nadlogah upaj terdno, in
ne odftopi od Boga; tako ti bo dobro veko¬
maj. Poterpeshljivoft ti je potrebna, de Jiorifk
boshjo voljo, in dojeshefh obljubo  (vezhniga
svelizhanja.) Hebr. 10, 30 .

Molitev.

O Jesuf Kriftuf! ti li moj uzhenik, moje
upanje in vfe. Ti li me uzhil pot pravize,
m mi dobrotljivo obljubil vezhno svelizhanje,
sbo po njej shivim. Moje upanje je f’ tvojo
pomozhjo po tvojih naukih shiveti, pa Urah
me obide, ko premiflim fvoje hudobne dela,
ktere mi branijo v’ tvoje kraljeltvo. 0 lju-
besnjivi Gofpod! tvoja neisrezhena miloft naj
J 30  hvaljena od vekomaj do vekomaj, ker da-
l e fh tudi grefhnikam upanje, ako fe fpokore,
ln  jim pomagafh fpokoriti fe. Deliravno fim
grefhnik; upam v’ tvojo miloft, te upno pro-
bm, de mi f’ fvojo gnado pomagaj , in persa-
'leval li bom s’ njo po tvoji fveti volji shiveti,
dofesbem, kar li mi miloftivo obljubil. O
y eta Krifpina, ki li le v’ Boga upala, in is u-
panja v’ njegove obljube sanizhevala fvet, nje-
g°ve dobrote in tudi fvoje shivljenje! fproli
IV. 2 7

— 4i8 —

mi od ufrniljeniga Boga pravo kerfhanfko upa¬
nje, de po njegovi fveti volji bogabojezhe shi-
vim, in po fmerti dofeshesn, kar sdaj upam,
nebefhko kralj eftvo. Amen.

III, dan grudna.

Sveti Franzifhk Kfaverjan.

t Sveti Franzifhk je bil rojen 7. maliga travna
v’ letui 5o6 v’ gradu Kfaverji, laltini njegovih
bogatih Itarfhev, in ravno sato mu je primik j

Kfaverjan. Bil je fkerbno srejen. Kader je bil j

18 let llar, je fhel v’ Pariš vifokej uzhenofli ,

perdobival. t S’ fofebnim pridam fe je uzliil , j

in krnalo bil uzbenik drusih. Shivel je fizer j

pofhteno, in fe je varoval grehov; pa pras- ,

ne zhafli je bil lakomen. <S. Ignazi Lojoljan j

fe je s’njim fprijatlil, in ga je preprizbal, de j

je vfa pofvetna zbali prašna, de brani v’ sve-
lizhanje. { S. Ignazi mu je s’ befedo pravil, de j

je le eno potrebno, dufllo svelizhati; Bog pa 1

mu je govoril v’ ferze f’ fvojo vfigamogozhno J

gnado, in popolnarna fe mu je vdal. 4 S. Fran- (

zifhk ni vezli febi, ampak Bogu je shivel : vfak j

dan je premifhljeval verne refnize, fbfebno pa 1

ljubesen in terpljenje Jesufovo, je dolgo molil) j

fe ojftro pokoril, in pogollo fvete sakramente t

prejemal. To ga je napolnovalo s’ neisrezhe- r

l

— 419  —

no gorezhoftjo; vfe je gorelo po njem od ve¬
like ljubesni do Boga in do blishniga. V’ po-
korjenji poprejfhnje lakote po pofvetni hvali
je vedno fkerbel fe sanizhevati, in je bil ve¬
lel, zbe fo ga drugi sanizhevali, ker je bil
duh ponishnofti v’ njem. t Svetimu Ignazju fe
je podvergel, s’ njim fe Bogu v’ dar dal, in
obljubil mu vfe dni fvojiga shivljenja fofebno
flush iti, in fofebno fkerbeti sa sveližhanje
blishniga. Nekaj zhafa fe je pomudil v’ Pari-
su, potlej je fhel v’ Venedke; ondi je v’ bol-
nifhnizi bolnikam hregel, in jih lepo uzhil
bolesen in fmert voljno terpeti. Is Venedek
je fhel v’ Rim, in fpet v’ Venedke, kjer je
bi! mafhnik pofvezhen. Ne is prasne radovid-
»olti je po desheli hodil, temuzh de hi fvoji-
rou blishnimu v’ nebefa pomagal. Povfod je
nevedne uzhil, grefhnike fvaril, vedno molil,
lr > fe ojllro pokoril. <Spet je fhel r’ Rim, on¬
di otroke in nevedne uzhil, in bolnikam ftre-
gel. Ravno lifli zhaf je Portugalfki kralj pa-
pesha Pavla III. profil, de naj mu nektero do¬
bre duhovne da, kteri bi v’ Indii nevernike
preobrazhali. Papesh fe je tega obvefelil, je
*• Pranzifhka v’ Portugal poflal, kteri je ve-
felo fhel, in ondi sheljno zhakal perloshnofti,
jJe bi fe zhes morje v’ Indijo prepeljal. Kader
j e  f’ kralj evim nameftnikam v’ ladijo fhel , fe
j nizh s’shiveshem prefkerbel, ker je v’ bosh-
1° previdnoft upal. Kraljev nameftnik ga je ho-
per fvoji miši imeti, pa mu je odrekel;
je hotel hlapza dati sa njegovo flreshbo,

420

pa odgovoril mu je: „Moje rol<e fo moj hla-

pez; delati ni nezhaft, ampak grefhiti.“ Pet-
najft mefzov fe je po morji vosil; med tim je
slo fkerbel, de bi rasujsdane brodnike pobolj-
fhal, in ne malo jih ga je poflufhalo, ker fo
vidili njegovo fveto shivljenje, in fposnali nje¬
govo ljubesnjivo ferze.

t S. Franzifhk je 6 .  dan veliziga travna le¬
ta i54i  frezhno prifhel v’Indijo v’mefto Goa.
Ondi je bil neki fvet fhkof in veliko kriftja-
nov, s’ neverniki namefhanih; pa bili fo le po
imenu kriftjani. Vfe hudobije in krivize fo bi¬
le per njih, in rerhi tiga fo fvojiga fvetiga
fhkofa sanizhevali, t S. Franzifhk ni obupal,
temuzh fkerbel je s’ molitvijo, f’ podani in
drusimi dobrimi deli jim miloft boshjo fprofi-
ti. Nar poprej li je persadeval fpazhene kriil-
jane poboljfhati, ker je bilo njih hudobno
shivljenje nevernikam v’ veliko pohujfhanje.
Vfak dan je otroke, fushne, hlapze in druge
uzhil, bolnike ljubesnjivo obifkoval, in vfim
potrebnim s’ vfo mozhjo pomagal. Ufmiljeni
Bog je njegovo gorezhoft poshegnal, vfe me-
fto je bilo drugazhno, in je bogabojezhe shi-
velo. t S. Franzifhk je sa vfe to Boga vifoko
hvalil, in potlej fhel v’ permorfko deshelo,
v’ nafhim jesiku imenovano Ribnik. V’ tej de-
sheli je nekaj kriftjanov nafliel, pa tako fp»'
zhene, nevedne in vrashne, de per njih m
Lilo podobe praviga kerfhanftva. Te je p°'
terpeshljivo in pridno uzhil, in velike zhude-
she med njimi delal. Ko angclja boshjiga (°

- 42  1  -

ga radi poflufhali, in Boga hvalili. Potlej je
fhel v’ kraljeftvo Travankar, kjer jih je tudi
veliko fpreobernil. t S. Franzifhk je bil poln
vefelja, vi d i ti obilni fad boshje befede in gna-
de. 4 Spreobernjeni ajdjefo fvoje malike od febe
pometali, malifhke tempeljne podirali, in zer-
kve Bogu v’ zhaft sidali. t Skerbel je to dobro
delo ftanovitno lloriti. 4 Spreobernjenim je dal
v’ njih jesiku kerfhanfki nauk, in tudi molitve
katolfhke zerkve; jih je ofkerbel s’ dobrimi
duhovni, in jim slo perporozheval , de naj v’
beti veri ftanovitni oftanejo. t S. Franzifhk fe
je potlej perpeljal po morji v’ veliko mefto Ma¬
lika. Njegovi prebivavzi fo bili kriftjani, Ju¬
dje, ajd je in Turki. Mello je bilo lepo in bo¬
gato, deshela rodovitna in lepa; pa prebivavzi
fo bili filno rasujsdani , ni bilo drusiga v’ me¬
du ko pojedine, musika, plef, vpitje, olludnoll
in nesnane grefhne navade. 4 S. Franzifhk je
milo jokal nad njimi, in Boga gorezhe profil,
de naj jih fpreoberne. Ko drugi Jona jim je
pokoro osnanoval, in ojftre fhtrafnige napove¬
doval, zhe fe ne fpreobernejo. Vfa njegova
fkerb je bila saftonj, ker jih je Bog bil sapu-
Kl; fhel je is njih mella. Kmalo je bila roka
boshja f’ tefhko fhibo nad terdovratnimi pre-
bivavzi: nar poprej je vojfka, potlej kuga

meftnane ojftro pokorila, ker nifo hotli boshji-
gn nameftnika poflufhati.

Ta svefti flushabnik boshji je bil zheda-
^) e  bolj sheljen dufhe fpreobrazhati ; nevarni¬
mi ko je bilo, bolj je upal v’ Boga, in ferzh-

neje je osnanoval f. erangeli. Sredi! je, de
v’ neke otoke ni bil nikedar noben duhoven
prifhel, ker fo bili njih piebivavzi filno neu-
fmiljeni. Nesnaniga zhloveka fo bersh umo¬
rili ali s’ mezhem ali f’ ftrupam : tudi vje-
te fovrashnike fo ko neumno shivino klali
in jedli. Vfi prijatji f. Franzifhka fo mu
branili tje iti, pa odgovoril jim je: „Rad

umerjem, zhe le samorem eno dufbo Bogu
perdobili.“ ( Serzhno je tje fliel. Otozhani fo
mu prijasno naproti prifldi, in fo vefelo vpi¬
li: ,.Glejte dobriga ozheta! glejte dobriga o-
zheta! Veliko fe jih je fpreobernilo, in fo
po sveti veri bogabojezhe shiveli. Tudi v
druge daljne deshele je hodil, vlim osnanoval
zhifto vero in shivljenje po sapovedih; pa bosli-
ja mozh ga je povfod fpremljala, in fe je s
velikimi zhudeshi rasodevala. V’ boshji roozlii
je veliko kraljev, poglavarjev in podloshnil)
fpreobernil ; ref, veliko fto tavshent ljudi je
Bog po njem spreobernij. Pa vfe to mu je
jfhe premalo bilo; shelel je in napravil fe j e
v’ Kino, kamor fhe ni bila prifhla fvetloba
prave vere. Namenil fe je v’ tifto mogozh-
no kraljeftvo , in is Japona fe perpeljal do oto¬
ka t Sanzija'na, ne delezh od Kine. Ondi je
bil konez njegoviga apoftolftva; sbolel je, ]n
umeri 2. dan grudna v’ letu i 552 . Enajft let
fe je v’ tiftih daljnih deshelah neisrezheno tru¬
dil, in fhel v’ nebefhko kraljeftvo, v’ kra-
Ijcftvo vezhne ljubesni, ker je na semlji gorel
od velike ljubesni do Boga in do blishniga-

— 4a 3 —

s Tudi po fmerti je Bog na njegove profhnje
i veliko zhudeshev Boril.

Nauk.

J - , .  < v  ■ '

Blagor krijtjanu , v' kterim je ljubesen.

t Sveti Franzifhk Kfaverjan, imenovan apo-
ftelj Indije, je neisrezheno terpel sa fpreober-
njenje hudobnih kriBjanov in flepih neverni¬
kov. Hodil je po nesnanih deshelah, delezh
fe vosil po nevarnih morjih, nikoli ni pozhit-
ka imel; vender je bil smiraj vefel. Vedno
fe je poBil, Banovitno fe je ushil, smiraj je
kil v’ fkerbi, k. omaj dve ali tri ure je na ter-
dih tleh pozhival; vender je menil, de malo
krpi, in je bil terpljenja vefel. Od kod je
i kila njegova neisrezhena mozh in BanovitnoB?
ks ljubesni do Boga in do blishniga. Ta ga je
delala lazhniga terpljenja; ta mu je dajala o-
kilno vefelje v’ velizim terpljenji; ta ga je u-
! zhiia nesapopadljive modrolli , kako s’ grefh-
n *ki ravnati; ta je dajala mozh njegovim be-
fedam, de fo grefhnikam bile ljubesnjiv ogenj,
blagor njemu, in blagor vfim, kteri fo polni
jjubesni, ker is nje vfo voljo boslijo dopolnu-
jejo, in po fmerti gredo v’ kraljeBvo vezhne
ljubesni vshivat veliziga plazhila!

Blagor kriBjanu, v’ kterim je ljubesen,
ker vfe sapovedi dopolnuje ! Ljubesen sdru-
f ki kriBjana s’ Bogam in s’ blishnim. Veliko
dopadenje ima nad Bogam, in le v’ njem fe

vefeli; ljubi in dela, bar Bogu dopade, fo-
vrashi in fe varuje vfiga, kar Boga shali. Kdor
ljubi; ima pravizhno veli, fofebno modroft,
dobro voljo in vfe. Kdor ljubi, ima delavno
vero, terdno upanje: prav moli , ker je pra-
vizhnofti sheljen; ima polerpesbljivoft v’ nad¬
logah , ker je Bogu rad podvershen; je ftano-
viten v’ fkufhnjavah in v’ preganjanji, ker ga
ljubesen mozhniga dela vfe premagati. Kdor
ljubi, je tudi s’ blishnim dober, pravizhen in
ufmiljen: preterpi nadleshnoft blisbniga, in le
fkerbi, de bi ga poboljfhal ; je vefel njegove
frezhe, zhe mu flushi k’ svelizhanju; je shalo-
ften njegove nefrezhe, zhe mu je refnizhno
fhkodljiva ; fodi od dobriga in hudiga le po
ljubesnjivi volji boshji, naj bo to per prijatlih
ali fovrashnikih; fkerbi blishnimu pomagali,
ga uzhiti in fvariti , de bi vezhno frezho dofe-
gel; fe varuje prenaglih fodeb , grefhniga go¬
vorjenja, ozhitanja, nevofhljivofti, opravljanja,
obrekovanja, in kar rasdere saveso ljubesni.
Kdor ljubi, je tudi ljubljen: Bog in ljudje

imajo dopadenje nad njim, velik pokoj vshi-
va, dobri ga ljubijo, in zelo hudobni ga fpofh-
tujejo. Ljubi Boga in blishniga; tako fi fr e '
zhen, in bofh vekomaj frezhen.

Molitev.

O ljubesnjivi Gofpod Jesuf KriHuf, ki fi
ogenj ljubesni na JVet pernefel, ljubesen fl {a '
so val, perporozheval in sapovedoval! daj m 1

— 4^5  —

goreti od nje, de v’ grefhni mersloti ne po¬
ginem. Ponishno te profim, vlij v’moje mlazh-
no ferze ljubesen, ktera je sazhetik in konez
vfiga dobriga ; daj mi ljubesen, ktera je sa-
popadik vfe pravizhnofti , fpolnjenje vfih sa-
poved in kljuzh v’ nebefhko kraljeftvo. O fve-
ti Franzifhk! proli sa-me ufmiljeniga odre-
fhenika Jesufa, de mojo dufho s’ ljubesnijo
napolni, in me flori po tvojim sgledu fvojiga
sveltiga flushabnika. Blagor moji dufhi sdaj
in vekomaj, ako gori od nebefhkiga ognja!
Torej ne jenjaj profiti, de mi ljubesen lpro-
fifh, f’ ktere mczhjo hozhem refnizhno fker-
beti sa zhaft boshjo in sa svelizhanje blishni-
ga, de bom po mozhni savesi ljubesni s’ Bo-
gam, sazhetnikam ljubesni, sdrushen vekomaj.
Amen.

IV* dan grudna*

t Svela Barbara, deviza in marterniza.

C

(Oveta Barbara, flovezba deviza in ferzhna
Jnarterniza , je bila is veliziga mefla Nikome-
'bje. Bila je hzhi mogozhniga neverniga Dio-
*kora, nar bogatejfhiga meftnana; ravno sato
ga nekteri zerkvent pifarji imenovali kralji-
z ba. Otrozi shive radi po sgledu Tvojih fiar-
f-bev; pa per f. Barbari ni bilo tako , bila je

— 4 26 —

vfa drugazhna ko njen ozhe. On je bil never¬
nik, ona verna; on ndpuhnjen , ona ponishna;
on fovrashnik boshji, ona prijatliza boslija, ker
ji je Bog is fofebne niiloRi dal mogozhno gna-
do. Ozhe Diofkor je vidil, de je njegova hzhi
Barbara filno lepa, in defiravno je bil never¬
nik, ji je vender branil v’ kako hudo perlosh-
noft ali naftavo, kterih je fvet poln; sa tega
voljo jo je v’odlozheno vifoko hifho saperl, ji
odkasal vfo ftreshbo in vfe drugo, kar je po¬
trebovala. t S. deviza Barbara je bila fvojirau
ozhetu pokorna. V’ tej famoti je imela zbal"
veliko rezhi premifhljevati; premifhljevala je
lepo nebo, fvetlo fonze, druge nebefhke luzhi,
semljo, drevefa, shivali in druge ftvarjene re¬
zki. Bog ji je dal fposnati, de je on fam ftvar-
nik in gofpod vfiga, in de maliki, ktere ozhe
in drugi neverniki molijo, nifo drusiga ko smo¬
la hudizheva. ( Sposnala je, de je le en pravi
Bog, kteri je nebo in semljo, in kar je nanju,
It varil, de more le njega famSga molili, in le
njemu famimu flushiti. Bog jo je uzhil, pre-
prizhal , in njeno lerze nagnil k’ fveti veri.
Neki zerkven uzhenik pravi, de je med flu-
shabnizami f. Barbare ena bila kriftjana, ktero
ji je bil ozhe ponevedoma dal, in de je bila
od nje v’ veri poduzhena.

Veliko bogatih mladenzhcv je ozheta De
ofkora profilo, de bi jim fvojo hzher Barbaro
v’ sakon dal. Ali f. Barbara, pravi f. Janes Da-
rnafhzhan, fi je Jesufa shenina isvolila, in dru-
siga ni hotla. Med tem fe je ozhe Diofkor

ti

v

z

d

d

h

v

z

k

n

v

ii

U

k

ii

n

s'

v

k

j«

1 .

tl

b

ll

n

n

n

f

b

n

k

d

— 4^7  —

napravil v’ daljno deshelo, Poprej fhe je v’
vifoki liifhi, kjer je f. Barbara prebivala,
zhumnato s’ dvema oknama, in v’ njej kopel,
de bi fe kopala, ukasal naredili. Miflil je,
de bo hzhi, ko njega ne bo doma, fi premifli-
la, in v’ moshitev dovolila. Ali f. Barbara je
v’ zhumnati fhe tretje okno rekla perftaviti v’
zhaft fvete trojize; tudi fi je dala na durih v’
kopel snamnje krisha Jesufoviga vfekati, ker
ni ho tla fkrivati fvoje vere v’ praviga Boga in
v’ odrefhenika Jesufa, je prejela fveti kerffc,
in ponovila terdno saljubo fvojiga devifhtva.
Kader je bil ozke nasaj prifhel, je f. Barbaro
k’ febi na dom vsel, prijasno s’ njo ravnal,
in ji kmalo fpomnil od moshitve. Huda fkufh-
nja je bila to sa f. Barbaro. Ali ponisbno in
s’ vlim fpofbtovanjem je povedala ozhetu, de
veruje v’ trojediniga Boga, in sanizhuje mali¬
ke, in de ne mara sa nobeniga shenina, ker
je fyoje ferze she Jesufu v’ dar dal<i. Te be-
fede fo ozheta Diofkora ko ftrela pobile, kaj
taziga fi nikoli ni domiflil. Od jese ne ve, kaj
ki ftoril. Po mezh je fegel, in na meftu jo je
kotel umoriti. Pa Bog je fvojo svefto flushab-
fiizo obvaroval, de bi fe pokasala, njena ferzh-
»a flanovitnoft, in de bi li s’ vezhim terplje-
"jem tudi zhaftitljivfhi krono premaganja sa-
flushila. Sbeshala je, in fe fkrila v’ famoten
kerlog. Ozhe je je ferdit ifkal, jo je nafhel,
neuf m iljeno otepel, svesal, do neverniga ob-
kiftnika Marzijana vlekel, in njemu v’ oblaft
‘kdj de bi jo fhtrafal savoljo kerfhanfke ve-

— 4 28  —

‘re. Oblaftnik je f. devizo Barbaro nar poprej
prijasno nagovarjal, de naj bo pokorna ozhe-
tu, in naj moli malike; pa ji je saftonj govo¬
ril. Torej jo je ukasal s’ volovfkimi shilami
budo pretepfti, rane in proge f’ zhepinjami
rasprafkati, in po tem v’ jezho jo gnati. V’
jezhi je Boga hvalila, ker je vefelo terpela sa-
voljo prefvetiga imena Jesufoviga; ravno sa-
to jo je nebefhka luzh obfvetila, Kriftuf fe ji
je prijasno perkasal, jo popolnama osdravil,
in ji ftanovitno poterpeshljivoft sapovedal in
dal. Drugi dan li je neverni oblaftnik f. Bar¬
baro dal fpet perpeljati, in jo je fpet fkufhal
f’ ftrafhnimi bolezhinami od fvete vere odver-
niti. Viditi sazeljeno in sdravo njeno truplo,
ji rezhe: ,,Glej, bogovi To te osdravili, da¬

ruj jim v’ hvalo.“ t S. Barbara odgovori: „Kar
je mertvo, mi ne more sdaljfhati shivljenja;
osdravila me je le mozh Jesufa Kriftufa, kte-
riga ti v’ Tvoji flepoti ne morefh in nifi vre¬
den fposnati.“ To je napubnjeniga oblaftni-
ka slo rasferdilo. Ukasal je s’ shelesnimi gre¬
beni rasmefariti vfe njeno devifhko telo, s’
ognjem ji ftrani shgati, in po glavi jo tlezhi.
Polno ran in kervi je bilo njeno telo; pa njen
mozhni duh fe ni dal od Boga odverniti. Pro¬
ti nebefam je med tem gledala in molila: „Go-
fpod Jesuf! pomagaj mi, nikar me ne sapu-
fti.“ Potlej To ji hudobneshi perli odresah.
Tudi med tem je molila: „Gofpod! le fvojig«
duha mi nikar ne odvsemi, de ne omagam.“
Na to To jo flekli, in nago po ulizah meft*

— 429 —

peljali in saframovali. To gerdo saframovanje
je framoshljivo devizo bolj bo vfe drugo bo¬
lelo; pa is ljubesni do fvojiga nebefhkiga she-
nina je tudi to ftanovitno preterpela. Sadnjizh
jo je neverni oblaftnik, vef raskazhen, ko je
ne more premagati, v’ fmert obfodil. Nezhlo-
vefhki ozhe Diofkor je bil vefel nje obfoje-
nja; fam zelo je prifhel, in Tvoji hzheri, kte-
ra je bila ravno 20 let kara, glavo odfekal.
Njegovo nesnano neufmiljenje je v’ nebo vpi¬
lo na mafhevanje; vprizho vlih ga je Ttrela
ubila. t Smert fvete devize Barbare je bila ob
zhafu neverniga Rimfkiga zefarja Gordijana
okoli leta 240. Ker je vfe naftave zhlovefhki-
ga fovrashnika s’ boshjo pomozhjo frezhno
premagala, Te verni kriftjani v’ njene profh-
nje perporozhajo sa frezhno sadnjo uro.

Nauk.

«

Le ponishni Jo veri in sapovedim pokorni.

t S. Barbara , imenitna hzhi bogatiga in
^nogozhniga Diofkora, je po ftvarjenih rezheh
1(1  is poduzhenja fposnala Itvarnika, in fe ka-
, tolfhki veri ponisbno podvergla, ker ji je Bog
[ofebni dar vere dal. t Svoj um in fvojo voljo
Je veri podvergla; raji je bila sanizhevana in
Umorjena, kakor de bi bila od vere odflopila.
Tudi

ti, o zhlovek! bodi ponishen, ker le
tako vfe rasodete refnize terdno verujefh, in
Spovedim fvojo vero podvershefh. JNapuh je

— 45o —

sazhetik nevere in krivoverltva, ponishnoft pa
je sazhetik prave vere in refnizhne pokorfhine.

Napuh je kolesen vfiga zhlovefhtva, po¬
nishnoft je le is gnade ; le gnada ponisha in
osdravi zhloveka. Piasodele fkrivnofti prcle-
shejo zhlovekov um ; pa ponishnoft podver-
she zhlovekov um rasodeli hoshji hefedi. Pre-
vsetneshi miflijo in govore od vfiga po fvoji
flepoli, in imajo dofti isgovorov soper vfako
refnizo in sap o ved, ktera je njih hudimu po-
shelenju nadleshna; ponishni fe ftanovitno der-
she naukov katoifhke zerkve. Is rasujsdaniga
shivljenja fe ferze moti, ker sheli, de bi bilo
perpufheno, kar grefhno ljubi. Hudizh je
pervim ftarfhem lashnjivo rekel : ,,Bojte ko

bogovi.“  Hudohneshi shele poshiviniti fe, ker
po shivinfko shive; shele, de hi dufha ne bi¬
la neumerjozha, in de bi ne bilo pravizhniga
fodnika, ker fo le fvojimu gerdimu poshele-
nju pokorni. Ponishni podvershejo fvoj um
in fvojo voljo Bogu, ker imajo upanje dobri-
ga povrazhila. Ponishen bodi; potlej fi Bo¬
gu hvaleshen!. rasodeli veri in osnanjenim sa-
povedim pokoren. Bres ponishnofti li teshko
zhifte vere; bres nje pa ni prave pokorfhine,
ni svelizhanja. Premifli, dva uzhenza da Je-
sufa profila, de naj jima da perve fedeshe v
fvojim kraljeftvu. Jesuf jima je odgovoril:
,,Ni v' moji ohlajii tega vama dali.“  Mak
20 , 23. Uzheniki raslagajo tako te befede: Vfe
je bilo Jesufu v’ oblafti, ne pa prevsetnih v

%

k

k

a

P

g

P

li

b

n

k

n

g

2

P

V

r

r

0

1

d

s

n

8 ,

f

V

— 43i —

Tvoje kraljellvo vseti. Le tilti bodo povifhani,
bteri fe po njegovim sgledu ponishujejo.

Le ponishni shive lahko po sapovedih,
ker Bog le ponishnim f’ fvojo gnado pomaga,
ali pa jim jo daje, de bi bili ponishni. Bres
ponishnolti je nemogozhe Boga moliti, ker
ga le ponishna dufha refnizhno hvali; bres
ponishnolti je nemogozhe Boga dopadljivo pro¬
fiti, ker prevsetna dufha ne fposna Tvojih fla-
boft, fvojih grehov, nevarnolti sapeljivih fkufh-
njar; bres ponishnolti ni nobene prave po-
korfhine do duhovnov, do deshelfkih oblall-
nikov, do Itarfhev; bres ponishnolti je nemo¬
gozhe premagovati nevofhljivoll, jeso in sani-
zkevanje; kdor ni ponishen, je jesizhen, o-
pravljiviz , lashnik, preklinjevaviz, in poln
vliga hudiga. Tedaj bodi ponishen, in bofh
rasodeti veri in njenim sapovedim rad poko-
| 1- en. 4 S. Avgufhtin govori prav : ,,Napah je

I °zhe pnniaijev , ponishnojt mali pokornih
iSam vefh, de le prevsetni ljudje fe vsdiguje-
1° soper rasodete refnize, sanizhujejo sapove-
j ( l* in oblaltnike. Ne poflufhaj jih, teinuzb
s kiyi po sgledu Jesufovim in fvetnikov, in u-
niri v’ ponishnolti, de bofh povifhan.

M o l i t e v.

O ljubesnjivi Jesuf! Itori me po fvojih
s gledih in naukih ponishniga, kakor li fvojo
^ushabnizo f. Barbaro ponishno Itoril, de bom
'fclej pokoren tvojimu rasodetju in tvojim sa-

— 432  —

povedim. t S. Barbara fe ni vere framovala,
fe ni bala neufmiljeniga ozheta; ftanovitno ti
je flushila, in savoljo tebe ferzhno umerla,
Tudi jeti hozhern f’ pomozhjo tvoje gnade po
njenim sgledu shiveti , de prejmem, kar mi
je tvoja miloft obljubila. Vedna hvala ti bo¬
di, o ufmiljeni uzhenik Jesuf! ki li mi dal fo-
febni dar vere, ktere nifim bil in nifim vre¬
den-, ohrani me flanovitniga, in flori me ro-
dovitniga v’ njej, de med tvoje prijatle pri¬
dem te hvalit vekomaj. Amen.

V. dan grudna.

t Sveli Peter Krisolog, fhkof.

t Sveti Peter, savoljo prijetniga in uzheniga go¬
vorjenja imenovan Krisolog, to je po nafhirn
jesiku slatogovoriz, je bil rojen v’ meflu, bi
fe sdaj imenuje Imoli, na Lafhkim v’ sazhet- i
ku petiga veka ali ftoletja. Bil je v’ katolfhbi
veri fkerbno srejen, in je po njej bogaboje-
zhe shivel. Njegov uzhenik je bil meftni fhkof,
f. Komeli, kteri ga je savoljo njegove prid-
nofli in nedolshnofti med fvojo duhovfhino po-
flavil, in mu fhefti sbegen podelil. Sveflo in fve-
to je fvojo flushbo opravljal, fvojimu fvetunu
fhkofu je bil grosno vfhezh ; sato ga je fofeb-
no ljubil, in tudi vfi verni fo ga ljubili m

— 433 —

fpofhtovali. Pergodilo fe je v'  letu 433, de
je v’ permorfkim meftu Raveni veliki fhkof
umeri. Duhovfhina in verni.fo. drusiga isvo-
lili, kteri pa ni Imel kres papesheviga dovo¬
ljenja pofvezhen Riti. Odbrali fo nektere »mo-
| dre moshe, de Li isvoljeniga fhkofa v’ Rim do
papesha fpremili; tudi fo fprotili fvetiga fhko¬
fa Kornelija, de bi s’ njimi fhel. i S.  Komeli
je dovolil, in feboj vsel fvojiga diakona Pe¬
tra, kteriga modroft je dobro posnal. Tifti
vhaf je bil papesh 4 Sikft III. Njemu tla fe I.
Peter apoftelj in f, Apolinar marternik perka-
sala, in mu sapovedala, de naj diakona Petra,
ne pa uniga, veliziga fbkofa poftaVi. Papesli
je bil timu povelju pokoren, in je podanim
moškem' to rasodenje povedal, kteri fo Boga
livalili in fvojiga noviga veliziga fhkofa fofe-
bno fpofhtovali.

C S. Peter je fhel is Rima v’ Raveno. Ze-
far Valentini jan III., njegova mali Plazidija,
v fa duhovfhina in vfe verno ljudftvo fo ga neis-
nezheno zhaltito fprejeli, ko mosha is nebef,
1(0 angel ja boshjiga ljubili in fpofhtovali. Le¬
po jih je profil rckozli: „Jeffc fe nifim branil

tega preteshkiga bremena savoljo vafbiga sve-
lizhanja; tedaj tudi vi ne bodite mojim opo-
nunjevanjem nepokorni, in podversite fe bosli-
|'m sapovedim.“ Vfe je fkerbel poravnali, kar
J e  bilo fiabiga in grefhniga v’ meflu in po
fbkofii. t Svojo veliko zhedo je fkerbno redil
[ zhifto pafho boshje befede; fofebno pa jim
J e  s’ vedno molitvijo in f’ fvetim sgledam po-
IV. 2 g

— 434  —

magal. Njegovo govorjenje je bilo kratko, pa
mozhno in ognjeno ; tudi priprofti fo ga lah¬
ko umeli, in tudi terdovratni fo fe mu mog¬
li vdali. Nafliel je flabo navado, ktera je Li¬
la odanik fpazhenih nevernikov, de fo pervi
dan profenza fleherniga leta po medu hodili
v’ fheme, plefali, pijanzhevali in noreli. To
je f. fhkofa grosno peklo. Vezhkrat je soper
to grefhno navado gorezhe govoril rekozh: „Te
norodi fo soper kerfhanfko fvetod. Kdor fe
hozhe f’ tem vefeliti, kar li hudizh ismifhlju-
je, fe ne bo f’ Kridufarn vefelil.“ Okoli 17
let fe je ta f. fhkof sa vfe dobro trudil. Kader
je vedil, de je fmert bliso, je fhel v’ fvoje
rojftno mefto Imoli. Ondi je sbolel, in poln
dobriga saflushenja umeri v’ letu 45o. Vfe
medo ga je obshalovalo, in zhaftito pokopalo
sraven trupla f. marternika Kafijana. Eno ro¬
ko tiga f. fhkofa fo nefli v’ iik  do Raveno, de
bi meftnani imeli nekoliko trupla fvojiga do¬
briga in fvetiga padirja.

Nauk.

iSlehernimu fe perporozha kerfhanfki nauk
pojlufliati.

t Sveli Peter Krisolog je fkerbno uzliil Bo¬
ga prav fposnati, mu svedo flushili, in fe sve-
lizhati. To je konez osnanovanja befede bosh-
je, in sato jo je vfak dolshen fkerbno poflu-
fhati. t Sofebno, o kridjan! ti perporozhim k’

— 435  —

popoldanfki boshji flushbi hoditi, de kerfhan-
fki nauk fkerbno poflufhafh. Ako bi sjutrej
per pridigi ne bil, bi te veli pravizhno pekla;
sakaj bi te pa ne pekla, ako bi is lenobe ne
hotel h’ kerfhanfkimu nauku svefto hoditi, in
ga fkerbno poflufhati? Kerfhanfki nauk ima
pet poglavitnih delov: vero, upanje, ljubesen,
f. sakramente in kerfhanfko pravizo. Ti nau¬
ki fo med feboj sdrusheni; vil fo potrebni, in
grefhifh, kader koli jih nozliefh poflufhati.

Vera je nar potrebnifhi, ker bres nje ni
upanja, ni ljubesni, ni svelizhanja. Kerfhan¬
fki nauk te uzhi zhillo in terdno verovati, in
vero v’ delih kasali; tudi odpraviti smote, vra-
she in vfe, kar vero ognjuli, ali nepridno de¬
la. Kerfhanfki nauk te uzhi prav verovati v’
Boga, od njegovih laltnoll, od vrednofti in ne-
umerjozholli zhlovekove dufhe. Tudi te uzhi
fpazbenolli zhlovekove natore, potrebe odre-
fhenika in uzhenika Jesufa in gnade f. Duha.
Bres praviga sapopadka katolfhke vere bi ti
uesnaniga Boga molil, bi ga prav ne fposnal,
ki ne vedil kaj upati, ali fe koga bati po frner-
k; tudi f. sakramente bi nevredno prejemal, in
ki ne bil svelizhan.

Upanje je tudi potrebno, in kerfhanfki
nau k te uzhi prav upati, de vefh v’ koga in
sakaj upati, de ne obupafh , ali predersno ne
,J p a fh. Upati je lahko, ali prav upati je tesh-
k°; sato je kerfhanfki nauk, de ne sajdefh,
vefh prav molili, de upafh v’ pomozh gna-

28 *

— 436  —

de boshje, in shivifh v’ svelizhavnim flrahu,
de dofeshefh, kar upafh.

Ljubesen je, fad zhifte vere in praviga ti¬
panja. V’ ljubesni je sapopadeno vfe, kar
fmo dolshni Bogu, febi in bljshnimu; ona sa-
popade vfe sapovedi, in oftane rtanovitna, de-
firavno fe okolifhine premenjujejo; je zbilta,
mozhna , delavna, mehka, o;Ilra, ufmiljena,
fvarezba, vender smiraj po boshji dopadlji-
vofti. Kako bofh vfe to vedil, in kako fe na¬
bav flabe natore ogibal, zhe Jesufa ne poflu-
fhafh?

4 Sveti sakramentje fo potrebni k’ svelizha-
nju, pa bres Jesufovih naukov bi ti bili ne-
pridni. Kerfhanfki nauk te uzhi, koliko jih
je, in sakaj fo od Jesufa poftavljeni 5 kaj de
od fleherniga veruj, in kako fe k’ flehernimu
perpravi, de po njih prejrnefh gnado in sve-
lizhanje.

Kerfhanfka praviza, pravizhnoft ali fve-
toft je is dopolnjenja vfih sapoved, vfih dolsh-
noft f’ pomozhjo gnade boshje. Kerfhanfka
praviza je- greha fe varovati , in dobro delati
po sgledu in naukih Jesufa Kriflufa. To ima
neisrezheno fhirjavo in globozhino, ker sa-
popade dopolnjenje vfih sapoved in okolifhm-
Ne morefh tega vedili , zhe te Jesuf ne uzhi,
zhe ne poflufhafh njegove befede, zhe ne ho-
difh h’ kerfhanfkirhu nauku. To je tvoja
dolshnoft, in ravno salo je vfako nedeljo m
vfak sapovedan prašnik kerfhanfki nauk. Gre-
fhifh, zhe te lenoba ali nizhemerni opravki?

— 43 7  -

in veliko huje, zhe te hudobija odverne od te
dolshnofti. Profi Jesufa, de naj li da njegove
nauke prav poflufhati, in po njih shiveli, de
bofh svelizhan.

Ljubi kriftjan ! ako bi pravi sapopadik Je-
sufovih naukov v’ ferzu imel, bi ti ne bilo
treba vedno perporozhati, te profiti in fvari-
ti, de fe varuj noroit Leta, ktere 11 je hudizh
ismiflil, s’ njimi oflepil nevernike in mefene
kriftjane. Kar je f. Peter Krisolog zhertil in
prepovedal, je fhe sdaj na fvetu, morebiti hu¬
je ko takrat. Ob njegovim zhafu fo kriftjani
le pervi dan fonzhniga leta noreli; sdaj pa
ni konza noroft, in kdo pomifli , de je to
soper kerfhanfko pravizhnoft? Kdo samore po¬
pi fa ti, kar fe pred puftam hudiga godi? Hu¬
dobna navada fe je vkoreninila, in ta je nor-
zam sapoved. ,,Ne hodi sa mnoshizo , de bi
hudo Jtoril.“  II. Mos. 23, 2 . Poflufhaj Je¬
sufa, kteri fvojirn uzhenzam pravi: „Ki bojte

shalovali in johali , Jbet pa Je bo veje/il.“
Jan. i6 ?  20 . Kaj fi isvolifh, s’ dobrimi sha-
lovati, ali f’ hudobnimi norzhevati ? Poflu-
Jhaj fkerbno nauke Jesufove, in fe ne bofh .
smolil ne v’ djanji, ne v’ miflih, temuzh ])ofh
sa Jesufam svefto hodil.

Molitev.

O Jesuf, edini uzhenik vfiga zhlovefhtva!

*^aj 5  de te prav poflufham in bogam; napol-
111  mojo dufho f’ fvojim duham, kakor fi na-

1


polnil dufho fvojiga flushabnika f. Petra. Vem,
de nifim bil sheljen poflufhaviz in priden de-
laviz tvoje befede, ber nifim gledal na te ali
na tvoje fvetnike, atnpak na tvoje fovrasbnike.
Pofihmal hozhem le tebe pofjufhati, in le po
tebi shiveti, ker drugazhi ne bom per tebi shi-
vel vekomaj. Nikoli ne bom posabil refnizh-
nih befed fvetiga fbkofa Petra: ,,Kdor fe ho-

zhe  /’ tem vej'eliti, kar Ji hudizh ismjliljuje ,
Je ne more J’ teboj vejelili.“  Odpovem fe hu-
dizhu in njegovim vefeljem; po tvojih naukih
in sgledih, o Jesuf! bom pofihmal shivel, de
ne bom savershen, temuzh fe bom vefelil v’
tvojim kraljebvu vekomaj. Amen'.*

VI. dan grudna.

t S. Nikolaj ali Niklavsh, fhkof.

t ^veti Nikolaj ali Niklavsh fhkof je eden nar
vezhih fvetnikov v’ katolfhki zerkvi. Bil je ro¬
jen v’ meltu Patari v’ Lizii, ki je sdaj Turkam
v’ oblafti. Njegovi llarfhi fo bili bogati in bo-
gabojezhi, in fo fi slo persadjali Nikolaja v’
boshjim brahu srediti. Bog jim je dal nad Ni¬
kolajem veliko vefelja. Otrok fhe je she ras-
odeval, de bo velik fvetnik kedaj : sakaj vfa-
ko fredo in vfak petik, ki fta bila takrat poft'
na dneva v’ tednu, fe je poftil kakor odrafhe-

— 43g —

ni; tudi je rad molil, pridno fe uzhil, in
fkerbno fe ogibal flabe tovarfhije. Ko je od-
raftel mladenizh , je v’ uzhenofti in fvetofti vfe
fvoje verftnike prefegel. 4 Sbkof v’ velizim me-
ftu Miri ga je med fvojo duhovfhino vsel, in
eniga dne je od njega rekel: ,,V’ Nikolaji fe

nova luzh boshji zerkvi fvetli; blagor zhedi,
ktera ga bo kedaj paftirja dobila.“

Med tem fo f. Nikolaju liarfhi sa kugo u-
merli, in mu veliko premoshenje sapuftili. t S.
Nikolaj je prevsel premoshenje, pa ne sa-fe,
ampak sa uboge; sakaj bilje neisrezheno ufmi-
Ijen do ubosih. Med deli njegoviga ufmilje-
nja je pofebno to le fpominja vredno. Neki
meftnan je bil v’ veliki revfhini, in je she
miflil fvoje tri hzhere rasujsdanimu shivljenju
prepuftiti, de bi s’ grefhnim dobizbkam fe in
fvojo drushino lakote otel. Ko je f. Nikolaj
ta hudobni fklep svedil; gre ponozhi fkrivaj
fc’ hifhi nefrezhniga ozheta, in mu fkosi od-
perto okno toliko denarjev vershe, de je nar
Kurji hzher s’ njimi omoshil. Refhiti fhe uni
dve feftri is nevarnofti greha, je Nikolaj vdru-
gizh in vtretjizh tako ftoril. Vtretjizh je ozhe
flie zhul, je planil fkosi duri sa nesnanim do-
bvotnikam, ga dofhel, pred-nj na kolena pa¬
del, in ga hvalil. Pa Nikolaj ga je Ijubesnji-
v ° vsdignil, mu rekel, de je le po dolshnolii
to  ftoril, in ga profil, de naj nikar nikomur
tega ne pove.

Nekaj zhafa po tem je f. Nikolaj fhel na
boshjo pot v’ Jerusalem, in je pozhaftil fvete

kraje, kjer je nafh svelizhar rojen bil, shi-
vel, terpel in umeri. Na tej poti fe je v’ do¬
brim slo vnel, in de bi losbej v’ pokori shi-
vel, in bolj sa fvojo dufho delal, fe je od fve-
ta in njegovih opravil lozhil. in je fhel v’ ne¬
ki klofhter. Ali to ni bilo po boshji volji. Eni-
ga dne, ko je v’ fvoji bifhizi klezhal, in k’
Bogu molil, mu je bilo, kakor de bi flifhal
befede: „Nikolaj! to ni njiva, na kteri mi
bofh fad obrodil , ki ga perzhakujem od te¬
be; oberni fe k’ fvojimu poprejfhnjimu sliiv-
ljenju , de bo po tebi moje ime zhefheno.^
Torej je fveli mosh klofhter sapubil, in nasaj
V’ Miro fhel. Ni bil dolgo v’ tem mebu, kar
fo ga po pofebni boshji previdnobi v’ njem
fhkofa isvoliii. Nar barfhimu smed fhkofov
namrezh, ki fo noviga fhkofa v’Miri volili, je
Bog v’ mifel dal, de naj tibiga isvolijo, kteri
bo drugo jutro pervi v’ zerkev prifhel; in
glejte, f. Nikolaj je bil pervi v’ zerkvi. Bra¬
nil fe je te zhabi; pa duhovfhina in ljudbvo
ga nifo pred nehali nadleshevali, de fe je
vdal. Sdaj je kakor luzh na fvezhniku fvojim
ovzhizam fvetil v’ vfih zhednoftih. Per vft
zhabi, h’ kteri je bil povsdignjen , je bil smi-
raj ponishen , in od fvojiga ojftriga shivljenja
nizh ni odjenjal. fhe le ojllreje je shivel. Go-
rezhe je molil, in vedno per Bogu imel fvoje
^mifli; slo fe je pobil, ob fredah in petkih fe
fhe zelo ogrefhil ni; tudi per fpanji li je slo
pertergoval, in nad vlimi fvojimi pozhutki je
grosno zhul. Sraven tega je bil do ubosih ka-

— 44i —

Jtor poprej ufmiljen, per krivizah poterpesh-
Ijiv, v’ opominjevanji in fvarjenji moder, v’
osnanovanji boshje befede vef vnet in gorezh.
Neufmiljeni zefar Dioklezijan ga je v’ jezho
vergel; pa zelo tukaj je drusim jetnikam f.
evangeli osnanoval. Konfhtantin, pervi ver¬
ni zefar, je fvetiga fhkofa is jezlie refhil, in
s’ velikim vefeljem fo ga ovzhize fprejele; ze¬
far fam tudi ga je savoljo njegove uzhenofti
in fvetolii slo fpofhtoval. Ko je bil zefar tri
po nedolshno satoshene flushabnike k’ fmerti
obfodil, in pred namenjeno fmertjo tifto nozh
f. Nikolaja v’ fpanji pred feboj vidil, in pre¬
nagljeno in krivizhno fodbo flifbal ozhitati;
je obfojenim bersh rniloll dodelil , in rekel:
de naj fhkofa Nikolaja sa to sahvalijo. Tudi
boje sadnje leta je f. Nikolaj v’ frezho fvojih
e vzh iz obrazhal. Poln dobrih del in previden
f’ fvetimi sakramenti je 6 . dan tega rnefza oko¬
li leta 327 v’ Gofpodu safpal. Njegove pofled-
nje befede fo bile is 3 o. pfalma, ki ga je  mo¬
lil: „Gofpod! v’ tvoje roke srozhim fvojo du-
fho.“ Njegovo fveto truplo je bilo zhaflito po¬
kopano v’ veliki Mirfki zerkvi, in na njegove
profhnje fo fe ondi veliki zhudeshi godili. V’
letu 1087 j e  bilo od nekaj kupzov v’ melto
bari na Neapolfko prenefeno, kjer fo mu le¬
po zerkev fosidali, in ga imajo fhe dan da-
nafhnji v’ veliki zhafli.

442

Nauk.

Snamnja napuha.

Nikolaj je ljudem veliko dobriga ftoril na
dufhi in na telefu; pa fe ni hvalil s’ dobrimi
deli, fhe le fkrival jih je fkerbno, de bi ga
ljudje ne hvalili. To je snamnje velike po-
nishnofti, ktera da ženo vfim drusim zhedno-
flim in dobrim delam, in povifha zhlovelia
per Bogu. Napuh pa odvsame vfimu dobri-
mu ženo in saflushenje, in ponisha zhlovelia
globoko v’ boshjih ozheh. Kriftjan! varuj fe
vliga napuha. De fe fposnafh, premifli.

Napuhnjeni miflijo vifoko od Tebe. ( So
pijani v’ duhu, ne vidijo grehov, ktere ima¬
jo, ampak le zhednofti kterih nimajo. Ima¬
jo fladko dopadenje do febe, do fvojih del in
do vliga , kar je njih. t So farni per febi mo¬
dri, in jim v’ mifel ne pride, de fo 1'labi, de
fe lahko smotijo ali golufajo ; sato fe ne dado
preuzhili, nozhejo Nojih smot fposnati, opra-
vizhujejo ali isgovarjajo fvoje grehe, lashejo
in tudi perfegajo, de fo nedolshni viditi. Ena¬
ki fo fariseju, kteri je bil velik grefhnik, ven-
der fe v’ tempeljnu vprizho Boga fhteje ne-
dolshniga. Premifli, kakofhen fi v’ fvojih mif-
lih, de jih poravnafh po sgledu ponishnig*
Jesufa in njegovih ponishnih flushabnikov.

Napuhnjeni radi govore od febe. t So to¬
likanj polni dopadenja do febe, do fvoje mo-

— 443  —

drofli in do opravil, de ni nikoli konza njih
nadleshniga govorjenja, P kterim fe povifhu-
jejo. V’ fleherno rezh fe vtikujejo; govore
od febe, bodi fi perloshno ali neperloshno 5
hozhejo vfe foditi in uzhiti; tudi prevedo in
prerokujejo prihodne rezki, ali pravijo pot¬
lej: „ t Sim vedil, fim djal, de bo tako.‘ £  Me¬
nijo, de vfe vedo, in de nobeden nizh ne ve,
zhe ni od njih nauzhen. ,,Gorje fvetu, ko bi
njih ne bilo !“ menijo; tolikokrat imajo na
jesihu: „JeJt, je/i!“  de fe jim tudi modri
morejo fmejati. Povfod trobijo, kaj in koliko
delajo dobriga, ker menijo, de fo nefrezhni,
ali de. saftonj dobro delajo, zhe vli ne svedo
njih dobrote in ufmiljenja. Premifli fe po tih
naukih, de fe fposnafh , in fe poboljfhafh.

Napuhnjeni sanizhujejo druge ljudi. t So
v ’ Bojih miflih in befedah umni, modri, pra-
vizhni in v’ vfim popolni; drugi fo neumni,
nefpametni, krivizhni in hudobni. Ne sani¬
zhujejo grehov blishniga, in ne fovrashijo, kar
Boga shali, is ljubesni do pravizhnofti, te-
muzh sanizhujejo in fovrashijo ljudi is napu¬
ha. Zhe fkashejo fovrafhtvo nad greham, je
le sato , de imajo isgovor soper blishniga go-
'°nti; morebiti fo grehov blishniga vefeli,
her jim dajo perloshnoft hudo govoriti, in sra-
' en  fvoje hudo ferze perkrivati. Farisej je
zolnarja sanizheval, je Boga sahvalil , de ni
nakor on ali drugi hudobnik in krivizhnik;

je bil per Bogu hudobnifhi od tihih, kte-
re  je prevsetno sanizheval.

— 444  —

To je le nekoliko snamenj grefhniga na¬
puha ; pa sadofti ti je, zhe fe shelifh fposna-
ti. Nikar fe prenaglo ne mifli ponishniga;
napuh je bolesen vliga zhlovefhtva, je pija-
nofl duha, je prefejan ftrup, in savoljo tiga
ollanefh lahko v’ fvoji smoti. Vedno profi Bo¬
ga ponishnofti, de nikoli febe, ampak smiraj
le njega hvalifh. Vedi in itnej ali malo ali
veliko, smiraj bodi ponishen ; premifli befe-
de f. Pavla : Kaj imafh , de bi ne bil  od Bo¬

ga prejel? Zhe Ji pa prejel: saka j fe hva-
lijfi , kakor de bi ne bil prejel?-‘  I. Kor. 4j !•

M o l i l e v.

Vfigamogozhni Bog, flvarnik in Gofpod
vliga ! daj mi fposnati fvojo veliko revfhino,
nepremoshnoft in hudobijo, de fe ponishu-
jem, in le tebe hvalim. Ti li vef vnet sa bo¬
jo zhaft, in prevsetne ftrafhno pokorifh, ker
te napuh neisrezheno sbali. Ti li prevsetne
duhove v’ pekel obfodil; perve ftarfhe ojftro
pokoril; kralja Nabuhodonosarja neumni shi-
vini enaziga flori 1; kralja Heroda po Tvojim
angelji udaril, in druge ojftro pokoril, ki f°
febe, ne pa tebe hvalili: ravno to bo mene ,
sadelo , in gorje mi bo, zhe fe hvalim in p°' |
vifhujem f’ tem, kar fi mi ti dobrotljivo dal-
Ponishaj me tedaj f’ fvojo gnado, de ne bom
ponishan od tvoje pravize; flori me is mil°^'
ponishniga, de dofeshem plazhilo, ki je 0( 1
tvoje milofli ponishnim obljubljeno. 0 B°‘

ipod! dodeli mi to na mogozhne profhnje
fvojiga ljubiga prijatla f. Nikolaja po Jesufu
KriftuTu Gofpodu nafhim. Amen.

VII. dan grudna.

'Sveti Ambrosi, fhhof in zerhveni uzhenik.

( Sveti Ambrosi, velik flusbabnik boshji, vre¬
den naftopnik apoftelnov, zhaft katolfhke zerk-
ve in vefelje vfih pravovernikov, je bil Rim¬
ljan, in vifoziga rodu. Njegov ozbe, tudi
Ambrosi imenovan , je bil poglavar Franzofke
in t Shpanfke deshele, je prebival v’ meftu Tri-
eru. Ondi mu je bi! fin rojen v’ letu 34o ,
Ikeriga je hotel po febi imenovali Ambrosja.
Ozbe mu je kmalo umeri; njegova mati ga je
feboj peljala v’ Rim, in ondi ga uzhila po vfih
sapovedih svefto shiveti. t S. Ambrosi Te je Tke
s] o mlad v’ fveto zhilloft nepremagljivo salju-
l'il, in jo fkerbno ohranil; tudi je druge opo¬
minjal in nagovarjal, de naj zbiflo shive. Slo
'mben je bil v’ veliko flushbo povifhan, in od
'db ljubljen in hvaljen. Oblaftnik Prob je ze-
birja Valentinijana I. profil, de naj Ambrosja
' Milan pofblje poglavarja, kar je lahko do-
%el. Oblaft nik Prob je Ambrosju rekel: „Poj-
^ > 'n bodi v’ Tvoji flushbi bolj fbkofu ko ob-
A kniku podoben.“ Mu je hotel rezhi: Ponishno,

krotko in ljubesnjivo gofpoduj. V’ Milanu fo
bili pravoverni in krivoverni namefhani. Med¬
ni fhkof Avkfenzi je bil krivoveriz. Kader je
ta hudobni!« umeri, fo fhkofje deshele v’ Mi¬
lan prifhli drusiga fbkofa isvolil; bili fo pra¬
voverni in krivoverni. Pravoverni fo hotii Ita-
tolfhkiga fbkofa imeti, krivoverni pa fvoje ve¬
re, £ Shkofje in ljudftvo fo bili sbrani v’ veli¬
ki zerkvi; pa fo fe slo prepirali, in fkoraj bo¬
jevali. Ambrosi je bil poglavar mefta in de¬
shele, njemu je bila fkerb sa mir; fhel je v’
zerkev, in jih lepo nagovarjal, de naj 11 bres
hrupa in prepira fbkofa isvolijo. Takrat To
pravoverni in krivoverni ob enim zhafu sa-
vpili: ,,Ambrosi naj bo nafh fhkof!“ Deshel-
ni poglavar Ambrosi, ko od ftrele preftra-
fhen, je is zerkve sbeshal domu, je ukasal
nekaj jetnikov pred-fe perpeljati, in jih ozbit-
no martrati, de bi ga ljudje, ko bi vidili nje¬
govo ojftroft, fhkofiftva nevredniga fposnaln
Tudi je dofti drusiga nenavadniga ftoril, de bi
ljudi od tiga fklepa odvernil. Vfe njegovo
persadevanje je bilo saftonj, ker je ljudftvo do¬
bro vedilo, sakaj de on to dela, in je glafne-
je vjjilo: ,,Ambrosi naj bo nafh fhkof!“ Od
veliziga ftrahu ni vedil kaj pozheti, 'in kako fe
fhkofiftva ubraniti; sbeshal je opolnozhi is nie-
fta Milana, in fe namenil v’ Pavijo. Do dne¬
va je hodil, in ko fe je danilo, fe je snafhcl
per meftnih vratih, imenovanih Rimfkih. Meft-
nani fo ga ugledali , mu ubranili beshati , Ij 1 '
iro pifali do zefarja, in ga ponishno profili)

— 447  —

de naj dobrotljivo perpufti, de bi bil pogla¬
var Ambrosi njih fhkof. Zefarju Valentini-
janu je to slo dopadlo, je Boga hvalil, in rad
dovolil. Preden je od zefarja odgovor prifhel,
je Ambrosi fpet ubeshal; pa kmalo fo sa-nj
svedili, fo tje fhli, ga prijeli, in ga P lilo
peljali v’ Milan. Ambrosi fhe ni bil kerfhen;
pa boshja volja je bila tako ozhitno rasodeta,
de fo vli fhkofje deshele in tudi papesh radi
v’ to dovolili. Bil je kerfhen, in potlej je po
redu vfe shegne prejel; 7. dan grudna v’ letu
j 374 je bil she fhkof pofvezhen.

C S. Ambrosi, defiravno od ozhitne bosh-
je volje v’ fhkofiltvo namenjen, fe ni dal po-
. tolashiti, in je bil smiraj shaloften fvojiga po-
vifhanja; ker pa ni moglo drugazhi biti, je
slo fkerbel fvoje velike dolshnofti svetlo fpol-
novati. Vfe fvoje premoshenje je zerkvam
in ubogim rasdal ; pet dni fleherniga tedna
le je poftil; nikoli ni hotel, defiravno povab¬
ljen, per nobeni pojedini biti; bil je perprav-
Ijen vfaziga poflufhati, in vfim pomagati; ker
®u podnevi ni bilo mogozhe, je vezhi del po-
nozhi molil, bral in premifhljeval, de bi sa-
m ogel po vfi volji boshji shiveli, in druge u-
piliti. Boga je vedno profil modrofti. Bog ga
je uflifhal, in s’ veliko modroftjo napolnil,
^fako nedeljo in vfak prašnik je osnanoval bo-
s l'jo befedo; prijasno in ljubesnjivo , pa tudi
lerzhno in ognjeno je govoril. t Slovenje njego-
Ve  fvetohi in uzhenofti je delezh, in zelo do
Afrike prifhlo; od vfih krajev fo dobri ljudje

- 448  — '

k’ njemu hiteli fe poti boshje uzhit. Tudi je
uzliene bukve fpifal sa poduzhenje vernih,
kjer je zhifta in ljubesnjiva refniza.

Mozh in ferzhnoft njegove ilufbe fe je fo-
febno rasodevala v’ vojfkovanji soper krivo-
verze, ktei*i fo lashnjivo uzhili, de Jesuf Kri-
lluf ni Bog. Uzheno in ferzhno je pridigoval
in pifal jih preuzhiti. Sa tega voljo fo ga fo-
vrashili in preganjali. Neka krivoverna she-
iia ga je zelo v’ zerkvi sanizhevala; pa roka
boshja je bila nad njo, na tla fe je fofedla,
in je naglo umerla. To je krivoverze lizer u-
ftrafhilo, pa ne fpreobernilo. Krivoverna zefa-
riza Jultina fe jim je perdrushila, in je vlili
perloshnoit ifkala fvetimu fhkofu fhkodovati.
Krivoverni bogatin je zefarizi obljubil f. Am-
brosja bres hrupa popalti, in v’ daljno deshe-
io poflati. Ta hudobnik je v’ nefrezho padel,
ktero je, fvetimu fhkofu vofbil; bil je savoljo
fvojih hudih del pregnan v’ daljno deshelo.
C S. Ambrosi je k’ njemu fhel, ga prijasno to-
lashil, in mu denarjev dal, ki jih je bil p°"
treben; tudi hudobni zefarizi je dobro sa hu¬
do vrazheval. Dvakrat je fliel na Franzofko
vojfke odvernit; vender ni odftopila od fvoji-
ga hudobniga fklepa mu nefrezho nakopati.
Uolla je imeti zerkev sa krivoverne, in nefre¬
zho mu je shugala, zhe v’ to ne dovoli. Ker
ni mogla s’ bofedp, je hotla f’ lilo to od f-
fbkofa dofezln; foldate je poflala, de naj g * 1
permorajo. On pa je ftanoviten oftai. Katol-
fhki verni fo f. Ambrosja neisrezheno ljubih,

— 44g —

in smiraj zhuli, de hi fe mu nizh hudiga ne
fgodiJo; vfe nozhi fo bili v’ zerkvi per njem.
,S. Ambrosi fe je punta bal, kteriga bi bil rad
f fvojo fmertjo odvernil; toraj je verne tola-
shil, jih pokorfhine uzhil, in opominjal, de
naj raji vfe terpe , kakor de bi fe oblalli pun-
tarfko ftavili. Ob tej perloshnolti je verne na¬
pravil , de fo v’ zerkvi fvete pefmi peli. Ver¬
ni fo nozh in dan v’ zerki zbuli, de bi jim
njih dobri paftir ne bil odvset; f. Ambrosi je
s’ njimi molil in pel. Vfe nozhi fo pfalme in
fvete pefmi peli Bogu v’ zbali, in ta lepa na¬
vada fe je potlej po katolfhki zerkvi rasfhir-
jala. t S. Ambrosi fe nikedar ni vdal krivover-
zam, in Bog ga je obvaroval, de mu nifo nizh
hudiga mogli ftoriti.

t S. fhkof Ambrosi je tudi ob drugi per-
loshnolli fvojo ferzhnoft fkasal. Zefar Teodo-
*i je is Konfhtantinopola prifhel v’ Milan. Ta
zefar je bil katolfhke vere in bogabojezh , pa
Nagle' jese. Ko je v’ Milanu bil, je svedil, de
je v’ meftu Tefaloniku velik punt vflal; pun-
l°rji fo ubili mellniga poglavarja in vezh dru-
s, h zefarfkih flushabnikov. Zefarja je to gros-
n °- rasferdilo; pa od fhkofov in slalli od fve-
hga Ambrosja fe je dal potolasbiti. Posneje
J e  nekaj perlisnjenih fvetovavzov zefarja na-
•Irashilo in napravilo, de je puntarfko melto
°jflro pofhtrafal. Zefar je poflal foldate, kte-
1-1  fo jih vezh tavshent umorili. Puntarji fo
kili fmerti vredni, pa savoljo krivizhnih ni bi¬
lo perpufheno nedolshnih moriti. 4 S. Ambrosi
IV. 29

— 4ao —

je bil tiga grosno sbalotlen, je zefarju lepo pi-
fal, in ga gorezhe opominjal, de naj fe fpo-
bori, in nikar v’ zerkev ne gre, dokler ni P
folsami boshje pravize potolashil. Zefar je ho¬
tel le vender po navadi v’ zerkev hoditi; pa
f. Ambrosi ga je per zerkvenih vratih uftavil
rekozh: „Zefar! tvoja velika oblati li brani

fvoj greh fposnati: pa ti fi Bogu podvershen
bo vli drugi; fpokori fe, in f’ pokoro osdra-
vi fvojo dufho.“ To in vezh drusiga taziga
mu je f. Ambrosi rekel. Zefar mu je odgovo¬
ril: ,,Tudi David je grefhil.“ t S. Ambrosi je

zefarju rekel: „Zhe fi grefhil po Davidovo,

fe tudi po Davidovo pokori.“ Zefar fe je pred
Jesufovim nameftnikam ponishal, je pokleknil,
fvoj greh jokajozh fposnal, in fe domu ver¬
nih Ta ponishni zefar je bil ofem mefzov v’
ozhitni pokori, in ni fmel v’ zerkev; salo je
doma velikokrat jokaje djal: „Berazhem in

fushnim je zerkev odperta, meni pa je saper-
ta.“ Kader je bilo ofem mefzov preteklo, je
zefar f’ folsami in ponishevanjem f. Ambrosja
fprofil, de ga je drugim vernim perdrushil. t S<
Ambrosi, viditi njegovo refnizhno pokoro, g a
je odvesal, in mu perpuftil v’ zerkev hoditi.
Ta ponishni zefar je v’ zerkvi hlezhe fvoj greh
fpet fposnal, in Boga hvalil sa prejeto milnih
Zefar Teodosi je smiraj ljubil in fpofhtoval f.
fhkofa Ambrosja, in drugim sgled sapuftil s
refnizhno pokoro fvojo dufho ponishali.

t S. Ambrosi je veliko krivoverzov in grefb-
nikov fpreobernil; tudi je Jesufu perdobil im e '

— 45i —

nitniga f. Avgufhtina, kteri je bil in je zhaft
in vefelje katolfhke zerkve. ( Svetimu Ambro-
sju je prifhel zliaf is fveta iti v’ vezhnO pla-
zhilo. Nevarno je sbolel, in dobro vedil, de
ga Bog k’ febi klizhe. Kader je sbolel, fe je
vfe mefto preftrafhilo; nar mogozhnifhi is ze-
farjeve hifhe fo ga prifKii obifkat, in ga pro¬
fili, de naj klizhe v’ Boga, de bi mu shivlje-
njq sdaljfhal. 4 Sveli fhkof jim je odgovoril:
„Nifim shivel med vami, de bi me bilo fram
shiveti, in tudi ne, de bi fe bal umreti, ker
imam dobriga Gofj oda.“ Honorat, fhkof Ver-
zelifkiga melta, je prifhel v’ Milan fvojiga bol-
niga prijatla, fvetiga Ambrosja, obifkat, in mu
pomagat. Pred zhetertim dnevam maliga trav¬
na tifto nozh je fhkof Honorat, ko je leshal,
trikrat flifhal glaf: „Vftani, ker je Ambrosi

bliso fmerti.“ Je naglo vftal , bersh obhajal f,
Ambrosja, in po prejetim obhajilu je v’ Gofpo-
du mirno safpal. Njegova fveta fmert je bila
v’ letu 3g7. Njegovo fveto truplo fo zhallito
pokopali, in perferzhno obshalovali sgubo fvo¬
jiga dobriga fhkofa, kteriga je Bog pred in po
fmerti f’ zhudeshi povifhal,

N a n k.

Is nje go vi ga shivljenja.

s

Kratko popifovanje shivljenja f. Ambrosja
prizhuje sadofti, de ga je Bog namenil v’ vifo-
k° oblaft in zhatl, in pollavil med poglavarje

29 *

— 452

kraljeftva Jesufoviga. Pravoverni in krivoverni,
zefar, fhkofje in papesh fo ga vefelo povifha-
li; on pa fe je prekrafhil, sbeshal, fe s’ vfo
mozhjo branil, in vfe dni , fvojiga slavljenja
fvoje povifhanje obshaloval, ker je bil refnizh-
no ponishen. Duhovfki lian je vifok, pa poln
dufhnih nevarnok; duhoven je namellniU Je-
sufov , pa zhlovek f’ flabolljo obdan; ta flush-
ba je breme zelo angeljem preteshko. Zhe li
fe v’ ta lian namenil, premifli fkerbno, ali
li od Boga poklizan. t Sveta lakota po potrebni
uzhenoki, gorezha fkerb sa zhall boshjo in
sa svelizhanje blishniga in nedolshno shivlje-
nje ti daje upanje bosbjiga pokliza; zhe nili
tak, raji odllopi, dokler samorefh, de li po¬
gubljenja ne nakopljefb. 4 Starfhi ne frnejo
fvojih linov flepo liliti v’ duhovfki kan; me-
fena ljubesen, lakomnofl zhalli ali blaga ni
po volji boshji. 4 S. Pavel pravi: „Nihzhe Ji

te zhajti ne vsame , temuzh kdor je od Boga
poklizan. u  Hebr. 5 , 4 -

4 S. Ambrosi je bil ferzhen soper krivover-
ze, akoravno je bila mogozhna zefariza njih
pomozhniza; pa vllavljal fe je po sapovedih
krotko, pravizhno, in nikedar f’ lilo. JNa-
meflniki Jesufovi morejo krotki ; kanovitni m
ferzhni biti po sglcdu Jesufovim ; molitev, po-
terpeshljivok, uk, in kar je taziga, fo orosh-
je katolfhke zerkve. Verni karih zhafov fo
bili polni tiga krotkiga duha : fo bili od ob-
laknikov preganjani in terpinzheni, pa fo volj¬
no preterpeli; fo bili ferzhni in kanovitni v

r

A

k

v

b

0
n

8

1
ii
s
f

i

h

d

r

d

r

i

i

i

i

s

i

i

t

i

i

i

j

— 453 —

refnizi, pa fe nifo nikedar oblaki flavili, ali
fe puntali, ker to nikoli ni perpufheno. Ta¬
ko fe ti hudobnim napeljevavzam ferzbno
vftavljaj 5  pa moli sa-nje, in vofbi jim po-
boljfhanje.

Premifli, kako je f. Ambrosi zefarja Te-
odosja ponishal, ali bolje rezhi, kako fe je ta
mogozhni zefar pred f. Ambrosjem savoljo Bo¬
ga ponishal, in fe ozhitni pokori podvergel.
Uzhi fe ponishnofti od tiga ponishniga zefarja.
in podversi fe, kakor fe je on fvetimu Ambro-
sju podvergel, ti duhovnim savoljo Jesufa, C S.
Pavel vfim vernim pravi: „ Pokorni bodite fvo-
]im prednikam , sakaj oni nad vami zhujejo ,
ko taki, kteri bodo sa vafhe dajhe odgovor
dali.“  Hebr. i3, 17 . .

( S. Ambrosi je napravil verne, de fo po
navadi jutrovih deshel v’ zerkvi peli. To je
drugim fhkofam dopadlo, in je v’ navado pri-
fhlo. Israelzi fo per ozhitni boshji flushbi pfal-
Me ali fvete pefmi peli per musilti, kakor f.
pifrno prizhuje. Pofvetna musika v’ zerkvi je
Haba in fhkodljiva, ker le ufhefam dopade,
in pozhutno vefelje obuduje. ^Spodobna mu¬
sika, ktera fpremlja fveto petje, vender de
ga ne premaga, je dobro in koriftno. Pofvet¬
na musika, kakorfhno imajo vzhali na kme¬
tih per boshji flushbi godzi, vezh fhkoduje
ko pomaga. t Sveto petje v’ snanim jesiku je
hvale vredno, ker povsdiguje dufho k’ Bogu.
t S. Pavel pravi: ,,Opominjajte fe med feboj

f pfalmi, J' hvalnimi in duhovnimi pefmi-

— 454  —

mi; pojte Bogu vejeli v' Jvojih jerzi/t.“  Ko-
lofh. 3 ,  16. Ravno tako pifhe Efeshanam v’
5 ,iy.  Angelji fo sgled dali fvetiga petja ki
To Bogu v’ zbali peli ob Jesufovim rojltvu. Tu¬
di ti poj hvalo Bogu, f’ fvetim petjem ga ref-
nizhno hvalifh, zhe v’ ferzu to rniflifh , kar
s’ uftmi pojefh. Pofebno lepe in zhilliga sa-
popadka fo fvete pefmi sa vfe velike prašnike
in godove, ki fo jih v’Ljubljani Gofpod Blasi
Potozhnik v’ letu 1827 v’ t Slovenfkim jesiku
dali na fvetlobo; vofhiti bi bilo, de bi bile po
vlih farah vpeljane. <Svete pefmi pojefh tudi
lahko doma per fvojih opravkih in na polji
per delu , in s’ njimi odvrazhafh dolii prasni-
ga in grefhniga govorjenja ali flabih mifel.
Poj fvete pefmi Bogu v’ zhaft, in mifli v’ fer-
zu, kakor pojefh, in Boga hvalifh.

Molitev.

O Bog! premifhljujem shivljenje tvojiga
dob riga flushabnika fvetiga Ambrosja, in ne
vem kaj od framote in ftrahu govoriti. On fi
je she pred kerftam persadeval ti flushiti, jeti
fim fhe po prejetim kerftu fvoje obljube, dolsh-
nolti in gnade s’ grefhnim shivljenjem sanizhe-
val; on je bil v’ velizih nadlogah mirne in po-
terpeshljive ditfhe, meni odvsame vfaka soper-
noft mir; on ti je med krivoverzi in v’ pre¬
ganjanji f’ zhilto vero in fvetim shivljenjem
Itanovilno flushil, jed; lim med hudobnimi m
v’ fkufhnjavili ko neftanoviten terft. O Gofpod!

— 455  —

daj mi na profhnje fvetiga fhkofa Amhrosja
ti ferzhno in ftanovitno flushiti, de sadnjo
uro ne obupam, in po fmerti pridem v’ tvoje
kraljeftvo. Amen.

•

s VIII* dan grudna.

i

i t Spozhetje devize matere Marije .

i

( Svetoft, vifokoll in zhaft devize matere Ma¬
rije prefcshe vfe zblovekove mifli. Ufmiljeni
Bog jo je s’ obilnoftjo gnade perpravljal, de
bi bila, kolikor je zliloveku mogozbe, vredna
biti mati vlih odrefhenika Jesufa. Marija , ve¬
lika boshja prijatliza, vfa nedolshna, zbifta
in fveta, prefeshe v’ fvetofti vfe angelje in
fvetnike ; ni ji bilo ne v’ Bari , ne v’ novi sa-
vesi enake in je ne bo; angelji, ozhaki, pre¬
čki, apofteljni, marterniki in drugi fvetniki
fo majhni mcmo Marije: sato jo vfa zerkev
imenuje hraljizo v jih angeljev in Jvetnikov.
Kteri koli Jesufa molijo, tudi Marijo zhafte;
ne le ubogo verno ljudftvo , tudi poglavarji
zerkve od apofteljnov do naf in do konza fve¬
ta bodo prezhifto devizo in prezbudno mater
Marijo zhaftili. Katolfhka zerkev je is hva-
I leshnofti do Boga in Marii v’ zbali vezh praš¬
nikov sapovedala obhajati ; tudi danafbnjiga
sapovedala Bogu v’ hvalo savoljo sazhetka

1

'

— 456 —

shivljenja devize Marije, po kteri fmo preje¬
li svelizharja Jesufa. Tudi v’ jutrovih deshelah
v’ Grefhki zerkvi je ta prašnik obhajan.

Ali je ref Marija deviza bres poerbaniga
greha fpozheta ? To je poboshna mifel, pa
ni fhe od zerkve rasfojeno. V’ dvanajftim ve¬
ku ali ftoletji fo v’mellu Lijonu na Franzofkim,
in potlej na Anglifkim sazheli obhajati fpomin
fpozhetja Marije. Papesh 4 Sikft IV. je ob per-
loshnofti ftrafhne kuge hotel upanje vernih v’
pomozh devize Marije oshiviti, in sato je v’
letu 1476 poterdil hvalni fpomin nje fpozhet¬
ja, kleriga fo v’ nekterih meftih obhajali; tu¬
di jim je odpuftik namenil, kteri bi bili ta dan
per f. niafhi in ozhitnih molitvah. Po tim pa-
peshevim pervoljenji je v’ katolfhki zerkvi ve¬
lik prepir vrtal: eni fo terdili, de je bila Ma¬
rija bres greha , drugi, de je bila v’ grehu
fpozheta, in veliko pohujfhanje je bilo. Sgo-
rej imenovaniga papesha je to pohujfhanje
peklo, in v’ letu i483 je ojftro prepovedal od
tiftiga prepirali fe. Papesh Pavel V., ker je
vidil , de fhe ni bilo miru, je fpcl prepove¬
dal od tiga prepirati fe, in verno ljudftvo
pohujfhevati. To je dal oblizali v’ letu 16165
in fpet v’ letu 1617. Papesh Gregori XV. je
v’ letu 1622 sapovedal per f. mafhi in ozhit¬
nih molitvah rezhi le fpozhetje devize Man¬
je,  de bi bilo tiga nepotrebniga prepira ko-
nez. Papesh Klemen XI. je v’ letu 1708 sa¬
povedal po vrt zerkvi obhajati prašnik fpomi-
na fpozhetja Marije devize; pa ni rasfodils

— 407 —

ali je bila v’ grehu fpozheta ali ne. Triden-
fliki sbor (fej. V. fht. 5.) tudi ni tiga rasfodil,
lennizh je sapovedal dershati fe tiftiga, kar je
papesh t Sikfl IV. dal oblizali.

Sapopadik vfiga tiga je to: „Perpufheno
je mifliti po Tvoji vefti od Tpozhetja Marije,
l:er ni The od zerkve rasfojeno; pa ozhitno
prepirati fe, in verno ljudftvo pohujfhevati, je
ojftro prepovedano. Vprafhafh: ,,Sakaj ni to

od zerkve rasfojeno ?“  Sato ni od zerkve ras¬
fojeno , ker ni od Boga rasodeto , in od Boga
ni rasodeto, ker ni k’ svelizhanju potrebno.
Zhe ravno ni rasodeto; fe vender fpodobi mi¬
fliti, de je Marija bres madesha fpozheta, ker
je bila namenjena mati t Sinu boshjiga biti.
Tudi ta danafhnji prašnik prizhuje, de je zer-
bev nagnjena Marijo bres greha fpozheto po-
boshno verjeti. O kriftjan! nikar fe ne sheni
sa to , temuzh premifhljuj raji fofebne zhed-
notli prdzhifle devize Marije, in perporozhuj
fe ji, de ti po Jesufu Kriftufu od Boga fprofi
po njenim sgledu bogabojezhe shiveti.

Nauk.

Vifokoji in f 'jelo ji Marije je neisrezhena.

Vediti, kako je Marija fveta, kako Bogu
dopade, in kako je od njega povifhana, je
z.hloveku nemogozhe. Zelo njeno prefveto ime
sa popade fofebne fkrivnofti. Marija je tej frezb-

— 458  —

ni devizi in prezhudni materi ime, namrezh
Gofpa. Marija je Gofpa, "ker je Gofpoda in
upanje vfiga fveta rodila, Jesufa Kriftufa. Ma¬
rija je kraljiza angeljev in fvetnikov, vefelje
fveta, upanje grefhnikov, Urah hudizhev. Bog
jo je od vekomaj smed vfih ljudi odbral, in
ji fofebne gnade namenil, de bi bila fveta ma¬
ti t Sinu boshjiga. Ozhe nebefhki je Marijo
s’ vlimi darmi f. Duha napolnil, de bi bila
zhifto prebivalifhe 4 Sinu boshjiga, slata hifha
nebefhkiga kralja, in fkrinja savese, kruha in
shivljenja, kteriga je bil vef fvet potreben.

Marija je frezhna deviza, ktero je prerok
Isaija sdavnaj v’ duhu vidil, in od nje govo¬
ril rekozh : ,, Glejte , deviza bo fpozhela , in

Jinu rodila , ime Emanvel mu bo dano.“  7 ,
14. Eva je bila imenovana mali vjih shivih,
v’ refnizi pa je bila po grehu mati vfih rncrt-
vih; Marija je mati vfih shivih, ker je rodila
Jesufa, oshivljavza mertvih in poglavarja is-
voljenih. Marija je fvetla daniza, k te ra je osna-
novala prihod fonza, pravize, Jesufa Kriftufa;
ona je zhefhena v’ vfi katolfhki zerkvi, ker
je bila nekedaj na semlji, in je sdaj v’ nebe¬
lih vifoko povifhana. Angelj Gabrijel jo je, pre¬
den je bila mati boshja, prijasno posdravil:
„Zhefhena Ji Marija!“  veliko bolj jo more¬
mo mi sdaj povifhevati.

She perva gnada, ktero je Bog Marii do¬
brotljivo dal, je bila neisrezheno velika; she
perve dela te fvete devize fo bile popolne:
koliko je pa potlej gnade in safhuhenja pe r '

— 45g —

dobila vef zhaf fvojiga fvetiga shivljenja? Ref,
fvetoft Mariina je neisrezhena, je neismerje-
no morje , je nesapopadljiva. Kdo samore
vredno govoriti od njene angeljfke zhiftofti,
popolne ljubesni, fofebne poterpeshljivofti, fta-
novitne pokorfhine in drusih njenih nesapo-
padljivih zhednoft? Kdo samore sapopafti ali
povedati fofebno fvetoft in vifokoft Marije,
matere t Sinu boshjiga?

O kriftjan, hvali ufmiljeniga Boga, kte-
ri je Marijo isvolil, pofvetil in povifhal;
hvali Marijo, veliko boshjo prijatlizo, in imej
upanje v’ njeno mogozhno pomozh, ker te per-
ferzhno ljubi, in veliko samore per Bogu. To
je po veri, pa persadevaj /i tudi f’ fvetim
shivljenjem Bogu in Marii dopafti. Ako bi fe
ubijaviz, ali tat, ali kak drug hudobnik hva¬
lil, de je tvoj prijatel, bi te fram bilo; kako
bozhefh prijatel Mariin biti, in ji dopafti, zhe
oftudnoft ljubifh, zhe krivizhno shivifh, zhe
Jesufa, njeniga ljubiga t Sinu, v’ fvojim ferzu
krishafh? Zhafti, upaj in klizhi v’ Marijo, de
ti pomaga fpokoriti fe, in ona, miloftiva ma¬
ti, ti bo po Jesufu miloft fprotila. Jesufa in
Marije nikedar ne posabi, temuzh fkerbi obe¬
ma f’ fvetim shivljenjem dopafti, in tako bofh
svelizhan.

M o l i t e v.

O Bog! te vefelo hvalim in sahvalim sa
fofebne gnade, ki li jih Marii dobrotljivo dal;

— 46o —

ker fi jo s’ njimi perpravil vredno prebivali-
fhe fvojiga jSinu biti, fi po njej vfimu fvetu
sgled vfiga dobriga in mogozhno pomozh dal.
O prezhifta deviza, prezhudna mati, fofebna
boshja prijatliza, perbeshalifhe grefhnikov, po¬
mozh niza vfih vernikov! klizhem v’ te, upam
v’ tvoje mozhne profhnje. ne sapufti me ne-
vredniga grefhnika; fprofi mi gnado po nau¬
kih tvojiga boshjiga t Sinu in fvojiga odrefhe-
nika Jesufa fvoje shivljenje poboljfhati, in v’
njegovi ljubesni ftanovitno shiveti; sdaj in fo-
febno ob sadnji uri bodi moja ufmiljena po-
mozhniza, de fe moja dufha lozbi v’ gnadi
boshji, in potlej Boga vshiva vekomaj. Amen.

IX. dan grudna.

t S. t Saba minih.

4 ^veti t Saba je bil rojen od bogatih katolfh-
kih llarfhev v’ Kapadozii v’ letu 4,3g. Njegov
ozhe Janes je 'bil foldafhki poveliviz per ze-
farfki vojfki. Savoljo te flushbe ni mogel fvo¬
jiga fina per febi imeti; nj*egovimu firizu ga
je srozhil, in mu veliko premoshenje sapuftil,
de bi otroka t Saba s’ vfim ofkerbel. t Saba je
bil k’ vfim dobrim delam nagnjen : pa ni mo¬
gel per fvojim ftrizu oftati savoljo nizhemer-
nolli in ferditofti njegove shene; v’ klofhter

— 46i —

je dhel, ondi mir nadhel, in obogatel v’ vfih
dobrih delih. Njegova nar vezhi dkerb je bi¬
la, dvojo flabo voljo premagovati v’ vfim : f’
terdim podam je fvoje telo dufhi podvergel,
dufho pa Bogu d’ popolno pokordhino ; leno¬
bo je neisrezheno fovrashil, vedno je delal
ali molil, de bi hudizhu prodora ne dal. Ta¬
ko je popolnamad dodegel, in po poti pra-
vizhnodi ferzhno hodil, ker je bil gnadi boah-
ji in fvojim obladnikam pokoren. Ko je bil
18 let dar, de je s’ dovoljenjem dvojiga apata
v’ drug klodhter v’ Judejo predelil savoljo f.
Evtimja', klofhterfkiga ozheta, rasdvetleniga u-
zhenika. Ondi je fveteje shivel, nar teshji de¬
la d isvolil, malo zbada dpal, in dolgo molil.
Vilm je bil vdhezh savoljo dvoje dodebne po-
nishnodi in pokordhine. £ Svetimu apatu Ev-
timju je bilo navadno ga imenovati : „Mo; J ta¬
ri mladenizh. i(  ( Svetimu 4 Sabu je damola toli¬
ko dopadla ; ker je v’ darnoti nar loshej dvoji-
ga Boga vshival, in dudho perpravno imel glad
f- Duha podlufhati. Vdako leto je dhel zhes Jor¬
dan v’ pudhavo, kjer de je Jesud 4° dni podil;
ondi je po angeljdko shivel 4o dni po sgledu
Kridudovim, in potlej de v’ dvoj klodhter vernih
Koliko je bil od dvela odlozhen , prizha ta per-
godba. Miniha, dvojiga tovardha, je savoljo
fodebniga opravka v’ Alekdandrijo dpremih V’
hm medu je dvojiga ozheta in dvojo mater dre-
z hal; bersh da ga dposnala, in de lilno vedeli-
D, ker ga she sdavnaj nida vidila. Lepo da
ga profila, de naj per nju odane, in s’ njima

— 462 —

veliko preiiioshenje, ki ga imata, v’ miru vsili¬
va; pa ga nifta mogla pregovoriti. Pofilila fta
mu nekaj slatov; jih je vsel, pa bersh oddal,
de hi nizh fvojiga ne premogel.

4 S. t Saba je fbel v’ fvoj klofhter nasaj; pa
kmalo mu je f. apatEvtimi umeri. Po fmerti
tiga f. ozheta fo minihi v’ dobrim flabeli; lo-
zhil fe je od njih, in fhel prebivat v’ berlog
nad potokam Zedronam. Pet let je ondi sgoli
fam bil, fadje in seli je imel v’ shivesh, mir¬
no in vefelo je Bogu flushil. Nekleri fo ga
profili, de bi fmeli per njem oftati, de bi fe
od njega nauzhili poli pravizhnofti; branil fe
je tega is ponishnofti, pa njih nadleshnoft je
premagala njegovo ponishnoft. Ti fo fi fho-
tore, vfak fvojiga, sraven njegove jame nare¬
dili. t S. t Saba jih je fkerbno uzhil, kako naj
fe v’ pufhavi pofvezhujejo s’ gorezho molitvi¬
jo, f’ ftanovitnim delam, s’ vedno ponishnoft-
jo in pokorfhino. „Tako, jim je velikokrat
djal , bofte premagali hudizha, fvoje grefhno
poshelenje in vfe flabolli. Nikoli fe ne nave-
lizhajle terpeti; ne bodite shaloftni, ampak
vefeli v’ terpljenji, in po fmerti pojdete v’ ne-
befhko zhaft.“ Nekteri fo ga radi poflufhali
in ubogali. Drugi fo bili nevoljni njegove f ve¬
te ojftrofti, fo fhli v’Jerusalem, in fhkofa pro¬
fili, de naj jim drusiga ozheta da, rekozh:
,,Nafh apat 4 Saba je neobtefan mosh, je pri-
proft in neperpravljen naf vladati; ni mafh-
nik, tudi nozhe biti, in ne pufii, de bi kdo
drug is naf bil, t Shkof, kterimu je bila fve-

— 463  —

tob, uzhenob in ponishnob fvetiga 4 Saba do¬
bro snana, ga je k’ febi poklizal, ga mafhni-
ka shegnal vprizho njegovih minihov, jim oj-
ftro sapovedal, de naj mu bodo pokorni, in
jih odpravil. 4 Shkof je kmalo v’ pufhavo sa
njimi fhel, in pofvetil majhno zerkev, ktero
je bil f. 4 Saba fosidal. Ta fveti pufbavnik je
bil toliko shaloben te neperzhakane zhabi, de
mu je bilo umreti, ker is velike ponishnobi
ni fposnal fvoje fvetobi. Bog mu je dal mozh
zhudeshe delati: pa tudi zhudesbi ib ga poni-
shevali, ker fe je zhlovekove hvale bal; zbu¬
dil fe je, de Bog po njem nevrednim flushab-
niku fvojo vfigamogozhnob rasodevo.

4 S. 4 Saba ni le fkerbel febe in fvojih mi¬
nihov pofvezhevati, fkerbel je tudi sa vfo ka-
tolfhko zerkev; s’ vednimi folsami je obshalo-
val hudobne verne in flepe krivoverne, in
gorezhe profil Boga sa njih fpreobernjenje.
Krivoverni zefar Anabasi je rasdeval zerkev,
je duhovfhino in verne preganjal, in jih mo¬
ral katolfhki nauk sapuiliti. 4 S. 4 Saba je fhel
v’ Konfhtantinopol zefarja profit in napravit,
de bi pravoverne v’ miru, p ubil. Varhi zefar-
jeve hifhe fe menili, de je berazh , in fo ga
°d febe fpodili; eni fo ga potlej fposnali, in
ga fpremili do zefarja, od kteriga je dofegel,
kar je profil. 4 S. 4 Saba, she 90 let bar, je
ls  ljubesni do vfe deshele vdrugizh fhel v’
Konfhtanlinopol do zefarja Teodosja, in od
njega vfe fprofil, kar fi je namenil ga profiti.
4 Shel je v’ Judejo v’ fvojo pufhavo nasaj, in

— 464 —

ondi je, g3 let ftar, 5. dan grudna v’ letu
53i v’ Gofpodu safpal.

Nauk.

Snamnja ponishnojti.

<S. <Saba je bil refnizhno ponisben, in sa-
to je velik Cvetnik. Rad je sapuftil fvoje veli¬
ko premoshenje, in fe vfi pofvetni zhafti od¬
povedal, de bi v’ nesnani pufhavi lizbal 5  dc-
liravno je bil fvet, fe je mafhtva bal, in fe
je po tej prejeti zhafti bolj ponisheval; ferzh-
no je hodil po poti pravizhnofti, vender smi-
raj shivel v’ svelizhavnim ftrahu. Ne le ta,
ampak vfi Cvetniki fo bili ponishni, in sato fo
povifhani; ni ga in ni je v’ nebefih bres te
poglavitne zbednofti. Ponishnoft je sazhetik,
konez in sapopadik vfiga dobriga, in bres po-
nishnofti ni nizh dobriga. Ponishnoft perga-
nja moliti, in vfe fprofi; ponishnoft uzhi po-
korfhino, odganja nevofhljivoft, ubrani kri¬
ve fodbe in opravljanje, daje poterpeshljivoft
v’ nadlogah, sdershnoft v’ obilnofli in vfe dru¬
go. Potrebno ti je fposnati fe; sato premifl 1
nektere snamnja ponishnofti.

Ponishni niško miflijo od febe. Prepn-
zhani fo, de nifo nizh, de fo nevredne ft' r a-
ri, in veliki grefhniki , de nizh ne samorejo,
in zbe kaj dobriga ftore, gre vfa hvala Bogu.
To vedo tudi prevsetneshi, pa njih ferze m
po tih naukih; ponishni vedo, fo preprizha-

— 465  —

ni, fo refnizhno ponishni, in defiravno fo po-
nishni, fe boje premalo ponishni biti. Kdor
je ponishen, ima gnado; ponishnifhi ko je,
obilnifhi ima gnado. 4 S’ fvetlobo gnade vidi
fvoje flabofti; zhe je gnada obilnifhi, je tudi
fvetloba in fposnanje obilnifhi, vidi bolj na
tanko fvoje dolshnofti in flabofti, in fe zhe-
dalje bolj ponishuje, ker fe s mira j boji, de
bi od mefene ljubesni in od fkritiga napuha
ne bil sapeljan. Ne tako prevsetnesh ; on ima
sadershane in kalne ozhi,'fe ne fposna, in
fe nozhe fposnati. Kriftjan! bodi ponishen v’
fvojih miflih, in nikar fe pravizhniga ne fhtej.
Modri uzhi: „iVe bodi  (v. fvojih mifJih) pre¬

vitih pravizhen>“  Prid. 7, 17. Zhe dobro de-
lafh, oftani ponishen, ker fo tvoje dobre dela
is gnade, fo nepopolne, ali morebiti popazhe-
ne od fkritiga napuha. Jesuf uzhi in sapove :

5,/fo vfe Jtorifh, kar ti je sapovedajiiga  , re¬
zi:  ( Sim nepriden hlapez.“  Luk. 17, 10.

Ponishni ne govori rad od febe. Prevset¬
nesh meni j de je popoln: zhe grefhi, isgo-
Varja fvoje grehe, ali fe opravizhuje s’ grehi
drusih grefhnikov; zhe jih more fposnati, fe
ne ponisha v’ ferzu, in ne zhuti druge sha-
i°fti, kak or is ftrahu sanizhevan biti; rad go-
yori od fvojih dobrih del, ker le savoljo fvo-
) e  hvale dobro dela. Refnizhno ponishni ne
govori rad od febe in od fvojih dobrih del,
z he to ni blishnimu v’ prid, ker fe napuha
hoji. Uzhi in fvari fvoje podloshne in druge,

IV.

3 o

— 466  —

pa oftane smiraj ponishen. Molzhi od fvojih
fofebnih dobrih del, in s’ ozhitnimi fe ne hva¬
li; dela ozhitno, kar niu Bog in zerkev sapo-
vefta ozhitno delati, pa le, de hi Bog hvaljen
bil, fvojimu blishnimu sgled dajal dobro shi-
veti, in Boga hvaliti. Zhe ga drugi sanizhu-
jejo, fe ponishuje; zhe ga hvalijo, fe ponishu-
je; zhe je krivo obdolshen, molzhi, in le ta¬
krat pohlevno fkashe fvojo nedolshnoft, kader
hi krivo ohdolshenje blishniga polmjfhalo, ali
mu perloshnolt dalo grefhiti. Ponishni ne go¬
vori od fvojih krishev, od fitnofti domazhih
ali fofedov, temuzh molzhi, in daruje Bogu
fvoje terpljenje. Premifli fvoje befede, de fc
fposnafh. Zhe rad in nepotrebno od fehe, od
fvojiga, od fvojih del govorifh; zhe druge
fkrivno napravljafh, de hi te hvalili in po-
vifhevali: nifi ponishen. Marija, od angelja
refnizhno hvaljena, je rekla: , u Sim dekla Go-
Jpodova.“  jS. Janes kerftnik, od vfih vifoko
hvaljen, je djal: vreden jermenov Jo-

sujovih zhevljev odvesaii.“  t S. Pavel, zhudno j

in vifoko povsdignjen, je rekel: ,^Sim pervi  <

grej'finih; nifim vreden apojielj imenovan bi- 1
ii.“  Tako fo fe drugi fvetniki is notranje po-
nishnofti ponishevali, in ti ravno tako delafh,
zhe fi refnizhno ponishen.

Ponishni kriftjan ne sanizhuje blishniga-
Sdihuje savoljo fvojih in blishniga grehov, p a
nobeniga ne sanizhuje. Refniza mu hrani do- {
bro hudo, hudo dobro mifliti; isgovarja blish-

— 467 —

niga, kader je mozh; zhe ni mogozhe ga iz¬
govarjati, je s’ blishnim ufmiljen, in ga ne
sanizhuje. Zhe ponishni fvari grefhnika, ali
mu kasbe temno oblizhje, ali ga kako druga-
zhi ponishuje; dela to is ljubesni ga pobolj-
fhati, ne pa is napuha. Tudi ti delaj tako,
in de borifh, premifli, kaj je Jesuf govoril
od fariseja in od zolnarja. Farisej ni ozhit-
nih grehov imel, je veliko dobriga delal, pa
napuh ga je vfiga hudobhiga boril per Bogu;
tiga ni vedil , in je ozhitniga grefhnika sani-
zbeval. Farisej je vidil fvoje ozhitne dobre
dela in je menil, de vidi hudobne dela ozhitni¬
ga grefhnika; pa ni vidil fvojiga napuha, in
tudi ne velike shalobi uniga. Ta je v’ fvo-
jih grehih obal, uni je opravizhen is tempe! j-
na fhel. Tako fe sanizhevavzam blishniga go¬
di, in tako bo tebi, zhe niti ponishen. Po¬
skakaj do fodbe, takrat bofh vidil, kakofhen
k ti, in kakofhni fo drugi. t S. Pavel pravi:
»Ne fodite pred ziiafam , dokler Gofpod ne
pride dobrih in hudih J odit ; kteri bo rasjvet-
’d , kar je  n’ terni fkritiga , in bo mijti j er z
j rasodel I. Kor. 4? 5.

'

M o l i t e v.

- l j.  "• ;.Xy.  . • . .,,V. . . ' '

O vfigamogozhni Gofpod Jesuf Kribuf! ti
k fe sa grefhnike neisrezheno ponishal, jeb
grefhnik fe povifhujem; ti, nebefhki kralj, fi
| s  sgledam in s’ befedo perporozheval in sapo-
y edoval ponishnob, jeb, poln fkufhnjav in

3o *

468

grehov, fe nozhem ponishevati. Daj mi fpo-
snati fvojo nevrednoft, Tvoje flabolli in grehe,
de me napuh nikedar ne premaga. Kar imam,
fim od tebe prejel, ker je vfe dobro od tebe;
kar hudiga delam, je moje, in Tam is Tebe sa-
morem le hudo delati. ( Slep fim, Te ne fpo-
snam, ne vem, kaj od mene miflifh, ne vem,
ali bom svelizhan ali pogubljen ; vender fe ne
ponishujem, in druge sanizhujem? 0 Gofpod!
te profim , in te bom smiraj profil, daj mi po-
nishnoft, ker bres nje ne bom svelizhan. Ti
li fe ponisheval, ponishno mater, ponishniga
osnanovavza, ponishne apofteljne fi hotel ime¬
ti, in nobeniga prevsetniga ne vsamefh v’ Tro¬
je kraljeftvo; flori toraj tudi mene ponishni¬
ga, de bom povifhan v’ tvojim kraljeftvu. 0
fveti t Saba, ki fi bil slo ponishen po sgledu
in sapovedi ponishniga Jesufa! fprofi mi p°
njem veliko ponishnoft, f’ klero Bogu dopa-
dem, in bom od njega povifhan. Amen.

si

r

k

j'

v

lj

tl

v

n

1

1

s

r

J

1

j

1

1

<

i

]

j

J

X. dan grudna.

'Sveta E vi ali/a, deviza in marterniza•

j

1

■JKLatolfhka zerkev obhaja fpomin dveh fvetniz
tiga imena; obe fle devizi in marternizi. Od
perve f. Evlalije is mefta Barzelone na t Shpa n ‘
fkim je bilo shivljenje popifano 12. fvezhana >

sdaj bo od druge. Ta Treta Evlalija je bila
rojena v’ velikim t ShpanTkim meftu Meridi od
kerThanTkih ftarfhcv. Ko je bila The mlada,
je s’ vfo dufho flushila Bogu, in mu Tvoje de-
viThtvo saljubila. Od gnade boshje rasTvet-
ljena je vedila, de je nemogozhe Bogu in Tve-
tu dopafti, nizhemerno in nedolshno shiveti;
sato Te je Tkerbno varovala vliga nepotrebniga
vefelja , je doma v’ Tamoti per Tvojih poThte-
nik opravkih in molitvi tizhala , je bila smiraj
poThteno in Trarnoshljivo oblezhena, ni niko¬
li imela drushbe s’ malopridno shenTko, in
s’ nobenim moThkim ni bres potrebe govorila.
Taka je bila ta Tveta deviza, kakor prizhuje
Prudenzi , piTar njeniga shivljenja. Dokler
je The v’ mladofti tako Tkerbno Tlushila Bogu,
fta neverna RimTka zeTarja Dioklezijan in Mak-
lirnijan dala povTod in tudi v’ meftu Meridi
oklizati, de morejo kriftjani obojiga Tpola bo¬
gove moliti. ( Sveta Evlalija Te je neisrezhe-
no rasveTelila, in je filno skelela sa Tveto vero
Tvojo kri preliti; sakaj TliThala je bila, kako
Terzhno kriftjani JesuTovo vero prizhajo, in
vTe, tudi zelo Tmert radi sa-njo dajo, in to
jo je v’ dobrim neisrezheno vnelo. INjena ma¬
ti je bila fizer dobra kriftjana; vender je ne¬
koliko is natorne ljubesni do Tvoje hzhere,
nekoliko is ftrahu, de bi mlada Evlalija ftano-
vitna ne oftala, s’ njo Thla is mefta v’ daljno
v aT, kjer bi bile obe perkrite oftale. Mati,
defiravno delezh od mefta, je zhula nad Tvojo

— 47 ° —

hzherjo, de bi fkrivaj ne ufhla, in ne ifkala
perloshnofti umorjena biti.

4 S. dekliza Evlalija je bila vfiga tiga sha-
lollna, in je zhedalje bolj shelela sa fvelo ve¬
ro umreti. Bog ji je dal mifel in voljo v’ me¬
tlo Merido iti jjred neverniga oblallnika, in
Jesufa ferzhno prizbati, de bi druge verne v’
veri uterdovala. t Skrivaj ponozhi je ufhla,
vfo nozh po nesnanih potih hodila, de bi je
nihzhe ne dofhel, in prifhla v’ metlo, kamor
jo je f. Duh peljal. t Shla je na ravnoll pred
nev-erniga oblallnika, in mu ferzhno rekla:
,,Ti fkerbno ifhefh kriftjanov; glej, tudi jeli
lim kriftjana. ( Sovrashim tvoje bogove, s’ bc-
fedo in s’ ferzam verujem in terdim le eniga
Boga. Tvoji bogovi nifo nizh, ker fo delo
zhlovekovih rok, in tudi tvoji zefarji fo v’
smoli, ki jih molijo.“ Oblallnika fo njene
ferzhne befede slo rasferdile , dvema hlapzama
jo je ukasal do kolli rasmefarili, de bi fkufi-
la, kako je hudo bogove sanizhevati; pa km®'
lo li je premiflil , in jo poprej s’ lepo fkufil
od Boga od verni ti, in napraviti, de bi bogove
molila. Rekel ji je: „Meni fe fmilifh, de ti
mlada dekliza in pofhteniga rodu hozhefh bo-
lezhine terpeti, pred zhafam umreti, in Ro¬
je llarfhe s’ veliko shalolljo napolniti, ko bi
bila lahko frezhna, vefela in prijatliza nafhih
zefarjev, ako bi nafhe bogove molila. “  Veli¬
ko vezh fhe ji je neverni oblaltnik prekanjeno
govoril, in de bi jo bolj ultrafhil, tudi poka-
sal mezhe, ogenj in drugo oroshje rekozh:

— 471 —

„Vfe to bofh na febi fkufila, zhe nafhe bo¬
gove terdovratno sanizhdjefh. Kaj fe bofh
bala, in kaj pa je to, malo kadila s’ dvema
perltama vseti, in ga v’ ogenj vrezhi v’ zhaft
nafhih bogov?“ t S. deviza Evlalija, pravizh-
no rasshaljena od tih njegovih sapeljivih be-
fed, je malika poderla, in kadilo svernila. Ko
je neverni oblaftnik to vidil , je od velike to¬
gote fkoraj fkopernel. Dva hlapza fta jo sgra-
bila, na vifoko pervesala , in jo s’ shelesnimi
glarniki tako dolgo po perfih in ftraneh praf-
kala, de fo fe ji she gole kofli vidile. Rane
fo bile llrafhne, kri je is vfih zverla •, pa f.
Evlalija je f’ fuhimi ozhmi vfe bolezhine pre-
terpela, in le enkrat ni sdihnila, temuzh je
fvoje bolezhine Jesufu vefelo darovala, in mo¬
lila: ,,Gofpod Jesuf! s’ shelesam in jeldam mi
ranijo shivot, in zhaftito fe fveti na njem tvo¬
je ime. <;  Njena ferzhna polerpesbljivoft je hu¬
je raskazbila oblaftnika in njegove hlapze, s’
ognjem fo jo shgali po vfim telefu ; vfa je bi¬
la ena rana, vfa opezhena , in v’ tih bolezhi-
nah je ferzbno umerla okoli leta 3o5.  Verni
fo njeno fveto truplo vseli, pokopali, in Bo¬
ga hvalili sa premaganje, ki ga je dal fveti
devizi Evlalii.

— 472  —

Nauk.

Okolifkine premenjujejo vrednoji zhlovekovih

del.

t S. Evlalija je od fvoje matere fkrivaj fhla
in hitela v’ melio pred neverniga oblaknixa,
kar ni bilo perpufheno; pa'v’ to je bila od
Boga napeljana, de bi vernim, mofhkim in
shenfkim, sgled dala vfe terpeti sa fveto ve¬
ro. Neverni oblallnik ji je rekel: „Kaj je to,
malo kadila s’ dvema perftama vseli, in ga v’
ogenj vrezhi?“ Ref, to farno na febi ni nizh,
pa to koriti malikam v’ zbali je velik greh;
sato ni hotla. To njeno vedenje naj te uzhi
premiflili konez in okolifhine fvojih del, de
vfe ravnafh po volji boshji, in de fe ne sape-
Ijujefh. Okolifhine premenjujejo vredaoll tvo¬
jih mifel, befed in del; sato rnorefh varne
in dobre veki biti. Ta nauk ti je slo potre¬
ben, de fvoje grebe in dobre-dela pravizhno
fodifh, in fe ne golufafh, kakor je svijazhnim
krikjanam navadno, kteri fe v’ hudim nedolsh-
ne fbtejejo.

Dober konez ali namen je potreben. Do¬
ber konez je Bog, njegova zhak, svelizhanje
fvoje in blishniga dufhe. Mifli, befede, de¬
la, pozhitik, jed, pitje, ufmiljenje, fvarje-
nje, molitev in vfe more biti is dobriga k o n-
za; zbe ne, je nevredno ali grefhno.
koli delate s ’ bejedo ali s' djanjem dela)-
te ije v' imenu Gojpoda Jesufa Kriftufa

Kol. 3 , 17. Nekteri sgledje ti bodo loshej do¬
povedali. Nedolshni Jakop je is ftrahu pred
ierditim bratam Esavam fhel v’ 4 Sirijo. Tam¬
kaj je vidil deklizo Rahelo, fvojo feftrizhino s
ko je svedil, kdo de je, jo je kufhnil, in fe
od vefelja sjokal na glaf. I. Mos. 29. To je
is zhifte ljubesni ftoril, in je nedolshen oftal;
pa ravno to is hudiga poshelenja Koriti, bi bi¬
lo grefhno. Mosef, vidi ti Israelze okoli slatiga
teleta plefati in vpiti, je na tla vergel in ras-
kil dve kamnati tabli, ktere je bil na gori od
Golpoda prejel. II. Mos. 32 . Menil je Mosef,
de je fhemafto ljudftvo neperpravno sapovedi
poflufhati, is fovrafhtva nad njih hudobijo je
to ftoril; kaj pa, ko bi bil is sanizhevanja pre¬
jeti tabli vergel in rasbil. Mosef je po bosh-
jim ukasu Israelzam bronafto kazho v’ pufha-
vi naredil; pa ravno to kazho je bogabojezhi
kralj Ezekija rasdrobil, ker je Israelzam per-
loshnoft dajala malikovati, IV. kralj. 18. Oba
fta po volji boshji ftorila savoljo drusih okoli-
fhin in dobriga konza. David je sapovedal
fvoje podloshne popifati. Ako bi bil is modre
previdnofti to sapovedal, bi bilo prav; pa je
grefhil, ker je is napuha to ftoril, in sato je
Gofpoda rasferdil. II. kralj. 24. Abfalon je
bil vfimu ljudftvu ponishen in prijasen; pa
to je delal is hudobniga konza li ferza vfih
nagniti, in jih pomagavze imeti, kader fe bo
soper fvojiga ozheta Davida fpuntal. II. kralj.
J 5 . Joab, poglavar vojfhakov kralja Davida,
je bil lerzhenj pa le sato, de bi bil imeniten

— 474  —

in obladen, kakor vfe njegovo shivljenje pri-
zhuje. Fariseji fo veliko tlobriga delali, pa le
savoljo fvoje hvale, in sato fo bili veliki grefh-
niki per Bogu. Po tih sgledih premifli febe
in fvoje dela , de fe ne sapeljujefh. t Serze je
neisrezheno svijazhno , sladi kader ga mefena
ljubesen, lakomnod, napuh, hinavfhina, ne-
vofhljivod ali kaj drusiga hudiga gofpoduje.
Ponishni kridjani fo savoljo tiga smiraj v’ fker-
bi, hudobni fe f’ tim isgovarjajo in opravi-
zhujejo.

Premifli tudi druge okolifhine, ktere ti
bodo pomagale vrednoti fvojih del fposnati.
Dobre dela nifo Bogu vfhezh, zlie nifo po vtik
okolifhinah dobre. Ufmiljenje do ubosih ni
dobro, zhe sa tega voljo ne morefh poplazha-
ti dolgov; nedolshno govorjenje je grefhno,
zhe zhloveku govorifh, kakor je kazha Evi go¬
vorila , de jo je v’ greh sapeljala. Greh je
huji, ako isvirajo drugi grehi is njega: zhe
lashnjivo govorifh v’ fhkodo blishniga; zhe
refnizo govorifh ali prizbujefh soper blishni¬
ga is fovrafhtva; zhe delafh in fe trudifh, de
bi pijanzheval, ali kaj drusiga hudiga doril;
zhe fe nozhefh poditi v’ pohujfhanje drusih.
Greh je vezhi ali manji po okolifhinah. Ne-
svedoba sakonfkiga je hudobnifhi od padza ne-
savesaniga zhloveka; kriviza ubogimu dorjena
je huji, kakor bogatiga obfhkodovati v’ enaki
velikodi; obladnika sanizhevati je huje, kakor
sanizhevati zhloveka fvoje enakodi; kar darfhi
fmejo otrokam, ne fmejo darfhem o trosi re-

— 47 ^ —

zhi; neframoshljive ozhi v’ zerkvi fo hudob-
nifhi ko drugej; v’ nedeljo ali prašnik fe
vpijaniti je huje ko v’ delavnik. Kdo saraore
vfe okolifhine popifati? Tukaj je le malo re-
zheno, de shivifh varno, fe prenaglo ne o-
pravizhujefh, in blishniga prenaglo ne obfo-
jujefh. Oboje je nevarno, in is-haja is na¬
puha.

Porezhefh : „Kdo samore vfe rezhi pre¬

miniti in sasfoditi?“ To ni preteshko, zhe i-
mafh dobro in ravno ferze. R.ef, nifo vfi ljud¬
je, kanovi in zhali enaki. Kar je enimu, ni
drusimu ; kar je danf, ni jutri; kar je v’ enim,
ni v’ drusim kraji perpufheno. Eden govori
is potrebe bres vfiga greha, kar govori drugi
is budiga ferza. Kako per mofhkih in per
shenfkih, per karih in per mladih, per to¬
gotnih in per mirnih, s’ oblaftniki in P pod-
loshnimi govoriti, fe veki? To je kino veli¬
ko in prepreslieno; pa zhe imafh krah bosh-
ji, ljubesen do Boga in do blishniga, modrok
in framoshljivok; bo tvoje djanje vfelej po
volji boshji, ker bofh vedil in delal, kar Bo¬
gu dopade. Premifli modriga in bogabojezhi-
ga zhloveka, kako fe framoshljivo noti, mo¬
dro govori, in vfe njegove dela fo po pravi
vasumnoki: je odkritiga, pa varniga govorje-
n ja, je prijasen, pa ne rasujsdan, je dobrovo-
Ijen ali shaloken, molzhezh ali sgovoren, ka¬
kor fo zhali in ljudje, pa smiraj po volji bosh-
J l  5 ker ve vfe rezhi prav obrazhati. Vidifh
*hloveka neperpravniga, zhudniga in nefpa-

— 476 —

metniga, njega neperpravno govorjenje, mol-
zhanje, fmeh, nofha in drugo ti ne dopade,
ker vidifh nad njim snamnja prasniga in ne-
umniga ferza. Kar tvoji dufhi ne dopade,
fkoraj no morefh s’ befedo povedati; vender
sapopadefh in rasfodifb. Kar ti nad blishnim
ne dopade, tiftiga fe varuj; kar vidifh dobri-
ga nad njim, delaj , in shivi po sgledu mo¬
drih, de je tvoje shivljenje po vfih sapovedih
in okolifhinah.

Molitev.

O  moj Bog! ti fi perve flarfhe v’ neTiolsh-
nofti in pravizhnofti ftvaril, pa hudizheva ne-
vofhljivoft jih je fpazhila; njih greh in fpa-
zhenoft fta v’ me prefhla, in od tod fo mnoge
svijazhe mojiga flabiga ferza, ktere me sape-
ljujejo, in v’ sapeljivofti pufte, zhe mi ti svo¬
je utrnil jene roke ne podafh. Temota, v’ lde-
ri fe snajdem, bi me mogla ponishevati, m
me morati, de bi v’ te klizal; pa ravno ta te¬
mota je moji sapeljani dufhi fmertna feniza,
ker najdem v’ vfim isgovore sa vfe grehe. 0
Gofpod! pofhlji v’ me fvojo luzh , de raspodi
temo, mi kashe pravo pot, mi da ravno fer-
ze po tvoji fveti volji. Sapoved in dolshnoft
je veliko, in okolifhine fe vedno premenjuje-
jo; pa tvoja gnada mi bo is smot pomagala,
me vodila po poti pravizhnofti. t S. Evlalija,
ki fe nifi dala od prekanjeniga neverniga ob-
laftnika sapeljati! proti ta-me  per Bogu, de

— .477  ~

tudi jed v’ nallavo hudizhevo ne pridem; fpro-
li 'mi ravno ferze, de fposnam in delam dobro,
in dopadem pravizhnipm Bogu. Amen.

XI. dan grudna.

t S. Damas papesh.

( Sveti Damas je bil rojen v’ t Slipanfkim me-
llu Gvimaranes okoli leta 3o4. Otrok The je
prifhel v’ Rim', in mlad fhe je bil med duhov-
fhino fare f. Lovrenza v’ Rimu poftavljen; pif-
mobraviz je bil. Ker je bi! po fvoji flushbi
dolshen vernimu ljudftvu f. pifmo brati, je
tudi boshjo befedo premifhljeval, vifoko uzhe-
nolt dofegel, in po rasodeti boshji befedi na
tanko shivel. Bil je v’ fkrivno lepoto Bogu
dopadljive zhiftofti slo saljubljen , in v’ devi-
fhtvu je flanoviten pital. Njegova fofebna fve-
toit in uzhenott ga je zhedalje bolj povifheva-
la. Papesh Liberi mu je fhefti shegen dodelil,
de bi ga pomagavza imel v’ fvojih mnogih in
teshkih opravilih. t S. diakon Damas, vifhej
povsdignjen, je tudi obilnifhi rasodeval fvojo
fofebno gorezholt sa zhall boshjo in svelizhanje
blishniga. Ravno sato mu je sgorej imenova¬
ni papesh mafhnikovo pofvezhenje dodelil, in
ga per febi imel. Papesh Liberi je veliko nad-
kg in preganjanja terpel od Itrivoverzov in

— 478 —

od njih mogozhniga pomagavza zefarja Kon-
ftanzja. Ta papesh je bil savoljo vere v’ dalj¬
no mefto Bereo gnan. t S. mafhnik Damas je
bil tiga slo shaloften , ni sapuftil fvojiga ozhe-
ta papesba, je Rimfko duhovfhino in ljudftvo
profil in opominjal, de naj mu svefti oftanejo;
je tudi fvojiga ljubiga ozheta papesha v’ od-
kasano meflo fpremil, in nekaj zhafa per nje.tn
ollal, de bi mu pomagal in Itregel. Papesh
Liberi je prifhel v’ Rim nasaj, in je umeri v’
letu 366.  Po njegovi fmerti je vezhi del du-
hovfhine in vernih f. Damasa isvolil papesha,
ker fo nad njim vidili vfe snamnja fkerbniga
paftirja in veliziga poglavarja vfe zerkve. Bil
je tillikrat 6 2  let fiar.

4 Sveti Damas je v’ tej vifoki zhafti teshke
krishe in filne britkofli nafhel. Nekteri pun¬
tarji fo drusiga papesba isvolili; sato fo bile
velike smefhnjave v’ Rimu, ktere fo f. Dama¬
sa permorale , de je obilno jokal. Bil je poln
krotkolti, ponishnolti in vere; sato je nepre-
nehama profil ufmiljeniga Jesufa, de naj Ro¬
ji zerkvi pomaga, kar je ftoril po zefarji Va-
lentinijanu I. Ta je namrezh is Rima in La-
fhkiga isgnal lashnjiviga pofiljeniga papesha,
in je f. Damasa v’ miru puftil katolfhko zer-
kev vladati. Defiravno mu je bil ta teshki
krish odvset, jih je fhe dofii oftalo. Krivover«
fo pravovernike sapeljevali, in Jesufovo zhedo
od refnize odvrazhevali. t S. Damas je dofti obo¬
rov savoljo njih imel, jih je obfodil, in fker-
bel pravoverne v’ zhiftofti vere ohraniti. Ro-

— 479 “

maj fo bili krivoverzi potlazheni; fo fe she ne¬
verniki, kterih je bilo v’ Rimu fhe dofti, ysdi-
govali, in zefarja Valentinijana II. nadleshno
profili, de bi saterlo malikovanje fpet povi-
fhal. To svediti je bil f. papesh fkosi ferze
prefunjen, je gorezhe profil Boga, in tudi pi-
lal f. Ambrosju, velizimu fhkofu v’ Milanu,
kjer je zefar tifti zhaf prebival, de naj zefarja
lepo profi, de bi ne dovolil v’ grefhno profh-
njo flepih nevernikov. Kakor fla ff. Damas
in Ambrosi shelela in profila, fe je sgodilo:
zefar ni hotel flepih nevernikov poflufhati.
Toraj fo vfi shaloftni in oframoteni fhli v’
Rim nasaj. Veliko drusiga hudiga je ta f. pa¬
pesh nafhel, in poravnati fkufhal, de bi bi¬
lo vle po fveti volji boshji. Defiravno od to¬
likanj fkerbi preobloshen, je vender veliko zba¬
la bral, molil in pifal v’ prid vfe katolfhke
zerkve. Ta f. papesh je bil slo uzhen; vender
je nadleshno profil f. Hieronima, de naj is Ju¬
deje v’ Rim pride, in per njem oftane, de bi
ga fvetovavza in pomagavza imel v’ teshkih o-
pravilih vfe zerkve. Tudi je f. Hieronima na¬
pravil, de je v’ Latinfki jesik preftavil f. pif-
*no po duhu rasfvetljenih pifarjev. Ta f, pa¬
pesh fe je 18  let trudil sa lepoto in zhaft vfe
katolfhke zerkve; in je ravno ta dan fveto u-
merl v’ letu 384«

48o

N a a k.

Sapopadik kraljejtva Jesnfoviga ali katolfhhe
zerkve.

t Sveti papesh Damas, pervi nameknik Je-
sufov na semlji in vidni poglavar vfe katolfh-
l<e zerkve, je neisrezheno terpel sa zhikok ve¬
re in vfiga, kar je Jesuf fvoji zerkvi srozhil.
Ne le papesh, tudi drugi fhkofje in duhovni
imajo sapoved od Jesufa vero, f. sakramente
in sapovedi v’ pervi zhikoki ohraniti, de to
okane bres madesha do konza fveta. Katolfh-
ka zerkev je vidni sbor pravovernih krikjanov
pod oblafljo nevidniga poglavarja Jesufa, pod
oblakjo vidniga poglavarja Piimfkiga papesha
in drusih paftirjev, kteri imajo vfi eno vero,
en nauk in ene f. sakramente.

Od kvaritve fveta do Mosefa, to je okoli
2 43o let, ni bilo duhovfbine, ne ozhitniga
sbora vernih. Pravoverni fo bili slo redki, vli
drugi fo imeli pokasheno in vrashno vero.
Bog je po fvojim flushabniku Mosefu Israel-
zam sapovedi dal, in ozhitno boshjo flushbo
saporvedal. Sato je duhovfhino pokavil, kte-
re poglavar je bil Aron, Mosefov brat, de bi
Israelzi imeli uzhenike, in bi po njih pravi-
mu Bogu darovali. Tako je okalo do priho¬
da Jesufoviga, namrezh okoli i56o let. J e '
suf Krikuf, pravi Bog in zhlovek , uzhenik in
odrefhenik vfiga fveta, kteriga fo preroki na¬
povedovali, pravizhni zhakali, in vfe opriv

— 48i —

vila ftare savese pomenovali, je ob rezhenirn
zhafu prifhel. Tri leta je uzhil v’ duhu in
refnizi Bogu flushiti, iu je f’ zhudeshi fvoje
fvete nauke poterdoval. Smed vfih uzhenzov
li je dvanajfl apofteljnov isvolil, in jim sapo-
redal po vlim /Vetu osnanovati f. evangeli.
Smed dvanajfl: apofleljnov je eniga, namrezh
Petra, vifhej povsdignil, in ga perviga po¬
glavarja vfe zerkve poflavil savoljo potrebne
pokorfhine in edinofti. Na krishi je umeri,
tretji dan od fmerti vftal, in potlej v’ nebefa
fhel. Vfi apofteljni in uzhenzi fo po njem is
maloverniga ferza shalovali; pa defet dni po
Jesufovim odhodu, binkufhtno nedeljo, je f.
Duh v’ apofteljne prifhel, in jih f’ Tvojimi
darmi napolnil. t S. Peter in drugi apofleljni
fo ravno v’ Jerusalemu, kjer je bilo pohujfha-
nje Jesufove fmerti. Jesufa in novo saveso sa-
zheli osnanovati. Veliko Judov je verovalo,
Te fpreobernilo, in kerftiti dalo, in tako je
Craljeftvo Jesufovo ali katolfhka zerkev per-
fchetik imela.

Apofteljni fo po sapovedi Jesufovi v’ blish-
njih in daljnih deshelah, Judam in neverni¬
cam evangeli osnanovali, in velike zhudeshe
delali, in to ne bres fadii; sakaj Judje, slafti
pa neverniki fo hiteli v’ katolfhko zerkev. Apo-
flelj ni fo fpreobernjenim fhkofe in mafhnike
dajali in pufhali, to fveto delo dokonzhati. Ve¬
ra v’ praviga Boga in odrefhenika Jesufa fe je
z hedalje bolj rasfhirjala, in kmalo je bilo ve¬
liko kriftjanov. Apofleljni fo fizer fvoj tek f’
IV. ' 3i

— 482 —

fmertjo dokonzhali, pa Jesufova zerkev je ofta-
Ja nepremakljiva. Ta ni fizer imela ozhitne
lepote in zhafti savoljo ferditofti fvojih fovrash-
nikov; pa bila je filno lepa savoljo zbifte ve¬
re, fofebne fvetofti in ferzhne itanovitnofti.

Judje in neverniki fo boshjo zerkev fer-
dito preganjali. Neverniki fo jo okoli triko let
s’ mezhem, ognjem in vfim hudo preganjali.
Vfa peklenfka mozh, s’ mogozhnoftjo Rimfkih
zefarjev sdrusbena, fe je soper zerkev boshjo
vojfkovala; pa je ni premogla. Velikb pape-
sbev, fhkofov in drusih duhovnov in vezh mi¬
lijonov vernih je bilo umorjenih; pa kriftja-
nov je bilo zhedalje vezh, ker je boshja mozh
zerkev podpirala. Verni fo skeleli ozhitno hva¬
liti in molili Boga , in fo ob zhafu tihote zer-
kve sidali; pa prida od njih nifo dolgo vshi-
vali, sakaj ob zhafu preganjanja fo bile od
nevernikov poderte. Duhovni fo vernim ma-
fhevali, in jim f. sakramente delili po hifhah,
jamah in tudi v’ jezhah. Zhe kriftjani nifo
mogli, kakor fo sheleli, s’ ozhitno boshjo flush-
bo praviga Boga moliti; fo ga molili f’ tvo¬
jim ferzhnim prizhanjem pred nevernimi oblalt-
niki, f’ fvojo llanovitnofljo v’ fmertnih bole-
zhinah. Smiraj je bila ozhitna zerkev v’miru
in v’ preganjanji.

Apofteljni in njih nallopniki nifo sa dru¬
go fkcrbeli, kakor vero osnanovati, jo v’ per-
vi zhiftofti ohraniti, Jude in nevernike pre-
obrazhati, vfe uzhiti bogabojezhe shiveti, ji « 1
deliti f. sakramente, grefhnike pokoriti, in vfe

— 483  —

voditi po vofki poti v’ nebefhko kraljellvo. Pa-
peshi, fhkofje in drugi duhovni fo hiteli na
pomozh, kamor je bilo treba, in fo bili med
feboj in s’ vernimi sdrusheni s’ saveso vere in
ljubesni, Vfak je bil vfim v’ pomozh, de bi
fe vera rasfhirjala, de bi bili vli svelizhani.
V’ tihih zhafih nifo duhovni nizh odlozheniga
v’ fvoj shivesh imeli; temuzh fo fe shivili is
tiftiga , kar fo jim verni radovoljno dajali.

Ko fe je bil mogozhni zefar Konfhtantin
fpreobernil , in je zerkev fpofhtovati sazhel ;
fo verni hiteli zerkve sidati, fo jih s’ vfim o-
fkerbeli, in v’ njih ozhitno boshjo flushbo o-
pravljali. Pod tim dobrim zefarjem fo bile
deshele rasdeljene v’ fhkofije. Vfak fhkof je
fofebno fkerbel sa fvoje, pa tudi sa druge, ker
fo bili udje ene zerkve. t Shkofje fo v’ potrebi
sbore imeli, in eden drusimu pomagali v’ prid
vfih. Piimfki papeshi , nahopniki f. Petra, fo
bili in bodo poglavarji vfe zerkve, to je, vfih
fbkofov, duhovnov in vernih. V’ velizih mehih
fo bili veliki fhkofje, pod kterih oblahjo fo,
vfaj nekoliko, drugi fhkofje. Mafhniki in dru¬
gi duhovni fo bili fvojimu fhkofu podversheni.
V’ tim je bilo fizer kako premenjenje; vender
ke bile pa edinoh in pokorfhina v' katolfhki
zerkvi smiraj sapovedane.

O kri lija n ! de fhe bolj sapopadefh Ijubes-
n jivo fkerb Jesufovo, premifli. Kriftuf je eni-
ga veliziga poglavarja savoljo edinohi pollavil,
kteri nad vfo zerkvijo zhuje. Pa kako bi fam
s aniogel vfim vfe perpomozhke dajali k’ sveli-

— 484 —

ahanju! Sato fo fhkofje tudi od Jesufa poftav-
ljeni, pomagavzi v’ svelizhanjc njegove zhede.
4 Sami fhkofje bi tudi malo samogli, in hi ne
mogli vfih vernih fvoje fhkofije s’ sakramenti
in s’ drugim ofkerbeti; sato fo fare in v’ njih
fajmafhtri. Pa tudi nektere fare fo prevelike
enimu famimu duhovnu; sato fo drugi duhov¬
ni v’ pomozh. Tako ima vfaka dufha, naj
ho v’ hribih ali v’ famotij vfo duhovno ftresh-
bo k’ svelizhanju. Tudi premifli, de ima fle-
hern kriftjan v’ potrebnih rezheh saveso f’ fvo-
jim pallirjem, kterimu mbre pokoren biti.
Verni ene fare in njih paftir fo pod oblaftjo
fvojiga fhkofa, in fo s’ njimi v’ edinofti vere
sdrusheni. Verni fleherne fare, njih paftirji
in fhkofje fo med feboj sdrusheni, in vli ti
fo sdrusheni f’ papeshem, velikim poglavar¬
jem zerkve, kteriga fo vli dolshni flofhati v
potrebnih rezheh, in pokorni hiti Jesufu Kri-
ftufu, edinimu gofpodarju vfe zerkve. Vlak
veren kriftjan, vfaka fara in fhkofija je ud ka-
tolfhke zerkve, in vfak ud je v’ potrebni po*
korfhini in edinofti zerkve, ktera vfe vodi po
poti zhifte refnize, ker fe ona v’ rasodetih ref-
nizah ne more smotili. Tako fe v’ katolfhk*
zerkvi edinoft vere, pokorfhina in red ohrani,
in ravno to je kraljeftvo Jesufovo, ktero ho
do konza fveta. Sahvali Jesufa sa vfe te velike
dobrote.

485

r * -

Molitev.

O Jesuf Kriltuf! s’ vfo dufho te sahvalim
sa vfe dobrote, ki jih vshivam v’ tvojim kra-
ljeftvu, v’ katolfhki zerkvi. Ti ti obljubil s’
njo biti do konza fveta, in de je peklenfke
vrata ne bodo premogle; sato verujem, de je
v’ njej zhitta refniza, in de tebe poflufham,
ako njo poflufbam. Tvoja miloft je neisrezhe-
na, vender te fhe ene gnade profim: daj mi
po naukih katolfhke zerkve na tanko shiveti,
de pridem v’ tvoje kraljeftvo, kteriga je tvo¬
ja zerkev podoba. O f. Damas, veliki vidni
poglavar vfiga Jesufoviga kraljeftva na semlji!
fproli vfim pallirjem in vernim popolno po-
korfhino velikimu nevidnimu poglavarju zerk¬
ve, Jesufu Kritlufu , de bomo v’ zhaftitljivi
zerkvi vfih- isvoljenih s’ njim sdrusheni veko¬
maj. Amen.

XII. dan grudna.

<Sveia Dionisija, tovarfhize in tovarfhi , mar-
terniki in prizhevavzi.

V ’

petim veku ali ftoletji je v’ Afriki neufmi-
Ijeni krivoverni kralj Unerik gofpodoval, in ka¬
tolfhke verne hudobno preganjal. t S. Shkof


— 486 —

Viktor je to grosno preganjanje prav tako po-
pifal, kakor je lam vidil, ker ga jo> bil tudi
on deleshen. Ta fveti pifar pravi: ,,Unerik,

ko neufmiljena sver, ni bil kerfhanfke kervi
nikoli nafilen.“ V’ meku Kartagi in bliso je
veliko nedolshne kervi prelil; pa to mu je bi¬
lo fhe premalo. Po vfim tvojim kraljeftvu je
neutmiljene hlapze pofhiljal, de to vfe, mo-
fhke in shenfke , mlade in kare morali od ka-
tolfhke zerkve odkopiti, in te f’ krivoverzi
sdrushiti. Ni mogozhe povedati, kako krafh-
no to martrali kanovitne v’ veri. Imenitnifhi
ko to verni bili, huje in gerje to s’ njimi de¬
lali, de bi te drugi sbali, in hudobnimu kra¬
lju te vdali.

4 S. Dionisja, bogata gofpa, bogabojezba in
ferzhna krikjana, te je perpravljala sa f. vero
umreti, in je tudi druge nagovarjala, de naj
te hudobnih nizh ne boje, temuzh naj vfe
raji sgube ko nebefhko kraljekvo. Neufmilje-
ni preganjavzi, vidi ti jo nar ferzhnejfhi, to
jo prijeli, v’ fredo meka peljali, in ji rekli:
„Tukaj vprizho vfih te bomo flekli, martrali
in umorili, zhe nik kralju pokorna.“ Jim
je odgovorila: „ ( Se ne bojim terpeti sa retni-
zo; martrajte me, kakor hozhete, le ne ofra-
motujte me nikar.“ Nifo je potluthali, temuzh
gerdo in ozhilno to jo terpinzhili, de bi te
drugi sbali. Ta tveta gotpa je bila vfa polna
ran in kervi, vender vta poterpeshljiva, i * 1
tudi druge krikjane je nagovarjala, de naj ferzh-
no umro.

— 487 —

4 Sveti Majorik je bil fin f. Dionisije, in
s’ njo od hudobnih krivoverzov vjetr Bil je
fhe mlad in obzhutniga telefa. Permorali fo
ga gledati, kader fo njegovo dobro mater ne-
ufmiljeno rastepali. Viditi jo vfo ranjeno in
kervavo, mu je ferze hotlo raspozhiti; vef fe
je trefel, in milo je jokal. Pa njegova ferzh-
na mati, f. Dionisija, ga je fvarila , in mu
ferzhnofi: dajala rekozh : ,,Moj ljubi otrok!

pomni, de fva kerfhena v’ imenu Ozbeta, 4 Si-
nu in f. Duha, in ne sapravi nedolshniga obla-
zhila gnode boshje. Ne boj fe kratkiga terplje-
nja, temuzh bodi ftanoviten, de grefh v’ vezh-
no shivljenje.“ Otrok Majorik, od tih befed
v’ veri uterjen , fe ni vezh bal, temuzh je she-
lel umreti. Krivoverzi fo mater popuftili , in
v’ mladenzlia fkozhili , ga flekli, in tako dol¬
go nezhlovefhko tepli , de je ondi umeri. ( S.
mali Dionisija je fvoje bolezhine posabila , in
Boga is ferza profila, de naj ga ftanovitniga
ohrani. Ko ga je v’ kervi mertviga vidila le-
shali, je tje fkozhila, ga ljubesnjivo objela,
kufhevala , in Boga hvalila.

Krivoverzi nifo bili nafiteni, fhe le huje
jih je ftanovitnoft tih fvetih rasferdila. Po¬
padli fo Dalivo, f. Dionisije feftro, tudi sdrav-
mka Ilermilija , Deonzijo, Terzja in Bpniiaz-
ja. Te, kakor fveti pifar Viktor prizhuje, fo
krivoverzi tako neufmilieno, zhudno in mno¬
go tesali, de ni mozli popifali. Nekaj jih je
kmalo urnerlo. Drugi, ki fo bili terdnejfbiga
telefa, fo bolezhine loshej preterpeli. Tim fo

— /,88  —

krivoverzi oferzhje istergali, in jih tako v’
frezhno vezhnofi: fpravili.

V’ mehu Kulusi je Lilo tudi veliko krill-
janov od krivoverzov umorjenih. Med vfimi
je nar imenitnifhi f, Viktorija. Bila je boga¬
ta gofpa na fvetu , pa bogateji per Bogu savo-
Ijo shive vere , fveliga shivljenja in fofebne
ferzhnofti. Krivoverzi fo ji roke svesali, in sa
roke obelili, pod njo kurili po malim, de bi
dolgo terpela , in pozhali merla. Ko je ta (Ve¬
ta boshja flushabniza v’ tih bolezhinah bila;
je njen mosh, kteri je bil is flabolU katolfhko
vero sapultil, k’ njej perftopil, in milo rekel;
„Ljuba moja shena! sakaj hozhefh toljkanj
terpeti ? Zhe mene sanizhujefh; ufmili fe vfaj
Tvojih otrok, in ne sapufti jih, ki li jih v’bo¬
lezhinah rodila. Vdaj Te kralju, jenjaj terpe¬
ti, in shivi mirno.“ Pa ni ga poTlufhala, te-
muzh je Tvoje ozhi od mosha in od otrok od-
vernila , v’ nebo gledala, in vef fvet sanizhc-
vala. Ko To jo krivoverni she mertvo miflilij
To od nje Thli. Prijatli To jo odvesali, in do¬
mu neTli; pa kmalo To posnali, de The shivi.
Komaj To bili ti odfhli, Te je T. Viktorii Ma¬
rija deviza prijasno perkasala, Te je je pertekni-
la, in jo popolnama osdravila.

V’ medu Tipali v’ Mavritanii je bilo od
krivoverniga kralja ravno tako preganjanje ka-
tolfhkim vernim napovedano. Verni fo Te pre-
ftrafhili, v’ ladije llopili, in fe zhes morje na
t Sbpanfko prepeljali; le nekaj malo jih je v
mehu ollalo, ker v’ ladijah ni bilo sadohi pro-

ftora sa vfe. Kralj, to svediti, fe je grosno
rasferdil, je ukasal te svesati, in vfakimu je-
sik in defno roko v’ fredi metla odresati. Ti
fveti prizhevavzi fo fe neufmiljenimu ukasu ra¬
ji podvergli, kakor pravo vero saputtili. „Vfi-
gamogozhni Bog, pravi f. Viktor, je f’ zhu-
deshem pokasal refnizo fvete vere, sa ktero
fo oni terpeli; vef jesik jim je bil odresan, pa
fo ravno tako govorili ko poprej.“ Tudi pra¬
vi: „Eden je bil poprej mutez ; krivoverni fo
tudi njemu jesik odresali, in po tim je prav
govoril .“  Pravoverni fo vfigamogozhniga Bo¬
ga hvalili, in v’ njegovi fveti veri llanovitni
oltali. Neufmiljeni in krivoverni kralj Unerik
je v’ Afriki gofpodoval od 476  do 485, in med
tim zhafam fo ti fvetniki sa vero terpeli.

Nauk.

Is poprejjhnji ga popisovanja.

Neisrezheno veliko fo ti fveti prizhevavzi
in marterniki sa katolfhko vero terpeli. Vfe
kolezhine fo preterpeli, premagali krivoverniga
kralja, hudizha in vfe fovrashnike. To te opo¬
minja, o kriftjan ! de hvali Boga, kteri te je
ne le v’ katolfhko zerkev pollavil, temuzh te
tudi kvaril v’ desheli katolfhkih vernih in ka-
tolfhkih ohlatlnikov, kjer nametli tlrahovanja
Prejemafh hvalo, ako po fveti veri ftanovitno
shivifh, Refnizhnifhi je sdaj, ko ob zhafu f.
a potleljna Pavla, de oblajtniki nifo v' Jtrah

— 490 —

dobri'ga , ampak hudiga dela; in zhe dobro
Jtorifh, bofh hvalo od oblajii prejel.  Rimlj.
i5, 5.  Ref, nekteri hudobni te sanizhujejo,
zhe bogabojezhe shivifh ; pa to je prašen glaf,
fo prasne befede, in ni nizh memo terpljenjft
tih in drusih fvetih marternikov. Zhe pa sa-
voljo prasniga sanizhevanja od Boga odftopifh,
kako bofh per fodbi isgovorjen? Zhe fe pras¬
niga sanizhevanja ali ozhitanja bojifh, kako
bi fvojo kri sa vero prelil ? Dionisija in Vik¬
torija Ile bile bogati gofpe in preozhitniga te-
lefa, Majorik je fhe otrok; vender fo ti in
drugi v’ fmertnih bolezhinah oftali ftanovitni.
Ne isgovarjaj vezh fvoje lenobe in mehkobe.
4 Sofebno premifli danovitnoft f. Viktorije. V’
velizih bolezhinah je vifela, pod njo fo kurili,
mosh jo je sapeljevavno nagovarjal, otrozi fo
pred njo jokali; pa fe ni dala premotiti. Kaj
pa tebe odverne od Boga? Prašno nizh, majh¬
na befeda, memo gredozha fkufhnjava. Ka¬
ko fe bofh per fodbi vprizho krisha Jesufovi-
ga in vprizho njegovih marternikov isgovo-
ril! Proli Boga, de noj ti danovitnoft da , de
te nobena ftvar, ne sapeljevavna ne drafhna,
ne lozhi od njega.

Premifli tudi, de fo fe ti fveti prizhevav-
zi in marterniki sa eno farno refnizo vojfko-
vali in terpeli. Krivoverzi, kteri fo te fvet-
nike neufmiljeno preganjali, fo lasbnjivo ve¬
rovali le zhlovefhko natoro v’ Jesufu Kriftufu-
Katolfhki verni, od rasodete befede boshje pve-
prizhani, fo verovali in verujejo tudi bosh-

— 49i —

•o  jo v’ njem, Sa to refnizo fo fe ti fveti verni

j, vojfkovali in terpeli, ker je od ene farne ras-

f  odete refnize odftopiti she hudobno in pogub-

no. Tudi ti bodi po njih sgledu lianoviten v’
a vfi refnizi : ne fmefh ne vezh ne manj vero-

i- vati, kakor kar je Bog rasodel. Zhe fe v’ ve-

, ri ne motifh, fe pa morebiti v’ kaki sapovedi,

ktero flabo islagafh , ali flabifh is hudiga po-

0  shelenja , ker je tvoji flaboili preteshka, ali
tvoji hudobii soperna. Zhe nili toliko hudo¬
ben , li pa bleso flifhal druge predersno pra-

1 viti : „To ni nizh , to ni greh.“ Ne daj fe od

, hudobnih sapeljati, de bi verjel ali Itoril so-

, per nauke katolfhke zerkve. t Slufbaj modri-

ga v’ f. pifmu : „Sa fcoje duf/ie voljo fe po¬

tegni s ’ vfo mozhjo sa refnizo , in bojuj fe
sa refnizo do fmerii. u  4 Sirah 4? 33.

Premifli tudi framoshljivolt f. Dionisije.
Ta bogabojezha gofpa ni profila : ,,Nikar mi

bolezhin ne napravljajtetemuzh  je le rek¬
la: ,,Persanefite moji framoshljivofti.“ Bolj fe
je bala flezhena biti, kakor rasmefarjena u-
rcireti. Ta nauk je potreben , in gorje jim,
hteri ga ne fpolnijo. Velika hudobija je bres
fmertne nevarnolti oblezhi oblazhilo drusiga fpo-
la, kakor boshja befeda prizhuje. V. Mos. 22 ,
3* Kdor fe je predersnil to flori ti, je bil od
katolfhke zerkve tri leta ozhitno pokorjen. Tu¬
di je hudobno pohujfhanje nofiti neframne ob-
lazhila fvojiga fpola. Kdor fe tako oblazhi, de
fvojig a  blishniga pohujfbuje , je moriviz, mo-
1>lv ka fvojih bratov, ker je natlava hudizheva,

i

— 492 —

fofebno mladim. 4 S. Pavel fofebno sbenfkim
perporozba in sapoveduje framoshljive oblazhi-
la. I. Tim. 2 , 9 . Ravno tako f. Peter apoftelj,
I. 3. 3. 4- jSlarfhi naj fe varujejo malih po-
hujfhati; matere naj fofebno zhujejo nad Te¬
boj in nad fvojimi otrozi, de jih ne pohuj-
fhajo , in naj tudi fkerbe, de otrozi otrok ne
pohujfhajo. Tukaj bi bilo veliko pifati, pa
ravno savoljo pohujfhanja je bolje molzhati.
To rezhem: „Kdor nima potrebne framoshlji-
votii, nima zhlovefhtva, in naj gre v’ hofto
med sveri prebivat. Ti bodi po sgledu f. Dio-
nifije framoshljiv, framoshljiva, in ne posabi,
kar fi nad njo in nad drusimi dobriga vidil,
vidila, de po njih sgledu Bogu hanovitno flu-
shifh.

Molitev.

O svetli in ferzhni flushabniki in flushab-
nize boshje, ki tle fe  neutrudama voj f kovali)
in frezhno premagali vfe fovrashnike, in sdaj
vshivate v’ nebelih veliko plazhilo fvoje ferzh-
ne in tlanovitne svetlobe! fprofite mi od ufnu-
ljeniga Boga po ljubesnjivim Jesufu pravo p°'
koro in ferzhno tlanovitnotl v’ dobrim ,  de f®
k’ Bogu fpreobernem, in fe nikedar od nje -
ga ne lozhim. t S’ pomozbjo gnade fi bom sl°
persadeval po vafhim sgledu vfe fkufhnjave
in fkufhnjavze ferzhno premagati, de m®^
vaf pridem Boga hvalit vekomaj. Amen.

493

XIII. dan grudna*

JSveta Luzija , deviza in marterniza.

( ^veta Luzija je v’ vfi zerkvi v’ veliki zhafli.
Ne le v’ nafhih, ampak tudi v’ jutrovih deshe-
lah obhajajo njen zhaftiti fpomin, in fe ji per-
porozhujejo. Bila je rojena v’ velikim per-
morfkim meltu t Sirakusu v’ c Sizilii. Ožhe ji je
umeri, ko je fhe zelo majhna bila; mati Evti-
kija, prav dobra krilljana, jo je v’ boshjim
ftrahu in kerfhanfki pravizhnolti fkerbno sre-
diJa. Ta dobra mati, viditi svojo mlado bzher
vfo framoshljivo, famotno in bogabojezho, je
vedno hvalila Boga, od kteriga vfe dobro pri¬
de. Ko je bila njena poboshna hzhi odraftla,
jo je v’ sakon namenila, de bi bila lcshej ob¬
varovana; pa Bog je fvojo flushabnizo Lužijo
v’ vifokejfhi zhalt namenil, jo je f’ fvojo gna-
do ohranil devizo, in ji potlej krono marter-
nikov dal saflushiti. Velik zhudesh na profh-
nje f. devize in marternize Agate nad bolno
materjo, od Boga ftorjen, je bil f. Luzii fpod-
badik B ogu fkerbnejfhi flushiti, in perlosh-
noft sa fveto vero umreti, kakor bo sdaj re-
zheno. 4 S. Agata, deviza in marterniza, je bi¬
la sa zhiftolt in vero umorjena poprej okoli
46 let, in njeno fveto truplo je pozhivalo v’
permorfkim meltu Katani, okoli i5 ur hoda od
4 Sirakusa delezh. Bog je po njej velike zhu-

— 4g4 —

deshe delal, kteri fo bliso in delezh floveli.
Obe, mati Evtikija in hzhi Luzija, fte fhle po-
kopalifha f. Agate obifkat, in fe ji perporo-
zhat. Mati je vezh let flabela savoljo kervo-
toka , kteriga ni nihzhe samogel pregnati. Per-
merilo fe je, de fte per mafhi flifhale ravno
evangeli od shene, ki je dvanajfl: let sa kervo-
tokarn bolehala, in od Jesufa, ko fe je s’ sa-
upanjem robu njegoviga oblazhila dotaknila,
sdravje sadobila. ( S, Luzija je fvoji ljubi bo¬
lehni materi upno rekla: „Ljuba mati! kakor

fe je shena osdravila, ktera fe je roba Jesufo-
viga oblazhila dotaknila; tako upajte, de vam
bo f. Agata po Jesufu Kriftufu sdravje fprofila,
zbe fe verno dotaknete njeniga pokopalifba.
Ona je sa Jesufa voljno umerla, in samore ve¬
liko per njem.“ Obe fle per grobu f. Agate
pokleknile, in dolgo molile. 4 S. Luzija, bosh-
ja volja je to bila, je med molitvijo safpala,
in v’ fpanji f. Agato vidila , ktera ji je rekla:
„Savoljo tvoje vere je tvoja mati osdravljena;
ti pa, ki (1 is ljubesni do Boga devifhtvo ohra¬
nila, bofh tudi krono marternikov dofegla.“
4 S. Luzija fe je sbudila, in je fvojo mater o-
sdravljeno nafhla. Obe fte Boga hvalile, in v
njegovi hvali domu fhle.

C S. Luzija, od tiga zhudesha fhe bolj vne¬
ta v’ flushbi ufmiljeniga Boga, je ponovila sa;
ljubo deviza oftati, in mater profila, de naj
ji nikoli vezh ne ponuja shenina, ker je Jesu¬
fu fvoje devifhtvo saljubila. Tudi je fvojo
mater profila, de naj del, kteriga ji je na m®'

— 4g5 —

nila, ubogim da. Ko fte domu v’ 4 Sirakus
prifhle, fte bersh sazhele fvoje laftine proda¬
jati, iti njih ženo ubogim dajati. Bogati mla-
denizb , kteri je skelel f. deklizo Lužijo v’ sa-
kon vseti, je bil tiga shaloften, in fe je njeni
materi Evtikii potoshil. Ker per njej n izb ni
opravil, je fbel pred neverniga deshelniga
oblaftnika Pafkasja, in satoshi f. Lužijo ker-
fhanfke vere. Tiki zbaf fta dva hudobna ne¬
verna zefarja, Dioklezijan in Makfimijan, go-
fpodovala, in vfim fvojim oblaftnikam ojftro
sapovedala, de naj kriftjane k’ malikovanju
morajo. Neverni oblaftnik Pafkasi je fvojim
blapzam bersh ukasal po f. Lužijo iti, in jo
pred-nj perpeljati. Kader je pred njim ftala,
jo je s’ vfim nagovarjal, de naj bogove moli.
( S. Luzija mu je ferzhno odgovorila: „Ne po¬
stlani drusiga Boga, kakor vfigamogozhniga
ftvarnika nebef in semlje; le njega molim, in
boni molila . 44  Oblaftnik rezke: „To govori

bojim, jeft pa fe dershim zefarjeviga pove¬
lja.“ t S. Luzija je rekla: ,,Ti fe zefarja bo¬

ji fh, jeft fe Boga; ti fkerbifh zefarjem dopa-
Hi, jeft fvojimu Bogu. ( Stori, kar fe ti po¬
ljubi; in jeft bom ftorila, kar mi je v’ sveli-
zhanje . 44  Oblaftnik ji je ferdito rekel : „Ti fi

Opravljivka, ki' fi poftopazhem fvoje veliko
premoshenje rasdala ; vfa oftudna fi po du-
[bi in po telefu . 44  Mu je odgovorila: „ 4 Svo-

l e  premoshenje lim dobro saloshila; fvojim
ubogim bratam in feftram fim ga rasdala, in
Ut fitn

sapravljivka. Tudi nifim oftudna, ker

— 496. —

fim Tvojo zhiftoft ohranila; ti fi oftuden , ker
ljudi od praviga Boga odvrazhujefh, in jih
lilifh hudizhe moliti.“ „Ne vezh befed! je
oblaftnik savpil; hude bolezhine te zhakajo,
ako nifi pokorna, in v’ njih ne bofh jeskala.“
4 S. Luzija mu je ravno tako ferzhno odgovo¬
rila: „Boshja befeda ne umolkne; sakaj Kri-

ftuf nam je obljubil dati po f. Duhu govoriti,
kader Trno pred kralji in oblaftniki.“ Oblalt-
nik: ,,Imafh tedaj f. Duha v’ febi?“ t S. Luzi¬
ja : „Imam ga; kteri To zhiftiga Terza, je re¬
kel f. Pavel, fo tempeljni f. Duha.“ Oblaftnik:
,,Te bom ukasal gnati v’ hifho neframnofti;
ko bofh oframotena, te bo T. Duh she sapu-
ftil.“ ( S. Luzija oblaftniku: ,,Telo ne grefhi,

zhe dufha v’ greh ne dovoli; lila, soper mo¬
jo voljo ftorjena , mi bo saflushenje zhiftofti
povifhala. C£  Oblaftnik, ki je ni mogel s’ be-
fedo premagati, jo je ukasal v’ hifho nefram-
nih peljati; pa je nifo mogli is melta premak¬
niti. Ker mozhni junaki nifo mogli f. Lu-
zije premakniti, je oblaftnik savpil: „To je

zopernija !“ „Ne zopernija , mu je ona odgo¬
vorila, ampak mozh boshja je. u  Oblaftnik®
je bilo fram, de je vprizho vfiga mefta pre¬
magan ; ukasal je okoli nje germado nanefti,
in jo sashgati, de bi v’ ognji sgorela. 4 S. Lu¬
zija mu je rekla : ,,Naj bo ftorjeno , kar fi go*
voril; jeft pa bom fvojiga Gofpoda Jesufa pro¬
fila, de naj mi vojfkovanje sdaljfha, de vi ne¬
verniki fposnate njegovo mozh.“ In glej, ve¬
lik ogenj je fhvigal okoli nje, in puhal na*

— 497  —

kvifhko ; Luzija pa je nepofhkodovana v’ njem,
in hvali Boga, in vpitje je vftalo : „Velik je

Bog kriftjanov!“ Oblaftnik je fhkripal od to¬
gote, in savpil, de naj ji s’ mezhem glavo od-
fekajo. ( S.  Luzija je pokleknila, molila, in Bo¬
ga profila, de naj fvoji zerkvi mir da. Po tej
molitvi fe je perpognila, in li dala glavo od-
fekati ravno ta dan v’ letu 3o4- i  Verni fo jo
zhaftito pokopali, in ondi posneje lepo zerkev
fosidali. jVeufmiljeniga Pafkasja je fhiba bosh-
ja sadela: t SiziIijani fo ga per zefarji krivize

obdolshili, in je bil umorjen.

Nauk.

tSlanovitnoJt v ’ dobrim prizhu/e , de Jo /po¬
vedi dobre bile.

VII verni krilljani vifoko zhalte f. Lužijo,
m prav, ker je velika boshja prijatliza in mo-
gozhna pomozhniza. Verni jo fploh fhtejejo
pomozhnizo sa telefne ozki. Ne vem fizer sa-
kaj, pa naj njih mifel in upanje obvelja. To
^ezhem, de naj bi fe ji tudi perporozhevali,
ln  jo profili, de bi jim sdrave dufhne ozhi in
kanovitnoft v’ dobrim od Boga sadobila. Sdra-
Ve  telefne ozhi fo velik dar boshji, pa sdrave
dufhne ozhi fo fhe potrebnifhi. Rasfvetljena
dufha fposna boshjo fvetoft, fvojo vrednoft in
fvoje dolshnolii: sato fe greha varuje, in do-
bro dela; fe ne da smotiti sapeljevavnim fkufh-
n javam, in tudi ne ftrafhnim odverniti. O
IV. 3 2

— 498 —

grefhnik, ki ti neumnimu otroku v’ obetanji
in neflanovitnotli enak! kako npafh, de fo bi¬
le dobre tvoje fpovedi? t S. JLuzija je Bogu
svetlobo obljubila, mu je svella ollala, in je
raji tvojo glavo pod mezh dala, ko njega ras-
shalila: ti pred Bogani in pred fpovednikam
obljubo ponavljafh raji umreti ko grefliiti; pa
tim obetnim befedam ni tvoje shivijenje po¬
dobno, in fhe vender upafh , de fo tvoje fpo¬
vedi dobre, in obhajila vredne.

Porezhefh: „Na kaj te hozhem tedaj sa-

nafhati , zhe ne na fpoved , ktero je Jesuf v’
odpufhenje grehov sapovedal ?“’  Odgovorim:
Prav delafh , de ti Jesufu in njegovi zerkvi
pokoren; pa nikar ne rnifli prevezh na debe¬
lo, in ne meni de je farna fpoved sadofti. Ako
bi bila le fpoved sadotti, kdo bi bil smecl
krilljanov pogubljen? Ne bodi bres potrebe
prevezh nepokojin, pa tudi ne upaj predersno
v’ opravljene fpovedi: oboje je fhkodljivo. Pre-
mifli fvoje shivijenje ; pa ga glej s’ rasfvetlje-
nimi ozhmi , de fe ne golufafh. Pravo in fta-
novitno poboljfhanje ti obeta odpufhenje gi' e '
hov in mir votli s’ odveso , ki ti jo per fpove¬
di od Jesufoviga nametlnika sadobil. ( S. Gre-
gori papesh pravi: ,,Ilaj pomaga grehe raso-

devati, zhe ni fpreobern jenja ?"‘ t S. Ziprijan:
,,Odvesa breš poboljfhanja je nevarna fpoved-
niku, in fhkodljiva grefhniku.“ £ She sdavnaj
poprej je modri govoril : ,,Kdor fe fvojij

grehov /pove, in jih sapujti, on ho ufmdje-
nje dcjegel. (i  Prip. 28, i 3 .

— 499 —

To je fofebno rezheno tiftim, kteri ne le
is flabofti, ampak is hudobije Tvoje grehe po¬
navljajo; ker nozhejo hudih perioshnoft opu-
fliti, ko nalafh ifhejo TkuThnjav, in Te nozhe¬
jo tiftiga varovati , kar njih hudo poshelenje
rasdrashi. Ti , zhe ne odftopijo od Tvojih hu¬
dih navad, nifo uTmiljenja, ampak To pogublje¬
nja vredni. Kaj jim pomaga Tpovedovati Te,
zhe To po Tpovedi v’ enakih perloshnoftih in
grehih ? Njih neftanovitnoft je sgoli radovoljna,
in sato To njih fpovedi Tlabe. Po prejetim u-
fmiljenji grehe ponavljati, je hudobniThi in ne¬
varni fhi. „Kader gre nezhijli duh is zhlove-
ka savoljo pokore , nima pokoja; Jedem dru-
sih hajfhih duhov pervsame, in gredo v' zhlo-
veka , ker je J pel grefhil, in prebivajo ondi  /
in pojlednja liga zhloveka je huji ko perva. ie
Mat. 12  , 43 — 45. To je rezheno od zhlo¬
veka, kteri je greThil po prejetim odpuThenji;
baj pa je rezili od terdovratniga greThnika,
kteri Te nozhe poboljfhali, in v’ navadnih gre¬
hih terdovratno shivi? Zhe miloft najde per
zhloveku, kaj mu pomaga? Svijazhen greTh-
nik lahko golufa Tpovednika , Boga pa ne mo-
r e. PremiTli te nauke in Tvoje shivljenje, in
moli:

M o l i l e v.

O moj edini in refnizhni GoTpod! jeft,
tvoj nesvelli hlapez in hudobni greThnik, Te
pred tvojim veli zhalt vam ponisham, in Te bom

32  *

5oo —

ponisheval, ker fim hudobno shivel, tvojo fve-
toft, miloft, pravizo in vfigamogozhnoft P  Tvo¬
jimi grehi sanizheval. Sanafhal iim fe, de fo
mi grehi per fpovedi odpufheni; pa morebiti
fo opravljene fpovedi moj llrafhni dolg povi-
fhale, ker po njih ni bilo nizh poboljfhanja
per meni. Obljubil fim fizer ne vezh grefhi-
ti; pa to fo bile prasne befede in otrozhje ob¬
ljube, ker fim tudi potlej v’ mlazhnofti, v’ le¬
nobi, v’ hudih perloshnoftih in v’grefhnih na¬
vadah shivel. O preljubi Gofpod! daj mi na
profhnje in po sgledu tvoje ferzhne flushabni-
ze f. Luzije refnizhno fpokoriti fe, in ti ftano-
vitno flushiti. Moja hudobna neftanovitnoft ni
milofti vredna; pa savoljo saflushenja Jesufovi-
ga in vfih fvetnikov mi bodi miloftiv, de hva¬
lim tvojo nul o It sdaj in vekomaj. Amen.

XIV. dan grudna.

i S. i Spiridijon fhkof.

jSveti t Spiridijon je bil rojen na lepim in ve¬
likim otoku Zipru. Njegovi ftarfhi fo bili do¬
bri kriftjani , pa ubogi kmetje; f’ trudam na
famoti fo fe shivili, kar nar bolj pomaga ne-
dolshnott ohraniti. 4 Spiridijon, njih dobri otrok,
je pafel domazhe ovze. To mu je slo dopadlo,
ker je po famotnih krajih lahko molil, bral m

5oi

premifhljeval. Nar raji je bral in premifhlje-
val fveto pifmo, ker je bil dobre dufhe; v’
tim premifhljevanji fe je njegova dufha vne¬
mala, in Boga vedno hvalila. Ni vedil in
mu ni bilo mar vediti, kaj fe po fvetu godi;
ni fe pofvetne modrofti uzhil, temuzh fkerbel
je le fvojiga Boga fposnati, in fvoje dolshno-
fti do njega fpolnovati. Njegova shiva vera in
njegovo nedolshno shivljenje je duhovfhini in
vernim dopadlo; isvolili fo ga fhkofa meda
Tremitunta, in fe mu radovoljno podvergli,
ker fo ga fposnali polniga f. Duha. t Svoje

ovze je po volji Jesufovi fkerbno pafel, in v’
ubofhtvu shivel, ko poprej doma per fvojim
majhnim premoshenji. Ni fkoraj drusiga pre¬
mogel ko majhno zhedo ovz, in kar fo mu
verni proftovoljno dajali. Tudi is tiga je u-
bogim is ferza rad pomagal. Kako je bil do¬
ber, krotak in ufmiljen, prizhuje ta pergodba.
Nekteri hudobniki fo nad njegovo iihedo ovz
fhli je obropat in odpeljat. Kader /o hotli
nasaj iti, fo bili od nevidne mozhi sadersha-
ni, in fo mogli nepremakljivi do dneva zha-
kati. t S. fhkof jih je sjutrej ondi nafhel, in
prijasno poprafhal, kaj de hozhejo. Povedali
fo shaloftno fvoj greh, in ga ponishno profili,
de naj jim odpufti. Nizh rasshaljen od njih
krivize, jim je ovna dal, in ljubesnjivo re¬
kel: „Ovna vam dam, de ga med feboj vshi-

jete; pofihmal, zhe kaj potrebujete, profite,
nikar vezh krivize ne delajte,“ t So mu ob¬
ljubili pravizhno shiveti, in fo domu fhli. t S-

5oi

jSpiridiion je bil krolak, pa lucli ftanoviten,
kader koli je bilo treba. Savoljo vere je bil
ftrafhno fkufhan in martran , pa fe ni hudob¬
nim vdal. JN T everniki fo ga per shivljenji pu-
ftili, tode na telefu fo ga ofhkodovali tako, de
je do fmerti nolil snamnja prejetih ran in ferzh-
niga premaganja.

V’ letu 325 je bil v’ medu Nize j velik
sbor 3i8 katolfbkih fhkofov, kteri fo fe pod
hrambo perviga kerfhanfkiga zefarja Bonfhtan-
tina sbrali soper krivoverne Arijane. Tudi f.
fhkof t Spiridijon je bil poklizan, ker fo vedili
njegovo zhiJfto vero. Ondi je katolfhko refni-
zo prizhal od Jesufove bosbje nalore, in je s’
drusimi fhkofi krivoverze obfodil, kteri fo la»h-
njivo rekli, de je Jesuf sgoli zhlovek. Ob per-
loshnofti tiga imenitniga sbora je vezh never¬
nih modrijanov prifhlo fe f’ fhkofi befedovat
in prepirat. Smed tih je bil eden toljkanj svit,
prekanjen, jesizhen in prevseten , de ga no¬
beden ni mogel ugnati. t S. 4 Spiridijon je sdih-
nil v’ Boga , fe v’ prevsetniga modrijana o-
bernil, in mu rekel: „Poflufhaj v’ imenu Je-

sufa Krillufa moje befede. Le en Bog je, Hvar-
nik nebef in semlje, le en Gofpod, Jesuf Kri-
ftuf, kteri je bil is devize rojen , in je umeri
v’ odrefhenje vfih. Ta je od fmerti vdal, in
v’ nebefa fhel nam nebefa odpret. Verujefh
vfe to ?“  Neverni modrijan, od gnade boshje
naglo fpreobernjen, je pokleknil, in refnizhno
rekel: „Vfe to verujem.“ Je kridjan podal,

in tudi druge nagovarjal, de naj v’ prayig»

5o3

Boga verujejo. Vfi fo fposnali, de je to zhu-
desh, ktei;iga je f. 'Spiridijon fprofil. Bil je
ref zhudodelnik, pa tudi vfelej ponishen; sa-
to je Bog njegove ponishne in verne profhnje
uflifheval. Vfi fo ga vifoko zhaftili v’ shivlje-
nji in po fmerti. Leto njegove fmerti fe ne
ve prav, pa bleso je umeri okoli leta 549-

Nauk.

Is njegaviga shivljenja.

4 Sveti fhkof t Spiridijon je bil vef po volji
boshji, slafti pa poln vere in ponishnofti; sato
ga je Bog povifhal, in tudi verni ga vifoko zha-
lte,.fofebno v’jutrovih deshelah. Njegovo fveto
truplo je bilo is Zipra v’ Korfu prenefeno, kjer
je fhe sdaj v’ freberni trugi v’ zerkvi njegoviga
imena. Sa velikim altarjern pozhiva, in je fhe
zelo ; pred njim gori veliko frebernih fvetil ali
lamp, ktere fo dar dobrotnih in hvaleshnih ver¬
nih , ki fo po njem fofebne gnade prejeli. Pre-
mifli, kako je vifoko zhefhen ta ponishni fveli
fhkof; in tudi ti bodi vfelej ponishen, de bofh
po Jesufovi obljubi povifhan.

t Sveti ( Spiridijon je pafel ovze Tvojih llar-
fhev, in sraven fi je persadeval dobili potrebno
snanje, kako Bogu flushiti. Sato je bral in pre-
mifhljeval fveto pifmo, in poflufhal boshjo be-
fedo v’ zerkvi. Tudi, kader je bil fhkof, ni
ifkal nepotrebne uzhenofti, temuzh je le fker-
hel, kako bi Tebe in druge svelizhal. Tudi ti

— 5o4 —

delaj po sgledu f. t Spiridijona. Uzhi fe prid¬
no kerfhanfkiga nauka, de imafh pravi sapo-
padik od kerfhanfke pravizhnofti ali kerfhan¬
fkiga shivljenja; uzhi fe brati, de Tvojo dufho
s’ branjem fvetih bukev nafitujefh; uzbi fe tu¬
di v/iga, zhefar ti je treba, de dolshnofti fvo-
jiga kanu na tanko fpolnujefh. Tudi pridno
delaj po ftanu , v’ kterim fi, in nikar nepo-
trebniga ne ifhi. Salomon pravi: ,,/fa/ ji

treba previfozih rezhi ifkaii? Ne bodi bolj
umen , kakor je treba , de ne bofh neumen
Prip. 7, i. 17. Zhe vodi napuh tvoje nizhe-
merno ferze, bofh lahko safhel: ti, morebiti
prasnoglaviz, bofh , menil, de vfe vefh, ker
ne vefh, koliko je fhe vediti treba; bofh ho¬
tel vfe, tudi f. pifmo raslagati; te bo Tram
rezhi: „Ne vem, ne urnemin  tako bofh

v’ smote sabredel, is kterih fe ne bofh dal po¬
tegnili. Ni flabfhiga zhloveka , kakor je tifti,
kteri meni, de dofti ve, in ne ve. „Hdo
je , kteri med fkrivno govorjenje nespametne
befede plete Job 38 , 2. Tifti je, kteri ma¬
lo ve, in od napuha smoten meni, de dofti
ve. t Skerbi vediti, zhefar ti je treba; pa bo¬
di ponishen, in tako ti bo dobro.

( S. t Spiridijon jej s’ ravnim in kratkim go¬
vorjenjem oframotil in premagal prevsetniga
modrijana, kteriga nifo drugi vifoko uzheni
mogli preprizhati. Ti po njem ravnaj f’ pre-
piravnim zhlovekam. Varuj fe zhloveka, kte¬
ri prepira ifhe, slafti taziga, kteri fe hozhe
is napuha od vhh drusih raslozhiti, kteri le

5o5

febe modriga, vfe druge ljudi neumne fhteje.
Kakofhen dobizhik bofh imel, zhe fe s’ baha-
zhem prepirafh? Ne bofh preprizhal zhloveka,
kteri ifhe le prepira, ne pa refnize. Zhe bofh
permoran s’ njim befedovati fe, le ponishno
in prijasno govori. Zhe ga shalifh, sanizhu-
jefh in rastogotifh ; mu ne bo drusiga mar,
kakor kako bi ti obilnifhi saframovanje pover-
nil. Pohlevna befeda lese v’ ferze, in ga lah¬
ko preuzhi; huda befeda napravi jeso, ozhi-
tanje in veliko taziga. „Prijasen odgovor uto-
lashi jeso , terdo govorjenje napravi togoto
Prip. i5, i. Zhe hozhefh mirno shiveti; bodi
s’ drusimi miren, kolikor je mozh. De mirno
shivifh, bodi pravizhen in ponishen per Bogu
in per ljudeh. Sato nikoli ne sheli svediti, kaj
ljudje soper te govore, in tudi ti soper druge
ne govori; in zhe kako lashnjivo befedo svefh,
sanizhuj jo, in v’ globozhino jo versi. Zhe
bozhefb vfako muho vjeti, to je, vfako befe¬
do dognati, svediti, od kod de je, in prepi¬
rati fe; nikoli ne bo konza nepokoja in pre¬
pira. Zhe je potreba fvojo nedolshnoft fkasa-
ti, le pohlevno govori; in tako bofh loshej
fvoj konez dofegel. Premifli krotkoft Jesufovo
proti hudobnim fovrashnim opravljivzam, de
tudi ti po njegovo delafh.

M o l i t e v.

Ljubesnjivi Jesuf! daj mi, ko fvojimu
flushabniku fvetimu 4 Spiridijonu, ponishnoft

— 5o 6 —

in krotkoft. Vem, moje ferze je nepokojno,
ker je premalo ponishno; ker je premalo po¬
nishno , je moj jesik hudoben, in s’ njim li
veliko fovrashnikov nakopljem, febi in njim
mir odjemljem. Toraj te prolim , o Gofpod!
daj mi pravo ponishnoft, de bom is nje febe
sanizheval, in premagoval krive fodbe, hude
befede, in kar me samore shaliti. Ti li meni
in drusirn neisrezheno ufmiljen in persana-
fhen , deliravno fmo grefbniki, pogubljenja
vredni; tudi jeft hozbem f’ fvojim biishnim
ufmiljen in persanafhen biti, de ti dopadem,
in pokojno shivim. O f. t Spiridijon, podoba
Jesufove ponisbnofti in krotkofti! fprofi mi po-
nishno in krotko dufho, de fe po lozhenji od
fveta vefelim v’ vezhnim miru. Amen.

XV. dan grudna.

t S. Delila.

TPe fvetnize ime je nesnano. Ker je bila v’
fushnoft odpeljana, in je v’ fushnolti fveto slo¬
vela; fo ji f. Dekla rekli, in to ime je oltalo
do danafhnjiga dne. V’ zhetertim' veku ah
ftoletji po Jesufovim rojftvu ob zhafu mogozh-
niga zefarja Konfhtantina, kakor uzheni R u '
fin pifhe, fo neverni ropavzi is Iberije, k te '

— 5c>7 —

ra desliela je per Kafpifkim morji, v’ ker-
fhanfke deshele perderli, in veliko blaga, shi-
vine in ljudi v’ Tvojo desbelo odpeljali. Med
vjetimi je bila bogabojezha shenfka. Ta fe je
Bogu podvergla, ga je v’ nesnani desheli is
vfe dufhe molila, mu je svefto flushila, in je
bila tudi fvojimu Gofpodu v’ vfim pridna in
svelta savoljo Boga. .Neverni gofpodar in go-
fpodinja nilta bila tej fveti Dekli nizh nadlesh-
lia savoljo drugazhne vere, temuzh tla jo lju¬
bila in hvalila vfirrp Tudi tla drusim pravila,
kolikor de moli, fe pofti, in drusiga dobriga
tlela. Domazhi in blishni fofedje, kteri fo vi-
dili ali vedili njeno fofebno shivljenje, fo fe
nad njo slo zbudili, ker nifo kaj taziga nikoli
vidili ali flifhali. Vprafhali fo jo, sakaj de
tako shivi. Jim je odgovorila: ,,Tako shivim,
de Jesufu, fvojimu Gofpodu, dopadem , in po
fmerti v’ njegovo kraljelivo grem. 44  Prefveto
ime Jesuf in njegovo kraljeltvo jim je bilo ne-
snano, vender fo nad f. Deklo lepo dopadenje
imeli.

V’ tiki desheli ni bilo nobenima sdravni-
ka. Zhe je kdo sbolel, fo domazhi po hifhah
hodili oprafhevat, kako bi fe mu is bolesni
pomagalo. Zhe je mati imela bolniga otroka,
ga je nolila po hifhah, kaziga sdravila svedit,
m mu is bolesni pomagat. Slo shaloftna ma-
b je fvojiga bolniga otroka pernefla v’ bil ho,
hjer je bila Dekla, in je tudi njo vprafhala,
z he kaj ve? Ji je odgovorila: „Sdravila na-

torniga ne Vem; pa moj Gofpod Jesuf Kriliuf,

5o8

ako hozhe, ga samore osdraviti. 44  s S. Dekla
je bolniga otroka v’ fvoj hram nefla, poklek¬
nila, in Jesufa upno profila, de naj ga osdra-
vi. Kader je bila odmolila, je bil otrok sdrav.
Njegovi materi ga je dala, pa tudi rekla: „Ne
jeft, ampak Jesuf ga je osdravil. 44  Ta zhu-
desh fe je povfod rasglafil, in neverniki fo ne¬
koliko fpofhtovali Gofpoda, kterimu je fveta
Dekla flushila. Malo potlej je kraljiza nevar¬
no sbolela; nihzhe ji ni mogel pomagati, in
sato je poflala po f. Deklo. Ta ni hotla k’
njej iti, ker fe je bala zhafti. Kraljiza je Tvo¬
jim flushabnizam ukasala, de fo jo nefli v’
hifho f. Dekle, in jo je profila, de naj ji po
Jesufu sdravje sadobi. t S. Dekla je nad kralji-
zo verno molila, in jo v’ imenu Jesufovim
osdravila. Po tem je kraljizi rekla: „To mi-
loft fi od Jesufa dofegla; tedaj veruj v’ njega,
praviga Gofpoda, in flushi mu; ker je le on
deliviz shivljenja in kralj kraljev. 44  Kraljiza
je fhla vefela domu. Kralj, njen mosh, j°
sdravo viditi, je bil tudi neisrezheno vefel,
in je bersh sapovedal drage darila f. Dekli ne-
fti v’ sahvalo. Kraljiza je kralju rekla: „Ni*

kar, ker ona vfe to sanizhuje; njena edina
shelja je ta, de mi molimo Boga, kteriga ona
moli, in od kteriga mi je sdravje fprofila. 44

Neverni kralj je nekaj zhafa premifhlje-
val, kaj bi ftoril, in Bog mu je dal dobro vo¬
ljo f. Deklo poflufbati in bogati. Po f. Deklo
je poflal, in ji rekel: ,,Povej mi, kaj naj fto'
rim, de bom Bogu dopadel, kterimu ti flu-

— 5og  —

shifh ?“  t S. Dekla, polna veliziga vefelja, ga
je po fvojl mozhi uzhila, in mu dopovedala,
kako de naj shivi. Kralj fe je njenim befedam
rad vdal, in je pervake kraljeftva in druge
podloshne poklizal. Potlej je on mofhke, kra-
ljiza pa shenfke profila, de naj fe pravimu
Bogu podvershejo, ker je le on pravi in vfi-
gamogozhni Gofpod. Vli fo v’ to nagovarja¬
nje radi dovolili, in sazheli, proftorno zerkev
sidati. Per sidanji te zerkve je tudi velik zhu-
desh bil. Vezh kamnatih ftebrov fo she po-
llavili; pa sadnjiga nifo nikedar mogli vsdig-
niti, ne premakniti, zhe fo ravno vfe potreb¬
no orodje imeli. Kralj in delavzi fo oframo-
teni in shaloftni domu fhli. t S. Dekla je bila
fdno shaloftna; vfo nozh je ondi per Aebru k’
Bogu molila, in malo pred dnevam domu fhla.
Ko fe je danilo, fo kralj, sidarji in drugi tje
fhli, in fo fe grosno savseli viditi fteber she
ftati, ne na ftalu, ampak nekoliko vifhej. Ko
fo ga debelo gledali, in fe zhudili, fe je fpu-
Ail doli na ftalo bres vfe zhlovekove pomozhi.
Ta zhudesh je fhe bolj kralja in druge v’ ve¬
ri uterdil, in hiteli fo zerkev dodelati. Ko je
bila dodelana, je krali poflal v’ Konfhtanti-
nopol zefarja Konfbtantina profit, de bi mu
fhkofov in drusih duhovnov poflal, kteri bi
njega in njegovo ljudftvo v’ katolfhki veri u-
xhi 1 i. Zefar je bil tiga slo vefel, in je vfe po
profhnji ftoril. Tako fe je neverna deshela
Iberija po kerfhanfki fushni perdrushila ka¬
tolfhki zerkvi. Uzheni pifar Rufin nizh vezh

5io

ne pravi od f. Dekle; pa ni mogozhe druga*
zhi mifliti, kakor de je potlej fveteje shivela,
in v’ Gofpodu mirno safpala , ker je na sem-
lji sa zbali boshjo in svelizlianje blishniga ne-
isrezheno fkerbela.

Nauk.

Ne bati fe voske poti.

C S. Dekla krifljana (tako je njen zbaftili
fpomin v’ Rimfki pratiki sapifan) je bila v’
nesnano deshelo nevernikov odpeljana; pa ta
njena nefrezha je bila naredba boshje modro-
Ili, njena nefrezha je bila frezha veliko flepih
dufh. To /izer uzbi modrima Bogu v’ vfim fe
podvrezbi ; vender fad fpomina f. Dehle naj
bo po njenim sgledu po voski poti hoditi. Med.
neverniki je Jesufu svefta oftala. De bi fe nad
njimi ne pohujfhala; je fkerbnejfhi molila,
f’ pofti fvoje telo pokorila, in vedno sdihova-
la po obilnifhi pomozhi gnade boshje. To ji
ni bilo sadofti; temuzh je tudi fvojo nefrezho
voljno preterpela, fvojimu gofpodarju svefto
flushila, in vfe nadloge v’ duhu pokore nofi-
la. Ravno to fe pravi po voski poli hoditi v
nebefhko kraljeftvo. Ne boj fe voske poti,
po kteri je Jesuf hodil , in fo njegovi fvetnihi
hodili; le zhe po njej hodifh, pridefh 'f
vezhno frezho. Po voski poti hoditi je po sa¬
po vedi h shiveti; kdor po njih shivi, je na po¬
ti vezhniga svelizhanja.

Ne udrafhi fe voske poti savoljo fvoje fla-
botli, ne ismifhljuj (i nadleshnih teshaV, in
ne poflufhaj rasujsdanih, keri opravljajo pot
pravizhnofti, de f’ tim Tvojo lenobo isgovarjajo.
Vem, ni bres terpljenja in vojfkovanja pot,
po kteri pravizhni hodijo; pa oni To tudi pol¬
ni miru, upanja in vefelja. Hudobnim je ve-
felje pravizhnih nesnano, ker nifo fkufili in
ne vedo, koliko fladak je Gofpod. Hudobni
ne sapopadejo fladkiga vefelja pravizhnih; ker
vedo le , kar flabi pozhutki sapopadejo. Nor-
fki fmeh, klafanje, p'ef, norod, poshrefhnoft,
pijanzhevanje, nezhidod, in kar je taziga, je
njih vefelje; drusiga ne vedo in ne sapopa¬
dejo, ker To fe poshivinili. David pravi tim
sapeljanim dufham: „PoknJite in poglejte ,

kako Jladak je Gofpod.“  Pf. 33 , 9 . Ne
poflufhaj hudobnih fleparjev, ker fo flepi
befedniki fvoje grefhne norofti. Kaj menifh,
de je pot hudobnih ref gladka in lahka? Ni
vef, polna shalodi, teshav in terpljenja je.
Zhe prav premiflifh ; fposnafh , de vfaka pre¬
greha, sladi huda navada sa Teboj vlezhe fhtraf-
nigo, ktera grefhnika fhe na tim fvetu poko¬
ri. Lenuh, togotnesh, nezhiftnik, poshrefh-
nik, pijaniz in drugi zhutijo pred ali potlej
nad feboj grenki fad fvoje hudobije; tudi zhu-
hjo pezhenje vedi, ker jim vera nefrezhno
vezhnod osnanuje. t Sami fo permorani fpo-
snali: „Na poli krivize in pogubljenja fmo

fe utrudili Modr. 5, 7 . • Bogabojezhi krid-
jan , kteri fvoje poshelenje premaguje , je ve-

Tele dufhe, lahke vefti, in fe v’fvojim Gofpo-
du vefeli, kteriga vekomaj vshivati fladko u-
pa. Pravizhnik vshiva velik mir, pa tudi fpo-
korni grefhnik ima lahko ferze. Vefelfhi je
fpokorni grefhnik v’ folsah, ko flepi grefhnik
v’ grefhnih dobrotah. Obilnifhi ko fe grefh¬
nik pokori, premaguje , joka ; terdneje upa
miloft sadobiti. Ravno to upanje polajfha vfe
terpljetaje tako, de sa f. Pavlam refnizhno re-
zhe : „Imam Jilno veliko vefelja v' vji Jvoji

nadlogi II. Kor. 7 , 4*

Ne uftrafhi fe voske poti f. evangelja, in
ne rezi: „Moji flabofti je to nemogozhe.“ Zhe
to miflifh , fi sapeljan ; zhe to govorifh, fi be-
fednik fvoje lenobe. Tvoja lenoba pa je is
grefhne ljubesni, ktera te vodi v’ pogublje¬
nje. t Sam is fvoje mozhi ne morefh, vem;
pa v’ Bogu samorefh vfe, kakor fo samogli in
samorejo njegovi fvetniki. Bog je bil in je vfi-
gamogozhen in ufmiljen; upaj v’ njegovo ne-
fkonzhno miloft, proti ga neprenehama , in
bofh zhutil njegovo pomozh nad feboj. Pra-
vifh: ,,Kako zhem shiveti v’ vednim pokorje-

nji; nikoli ne ftoriti, kar jeft hozhem, am¬
pak le, kar Bog hozhe ?“  Te tvoje befede ka-
shejo, de je tvoje poshelenje do greha lilno
mozhno : pa flufhaj me, in ti bo dobro. Po-
gofto premifbljuj verne refnize, de fe dufha
s’ boshjim ftraham napolni, in gorezhe prof.
Kader te sapeljiv tovarfh ali nadleshna fkufh-
njava vabi rasujsdano vefeliti fe; poglej ver¬
no krishaniga Jesufa, in rezi: „0 ljubi Je-

5i3

stif! savoljo tebe fe hozhem hudiga sdershati.“
To ponori, kader koli li fkufhan ; v’ sazhetku
ti bo teshko, potlej bo loshej, in na sadnje
liadko delati po Jesufovi volji. Potlej fe bofh
kerfhanfkiga shivljenja pervadil, Bogu vefelo
flushil, in fe shaloftno zhud.il nad fvojo po-
prejfhnjo noroftjo in grosno flepoto. Ufmilje¬
ni Bog ti bo dal mozhno in ftanovitno voljo
ferzhno in ftanovitno po njegovih sapovedih
shiveti, in tako veliko rnozh bofh v’ febi zhu-
til, de sa Davidam refnizhno porezhefh : „ t Sim
fklenil in perjegel sapovedi boshje pravite Jpol-
novati.“  Pf. 118, 106*

Molitev.

O ljubesnjivi Ozhe nebefhki! sakaj fe bra¬
nim tebi flushiti ? Neumno fim menil, de je
tebi flushiti teshko, shaloftno in grenko, ker
lim bil fushen fvojiga hudiga poshelenja. Hu¬
do poshelenje me je gofpodovalo, ker je bila
vera mertva v’ meni. Oh, jeft neumni in ne-
bvaleshni otrok! obilnoft vfiga dobriga fim per
tebi vshival; pa fim fe is fvojovoljnofti od te¬
be lozhil, fhel v’ deshelo posabljivofti in teme
nezhednih fvinj, fvojih gerdih shelj paft sa
plazhilo vezhniga pogubljenja. Vedna hvala
bodi tvoji nefkonzhni milofti, ktera me je od
poti vezhne fmerti savernila; sdaj in smiraj
boshem le tebi flushiti. Kaj je fidanje me-
»10 vezhniga terpljenja, kaj je fidanje shivlje-
n je memo nefkonzhne vezhnofti ? Ti, ufmh
IV. 33

ljeni Gofpod! she tukaj fvojim dobrim flu-
shabnikam proti plazhujefh, ker jim dajefh
inir in vefelje, pollej jim bolh dal febe vshi-
vati vekomaj. Ljubesnjivi Ozhc! daj mi sa-
voljo Jesufa in na profhnje fvoje flushabni-
ze fvele Dekle gnado fvetiga Duha, de me s’
mozhjo napolni, me fpremlja, in fladlto mora
po voski poti hoditi, de v’ tvoje kraljeftvo
pridem. Amen.

XVI. dan grudna.

t Sveti Evsebi, fhkof in mariernik

t ^veli Evsebi je bil rojen na otoku t Sardinii
na Lafhkim h’ konzu tretjiga veka ali ftolelja.
Njegov ozhe je bil sa vere voljo odpeljan v’
Rim, in je ondi marternik umeri. Njegova
dobra mati ga je peljala v’ Rim, ga fkerbno
uzhila, in tudi v’ fholo pofhiljala. Bil je vefe¬
lje fvoje bogabojezhe matere in vfih dobrih,
in savoljo fofebne uzhenofti je bil poilavljen
med duhovfhino Rimfke zerkve 5 potlej je bil
isvoljen fhkof v’ medu Verzeli v’ Piemontu.
Bil je ref fhkof po volji boshji, in je slo fker-
bel tudi fvoje ovze boshji volji podvrezhi. Ved¬
no fe je poftil, le vodo je pil, malo fpal, dol¬
go molil, neprenehama uzhil, in svetlo fpolno-
val dolshnofli dobriga paftirja. V’ lepo zlu-

kolt je bil saljubljen, in tudi druge je sa njo
vnemal. Duhovfhina in verno ljuditvo fo ga
grosno ljubili, fpofhtovali in flufhali, ber je
s’ sgledam in s’ befedo uzhil. Njegovo go¬
vorjenje je bilo tolikanj prijetno, ljubesnjivo,
ognjeno in mozhno, de je lahko tudi terdo-
vratne ferza premagalo, fofebno sato, ker je
ta fveti fhkof Boga vedno profil, de bi Tvojo
gnado njegovim befedam perdrusheval, nje¬
ga in vfe svelizhal. c Sveti Ambrosi, Milanfki
Thkof, je fvctiga Evsebja in njegovo duhov-
Thino imenoval nebefhko mnoshizo , ki Boga
vedno hvali. Ob zhafu tiga f. fhkofa je bilo
veliko hudobnih krivoverzov, hleri fo lashnji-
vo uzhili, de Jesuf Kriltuf ni Bog, ampak je
le zhiovek. Zefar Konfhtanzi je bil pomozhnik
krivoverzov in preganjaviz pravovernikov. Pa-
pesh Liberi je sbor v’ Milanu napovedal, is
upanja krivoverze preuzhiti. Zefar je v’ to
rad dovolil, is upanja katolfhke fhkofe f’ lilo
permorati v’ krivoverftvo. Papesh Te je sane-
fel v’ fofebno uzhenotl, modroft in ferzhnoft f.
fhkofa Evsebja; sato mu je pifal ih sapove-
flal v’ Milan iti. Bil je papeshu pokoren , je
katolfhko refnizo vprizho krivoverzov in krivo-
verniga zefarja Konfhtanzja ferzhno fprizhc-
ral, in fe ni dal ne s’ svijazhami, ne f’ ft.ra-
hovanjem prenagniti. Zefar, vef rastogoten,
ga je hotel s’ mezhem prebofti; pa ravno ta¬
ko mu je refnizo govoril, ker fe ni bal sa ve¬
ro umreti. Zefar ga je vkasal ukleniti, in gna¬
ti v’ mefto t Szitopol v’ Judejo. Krivoverni fo

33  *

— 5i 6  —

mu is ferza to nefrezho pervofhili; pravover¬
ni fo obshalovali ferzhniga vojfhaka Jesufovi-
ga, ki je bil savoljo refnize od hudobnih pre¬
ganjan. On je bil fvojiga terpljenja vefel, in
le salo shaloften , de je refniza preganjana.

t Sveti Evsebi je prifliel v’ odkasano rnello
£ Szitopol, kjer je bil krivoverni in neufmilje-
ni Patrofin fhkof. Ta hudobnik je f. Evsebja
zhaflil, miloval, in ga, kakor is ufmiljenja,
svijazhno nagovarjal, de naj fe zefarju vda.
Kader je vidil, de per njem nizh ne opravi,
ga je ukasal v’ majhen hram terdno sapreti,
mu malo jefti dajati, in ga hudo sanizhevati.
Krivoverzi fo f. Evsebja sgrabili, ga vlazbili
po tleh, v’ hram saklenili, mu vfe pobrali,
kar je premogel, in kar fo mu dobrotniki da¬
jali ali pofhiljali. Vfak dan fo krivoverzi liga
f. fhkofa sanizhevali, in ravno to fo delali s’
vfimi njegovimi prijatli. Vzhali fo ga pultih
vezh dni bres jedi, de bi fe jim bil vdal, in
katolfhko refnizo sapultil. Ali nikoli fe ni nizh
pertoshil, nikedar ni shale befede rekel, vfe
nadloge in krivize je poterpeshljivo preter-
pel , in v’ refnizi ftanoviten oital. Krivoverzi,
oframoteni in rasferdeni, de ga na morejo od
refnize premakniti, fo krivoverniga zefarja
profili, de ga je prefelil v’Kapadozijo, in pot¬
lej v’ Egipt, kjer je v’ vfih nadlogah bil do
fmerti krivoverniga zefarja Konfhtanzja, to je,
do leta 36i.  Ko je zefar Julijan zefarltvo na-
ftopil, je njemu in drusim preganjanim fhko-

— 5i 7  —

fam perpufhenje dal vfazimu v’ fvojo fhkolijo
nasaj iti.

( S. Evsebi, nasaj grede v’ fvojo fhkofijo,
je obifkoval fhkofe in verne, jih v’ veri uler-
doval, in krivoverze nagovarjal, de naj fe k’
Troji dobri materi, katolfhki zerkvi, vernejo.
Vli pravoverni To ga vifoko zhatlili, zhaftito
fprejemali, in s’ vtim ofkerbeli. Kader je f.
Evsebi na Eafhko prifhel, pravi T. Hieronim,
To vli pravoverni neisrezheno vefelje obhajali,
mu premagovzu krivoverzov fofebno zhaft fka-
sali ; duhovfhina in verni To ga ko angelja
boshjiga, ko Kriliufa zhaftito fprejeli. On je
slo fkerbel vfe hude smote poravnati, fe je ne¬
isrezheno trudil sa svelizhanje vlih, in je bil
v’ tih dobrih delih flanoviten do fmerti, ktera
je bila okoli leta 370. Ni fizer sa vero umeri;
ker je pa sa-njo neisrezheno terpel, ga katol-
fhka zerkev med marternike fhteje.

Nauk.

Jesufa Krijtiifa Jposnati je potrebno.

t Sveli fhkof Evsebi fe je soper krivoverze
nepremagljivo vojfkoval, je veliko terpel, in
tudi umreti shelel v’ prizhevanje Jesufove bo-
shje natore, ktero To oni lashnjivo tajili. Vli
katolfhki verni s’ vfo zerkvijo fposnajo, de je
Jesuf Kriftuf pravi Bog od praviga Boga, in
pravi zhlovek is prezhilte devize Marije rojen.
Le ena perfhona je v’ Jesufu Krikufu, pa dve

5i8

natori in dve volji, boshja in zlilovefhka. Dve
refnizhni nalori Ite sdrushene v’ njem; le
zhlovefhka je terpela, in boshja je njenimu
terpljenju nefkonzhno saflushenje dala. Vfak
more fposnati, kar je Peter rekel: ,, Ti Ji Kri-
L Sin shiviga Boga."  Mat. 16, 16. To
je vera vfe zerkve, in njene vere ne bodo pe-
klenfke vrata premagale.

Vera v’ Jesufa Kriftufa, uzhenika, sdrav-
nika in odrefbenika vliga fveta, je bila smiraj
potrebna k’ svelizhanju. Salo je bil njegov
prihod she pervim tlarfhem bersh po grehu
rasodet 5 sato fo ga preroki in opravki ftare
savese osnanovali , in dobrotljivi fpomin utrni-
Ijene obljube boshje ponavljali, de bi vfi va-nj
upali, in ga slieljno zhakali. Ob obljublje¬
nim zhafu je na fvet prifhel , te je neisrezhe-
no poni?hal, in na krishi saframovan umeri,
ne od hudobnih fovrashnikov permoran , am¬
pak is sgoli ljubesni do vfih. De bi fe ljudje
nad njim ne pohujfhali, je pred fmertjo, ta¬
krat in potlej velike zhudeshe delal, in po tvo¬
jih apofteljnih fvet premagal s’ gnado, ktero
je na krishi saflushil. Veliko mogozhnih voj-
fhakov je s’ mezhern prodorne deshele in mo-
gozhne kraljetlva pod fe fpravilo ; pa po fmert-
ti kaj fo samogli? Nizh. Jesuf je fvojo vfiga-
mogozhnoft fofebno po fmerti rasodeval, ker
je pravi neumerjozhi Bog. On je upanje in
shivljenje vfih, kteri va-nj verujejo; njego¬
va grenka fmert je sdravilo bolnim, pizhenim
od peklenfke kazhe, ktere nevofhljivoft je vfim

— 5ig —

vezhno fmert nakopala. On fam prizhuje re-
kozh: „ Kakor je Mosefpovsdign.il hazho v ’

pufhavi, tako more z/dovekov Jin povsdignfen
biti na kr isti, de fledenj, kteri va-nj  veruje ,
ne bo pogubljen , iumnzh ima vezhno slavlje¬
nje Jan. 5,  i/|. xo.

O kritijan! sahvali Ozheta, kteri je  vfi-
mu fvetu fvojiga jSinu v’ f. Duhu dal, in per-
pravljaj fe prihodne boshizhne prašnike ver¬
ni in hvaleshno obliajali. Zhifta vera v’ Jesu-
fa Krittufa je "slo potrebno; imej ga pa tudi
Vtdno pred ozhmi v’ sgled fvojiga shivljenja,
in tako ga fposnafh k’ svelizhanju. Vfa uzhe-
noj je Jesufa Kriftufa prav Iposnati, vfa fve-
tofk je po njegovo shiveti. Jesuf je zhifto vero
uzh'1, pa tudi raslagal sapovedi, in ukasal po
njih shiveti. Kar je s’ hefedo uzhil, je s’ sgle-
dam kasal, de hi ga kritij a ni raji jemali v’
sgled fvojiga shivljenja. Premifli, de je bil Je¬
suf rojen v’ revnim hlevzu, in je v’ ubofhlvu
shivel m umeri; premaguj lakomnotl, napuh,
in sanizluj, kar te na fvetu raslozhi , de bofh
Jesufu podoben. Glej in premifhljuj njegovo
krotkoft in ufmiljenje do hudobnih lovrashni-
kov, de p-emagafh grefhno jeso, fovrashni-
kam odpultlh, in jih po mozhi obdarujefh.
Premifli, kaj je terpel savoljo greha, de ga
bofh refnizhm fovrashil , fe rad pokoril, in
fe ne bal savdjo pravize lerpeli. Premifh¬
ljuj drugo, kar vefh od ljubesnjiviga Jesufa,
proti ga gorezhe . in slo li persadevaj po nje¬
govih sgledih shivtli; po tem pojdefh v’ nje-

520

govo kraljeftvo. t S. Pavel pravi: „ Perhasala

fe je milojt Boga svelizharja nafhiga, de bi
fe odpovedali hudobii in pojvelnim sheljam,
de bomo Iresno, pravizhno in bogabojezhe shi-
veli.“  Tit. 2, 11. 12. Veruj v’ Jesufa, shivi
po njegovo, in tako bofh vezhno prebival per
njem v’ nebefhkim kraljeftvu.

M o l i t e v.

O Jesuf! ti fi moj Bog, uzhenik in odre-
fhenik, le savoljo tebe in po tebi je fvetloia
in pot v’ vezhno svelizhanje. Vera, ki jo iman
v’ Ozheta, v’ te in v’ f, Duha, je tvoj fofelni
dar 5 pa vera farna ni sadofti. Moja dufha fe
je f’ tvojo pomozhjo veri podvergla, pa aio-
jimu posheljenju je grenko po veri shVeti;
premaguj ga ti f’ fladkoftjo fvoje mogizbne
gnade, de mi bo prejeta vera v’ sveliznanje. •
Boga in zhloveka te fizer fposnam in pr.zham,
pa f’ fvojim shivljenjem te sanizhujem; odpu-
fti mi, te ponishno profim, dobrotljivo to hi-
navfhino. t Stori me po sgledu fvcjiga flu-
shabnika f. Evsebja zhiftiga fposnova'za in pri-
zhevavza tvoje vifokofti in sveftigf fpolnovav-
za tvojih sapoved, de v’ zhifti in po zhifti ve¬
ri shivim, in raji umerjem, kafor tebe sapu-
ftim. Amen.

•— 521  -

XVII.  dan grudna.

JSveta Olimpija vdova.

4 Oveta Olimpija je bila rojena v’ velizim me«
ilu Konfhtantinopolu v’ letu 368 od nar boga-
tejfhih ftarfhev v’ vfim zefarftvu. Njen ozhe,
lmes t Selevk, ji je umeri, ko je bila fhe zelo
majhna; mati ji je pa kmalo potlej umerla.
Prokop, njen ftriz, je ljubesnjivo sa-njo fker-
bel, jo uzhil bogabojezhe shiveti, in tudi bil
pravizhen ofkerbnik njeniga veliziga premo-
shenja. Bog je dal fvoji flushabnizi Olimpii
fofebno modroft in veliko vefelje do nevidnih,
zhesnatornih dobrot; toraj je, deliravno je
bila mlada, neisrezheno lepa in slo bogata,
le Boga ifkala in molila s’ gorezho dufho.
Njena ponishnoft, framoshljivoft, zhiftoft, mo-
droft in vfe drugo, kar dufho povifhuje, je
v’ njej bilo popolnama. Kader je bila odra-
fhena, ji je njen dobri ftriz Prokop bogatiga
in bogabojezhiga shinina odbral, f’ kterim je
bila porozhena. K’ shenitnini je vezh fhko-
fov prifhlo, ker je bilo vfe framoshljivo in
t berfhanfko, kakor fe fpodobi per otrozih ka-
tolfhke zerkve. Komaj je dvajfet mefzov pre¬
teklo, ji je dobri mosh Nebrid umeri, in ji
vfe fvoje veliko premoshenje sapuftil. Po nje¬
govi fmerti, deliravno komaj dvajfet let ftara,
je fklenila vdova oftati, in bolj fkerbeti sa fvo-

022

je srelizhanje. Veliko bogatih sbeninov fe ji
je ponujalo, in je nadleshno profilo, pa sa-
ftonj. Smed tih je bil Elpidi, feftrizhen mo-
gozhniga zefarja Teodosja , kteri jo je nepre¬
nehoma nadlesheval. Tudi je napravil zefar¬
ja, de jo je v’ sakon nagovarjal. Pa odgovo¬
rila je zefarju: „Ako bi bila volja boshja, de
bi jeffc v’ sakonu shivela, bi mi Bog ne bil mo-
sha odvsel; ker me je pa on rasvefal, hozhem
pod prijetnim jarmam lepe zhiftofti shiveti,
in le Bogu flushili. 44  Zefarju ni ta odgovor
dopadel , ker je menil, de ni is odkritiga fer-
za; dal ji je tedaj hifhnika, pod kteriga ob¬
latijo bi bila ona in njeno veliko premoshenje,
de bo 3o let tiara. 4 Shla je domu, in zefarju
pifala tako: ,, t Svetli zefar! te is ferza sahva-

lim, ko ti mi vfe pofvetni fkerbi odvsel. Tu¬
di profim, de, kar oftaja zhes moje majhne
potrebe od mojiga premoshenja, ubogim in
zerkvam daj ; jeft pa bom fkerbela le per Bo¬
gu bogateti/ 4  To pifmo je zefarja preprizha-
lo, kakofhno de je njeno ferze. Sapovedal
jo je pufliti v’ miru, in po prodi volji delati,
kar je hotla, ker je fposnal, de je hoshji duh
v’ njej.

Kakofhno je bilo shivljenje f. vdovo Olim¬
pije, prizhuje f, fhkof Janes Krisoftom. On
pifhe tako le: ,,Ta bogabojezha vdova je bila
polna duha molitve , veliko nozhi je prezhu-
la v’ premifhljevanji in boshji hvali. Njeno
oblazhilo je bilo framoshljivo in zhedno, pa
uboshno, kakor bi bila revna dekla; vedno

523

fe je podila, in jedla le toliko, de ni pred
zliafam urnerla. Njene modrofti in ponishno-
fti ne more nihzhe popi Tati. Njeno fofebno
ufmiljenje osnanujejo ubogi po vlih deshelah ,
ker je savoljo Jesufa vfim obilno pomagala.
Ne le fveti Janes Krisoftom, tudi drugi Neti
fhkofje fo jo hvalili in v’ veliki zhafti imeli,
ker je bila sgled vfiga dobriga. Vfi dobri fo
jo ljubili, ne pa hudobni, ker jim je njeno
fveto shivljenje bilo vedno kvarjenje. Bog je
kotel, de bi bila fkufhana, in s’ nadlogami
ozhifhena, prav salo, ker mu je dopadla, in
ji je namenil vifoko nebefhko zbali.

Pravizhno shiveti, dobro delati, in hu¬
do sa dobro poterpeshljivo do konza prenafha-
ti, je obilno prizhevanje shive vere in pobosh-
J niga ferza. Hinaviz je dober in krotak, do-
I lder fe mu dobro godi - , pa v’ preganjanji po-
kashe fvojo flabo dufbo. t S. Olimpija je bila
v’ frezhi in nefrezhi v’ dobrim lianovilna. Vef
zliaf svojiga shivljenja je bila bolehna, in pol¬
na telefpih nadlog; vender ni hotla nizh od-
jenjati od fvojiga ojliriga pokorjenja. Vfiga
je bila sbaloltna, kar je Boga shalilo, fofeb¬
no pa velike krivize, ki fo bile njenimu du-
kovnimu ozhetu, fvetimu fhkofu Janesu Kri-
softomu, liorjene, kteriga fo hudobni, P zefa-
rizo Evdofijo sdrusheni, preganjali, in isgnali
ls  Konfhtantinopola. t Sovrashniki fvetiga fhko-
[ a  Krisoltoma fo bili tudi njeni fovrashniki, fo
J° po krivim obdolshevali, is Konfhtantinopo-
fpodili, od melii do mefta preganjali, in

— 5a4 —

ji nifo nikedar pokoja dali. V7e te krivize je
voljno preterpela , in sa Tvoje fovrashnike mo¬
lila. Miru ni imela na Tveli, in veliko, pa
« poterpeshljivo, je savoljo pravize terpela, sa¬
lo jo je Bog is nadlog refhil, in v’ vezhni
mir vsel okoli leta 420.

Na uk.

t•

ifl

zh

dr

zh

01

T

fe

fl

Od vefelja krijijanov.

t S. Olimpija je f’ Tvojim fvetim shivlje-
njem kasala, kako naj krilljani shive. c Slar-
fhi To ji odmerli, ko je bila The majhna, in
ji sapuftili toliko premoshenja, de bi bila lah¬
ko zelo deshelo redila; lahko bi bila ofc do¬
brote fveta vshivala, vender ni kotla, ker je
bil ftrah boshji njen varh. Vedila je, de mo¬
rejo , naj bodo ubogi ali bogati, sa krishanim
Jesufam f’ krishi oblosheni hoditi, in de Te
drugazhi ne pride v’ nebefa. Ta modroft je
is nebef, ktero je Jesuf s’ befedo in s’ sgledam
uzhil in sapovedal. Blagor kriftjanu, kteri ve
duha fvetiga evangelja, in dela po njem. Ve-
felje po Jesufovo shiveti je pravo in edino ve-
Telje, in drusiga praviga vefelja ni; to vele-
lje prevsame in navda kerfhanfko dufho 1’
fladkim upanjem vezhniga vefelja.

4 Smejo kriftjani vefeii bili? To vprafha-
nje je uganki enako, ker bi fledenj po Tvojim
dobrim ali hudim ferzu na-nj  odgovoril, > n
ga raslagal. ( Sprideni kriftjani ne vedo in ne

n

1

1

f

1

<

ifhejo drusiga vefelja, kakor fvojim flabim po-
zhutkam grefhno ftrezhi, oni fe v’ hudobni
drufhbi, v’ poshrefhnofti, neframnofti, v’ ne-
zhiftofti , v’ vednih igrah , v’ rednim plefu
ovefelujejo, in le v’ to fvojo frezho ftavijo.
Tako ne delajo fveti flushabniki boshji : oni
fe vefele v’ flushbi in hvali fvojiga Boga, in
fkerbe fvojo veli zhifto ohraniti; sato prema¬
gujejo fvoje hudo poshelenje, krishajo fvoje
napazhne shelje, in li persadevajo saflushiti
lepe nebefa, ktere je Bog fvojim flushabnikam
miloflivo obljubil. To je pravo kerfhanfko ve-
felje, to dela zhloveka mirniga in vefeliga ker
mu daje upanje v’ vezhnim miru nebefhke
dobrote vshivati. Ravno to pifhe f. Pavel ver¬
nim : upanji bodite vejeli.“  Rimi j. 12,

12. To je, shivite pravizhno, upajte v’ ne¬
befa priti, in v’ tem upanji hoditi vefeli. To
je vefelje, ki ga je paftirjam angelj osnanil:
»Mir ljudem dobre volje.“  Ref, mir ljudem,
kteri fo perpravne volje Jesufa poflufhati 5 le
tem je mir in vefelje osnanjeno.

Nikar pa ne mifli, de more pobosbni
kriftjan v’ kakim berlogu prebivati, de ne fme
dobre volje biti, fe vedno kifati, nikogar
ogovoriti, nikomur prijatel biti, ali zbuden,
sarobljen, nezhlovefhk biti. To je ozhitanje
1'asujsdanzov proti tiftim, kteri fe is boshjiga
krahu nozhejo njih grefbniga vefelja vdele-
shevati. Bogabojezhi kriftjani tudi polajfhajo
fvojo dufho in fvoje telo, pa le malo zhafa in
fpodobno. To jim je potrebno, de nifo pre-

526

magani od fvojih opravkov; pa tudi vedo po
kerfhanfko vefeliti fe , to je, pofhteno, ne-
dolshno, modro in framoshljivo. Rasujsdani
poftopazhi ne vedo pravizhniga vefelja, ker
njih hudobno ferze le grefhniga ifhe. Krat¬
ko, pa refnizhno pravi t Salomon od njih: .,No-
rojt je norzu vejelje.“  Prip. i 5 , 21. No rod
in rasujsdanje je vefelje hudobnih kriltjanov,
ker radi flepo shive ko neverniki, kteri Bo¬
ga ne posnajo, kterim Jesuf ni osnanjen.

Mir in vefelje, ktero is kerfhanfkiga shir-
ljenja is-baja, oftaja tudi v’ sapufhenji, v’
preganjanji in v’ drusih nadlogah ftanovitno.
Jesuf je fvojim apofteljnam namenil veliko ter-
peti. To jim je vezhkrat pravil, vender tudi
mir obljubil rekozh: ..Mir vam sapujiim,

Jvoj mir vam dam; vafhe Jerze naj Je ne
prejtrafhi in ne bo/i.“  Jan. 14, 27. Pra-
vizhni shivi mirno, ker je njegova mozh in
njegovo upanje Bog. Sanizhevanje, preganja¬
nje, holesni, vojfke ali druge nadloge mu ne
odvsamejo notranjiga miru, ker je is ljubesni
Bogu pokoren in upa, de ga bo fmert v’ ne-
hefa prefelila. Hudobni ne delajo tako, ker
fvet neumno ljubijo. Nadloge jim ali branijo
grefhne dobrote vsbivati, ali jim jih ogrenu-
jejo; salo fo shaloftni. Ved jih ne ovefeluje,
grefbno shivljenje jim nizh dobriga ne obeta,
fmerti fe grosno boje , ker fo obfojenja vred¬
ni. Ref je, kar modri t Sirah pravi: Hudob¬

no Jerze bo s’ bolezhinami napolnjeno 5 ,
3 g.  Zhe pa grefhnik is obilnofli hudobije mir-

4

— 527 —

no shivi, je fhe nefrezhnifhi; to je snamnje
boshjiga sapufhenja in vezhniga pogubljenja.

O briltjan ! imej dobro in mirno vek, in
tabo bofh pravizhno vefel, in vefel vebomaj.
Dobra in mirna vek je is pravizhniga shivije-
nja. Shivi fveto, in veleli fe v’ Gofpodu; naj
ti bo vfe prijetno, bar Bogu dopade, in tabo
bofh tudi v’ nadlogah miren. Ne verjemi
grefhnibam, in ne polmjfhaj fe nad njimi,
zhe jih vidifh vefele. Boshja volja jim je
nesnana, niboli nifo okufdi f la d bofti prayiga
miru, ali pa fo pol miru sgrefhili; sato fe jim
slavljenje pravizbnih vedno umiranje sdi, pra-
vizhnim fe pofmehujejo, pa ne bo smiraj ta¬
bo. c Sami bodo f’ preposno shalokjo fposna-
li: ,,Sgrefhili jmo refnize pot , pravize Inzh

nam ni f netila. Na poti krivize in pogublje¬
nja fmo fe trudili , in po teshkih potih hodi¬
li: sa Gofpodovo pol pa n jmo redili; nobe-
niga snamnja zhednojii ne moremo pokasa-
ti, lemuzli vi jvoji hudobii jmo konez vselil
Modr. 5, 6.  7 . i3.

Molitev.

0 poterdnik f. Duh! ti fi fvetloba, mozh
m vefelje njih, htere f’ fvojo gnado navdafh.
Osdravi moje dufhe ozhi, rastergaj sagrinja-
lo mojiga fpazheniga fcrza, daj moji flabi vo-
^ji, de fposnam, ljubim in delam, bar ti do¬
pade. 4 Svet je revna, shalokna in nerodovit¬
na dolina. Hozhem naj ali nozhem, terpeti mi

— 5a8

je; flushim naj ali Bogu ali hudizhu, bres
terpljenja nifim: pa tvoje butara je lahka, ker
mi ga tvoja gnada polajfha, in upanje pri-
hodniga plazhila mi daje vefelje in ferzhnoli
ga nohti. Hudizhu flushiti je flahi natori pri¬
jetno , vender polno britkoft, in plazhilo tiga
bo vezhno pogubljenje. Prohm te tedaj savo-
Ijo saflushenja Jesufoviga, tvoje flushabnize f.
Olimpije in vfih fvetnikov, vodi me po poti
pravizhnofti v’ fvoje kraljeftvo. Amen.

XVIII. dan grudna,

<S. Janes Kalibljan.

fe

z;

k

t Sveti Janes je bil hn veliziga poglavarja ze-
farfke vojfke. Rojen je bil v’ Konfhtantinopo-
lu okoli leta /,36. Njegovi katolfhki ftarfhi fo
nad njim fofebno dopadenje imeli, ker je bil
moder in pokoren, fe je rad in lahko uzhil,
je kerfhanfke refnize sheljno poflufhal, in o-
bilno molil. Ko je bil f. Janes 12  let tiar, je
neki minih, is pufhave v’ Jerusalem name¬
njen , v’ Konfhtantinopol prifhel. Vidi! je
miniha po meftu hoditi; fe mu je perdru-
sbil, in ga prijasno oprafheval, od kod de
pride, kam de gre, kdo de je, in dofti tazi-
ga. Minih mu je vfe povedal, kar je shelel
svediti, in fofebno, kako v’ klofhtru molijo,

fe podijo in pokore. Otrok Janes je savpil:
„Pojdem s’ vami v’ pufhavo!“ Minih, is kon-
za njegovo nadleshnod odpraviti, mu je re¬
kel : „Sdaj grem v’ Jerusalem; kader nasaj

pridem, te bom feboj vsel.“ Otrok Janes je
bil te obljube filno vefel, je k’ fvoji materi
hitel, in ji prijasno rekel: „Lepo val’ profim,
kupite mi evangeljfke bukve; shelim jib bra¬
ti, iu uzhiti fe Jesufu dopafti. 4t  Skelel jih je
imeti, s’ njih branjem fe vnemati, in fe v’
pufhavo perpravljati; tiga.pa materi ni pove¬
dal. Ozhe je svedil, kaj de fin skeli, je bil
vefel, in mu je lepe bukve kupil. Otrok Janeš
je neprenehama bral in premifhljeval f. evan-
geli, in fe zhedalje bolj vnemal v’ klofhter
iti, de bi le minih prifhel, kakor mu je ob¬
ljubil. Minih je prifhel v’ Uonfhtantinopol na¬
saj, obifkal otroka Janesa, in fliel. Janes te-
*he sa njim, ga dojde, in fe nikakor ne da
pregovoriti , de bi fe domu vernik Minih je
menil, de je to volja boshja, in da fhla. Dol¬
go da hodila, in prifhla v’klofhter. Poglavar
klofhtra fe je slo branil otroka bres fveta nje¬
govih darfhev v’ klofhter vseli; pa Janes je
pokleknil, in ga tako dolgo profil, de je bil
ufiifhan. V’ klofhtru je Janes fveto shivel,
hojo flabod in fkufhnjave ferzhno premago¬
val, in vfe na tanko fpolnoval, kar fo mu sa-
povedali.

4 S. Janes je bil vezh let per fvetih mini-
bih v’ vedni boshji flushbi, in ni nizh maral
sa bogadvo ali druge pofvetne dobrote, ker
IV. 34

je Lil fam febi odmeri. Is upanja v’ boslijo
gnado in is shelj obilnifhi pokoriti fe bi bil
rad po sgledu fvetiga A-iekfja , kteri je bil ne
sdavnaj poprej, v’ hifhi fvojih ftarfhev nesnan
umeri, domu fhel, in v’ Tvoji hifhi nefposnan
shivel. t S. Janes je apata profil, de naj ga
domu fpufti, in mu povedal, sakaj de tega
sheli. V’ tiftih zhafih To minihi is klofhtra Tldi,
kader koli To hotli. Apat in minihi To ga dol¬
go nagovarjali, de naj per njih oftane; ker
je pa nadleshno profil, To nad njim molili,
mu vfe dobro vofhili, in ga fpuftili. Hitel je
domu, na poli frezhal berazha, in s’ njim Tvo¬
je oblazhila premenil. V’ zunjah je Thel v’
Konfhtantinopol, pred hifho Tvojih ftarfhev vfo
nozh molil, in Boga profil, de bi ftarfhe nag¬
nil v’ njegovo voljo, zhe bi bilo to njegovi
dufhi dobro. Illapez je sjutrej hifhne duri
odperl, kar sagleda tiga berazha, in ga vpra-
fha, kaj de hozhe. t S. Janes mu je odgovo¬
ril: „Vfo nozh fim tukaj pod milim neham,
ker nimam kam pod ftreho: toraj profi sa-me
bifhniga goTpodarja, de me v’ Tvojo hifho vsa-
me in ohrani. Hlapez je profil sa-nj. Gofpo-
dar, filno ufmiljen, je v’ to profhnjo dovolil;
gofpodinja pa ni bila voljna, vender ni mogla
ubraniti. 4 Starfhi ga nifo fposnali, ker je bil
od ftarofti, od poftov in v’ berafhkim obložili-
lu vef premenjen, in jim tudi ni bilo v’ zhi-
Tlu poprafhati, kdo de je. 4 S. Janes je bil tri
leta nesnan v’ hifhi fvojih ftarfhev v’ sanizhe-
vanji, v’ poftih in v’ molitvah; ker fo vidih

53i

njegovo fofebno poboshno slavljenje, fo ga
vender preterpeli. Po tim zhafu je nevarno
sbolel , in ker je vedil, de fe fmert blisha,
je hlapzu rekel: „Profi gofpo, de naj me obi-
fhejo . 44  Branila fe je; pa mosh jo je s’ lepo
napravil, de je bolniga berazha obifkala. Ko
je k’ njemu prifhla, ga vprafha, kaj de ho-
zhe. Rekel ji je: ,,Gofpa! sahvalim vaf sa vfe
dobrote, ki ke mi jih fkasali; rad bi jih po-
plazhal , ker pa drusiga ne premorem, ko te
evangelfke bukve, vsemite tedaj te. c Sim in
bom sa vfo vafho hifho molil; profim pa tu¬
di, de moje truplo tukaj pokopljite . 44

Gofpa je vsela evangeljfke bukve is nje¬
govih rok, jih grede ogleduje, pride k’ nio-
shu, in mu rezke: ,,Glej! le bukve fe mi po¬
dobne sde unim, ki fva jih fvojimu ljubimu
sgubljenimu Janesu kupila. 4 * Mosh je bukve
v’ roke vsel, in savpil: „Te evangeljfke buk¬

ve nifo le unim podobne, ternuzh fo ravno
tike. Pojdiva tj e berazha vprafhat, kako ali od
boga jih je dobil; morebiti bova kaj od fvoji-
ga fina svedila . 44  Oba tje lezheta, in ozhe ga
vprafha: ,,Povej nama, kje fi te bukve na-

fhel, ali kdo ti jih je dal ?* 4  Bolnik jima je
odgovoril: „Pukita me v’ miru umreti.“ Ozhe
mu je is ferza rekel: „Sarotim te per Bogu ,
povej mi . 44  C S. Janes ni mogel vezli refnize
perkrivati, in je ozhetu milo odgovoril: ,,Vi

fte mi jih dali; jek fim vafh Janes . 44  Te krat-
be befede fo jima bile pfhize fkosi ferze; oker-
ft iela ka, nad njim milo jokala, ga ljubesnjivo

34  *

532

kufhevala in objemala, in mu rekla: „Prelju-
bi otrok! sakaj fi nama to lloril? u  Ko je pa
she teshko govoril, jima je liho rekel: „To

fim lioril, ker je nebefhko kraljeftvo vredni-
fhi od vfiga.“ Kmalo je umeri. Njegova fve-
ta fmert fe je permerila okoli leta 458. Lah¬
ko fe ve, kako milo fo njegovi ftarfhi jokali.
Ukasali fo ga ondi pokopati, in na njegovim
grobu majhno zerkev fosidati, kjer je Bog po
njem velike zhudeshe delal. t Starfhi fo po
njegovi fmerti bolj bogabojezhe shiveli, mo¬
lili , ubogim obilno pomagali, in slo fkerbeli
sa njim v’ nebefa priti.

Nauk.

Ni vje prav, kar je po vejti.

t S. Janes je sa miniham v’ pufhavo fhel
bres perpufhenja fvojih ftarfhev, ktere je Bog
ojftro sapovedai flufhati. Zhe fe njegov fkriv-
ni odhod po sapovedih premifli, ni pcrpu-
fhen; pa fhel je is gorezhih sheij v’ pufha¬
vo, de hi fe sapeljivotti Leta ognil. Lahko,
de mu je Bog, kteri je prezhuden v’ fvojih
Letnikih, to mifel v’ ferze dal. ^Spodobi fe
tako meniti, in tudi njegovo fveto shivljenje
prizhuje, de je po boshjim fvetu to lioril. N 1
vfe dobro, kar ima podobo dobriga, ne vfc
hudo, kar ima podobo hudiga. Okolifbine
zhudno premenjujejo vrednoft zhlovekovih del,
fofebno pa dobri ali flabi konz, ker Bog l e

— 533  —

ferze gleda. Varuj fe predersno foditi del
boshjih fvetnikov, tudi fe varuj, slafli kaj fo-
febiiiga, prenaglo ali flepo ftoriti s’ isgovo-
ram na boshje fvetnike. Slo fberbno premifli
fvojo ved, zhe je pravizhna ali ne, de fe ne
sapeljefb. Od vedi je veliko rezhi, in nikoli
bi dognano ne bilo, ker ima fkoraj vfalt zhlo-
vek drugazlino ved, in mu dufha od dobriga
ali hudiga prizhuje po natornim umu, po pre¬
jetih naukih, flabih ali dobrih navadah, po
fvetlobi gnade ali teme hudiga poshelenja, in
po veliko drusim.

Ni vfe prav, kar je po vedi; pa nikoli
ni perpufheno kaj soper fvojo ved ftoriti ali
opuditi. To bo potlej raslagano. Zldovek ni
isgovorjen, kader po lashnjivi vedi dela; tu¬
di ne grefhi vfelej, kader koli fe smoti. Kdor
ljubi pravizo, ifhe per Bogu fvetlobe s’ gore-
zho molitvijo, oprafhuje bogabojczhe modre,
in li slo persadeva lioshjo voljo svediti. Tak
bi bil lahko isgovorjen; pa kdo fe more sa-
nafhati, de is zhidiga ferza refnize fkerbno
ifhe? Napuh, nevofhljivod, lakomnod, me-
feno poshelenje ali kaka druga huda rezh sa-
peljuje zhloveka fkrivno, in sanafha fe na fvo¬
jo pravizo, defiravno soper pravizo dela. Kralj
(Savel je is sgoli grefhne nevofhljivodi ne-
dolshniga Davida preganjal; vender je menil,
de je pravizhen. Judovfki veliki fo hres vli-
ga vedniga ozhitanja Jesufa fovrashili, in fo. 1
Diu po fvoji sapeljani vedi ferzhno rekli: „j41i
ne pravimo prav, de Ji Samarijan, in irnafh

— 534  —

kudizha?“  Jan. 8, 48. Oni fo bili tako pre-
prizhani fvoje pravizhne gorezholli , de fo
pred Pilatam vpili: ,,Njegova kri pridi na
naj in na nafhe otroke Mat. 2 5 , 27. Hotli
fo rezhi: ,,Le obfodi ga v’ fmert, in mi ob-

fodimo fvoje dufhe v’ pekel, zhe bo njego¬
va kri po nedolshno pi - elita. 0 ftrafhna fle-
pota! t S. Pavel, prej t Savel, je po fvoji vefti
verne preganjal in je menil, de sa zhaft bosh-
jo fkerbi; huje ko je rasdeval zerkev boshjo,
vczh je menil, de je saflushil per Bogu: pa
vfe to je bilo grefhno, kakor fam fposna in
prizbuje rekozh: .,NiJim vreden apojtel ime¬
novan biti, ker Jim preganjal zerkev bosh-
jo.“  I. Kor. j 5 , 9. Koliko je golufov, le¬
nuhov, klafazhev, rasujsdanzov in drusih grefh-
nikov, ki po fvoji lashnjivi vefti delajo, in v’
fhhodljivim miru shive! t Salomon pravi: „Je

pot , kter a J~e zhloveku prava sdi; njeno po-
flednje pa pelje  o’ fmert  (v’ pogubljenje). 44
Prip. 14, 12.

Nikoli ni perpufheno soper fvojo veft fto-
riti, ker ima zhlovek hudobno voljo in gre-
fhi, zhe je ravno nedolshno, kar ftori. Kdor
flori, kar meni, de je prepovedano, ali ne
ftori, kar meni, de je sapovedano, gotovo
grefhi, ker ima hudobno voljo. Tukaj flu-
shi, kar f. Pavel fpreobernjenim Rimljanam
pifhe. , Med njimi je velik prepir vftal: eni
fo menili, de je perpufheno od mefa malikam
darovaniga jedi, ker fo vedili, de maliki nizh
nifo ; eni pa fo menili, de je to greh, in fo


535

0
a

1


fc nad unimi pohujfhevali. t S. Pavel jim to
rasloshi, in potlej fklene: „Kdor raslozhik de¬
la  (med jedmi, in meni, de je greli od njih
jedi), je pogubljen , ako bo jedel, ker ne
dela po veri  (ne dela po vedi.) VJe , kar ni
po veri,  (po vedi), je greh.“  Rimlj. 14.

Porezhefh: „Zhe ni perpufheno ne po

radovoljni lashnjivi vedi, ne soper lashnjivo
ved delati, kakofhna pa bo?*‘ Odgovorim ti:
t Skerbi zhido refnizo fposnali, sbivi po njej;
vender bodi ponishen, ker utegnefh sapeljan
biti. Zhe je tvoje ferze ravno, profifh in sdi-
hujefh, poflufhafh befedo boshjo, oprafhu-
jefb fvojiga fpovednika in modre, in fi v’ vtim
fkerben ; upaj rasfvetljenje sadobiti, in zlie je
v’ tebi kako smota, bofh nafhel milod per
Bogu. Filip. 3 , i 5 , Zhe ti pa ni mar refnize
iposnati, ker li fusben fvojiga gerdiga poshe-
lenja; zhe hudobne poflufhafh , ker po njih
rad shivifh: niti isgovora vreden, Modri pri-
zhuje : , .Hudobni Jo Je molili, sakaj hudo¬

bija jih je sapeljala. e ‘  Modr. 2, 21. Ako bi
nevednod vfelej isgovorila, bi bila velik dar
boshji, in flepi terdovratni grefhniki bi bili
nedolshni, kar ne more biti.

Vprafhafh: „Kaj mi je flori ti, zhe tim

pennoran eno isvoliti, pa me mnoge sapove-
di ali okolifhine obfujejo, in ne vem, kaj je
bolje ali flabji ?“ Ti odgovorim: V’ tih okoli-
fhinah fi isvoli, kar fi ti manj nevarno sdi
Boga rasshaliti. Mati ima majhniga otroka,
in ne more obftati, zhe fe podi; kaj ji je do-

— 536 —

viti? Nekdo ima bolnika, kam je per njem,
nevarno je farniga puftiti, pa sapovecl ga lili k’
f. maflii, ker je nedelja; kaj je floriti? Drug
ima zhudniga bolnika, kteri sheli kaj fhkod-
Ijiviga jeki ali piti; zhe mu da, kar hozhe,
ga vek pezhe; zhe mu ne da, ke ga shaliti
boji; kaj mu je koriti? Kriftjan, fliflii govor¬
jenje kvarjenja vredno, nad kterim fe otrozi
pohujfhajo; pa zhe vprizho otrok kvari, ke
boji, de bi i‘he vezh pohujkhanja ne bilo;
kaj je koriti? V’ tih in drusih kikkah fi isroli,
kar ke ti bolje po veri ali manj nevarno sdi.
Varuj ke pa sapeljivoki hudiga poshelenja, le¬
nobe ali drusiga hudiga, kar utegne tvojo veli
golukati. Ni ti perpukheno legati, de bi s’
lashmi kri vizo odvernil, ali dokegel, kar she- ^
likh. Ne kmekh perpukiti hudiga, de bi fe
blishni nad teboj ne jesih Ni perpukheno
hudobii pregledati is prasniga krahu. Imej
pravizhno vek; de jo imakh, ljubi Boga, mo¬
li rad, poklukhaj boshjo bekedo, poprakhuj
modre , tode hogabojezhe modre, premaguj
hudo poshelenje, ne daj ke gokpodovati od no¬
bene pregrehe, ljubi in ikhi reknize, in tako
bokh pravizhne veki. Modri pravi: „Moj fini
ako modrojii sheli f h, ohrani pr avizo, in Bog
ti jo bo dodelil.“  t Sirah i, 33.

Molitev.

O moj Bog! premikhljujem te nauke, in
grosna tema je pred mojimi dukhnimi ozhmn

— 55 7  —

Moja dufha in moje telo fta polna hudiga po*'
shelenja. Ta fkriti in prijetni Hrup me ne-
zhutno napeljuje v’ saderge, v’ greh, v’ hu¬
de navade , in potlej opravizhujem, kar me
pelje, v’ vezhno fmert. O ftrafhna flepota!
manj ko vidim, holje menim, de vidim, in
manj fposnam potrebo tvoje gnade. Vidim
pregrefhnike, in fe s’ njimi isgovarjam', ker
malo fposnam tvojo fveto voljo. O Gofpod!
daj mi savoljo Jesufa gnado f. Duha, de mo¬
ja dufha tvojo voljo fposna in fpolnuje; daj
mi pravizhno veft in mozhno voljo fposnati
in delati, kar ti dopade, de fodni dan ne
bom oframoten in savershen. 0 fveti Janes!
fprofi mi od Boga nebefhko luzh, de shivim
ko otrok fvetlobe, in pridem v’ vezhno luzh.
Amen.

XIX. dan grudna.

Veliko deviz in marterniz  w’ Afriki.

P„a neufmiljenim krivovernim kraljem Une-
rikam je bilo lilno veliko duhovnov in drusih
Vernih sa vero umorjenih, ker nifo hotli ka-
tolfhke refnize sapuftiti. Krivoverni Arijani fo
de bi bili fvoje neufmiljenje v’ kalolfhko
duhovfhino in verne isgovarjali, hude rezhi

— 538  —

ismifhljevali in govorili soper svefte flushab-
nike boshje. Ismifiili fo fi zelo, de fo shem
fke, k^ere fo is ljubesni do Jesufa nesavesane
v’ devifhlvu shivele, hinavfke, de na fkriv-
nim ftrafhne oftudnofti dopernafhajo, in jih
prekanjeno fkrivajo, kakor fo od fvojih du¬
hovnov nauzhene. t Satan je is ufl hudobnih
krivoverzov govoril. Neverjetno je bilo to,
in tudi ljubesen je prepovedala kaj taziga ver¬
jeti; pa kdo je sadofti varen, in fodi blishni--
ga po ljubesni? Vfi krivoverzi in drugi hudob-
neshi fo to lashnjivo ozhitanje radi verjeli, in
veliko govorili soper zhifte devize in nedolsh-
no duhovfhino. Verne devize, od vfih hu¬
dobnih sanizhevane, fo voljno terpcle; sado-
fli jim je bilo per Bogu nedolshnim biti, kte-
rimu fo li persadevale dopafti.

Krivoverzi, fhe huje od fofebne poterpesh-
1 jivofli obdolshenih deviz raskazheni, fo per
kralji govorili, in ga profili, de bi vfe obdol-
shene kerfhanfke deklize pred-fe poklizal,
jih na tanko isprafhal, in tudi drugazhi fku-
fhal, ali fo zhiftiga shivljenja ali ne. Kralj j e
bil hudoben; sa tega voljo je rad verjel, kar
fo mu hudiga pravili, je po njih fvetu sapo-
vedal te po krivim obdolshene devize v’ hi-
fho pergnati, in nad njimi krivize ifkati. P*
prekanjena hudobijo fovrashnih krivoverzov m
mogla nar m&njiga snamnja kake gerde pre¬
grehe nad njimi najti. Kralj , od hudobnih
fvetovavzov nadrashen, je sapovedal obdolshe¬
ne devize hudo tesati in morati, de naj fvo-

—. 53 9  —

je grehe povedo. Ene is lijih fo sa roke obe-
fili, jim na noge kamnja navesali, in jih v’
tih bolezhinah dolgo puftili; ene fo po nagim
telefu s’ shelesnimi grebeni rasprafkali, de je
nedolshna kri obilno tekla; ene fo s’ rasbelje-
nim shelesam shgali; ene fhe drugazhi ter-
pinzhili, in filili povedali, kaj fo hudiga de¬
lale. Te fvete devize nifo imele kaj povedati,

I molzhale fo, in voljno terpele, ker fo vedile,
de krivoverzi to delajo is fovrafhtva soper ka-
tolfhko zerkev. Nekaj jih je v’ tih bolezhinah
umerlo ; nekaj jih je preshivelo , pa do fmer-
ti fo na febi nofile snamnja zhafiilljiviga voj-
fkovanja f’ fovrashniki katolfhke zerkve. Te
zhifte devize in svefte flushabnize boshje fo
ferzhno terpele okoli leta 480. Zerkev obha¬
ja in ponavlja fpomin njih premaganja 16.
dan tiga mefza.

Nauk.

Od krivih fodeb.

Krivoverni fo fovrashili vfo katolfhko zer¬
kev, od ktere fo fe bili odlozhili. Is tiga fo¬
vrafhtva fo sheleli krivizo najti per duhovnih
m devizah, le hudobni kriftjani fo jim bili
vfh ezh. Krivoverni nifo grehe fovrashili, temuzh
skeleli fo ga najti nad pravizhnimi, in rasgla-
kti v’ framoto in sanizbevanje vfe zerkve. To
prizhuje, de fo bile njih krive fodbe is po-
mankanja ljubesni. Refnizhno je to. Ljubesen

— 54o —

brani in ubrani krive fodbe; kdor pa ne lju¬
bi, je prenagliga in krivizhniga ferza. Kdor
ne ljubi; vidi hudo, kjer ni nizh hudiga, in
raslaga tudi d°bre dela flabo. Fariseji fo Je-
sufa fovrashili; ker pa vender nifo mogli nje¬
govih zhudeshev tajili, fo jih flabo raslagali
rekozh: „Po Belzebubu , velizim hudizhi, is-

ganja lmdizhe.“  Mat. 9, 34 .

Bog prepove blishniga krivo foditi. Mo¬
dri pravi: ,,Ne oh [odi nikogar , preden ga

ne isprafhafh .“ £ Sirah 11, 7. Kriftuf tudi
prepove: „Ne godile, de ne bojte J'ojeni“

Mat. 7, 3. Tudi f. Pavel: ,,Sakaj Jodif/i

fvojiga brata? Vji bomo Jtali pred Jodnim
Jtolam Jesufovim. u  Rimlj. 14, 10. £ Spet:
„Ne fodite pred zhafarn  , dokler Gofpod ne
pride, kieri bo rasjveilil, kar je v’ temi
fkritiga , in bo mifli Jerz rasodel.“  I. Kor.
4 ? 5 . O zhlovek! kdo fi ti, de hozhefh
fkrivnolK ferz vediti in fodili? £ Sam febe
ne fposnafh, pa hozhefh mifli drusih vediti
in foditi? Pozhakaj do fodbe, takrat bodo
tvoje in drusih mifli rasodete. Ne verjemi
vfaki befedi, ki je soper blishniga rezhena, ne
ifhi hudobije per njem, ne sheli ga krivizhni¬
ga najti, ne fodi prenaglo njegovih del, ljubi
blishniga ko febe; potlej fe bofh lahko varo¬
val krivih fodeb.

Zhe nad fvojim blishnim vidifh hudobijo
ali ozhitne grehe< ti Ijubesen ne sapove, de
bi flabo imenoval dobro; prepove ti pa huje
mifliti, kakor nad njim vidifh, ga fovrashili?

— 54 1  —

ga bres prida rasnafhati, ga sanizhevati, fe nad
greham vefeliti. Ljubesen ti sapove fvojiga fla-
biga brata ufmilili fe, in mu is greha poma¬
gali. Premifli, bar modri govori: ,.Kleri hu-

dobniga opravizhi , in kieri nedolshniga obfo-
di, oba Jta per Bogu gnjnfoba.“  Prip. 17,
i 5 . Ljubesen je ufmiljena, pa tudi pravizhna.
Ko vidifh rasujsdane med f. mafho ali pridigo
sunaj zerkve ali v’ zerkvi pogovarjati ali fme-
jati fe; ne fmefh mifliti, de je to prav. Ko
flifhifh ftrafhno preklinjati, ali neframno kla-
fati; ne fmefh mifliti, de je prav. Tabo mo-
refh v’ drugim ozhitnim grefhnim djanji mi-
flili po veri in po sapovedih. To ni krivizh-
na, ampak je pravizhna fodba.

Ne bodi V’ fvojih miflih soper blishniga
prenagel 5 vcnder bodi zhujezh, de ne sade-
ne fhkoda ali tebe ali blishniga. ' Boshja sa-
poved te saveshe nad fvojimi otrozi, nad fvo-
jo drushino ali drusimi zhuti; zhuj, zhe rav¬
no nizh hudiga od njih ne vefh, Zhe is pre-
dobriga ferza le dobro miflifh , bofh morebi¬
ti preposno jokal. Mladenizh ali dekliza fe ti
perlisuje ko kazha Evi: ne verjemi, beshi, va¬
ruj fe ; zhe is flepiga dopadenja le dobro mi¬
flifh, ti bo morebiti preposno shal. Tako
delaj, kader koli bi tebe ali drusiga kaka fhko¬
da utegnila sadeli. Nikogar ne fodi krivizh-
no, bodi pa varen, de bofh obvarovan. Zhud-
no in neumno bi bilo mifliti hudo, kader bres
y fe fhkode lahko miflifh dobro, in predobro
mifliti, kader je nevarnoft grefhiti. Shivi po

— 542  —

tih naukih, de bofh imel ljubesen, pravizo,
ufmiljenje, in bofh varen.

Molitev.

0 Gofpod Jesuf Krifluf, uzbenik in sa-
povedovaviz ljubesni! daj mi ljubesen, de ne
fodim blishniga krivo, de njegove ozhitne gre¬
he pravizhno fodim, de fe njegove sapeljivofti
varujem, de ga nikoli ne sanizhujem, in de
ga poboljfhali fkerbim. O Gofpod! shal mi
je, de hm fvojiga blishniga prenaglo fodil, de
lim prašnim befedam neumno verjel, in nefpa-
metno govoril; polihmal hozhem v’ vfim varen
biti, bodi mi tudi ti ufmiljen. Zhifte devize
in ferzbne marternize, ki lie obdolshenje in
krivizo voljno preterpele! fprohte mi pravizh-
niga in poterpeshljiviga duha, de ne fodim
fvojiga blishniga po krivim, in de krive fodbe
drusih voljno poterpim. Amen.

XX. dan grudna.

JS. Fabijola vdova.

t Sveta Fabijola, ktero f. Hieronim imenuje
zbali: kriftjanov, perbeshalifhe ubosih in sg led
pravizhnofti, je bila bogata Rimfka gofpa v’

— 543  —

zhetertim veku ali tloletji. Njeni ttarfhi fo jo
nadleshno permorali v’ sakon s’ mogozhnim in
bogatim, pa rasujsdanim mladenzhem. Ne-
isrezheno in dolgo je per njem terpela, in ga
shelela poboljfhali ; pa fe ni vdal, prihajal
je fhe le hudobnifhi. Titli zhaf je bilo per-
pufheno od nevernih zefarjev sakon rasdreti,
in fe s’ drugim ali drugo savesati. Fabijola
fe je tiga perpufhenja poflushila, je fvojiga
budobniga mosha sapuftila, in fe s’ drugim
porozhila, kar je bilo soper evangeljfki nauk.
Drugi rnosh ji je krnelo umeri. Od mosha
sapufhena, in od gnade boshje obifkana, je
boj greh soper sapoved Jesufovo fposnala, ob-
sbalovala , in fklenila ga nad feboj ojftro po¬
koriti. Nektere vdove shive bres vfiga ftrahu
nizhemerno, pa f. Fabijola fi je jarm Jesufov
sadela. Druge fo fe vefelile, in mehko shi-
vele; ona je jokala, in fe pokorila. Od f. Du¬
ha rasfvetljena , fe je hotia tudi ozhitno poko¬
rili. Ojftro cblazhilo je oblekla, fvojo glavo
popelila, in fhla pred veliko Lateranfko zer-
kev profit ozhitne pokore. Kader fo papesh,
duhovfhina in verni imenitno gofpo vidili kle-
zhe ozhitne pokore profiti; fo fe grosno zhu-
dili, milo jokali, in Boga hvalili. t Sveta gro¬
ša je vfe obfhla savoljo njene velike ponish-
nofti. Svetlo je nalosheno pokorjen ie delala,
do odlozheniga zhafa v’ njem ozhitno shivela;
potlej je ko drugi ozhitni grefhniki ozhitno
°dveso prejela, in je bila k’ boshji miši per-
pufhena.

— 544  —

Defiravno je f. Fabijola terdno upala, de
je vfe doftala , kar Bog in zerkev sapoveduje,
in de je od boshje milofti odpufbenje vfih
Tvojih grehov dofegla; jih vender ni posabi-
la, jih je vedno obshalovala, in nad Teboj po¬
korila. Shivela je v’ famoti, v’ folsah, v’ po-
korjenji, v’ ponishnofti , v’ vfih dobrih delih,
in terdno upala v’ nefkonzhno miloft boshjo.
Toraj je tudi dofegla odpufhenje grehov. Is
hvaleshnofti do ufmiljeniga Boga je velik del
Tvojiga premoshenja dala ubogim, slafti sapu-
fhenim in bolnim; tudi je v’Rimu fosidala pro-
ftorno bolnifhnizo, revne bolnike va-njo jema¬
la, jim po najetih flushabnikih in tudi Tama
ftregla. Zhe To bili bolniki nesnano bolni, ali
To kake hude rane imeli, ali kake fofebne ftresh-
be potrebovali; To ji bili The ljubfhi, jih je
sa-fe odbrala, in jim Tama ftregla, kakor Kri-
ftufu. Vfi ubogi Rimfkiga melta To bili njeni-
ga ufmiljenja deleshni. To pa ji je bilo The
premalo. Hodila je po LaThki desheli, de je re-
veshe svedila, in jim pomagala savoljo Boga;
in na sadnje je zelo Tklenila v’ Jerusalem iti,
in ondi oftati per deshelanih, ki To bili vliga
potrebni. Prepeljala'Te je zhes morje v’ Jude¬
jo, je Tvcte mefta, od JesuTove prizhujozhofti,
zhudeshev in kervi poTvezhene, obiTkovala, m
Te v’ duhu vnemala. Ondi je bilo veliko re.
veshev, in vfe je bilo njene dobrodelnofti de-
leshno. 4 Shla je v’ Betlehem is konza tamkaj
oftati pod pokorfhino T. uzhenika Hieronima,
de bi umerla, kjer je bil Jesuf rojen. ; S. Hie-

— 545 —

ronim je bil te (Vete flushabnize bosbje vefel,
in fe je slo zhudil njeni nikedar nafiteni lako¬
ti po boshjih naukih, njeni fofebni ponishnofli,
gorezhofti, dobrodelnofti, in vtimu dobrimu.

c Sveta vdova Fabijola je fizer shelela bli-
so Betlehema umreti 5 pa velika mnoshiza neu-
fmiljenih vojfhakov je v’ jutrove deshele per-
derla, in ta shaloftna noviza jo je permorala
fe v’ Rim prepeljati. Ko je bila v’ Rim pri-
fhla, ti je majhno famotno hifhizo isvolila,
ktera je bila jezhi, ne prebivalifhu bogate go-
fpe podobna. Ref ko jetniza je v’ fvoji revni
hit hi shivela, nikoli ni fhla is fvoje ljube fa-
mote, kakor v’ zerkev Boga molit, ali potreb-
nimu blishnimu pomagat. Nobene nepotrebne
ali pofvetne drushbe ni hotla imeti; zhe je pa
kaka bogabojezha dufha k’ njej prifhla, fe je
vefelila, fe s’ njo pogovarjala od boshjiga , in
febe in njo vnemala zhedalje bolj Boga lju¬
bili. Ta fveta gofpa je fhe nekaj premoshe-
nja imela; f’ tem je drugo bolnifhnizo ob mor¬
ji sa revne popotnike in nefrezhne brodnike
fosidala, in sa druge ufmiljene dela vfe rasda-
la, kar je premogla. Kader je bila prolta vtih
pofvetnih fkerbi, in popolnama uboga; je od
v efelja pofkakovala, in fhe bolj hrepenela po
oebefhkim kraljeftvu. Mirno je safpala v’ Go-
fpodu, ker mu je ftanovitno flushila. Ko fo
Rimljani njeno fmert svedili, fo fe preftra-
fhili, in obshalovali sgubo fvoje ufmiljene ma¬
tere. Predniki, mogozhni in ubogi, fo njeno
Kuplo v’ grob fpremili; eni, slabi ubogi, fo

IV. 35

— 546  —

milo jokali; drugi vefelo aleluja peli, ker fe
je gotovo  vedilo, de je njena fveta dufha fhla
v’ vezhni mir Boga hvalit vekomaj.

Nauk.

Od ozhitne pokore.

( Sveta Fabijola fe je pred fmertjo pervi-
ga mosha s’ drugim porozhila, kar ni po fve-
tim evangelji. Luk. 16, 18. Tudi f. Pavel
pravi: „Kleri Jo v' sakonu , jim ne sapovem

jeji, ampak Gofpod: • Shena naj ne gre od
mosha; ako pa gre, naj ojiane bres mosha,
ali naj Je j' Jo oj im moshem Jpravi. u  I.
Kor. 7, 10. n. Poftava nevernih zefarjer

je lozhitev perpufhala; pa f. Fabijola fe ni
s’ njo isgovarjala, temuzh fe je ozhitni po¬
kori podvergla, in je v’ pokorjenji bila do
fmerti. Pravizhno je to: kdor ozhitno gre-
fhi, more fvoj ozhitni greh nad feboj ozhit¬
no pokorili. To sapove Bog in zerkev, de fe
boshji fvetofti sadofti, in dano pohujfhanje po¬
pravi.

Mehki grefhnik, premifli sapopadik, L
ti ga bom dal od ozhitne pokore, de fe je ne
bofh branil, in de bofh fvojimu modrimu fpo-
vedniku pokoren. Dokler je bila zerkev od
nevernikov preganjana, ni mogla grefhniknm
ozhitne pokore nakladali, fhkofje fo po fvoji
modrofti grefhnike pokorili; vender je bilo
pokorjenje ojftro in tudi ozhitno sa ozhitne

— 547  —

grehe* Ko je zerkev unanji mir vshivala, fo
fhkofje in druga duhtfvfhina v’sborih fklepali,
kako in koliko po teshi in fhteviiu grehov gre
grefhnike pokoriti. Ne le vezli dni, tudi vezh
mefzov in vezh let je bil grefhnik le savoljo
eniga greha v’ velikim pokorjenji. Kak obud-
nifhi greh je grefhniku nakopal ojbro pokor-
jenje do fmerti. Grefhniki, ki fo bili k’ ozhit-
ni pokori obfojeni, fo mogli ojftre fpokorne
oblazhila nohti, na nogah bres ohutala biti,
na golih tleh leshati, slo fe pobiti,, bolnike
obifkovati, ubosim pomagati, ne mefa jeki,
ne vina piti. Vfe to je bilo flehernimu sapo-
vedano, pa s’ raslozhkam, po teshi in fhteviiu
grehov, po mozhi, banu, fpolu in po drusih
okolifhinah fleherniga grefhnika. Kdor je bil
ozhitniga pokorjen j a vreden , in fe ni hotel
podvrezhi; je'bil fhtet med nevernike, in zer-
kveniga pokopalifha ni bil deleshen. To je
bilo drugim vernim v’ brah, de bi fe Bogu
in zerkvi podvergli.

Defiravno je bilo pokorjenje ojbro in dol¬
go, fo fe mu grefhniki vender podvergli, in
ga zelo klezhe profili. Pred zerkvenimi vrat¬
ini fo klezhe in jokaje profili, de naj jih mi-
loftivo vsamejo v’ fhtevilo fpokornikov; pa vfi
nifo bili bersh uflifhani, fhkof je neklere vezh
zhafa puftil v’ tem potrebnim ponishevanji.
Zhe fo vezh dni, tednov ali mefzov fvojo po-
nishno profhnjo ponavljali, jih je fhkof po
fvoji previdnobi uflifbal, in flehernimu sa-
flusheno pokorjenje napovedal. On in drugi

35  *

— 548  —

duhovni fo jih v’ zerkev peljali, roke na nje
pokladali, sa-nje molili, jih s’ shegnano vo¬
do kropili, f’ pepelam njih glave potrefali,
in po tem is zerkve fpodili. To je zerkev sa-
povedala, de bi fe grefhniki ponishevali, in
iposnali , kako hudo je grefhiti, kako velik
dar je pokora, in de bi tudi nedolshni tre¬
petali , vidijozh ojltrofl: zerkve do ponishnih
grefhnikov.

Grefhniki, ki fo bili sa ozhitno pokoro
odbrani, nifo bersh v’ zerkev med druge ver¬
ne fmeli. Pofebej fo mogli hoditi h’ kerfhan-
fkimu nauku, tudi fo poflufhali pridigo v’
zerkveni lopi, in kader je imelo biti darova¬
nje, fo prozh fhli. Katolfhka zerkev, jih bolj
ponishevati, je grefhne verne, nevernike in
krivoverze fkupej uzhila, de bi bila pokasa-
la f’ tim, de fvetofti vere nifo fposnali, in fo
sato grefhili.

Zhe fo ti grefhniki f’ ftanovitno gorezhoft-
jo in refnizhnimi folsami pravo voljo fkasova-
li Bogu sadoftiti, fo jih potlej v’ zerkev pu¬
ltih; pa bili fo od drusih vernih odlozheni,
tudi fo med branjem f. pifma, med f. petjem
in pridigo mogli smiraj klezhati. Kader je
imelo biti darovanje, je diakon glafno rekel:
, x Soete rezhi fo sa poete ljudi ; kleri jo v ’ po¬
kori, naj gredo is zerkve ,“ in fhli fo, ker
nifo bili vredni f. mafhe flifbati.

Zhe fo fe po vlih sapovedih ravnali, f°
imeli perpufhenje s’ drugimi vernimi, ven-
der odlozheni, per zeli f. malhi biti. Raslo-

— 549 —

zhik med temi in drusimi vernimi je bil ta,
de nifo fmeli darovati, in tudi ne k’ f. obha¬
jilu perftopiti. Te velike milofti fo bili le pot¬
lej deleshni, zhe fo do konza ftanovitni oftali.

Tudi je dobro vediti od ozhitne pokore,
de zhaf fleherne ftopnje pokorjenja ni bil per
vfih grefhnikih enak, ampak po saflushenji.
Zhe fo fe kteri fofebno fkerbno pokorili, fo
jim fkrajfhali zhaf pokore; zhe fo bili pa le¬
ni, fo jim ga sdaljfhali. Zhe je kdo smed njih
sbolel, in pravo gorezhoft v’ pokori kasal, fo
ga s’ vlimi potrebnimi sakramenti previdili.
Zhe je preganjanje vflalo, fo vfe odvesali in
obhajali, kteri fo bili v’ odkasani pokori go-
rezhi in ftanovitni. Vidifh, o grefhnik! oj-
ftroft in ufmiljenje ljube matere katolfbke zer-
kve nad tiftimi, kteri fo fvoje grehe fposnali,
fe jih fpovedali, in jih obshalovali? Premifli
fvoje hudo sadolshenje, tepi ga nad feboj po
fvoji mozhi, bodi rad. pokoren fvojimu fpoved-
niku, ki te vodi po poti pokore, in zhe fe tu¬
di ojftro pokorifh , fi smiraj potreben boshjiga
ufmiljenja. Sato fe ponishuj, in moli:

Molitev.

O Jesuf! ojftroft tvoje zerkve nad fpo-
kornimi grefhniki prizhuje, kako ftrafhna hu¬
dobija je greh , in de ga morem nad feboj
pokorili. Veliko fto let je ufmiljena mati ka-
tolfhka zerkev ozhitno pokorila ozhitne gre¬
he, in fhe sdaj jih sheli pokoriti; pa nafha

55o

T

velika flaboft ji brani. O Gofpod! persadeval
ii bom fvoje ozbitne in 'fkrite grehe nad feboj
po mozhi pokoriti, de milolt sadobim. 0 f.
Fabijola! fprofi mi pravo fpbsnanje grehov, du¬
ha shalofti in pokore, de po tvojim sgledu vedno
obshalujem in pokorim fvoje grehe, de ne
bom v’ vezhno pokorjenje' obfojen, temuzh yset
v’ nebefhko kraljeftvo. Amen.

XXI, dan grudna.

L S. Tomash apojtel.

4 ®veti Tomash, imenovan dvojzhizh, eden
smed dvanajJlih apoftelnov Jesufovih, je bil*
ko drugi apoftelni, Galilejiz. Bil je ubog ri¬
bi zh, in fe je f’ trudam shivil. Jesuf ga je f’
Tvojo miloftivo mogozhno gnado k’ febi pokh-
zal, in med fvoje apolielne vseh 4 S. Tomash
je bil Jesufu pokoren in hvaleshen, je vfe sa-
puftil, per njem oftal , sa njim hodil, poflu-
fhal njegove fvete nauke, in prizha bil nje¬
govih velizih zhudesbev. 4 Svoje velike frezhe
je bil slo vefel, in gorel'je v’ ljuhesni do fvo-
jiga bosbjiga uzhenika Jesufa. Malo pred fmert-
jo je Jesuf fvojim uzhenzam napovedal, de
naj sa njim gredo is Galileje v’ Judejo, v’ Be-
tanijo, kjer je Lazar umeri. Uzhenzi fo fe
tega prefirafhili, ker fo vedili, de Judje ifhe-

551

jo Jesufa umoriti. Tomash fe ni bal s’ Jesu-
fam ali sa Jesufa terpeti, salo je drugim u-
zhenzam ferzhno rekel: „Pojdimo tudi mi,

de s’ njim umerjemo.“ Bil je refnizhno vnet
sa Jesufa, vender je ob zhafu njegove fmerti ka¬
kor drugi uzhenzi oflabel. Kader fo bogaboje-
zhe shene pravile, de je Jesuf od mertvih vftal,
jim uzhenzi nifo liotli verjeti. Ko fo ti To-
mashu pravili: „Gofpoda fmo vidili! i£  jim ni

verjel, in je fhe rekel: „Ako ne vidim na

njegovih rokah snamenj shebljev, in fvojiga
perila v’ njegove rane ne poloshim, ne bom
veroval .“  Drugi fo bili maloverni, ko nifo
kotli shenam verjeti; flabji fhe pa je bil To¬
mash , ko ni hotel vfim uzhenzam verjeti. Ta
njegova mala vera ni bila bres greha ; vender
jo je Jesuf perpudil, de bi bila terdno prizhe-
vanje Jesufoviga vllajenja. Njegova mala ve¬
ra ie nafhi veri v’ pomozh. Uzhenzi, in fo-
febno Tomash, fo bili maloverni; potlej fo pa
vender vftajenje Jesufovo terdno verovali, in
sa to refnizo ferzhno umerli. To je nafhi
flaboiti v’ pomozh, in podpira nafho dufho,
de v’ veri llanovitna oftane. Ufmiljeni Jesuf
fe je ofem dni po vftajenji fpet perkasal fvo-
jim uzhenzam, med kterimi je bil tudi To¬
mash. t Skosi saperte duri je k’ njim prifhel,
m jim mir vofhil; po tem je rekel Tomashu:
jjVloshi fvoj p er H: femkaj, in poglej mojih rok;
podaj femkaj fvojo roko, in deni jo v’ mojo
hran , in ne bodi neveren , ampak veren.“ Te
prijasne in fvarezhe befede uzhenika Jesufa fo

— 552  —

preprizbale in ponishale maloverniga Tomasha,
kteri je verno in vefelo savpil: „Moj Gofpod

in moj Bog! 14  Bil je maloveren ne is hudob-
niga, ampak is flabiga ferza; ni le bal, te-
muzh shelel le je Gofpoda shiviga viditi; vidi!
je Gofpodovo telo, in veroval in prizhal nje¬
govo boshjo natoro. Jesuf mu je odgovoril:

Tomash ! ker li me vidil, 11 veroval; frezhni

fo, kteri nifo vidili, in fo verovali.“ Te be-
fede Jesufove pomenijo nafho frezho, ker fmo
fofebni dar vere prejeli, in verujemo, kar f.
Tomash, zhe ravno nifmo kakor on Gofpoda
Jesufa vidili.

Kader je bil f. Tomash prejel f. Duha,
je nekaj zhafa v’ Jerusalemu in Judeji osna-
noval Jesufa ; potlej je fbel v’ daljne deshele
fvete vere osnanovat. Obhodil je deshele Par-
tijanov, Medijanov , Baktrijanov in drusih ne¬
vernih in neufmiljenih narodov, jih preobra-
zhal in kerfheval. Veliko jih je fpreobernil
fofebno sato, ker je Jesuf po njem velike
zhudeshe delal. Poflednjizh je v’ Indijo fhel,
ondi osnanoval f. evangeli, in ga f’ zhudeshi
poterdoval. Eni fo ga poflufhali, in fe fpre-
obernili; eni pa fo ga fovrashili, in na sadnje
umorili. Neisrezheno veliko je savoljo fvetiga
evangelja terpel, in sa-nj ferzhno umeri; sa¬
to vshiva sdaj veliko plazhilo v’ nebefhkim
kraljeftvu, in ga bo vshival vekomaj.

553

N, a u k.

Od napiihnjenih maloverzov.

{ Sveti Tomash je bil maloveren, pa ne is
hudobije, ampak is flabofti. Sanizhljiva fmert
Jesufova na krisbi ga je bila pohujfkala, pa
shelel je Jesufa sbiviga viditi; sato fe je vdal,
in je njegovo boshjo natoro vefelo prizhal,
kader ga je vidil shiviga. Nekteri fo malover¬
ni ne is flabofti ko Tomash , ampak is hudo¬
bije, is napuha, ker fe hozhejo od drusih ras-
lozhiti, in drugazhi vediti, kakor uzheniki ka-
tolfhke zerkve vedo in uzhe. Zhe kako befedo
flifhijo od sanizhevavza katolfhke vere, mu
bersh verjamejo vfaj nekoliko, in flabe v’ ve¬
ri. Zhe kdo smed hudobnikov pravi: ,, 4 Spoved
je ismifhljevanje duhovnov, ni greh v’ petik
ali febolo mefo jeftij“ ali zhe kaj drusiga ta-
siga flifhijo: zhutijo bersh moihne fkufhnja-
re, in ne vedo, kaj je prav, ker nifo uterje-
m v’ fveti veri. Ti maloverni, zhe bero bu¬
kve po tatinfko nalifnjene, v’ kterih fo pre-
dersne mifli soper rasodete refnize, fe bres
premifelka pufte voditi in napeljati, kamor sa¬
pe! ji vi pifar hozhe, Sakaj in od kod je to?
To je is napuha ali is hudiga poslielenja, de
bi fe od drusih raslozhili. Te hudobne prasno-
glavze popifhe f. Juda Tadej ftrafhno rekozh:
n Oni fo oblaki bres vode; jefenfke drevefa
bres fadu, dvakrat nfahnjene , /’’ korenino is-
derte ; valovi grosovilniga morja, kteri fvojo

— 554  —

Jramoto penijo ; nejtanovitne svesde, hi jim je
temni vihar na vekomaj perhranjen.“  12, 1 3 .

Kdor je ponishen, je rasodeti veri lahko
pokoren. Vfigamogozhniga in ufmiljeniga flvar-
nika fposnati, mu flushiti, in ga hvaliti, je
vefelje dobre in ponishne dufhe. Ta je dobrot-
Ijivimu Jesufu neisrezheno hvaleshna , kteri je
fvet odrefhil, in katolfhko zerkev poftavil, v’
kteri farni fe vfe refnize nepopazhene hranijo.
Ponishna dufha veruje le eniga Boga, pa tudi
le eno zerkev, ki je poftavljena na podflombo
apofteljnov, ktere je fam Kriftuf poglavitni
vogelni kamen. Ponishna dufha premifhljuje
ljuhesnjive rasodete refnize in sapovedi; fpo-
sna, de je vfe to v’ pofvezhevanje, v’ zhafno
in vezhno frezho vliga zhlovefhtva: sato Bu¬
shi Bogu vefelo, in zhaka upno vezhniga pla-
zhila, ki je sveftim hoshjim flushabnikam ob¬
ljubljeno. Tako ne dela prevsetnesh. Njegovo
ferze je hudo, in njegove iftifli fe medejo,
ker hozhe vezh vediti, kakor je treba. K’ nje¬
govi malovernofti tudi slo perpomore njegovo
grefhno shivljenje. ^Skoraj hi shelel pogrniti
ko neumno shivina, de hi le neumni shivini
enako shivel. Njegove mifli fe vsdigujejo so-
per vero, ker fvoji flabi natori rad dovoli so-
per sapovedi. Vera mu je nadleshna, ker do¬
brim dobro obeta, in hudim hudo shuga. Sato
fkerbi hudobnesh kako mozh rasodete vere
odverniti ali pomanjfhati, de bi dremotno shi¬
vel v’ fvojih grehih; ne rezhem mirno , o® 0 '
pak dremotno,  ker bo zhaf prifhel, de bo

— 555  —

hudobnesb fvoje radovoljne smote fposnal, sla-
fti pa v’ bolesni.

Ti bodi Bogu po rasodeti veri bvaleshno
pokoren v’ vfim, in bofh prejel vezhno pla-
zliilo. Bodi Bogu rad pokoren; zhe ne, mu
bofh nerad pokoren, pa bres vfiga prida. Kralj
Antioh je menil hribe prenafhati, vef fvet
ftrahovati, tudi boshjo mozb uftaviti; potlej je
v’ bolesni fvoj napuh fposnal, pa preposno,
ker ni milobi dofegel. Shivi is vere, ne po-
fiufhaj bahazhev in shlobudrallih, bodi poni-
shen in pravizhen, de prejmefh, kar ti obeta¬
la vera in upanje.

Molitev.

Ufmiljeni Gofpod Jesuf Kriftuf! hvalim
in sahvalim te sa vfe refnize, ktere fi dobrot¬
ljivo rasodel. Kako bi samogel vedi ti, kaj ti
dopade, ako bi me ti ne uzbil ? Prav ne u-
niem, kar imam smiraj pred ozbmi; kako bi
vedil, kar zhlovekov um prefesbe? Obrani me
v ’ veri katolfhke zerkve, ki fi jo ti uzbil, apo-
keljni osnanovali, in marterniki sa-njo umerli.
Ne dopufti, de bi smota moje pameti ali po-
bujfhanje flabovernih otemnilo prejete refni-
ze - Tudi te profim, pomagaj mi savoljo saflu-
sbenja fvojiga f. apoftelna Tomasba in vfih
letnikov f’ tvojo gnado po tej f. veri sbiveti,
dej^SS2^hiftofii in zhafti obranim do tvojiga
pridem v’ tvoje kraljeflvo. Amen.

556

T

XXII. dan grudna.

t S. Marzel minili.

4 Sveti Marzel je Lil rojen v’ 4 Sirii. Njegovi
darfhi fo Lili lilno Logati, in fo po vfi cleshe-
li floveli; pa umerli fo mu, Lo je Lil fLe slo
mlad, in njih pomozhi nar potreLnifhi. Mar-
fikteri Logat mladenizh Li fe bil vifoko nofil,
v’ pojedinah, v’ igrah , v’ rasujsdani drushbi
bahal, in hudobno shivel; on pa fe je vliga
tiga fkerbno varoval. t Starfhi fo mu umerli,
pa sbiviga Boga je imel pred ozhrni; darfhi
ga nifo mogli drahovati , pa ni posabil, smi-
raj je pomnil, kar je poprej od njih flifhal,
in ftrah boshji ga je sapovedim podvergel. Ta
fveti mladenizh fe je fkerbno varoval drush-
be hudobnih tovarfhev, kteri bi ga bili radi
pohujfhali, in ga po flabih potih vodili; fa-
motno je shivel, in v’ famoti premifhljeval,
kako bi nadleshnim nadavam odfhel, in fvojo
dufho svelizhal. S’ boshjim fvetam je fklcnil
iti v’ mello Antiohijo, in je fhel, de bi ondi
nesnan v’ pokorjenji sbivel. V’ tim velikim
mettu fvelimu Marzelu ni bilo mar vidili ah
svediti, kar je fofebniga, ampak moliti, pre-
mifbljevati , katolfhke uzhenike poflufhati,
fe s’ bogabojezhimi od boshjiga pogovarjati,
fe poditi, in Bogu flushiti. Ondi je svedil, de
je v’ medu Efesu veliko rasfvetlje/lih uzheni-

kor in poboshnih kriftjanov; toraj je tje fhelj
de bi fe od njih uzhil varne poti v’ nebefa.
Ker je is dobriga ferza pravizhnofti ifkal, je
pot pravizhnofti nafhel, pravizbno shivel, in
Bogu dopadel. Vfe te dobre dela fo fe mu
premajhne in flabe sdele; sato je shelel v’
' klofhter iti, in do fmerti v’ njem oftati. Svedil
je, de je v’ velikim meftu Pionfhtantinopolu
flovezh klofhter, v’ kterim minihi shive v’ ve¬
likim pokorjenji, in nozh in dan Boga hvali¬
jo. Vsdignil fe je, hitro hodil, in prednika
klofhtra ponishno profil, de naj ga med Tvo¬
je uzhenze vsame. Uflifhan je bil, in je ondi
ollal. V’ klofhtru je pokoj in vefelje ferza na¬
fhel, kteriga je ifkal, in ob kratkim vfe dru¬
ge minihe v’ fvetofti dohitel in prefegel.

Alekfander, apat klofhtra, je f. Marze-
la fofebno ljubil, ker je bil vef po volji bosh-
ji- Po fmerti apata Alekfandra fe je nekaj mi-
nihov pogovorilo fvetiga Marzela fvojiga pred¬
nika isvoliti. 4 S. Marzel fe je tega preftrafhil,
je sbeshal, in toliko zhafa perkrit oftal, de

je bil drug isvoljen. Kader je fveti Marzel v’

hlofhter nasaj prifhel, je bil obfojen nar tesh-
ji in gerji klofhterfke dela opravljati; vefel

je bil tiga, in profil je zelo, de noj ga v’ tim

do fmerti pufte. Ravno ta njegova refnizhna
ponishnoft je napravila minihe, de fo ga po
fmerti apata Janesa fpet fvojiga duhovniga o-
z heta isvolili, in vfi fo fe mu radi podvergli.
Ravno takrat je f. Marzelu brat umeri, in mu
'fe fvoje veliko premoshenje sapuftil. Ta fve-

558

ii flushabnik boshji je f’ prejetim premoshe-
njem veliko fushnih odkupil, ubogim poma¬
gal, in ga sa druge dela ufmiljenja obrazhal;
febi pa in fvojimu klofhtru ni belizha pervo-
fhil, ker je vedi!, de je ubofhtvo podflomba
klofhterfke nedolshnoili, in ohrani ponishnolt
in pokorjenje. t S. Marzel je veliko zhudeshev
horil; pa le nekaj jih bodi tukaj. Minih El-
pidi je v’ uftih raka imel; govoriti she ni mo¬
gel , in bliso fmerti je bil. { S. Marzel ga je
obifkal, v’ ferze fe mu je fmilil, je molil
sa-nj, in ga osdravil. Minih drusiga klofh-
tra je fvetimu apatu Marzelu porozhil in pro¬
fil , de naj ga obifhe; preden je do bolni¬
ka prifhel, je she umeri. 4 S. Marzel je ko-
pil pred merlizha, je molil, in merlizh je
oshivel. Vli fo fe zbudili, in ta zhudesh o-
snanovali, ako ravno jim je f. Marzel ojkro
prepovedal od tiga govoriti. Jud is t Samarije
je tudi Marzela profil, de naj mu osdravi
hudo rano, ki jo je na obrasu imel, in je
obljubil v’ Jesufa verovati, zhe sdravje sado-
bi. 4 S. Marzel mu je fprolil s.dravje, pa ter-
dovratni Jud je v’ fvoji flepoti oftal. Savoljo
njegove nesveftobe fe mu je rana ponovila.
{ Spet je po f. Marzelu sdravje sadobil, pa fpet
prelomil fvojo obljubo v’ Jesufa verovati. Ker
fe je ta hudobni Jud s’ Bogam norzheval, je
naglo in nefrezhno umeri. Blishni in daljni
fo po f. Marzelu pomozh dobivali ; sato je
njegovo ime flovelo po vlili jutrovih deshe-
lah.

55g


Ta fveti flushabnik boshji fe je ferzhno
vojfkoval sa zhiftoft katolfhke vere soper kri¬
vo verze; ni fe dal od njih sapeljati, uzhi!, in
fvaril jih je, fkufhal je od njih sapeljane pre-
uzhili, in smiraj je fkerbel, de bi bila povfod
in per vlih zhifta vera. Shivel je dolgo ; Bog
mu je sdaljfhal shivljenje v’ prid vfe zerkve.
Slo tiar je umeri v’ letu 485.

Nauk.

Is poprejfknjiga popifovanja.

t S. Marzel je bil v’ nar nevarnifhih letih,
l<ader fo mu ftarfhi odmerli , in mu veliko
premoshenje saputlili. Sgubo fvojih ftarfher je
obshaloval, pofvetno premoshenje sanizheval,
in v’ bosbjim ftrahu shivel. 4 Slabo telo ga je
fkufhalo, nevofhljivi hudizh ga je nadleshe-
val, hinavfki prijatli fo ga v’ hude perloshno-
tli vabili, hudobniki fo mu pohujfhanje daja¬
li, in vfe sapeljivotli fo ga ob enim obdale;
pa vfe to je ferzhno premagoval, ker je Bo¬
ga ljubil, in fe ga is ljubesni bal. Vidifh, o
kriftjan, kaj samorefh, ako je Bog f’ teboj!
Mladoft je she farna na febi mozhna in dolga
fkufhnjava po fvojim poshelenji shiveti ; mla-
doft in bogatlvo fkupaj je huji fkufhnjava ras-
ujsdano shiveti, in fvoje gerde shelje nati to¬
kati; mladoft, bogatlvo, proftoft in sapeljivi
tovarfhi fkufhajo fhe huje zhloveka: ali lirah
Boshji premaga vfe fkufhnjave. Ne isgovarjaj

5  6 o

fe rekozh: ,, t Sim mlad, hudizh ms je smo- ]

til,' tovarfhi fo me sapeljali.“ Zhe li mlad, ]
moli obilnifhi, de dobifh gnado vfe fovrashai- 1
ke premagati. Ne le ftarim, ampak tudi mla¬
dim fo sapovedi dane. Zhe fi mlad, morebiti
umterjefh mlad; zhe sbivifh dolgo , bofh tudi
od fvoje mladofli Bogu odgovor dajal; zhe
imafh veliko premoshenje, bofh li boshje da-
ri v’ dobrotijiviga Boga hudo obrazhal? Te
tovarfhi fkufhajo, premifli, de ti oni por
fodbi ne bodo pomagali. Premifhljuj pravizh-
no fodbo in vezhnoft, de shivifh v’ boshjim
flrahu , in upafh fvojo edino dufho svelizhati.
Premifli, kaj govori David: ,, Velika in mno¬

ga je tvoja dobrota, o Gojpod! ki jim jo per-
hrani/ii , kleri fe te boje, in v ’ te upajoč
Pf. 3 o, 20. 21. 4 Strah boshji naj te povfod
fpremlja, ufmiljeniga Boga in pravizhniga fod-
nika Jesufa nikoli ne posabi, in bofh nedol-
shen: „Gofpodov Jtrah je shivljenja Jiude-

niz, de fmerlnim sadergam odidefh.“  Prip.
i4, 27.

t S. Marzel je fvoje mefto sapuftil, je fhel
v’ Antiohijo, potlej v’ Efes, in na sadnje v’
Konfhtantinopol is zhiftih shelj fvetih naukov.

Ob njegovim zhafu je bilo fhe veliko neverni¬
kov in veliko krivoverzov, kterih fe je bal; sa-
to je ifkal fofebnih dobrih uzhenikov, de bi
fe v’ katolifhki veri uterdil. Ne prašna rado-
vednoft, ampak refnizhna shelja boljfhati fe
ga je po fvetu vodila, kakor prizhuje njego¬
vo bogabojezhe kerfhanfko shivljenje. Kader

je v’ Konfhlantinopolu v’ klofhtru nafhel vfe
perpomozhke v’ vezhni mir, ni vezh odflopil;
60  let je bil v’ klofhtru, in je ondi fvelo u-
merl. Ljuba kerfhanfka dufha! preden fe f’
Tre tim Marzelam isgovarjafh , premifli fkerbno
nagibe fvojiga ferza, is kterih okoli bodifh , li
uzhenike sbirafh, in po fofebnih naukih lire-
penifh, Hodifh rada po boshjih potih, poti
pokorjena pa ne vefh ; hiti Tli po odpuftku , pa
dovolifh tudi v’ grehe, kleri ti fhtrafnige mno-
shijo; te vefeli flifhati fofebne nauke, pa ne
fpolnujefh ne tih , ne drusih : te lerbe ufhcfa
kaziga dobriga pridigarja poflufhati, in Tvojih
hudih navad ne opuftifh; itnafh fpovednike
na mefze, fkoraj nobeden ti ni vfhezh, ker v’
tebi ni ponishnofti, ni pokorfbjne. V’ snamnje
ponishnofti fe klezhe fpovedujefh; potlej ho-
zhefh Tvoje uzhenike uzhiti, jih per Tvojih to-
varfhizah opravljafh, in soper nje jesljafh,
ker nifo hotli gladiti tvoje prefejane prevset-
nofti , ali milovati teshke nofhe tvojih ismifh-
ljenih krishev, ali pufhati te k’ f. obhajilu po
tvoji famopafhni poboshnofti. Ljuba kerfhan-
Tka dufha ! premifli Te, de Te ne golufafh.
Smiraj li lazhna naukov, vender ti ne pridejo
do ferza, de bi fe poboljfhala. t Se potoshu-
jefh, de lx fovrashena, sanizhevana, sapufhe-
na in preganjana od vfih; vli drugi pa vedo
doki govoriti soper tvoj nepokojni jesik in tvo¬
jo hudo jeso. Kaj To tedaj vfi drugi hudobni,
h Tama li pravizhna? Premifli fe, proti Boga
fposnanja, bodi pokorna fpovedniku, ifhi pra-
IV. 36

562

viga miru, in ga bofh naThla. Zhe nifi taka,
li sadeta od Tvarezhih befed Isaija preroka:
„Od dne do dne me ifhejo , pravi Gofpod,
in hozhejo snati moje poli; vender delajo po
fvoji volji.“  58, 2 . 3.

t Samarijan, kteriga je bil T. Marzel dva¬
krat osdravil , pa fe vender ni Jesufu vdal, in
je v’ fvoji grefhni Tiepoli umeri, pomeni ter-
dovratne grefhnike, kteri bosbjo miloft sani-
zhujejo , in sa tega voljo To boshje milofti ne¬
vredni. t S. AvguThtin pravi: ,,Pred greham

fe boj pravize , po grehu upaj  o’ boshjo mi-
lofi.“  ReT, upaj v’ boshjo miloft; pa biti Te
tudi Tpokoriti, de je boTh deleshen. Zhe bosh¬
jo miloft sanizbujeTh, li boshje milofti nevre¬
den. Lulika je bila veliko zhaTa na njivi
med pThenizo puThena; ker je pa lulika oTta-
la, je bila v’ ogenj vershena. Kdor Te bo-
shji milofti radovoljno ne podvershe, Te ji
bo permoran podvergel. Modri c Sirah te le¬
po uzhi rekozh: „Ne rezi: Grefhil /im, in

kaj fe mi je shaliga sgodilo ? sakaj nar
vifhi je poterpeshljiv mafhevaviz 5, /|. ®
greThnik! vdaj Te uTmiljenimu Bogu, in zhe
sanizbujeTh bogaftvo njegove velike persanalh-
nofti, li boTh pravizbno jeso nakopal, is k te-
re ne bo reThenja. Veliko jih je v’ peklu
bres vfiga upanja, ker To v’ shivljenji pre-
dersno upali. „Bog je pravizhen in poler¬
peshljiv fodnik.“  PT. 7 , 12 . Ne pufti zbala
boshje milofti pretezhi, sakaj potlej ne bo u-
Tmiljenja.

563

Molitev.

O Gofpod Jesuf Kriftuf! napolni f’ fvojim
duham mojo dufho, de sanizhujem dobrote
fveta, fovrashim grefhne vefelja, ne poflu-
fham fkufhnjavzov, shivim v’ tvojim ftrahu,
in fe bom vefelil per tebi vekomaj. Mladoft,
bogaftvo, hudo poshelenje, pohujfhanje hudob¬
nih in drugo me ref sapeljuje ; pa vfe samo-
rem premagati, zhe fi ti s’ menoj. Obljubim
f’ pomozhjo tvoje gnade ti svelto flushiti, de
te per fodbi prijasniga najdem , in pojdem v’
tvoje vefelje. O f. Marzel, ki fi smiraj bosh-
je zhafti ifkal, in delal, kar je Bogu dopadlo!
fproli mi refnizhno voljno boshjo voljo dopol-
novati, in v’ gnadi boshji umreti. Amen.

XXIII. dan grudna.

t S. t Servul berazh.

Ob zhafu papesha f. Gregorja J., kteri je ka-
tolfhko zerkev vladal od 5go. do 604. leta, je
bil v’ Rimu bogabojezh berazh, 4 Servul po
imenu, kteriga slavljenje je sgorej rezheni f.
Gregori popifal. t S. t Servul je bil ubosih flar-
fhev, in nesmoshen fi kruha flushiti savoljo
dolge bolesni, f’ ktero ga je Bog obifkal. V’
mladolti she je bil mertvud, to je, udje fo mu

36 *

— 564  —

odmerli, in ni mogel delali, tudi ne hoditi,
in zelo is fvoje terde poftelje ne vftati. Vef
je bil revesh, na telefu in tudi na premoshe-
nji. t Sofedje fo ga nofili k’ zerkvi f. papesha
Klemena, de bi mu verni ufmiljeno pomaga¬
li. C S. <Servul je bil vfim meltu snan , v/i fo
vidili njegovo flabo telo, in vedili njegovo
ubofhtvo; sato fo mu radi vbogajme dajali.
Boshji f hibi fe je podvergel, ker je vedil, de
ga Bog is ufmiljenja tepe; hvalil je Boga v’
fvojih nadlogah, in mu fvoje krishe daroval;
Jesufa Kriftufa krisbaniga je vedno premifhlje-
val; livaleshen je bil dobrotnikam, in je obil¬
no sa-nje molil. Obilno pomozh je prejemal,
ker fo ga ljudje revniga in pobosbniga posna-
li; pa uboshno je smiraj shivel , nikoli 6 ni
pervofhil dobre jedi ali kaj drusiga, kar bi
bilo zhes njegov lian. Kar mu je od njegoviga
revniga shivesha oftajalo, je drugim ubogim
dajal. V’ zerkev ni mogel hoditi k’ fveti ma-
fhi in k’ boshji befedi, ker ni mogel is fvoje
terde poltelje; pa v’ duhu je premifhljeval f.
mafho, in f’ fvojim duham je per njej Bil-
Kupil fi je f. pifmo , in ga je smiraj per febi
imel. Kader je kak duhoven ali minih ali kdo
drug memo fhel, ga je ponishno profil , de
naj mu nekoliko bere in rasloshi is f. pifma.
Ta je bila njegova vedna fkerb ; poflufhal je
in premifhljeval, kar fo mu drugi brali, ah
fveliga pravili : tako je bil prav dobro podu-
zlien v’ vbil potrebnih naukih. Njegova poter-
peshljivoft je bila velike hvale in obilniga sa-

— 565  —

flushenja vredna. Vfi fo fe nad njim zbudili,
de je bil poterpeshljiviga in vefeliga ferza. Ve¬
liko terpljenje je bilo nozh in dan neprene-
hama veliko let v’ terdi poftelji leshali, ker je
sraven tiga vedniga pokorjenja tudi velike bo-
lezhine terpel; vender je Boga hvalil, in mu
fvete pefmi v’ zhaft vefelo pel. Velikokrat je
is ferza djal: „Sahvalim Boga, ki me je f’

to bolesnijo udaril.‘ £

Zhaf je prifhel obilniga boshjiga plazhi-
la, ubogimu in poterpeshljivimu t Servulu na¬
menjenega. 4 Silno velike bolezhine fo mu blish-
no fmert napovedovale. ( S’ f. sakramenli fe je
ofkerbel, in je upno zhakal is fveta iti. Du¬
hovni in verni fo ga radi obifkovali , in fo fe
bolj farni od njega uzhili, kakor njega uzhili
frezhno umreti. Eniga dne, ko je bilo veli¬
ko vernih per njem, jim je rekel: „Ljubi

moji! pokleknite in molite sa mojo dufho,
de v’ frezhno vezhnoft gre. ££  Glafno fo per
njem molili, on je tiho molil sa njimi. Med
molitvijo je savpil : „Prenehajte moliti, in

poflufhajte nebefhko petje.“ Ravno takrat fe
je njegova dufha odlozhila, in je, fpremlje-
na od boshjih angeljev, fhla v’ nebefhko kra-
ljeftvo. t S. Gregori perflavi tudi fhe , de je
njegovo fenjafto truplo tako neisrezheno pri¬
jetno difhalo, de ni mogozhe dopovedati. Ti-
ga fvetnika fo v’ zerkev f. Klemena zhaflito
pokopali, in po njem fofebne gnade dobivali.
Kjer je veliko let bolan leshal, fo v’ kamen is-.

566

Tekali sapopadik njegoviga Tvetiga shivljenja, in
ta zhaftiti Tpomin oftane do danafhnjiga dne.

Nauk.

Jesuf sapove pokorjenje in polerpeshljivoji.

4 Sveti 4 Servul je bil sbiva podoba ubosiga
in poterpeshljiviga Jesufa. Ta svefti Tlushab-
nik boshji je bil ubog in bolan vTe dni Tvoji-
ga shivljenja; pa ne to dolgo terpljenje, am¬
pak poterpeshljivoft, ki jo je imel savoljo Bo¬
ga, mu je nebeThko kraljeftvo saTlushila. Tesh-
ki krishi ne pomagajo, zhe ni poterpeshljivo-
fii; saTlushenje per Bogu ni po teshi krishev,
ampak je po poterpeshljivofti. JesuT je s’ sgle-
dam in s’ beTedo sapovedoval pokorjenje in po-
terpeshljivoft; hodimo tedaj po sgledu T. t Ser-
vula sa JesuTam.

JesuT, vfigavedni GoTpod, ve naTho veliko
Tlaboft, naThe hudo nagnjenje do Thkodljivih
dobrot in naTho neperpravno voljo pokoriti lej
sato nam je sdravila perneTel naT osdravit, Te
sdravila To grenke, tode potrebne: Tam Te je
ponishal , de bi Te tudi mi ponishevali; je smi-
raj shivel v’ uboThtvu, de bi bili tudi mi u-
bogi y’ duhu ; je neisrezheno terpel, de bi Te
tudi mi pokorili. { S. Janes pravi: „Befeda

je kila na fvetu, pa Jvet je ni fposnal. V'
fvojo lajiino je prifkla, in njeni je nifo fpre -
jeli."  1, 10. li. t S. Janes popiThe veliko mi-
loft JesuTovo in mersloto mefenih ljudi, kten

—. 567  —

fe mu nifo hotli podvrezhi, ker fo raji v’ grefh-
nim vefelji shiveli, kakor s’njim terpeli. Glej,
o kriftjan ! de niti tudi ti v’ njih fhtevilu , in
de poti nebefhjiiga kraljetlva ne sgrefhifh. Pot
terpljenja in pokorjenja je ojftra in bodezha,
tode potrebna fprideni natori. Porezhefh: ,,Ve¬
liko terpim , imam dofli krishev, in upam sa
Jesufam hoditi.“ Prav govorifh , zhe prema-
gujefh fvoje hude shelje, in voljno nofifh tvo¬
je krishe. Kaj bi ti pomagalo veliko*terpeti,
pa tudi fvojo hudo voljo po mozhi fpolnova-
ti ? Kaj bi ti pomagali krishi, ako bi jih s’
godernjanjem nofil ?

Jesuf naf uzhi, de vfo grefhno ljubesen do
flvari premagujmo , in ubogi v’ duhu bodimo.
Sato je bil rojen v’ revnim hlevzu, je smiraj
shivel uboshno, je sapovedal nebefhkiga kralje-
ftva ifkati. t S. t Servul je sa Jesufam hodil, ne
ker je bil ubog v’ premoslienji , temuzh ker
je bil ubog v’ duhu; ni shclel bogativa, volj¬
no je nofil fvoje teshke krishe, in Boga hva¬
lil, ko ga je s’ nadlogami obloshil. O kritl-
jan! zhe ima vera kaj mozhi v’ tebi, fi Bogu
refnizhno hvaleshen, kteri ti nadloge pofhi-
lja, de bi fe fveta navelizhal, in nebefhkiga
kraljetlva ifkal. Vshivaj hvaleshno, kar ti
Bog daje; delaj pridno , de fe pofhteno shi-
vifh ; bodi pa bres lakomnotli , in putli Boga
gofpodariti po fvoji fveli volji. Boshja volja
fe godi, naj bi ti hotel, ali ne hotel; pa gor¬
je ti, zhe fe tlavifh njegovi volji. Lakomne
s belje, nepokojne fkerbi, godernjanje in ne-

568

voj j a, kaj ti ho to perneflo ? Bofh li oboga¬
tel , bofh li loshej shivel, ali bofh li bres nad¬
log, zhe fe jih branifh ? Ne, temuzh bres
dohriga saflushenja bofh, obilnifhi bofh ter-
pel tukaj , in po fmerti ti ne bo dobro. Ter-
pi voljno, sanizhuj fvetj tako bofh lahko u-
merl, in po fmerti veliko plazhilo prejel. De
to delafh, premifli befede modriga: ma-

fhevanja dan ne bo bogajivo nizh pomagalo ;
praviza pa bo od  (hude) Jrnerli rejhila Prip.
IX, 4.

Molitev.

O Jesuf, uzhenik ubofhtva, pokorjenja in
poterpeshljivohi! daj mi fposnati fvoje veliko
sadolshenje , de fe rad pokorim , in vfe krishe
voljno nofiin. Moji fpazheni natori fo tvoje
grenke sdravila soperne, tode potrebne. Gorje
mi, ako bi bilo po moji volji! hudobno bi
shivel, in nefrezhno bi umeri. Kaj imajo sdaj
bogati v’ peklu od fvojiga obilniga premoshe-
nja, od vlih grefhnih fladn-oft? ( S. t Servul,
(voj flushabnik, je bil dolgo v’ velikim ter-
pljenji, sdaj te vefel hvali v’ nebefih. Dobro
in hudo mine ; dobro in hudo saflushenje pa
oftane vekomaj. Raji hozhem sa teboj, o Go-
fpod! po sgledu tvojiga flushabnika, fvetiga
t Servula, hoditi, de po njegovo sa teboj pri¬
dem v’ tvoje kraljeftvo fe vefelit vekomaj. Amen.

— 56g —

XXIV. dan grudna*

fiveii Daniel prerok.

JUanieJ prerok, zheterti med velizirni pre¬
roki, je fofebne hvale vreden, ker je v’ kari
savesi, okoli 600 let pred prihodam odrefhe-
nika Jesufa, po viih sapovedih med neverniki
nepreftrafheno shivel. Njegovo telo je bilo
v’ fushnofti; njegova dufha pa je profta, ferzh-
na in Bogu svefla ollala. Katolfhka zerkev ga
vifoko zhafti fofebno sato, ker je ne le, ko
drugi preroki, prihod obljubljeniga odrefhe-
nika prevedil in osnanoval, temuzh je tudi na
tanko pravil zhaf njegoviga prihoda in njego¬
ve fmerti in fhlrafnige terdovratnih Judov.
Piavno is tiga konza je tukaj njegov fpomin v’
dan pred Jesufovim roj (Ivam prenefen.

Daniel je bil rojen v’ Judeji ob zhafu
kraljevanja bogabojezbiga Judovfkiga kralja Jo-
sija. Bil je kraljeve kervi. Nabuhodonosor,
Babilonfki kralj, je po fmerti poboshniga kra¬
lja Josija s’ mogozhno vojfko fhel nad Jerusa-
lem, ga premagal, in kralja Joakima, pervake
kraljeftva in vfe terdne moshe v’ Babilon fush-
ne odpeljal. Mladenizh Daniel je bil tudi v’
fushnoll odpeljan. Bog mu je dal modroft,
gorezholl in llanovitnoft, de bi med neverni¬
ki njegovo zbali osnanoval, in fvoje fofusbne
brate v’ veri uterdoval. Nabuhodonosor kralj

— 5 yo —

je  sapovedal smed odpeljanih mladenzhev nar
imenilnifhi, lepfhi, umetnifhi in perljudnifhi
v’ njegovo tlreshbo odbrati; fvojimu hifhniku
pa je sapovedal odbranim mladenzhem jed in
pijazho od kraljeve mise dajati, in jih Kaldej-
fkih umnoft uzhiti. Daniel je bil pervi smed
odbranih mladenzhev. Bil je fhe mlad, pa
imel je modroft ftarih; sato je vfe te kraljeve
dobrote sanizheval, in fklenil tudi v’ ptuji de-
sheli sapovedi fvojiga Boga terdno dopolnova-
ti. Vedil je, de kralj je in pije malikam da¬
rovane jedi in vino, ali take jedi, ki fo Ju¬
dam po Mosefu prepovedane; sato fe je bal
grefhiti, in je hifhnika ponishno profil, de
naj njemu in njegovim tovarfhem fozhivje in
vodo daje. Povedal mu je tudi, de proli to
savoljo vefii, ne is sanizhevanja kraljeve do¬
brote. Idifhnik je bil malikovaviz, vender mu
je proflmja veftniga mladenzha Daniela do-
padla; le kralja fe je bal, in- sato fe branil
v’ Danielovo profhnjo dovoliti. Daniel je ti-
fhal, in nadleshno profil, in bil je uflifhan.
O fveti mladenizh! Bog ga je savoljo njegove
svetlobe filno povifhal.

Nabuhodonosor je v’ fpanji zhudno podo¬
bo vidil; njegov duh fe je prellrafhil, in je
posabil, kaj fe mu je fanjalo. Poklizal je u-
ganovavze pred-fe, in jim sapovedal, de naj
mu povedo fanje, ki jih je imel, in pa kaj de
pomenijo. Ker tiga nifo mogli, je kralj uka-
sal vfe modre pomoriti. Daniel je profil Bo¬
ga , de naj mu to fkrivnoft rasodene, je fhel

h’ kralju, in mu vfe rasloshil. Kralj je ofter-
mel, in savpil: „Refnizhno, vafh Bog je Bog
bogov, Gofpod kraljev in rasodovaviz fkriv-
noft!“ Kralj je Daniela slo obdaril, in pofta-
vil poglavarja vfih Babilonfkih deshel. Kralja
Baltasar in Dari lia tudi ljubila Daniela, ker
fe je vfelej modro in svefto obnafhah Drugi
fo mu bili nevofhljivi, in fo ga sbeleli umo¬
riti. .Napravili fo kralja Darija, de je 4 sapove->
dal, de, kdor v’ tridefelih dneh kaziga boga
ali zhloveka profi, bo v’ levnjak vershen. Is-
miflili fo fi. tako prekanjeno, ker fo vedili,
de Daniel vfak dan fvojiga Boga moli. Boga-
bojezhi Daniel je po fvoji navadi trikrat v’ dan
per odpertih oknih molil. Nevofhljivi moshje
fo fkerbno gledali po njem, ga V molitvi nafhli,
per kralji satoshili in tifhali, de naj ga po o-
klizanim ukasu v’ levnjak vershe. Kralj je to
fizer dopultil ; pa od shalofti ni vezherjal, in
ni fpal. Kader fe je danilo , je kralj fhel k’
levnjaku, in Daniela obshaloval she mertviga;
vender ga je po imenu poklizal. Daniel fe mu
je bersh oglafil, in Boga odrefhenika hvalil.
Kralj fe je rasvefelil, je ukasal Daniela is ley-
njaka potegniti, in njegove toshnike levam po¬
metati. Levi fo jih sgrabili in rasdrobili. Kralj
ie praviga Boga hvalil, in vfim fvojim pod-
loshnim sapovedal, de naj fe njega boje. Ta¬
ko fe je snanje vfigamogozhniga Boga po Ba-
hilonfkim kraljeltvu osnanovalo. .

Daniel je bil kralju vfhezh, in je per nje¬
govi miši, kar. mu je bilo od Mosefove poda*

- §72  -

ve jefti perpufheno, jedel. Pa Daniel ni ma¬
ral sa to zhaft in dobroto; dopadljivo mu je
to bilo farno sato, ker je imel perloshnoft kra¬
lju refnizo govoriti, in zhefhenje praviga Bo¬
ga povifhevati, kakor te dve pergodbi prizhu-
jete. V’ Babilonu v’ velikim tempeljnu je bi¬
la podoba perviga Babilonfkiga kralja Bala, in
to podobo fo neumni Babilonzhani molili; tu¬
di kralj je bodil vfak dan je molit. Tej po¬
dobi fo vfak dan darovali dvanajft mer bele
moke, fhtiridefet ovz in fheft velizih verzhev
vina, ker fo upali, de je in pije. Kralj je
Danielu rekel: ,,Sakaj ti Bala ne molifh ?“

Daniel mu je odgovoril: „Jeft molim shiviga

Boga, ne mertvih podob .“  Kralj pravi nato:
„ t Sej je tudi Bal shivi bog; ne vidifh , koliko
vfak dan poje in popije ?“  Daniel fe je kra¬
lju pomusal, in je rekel: „Bal ne more jefti,

ne piti.“ Potlej je kralja modro preprizhal,
de ga popi golufajo. Kralj je ukasal golufne
pope pomoriti, in Bala Danielu v’ oblaft dal,
de ga je rasdrobil. Babilonzhani fo tudi dra-
kona ali veliko kazho molili. Kralj je Danie¬
lu rekel: ,,Vfaj od tiga ne morefh rezbi: de

ni shivi bog ; tedaj moli ga.“ Daniel je kra¬
lju rekel: ,,Zhe rni dopuftifh, ga bres mezha
in palize umorim .“  Kralj mu je odgovoril:
„Le.“ Daniel je nekoliko fmole, malti in dlak
vsel, to vkup fkuhal, in drakonu metal; dra-
kon je to pojedel, in kmalo poginil.

Daniel, vef gorezh sa praviga Boga, je
to Itoril; in fvoje shivljenje v’ fmertno nevar-

— 573 —

noti poftavil, de bi kralja in Babilonzhane od
njih vrashne in napazhne vere odvernil; pa
kdo saniore neumno ijudftvo preuzhili? Kralj
je Daniela smiraj ljubil; Babilonzhani pa To
ga fmertno fovrashiii, fo fe fpuntali, in nad
kralja fhli rekozh: ,,Sdaj nam Daniela, kteri

je Bela rasdrobil, in drakona umoril; zhe ne,
bomo tebe in tvojo drushino pomorili/ 4  Kralj
ni mogel Daniela ubraniti. Sgrabili fo ga,
in levam vergli. V’ Jevnjaku je bilo fedem
levov ; fheft dni jim nifo dali jefli, de bi Da¬
niela posherli. Bog pa ni sapuftil fvojiga flu-
sbabnika. Angelj je preroka Habakuka in jed,
klero je fvojim delavzam nefel, is Judeje v’
Babilon v’ levnjak v’ hipu prenefel, in ga
bersh na njegovo metlo v’ Judejo poftavil. Da¬
niel je ufmiljeniga Boga hvalil in jedel , kar
mu je dobrotljivo poflal. Vfi fo terdno mifli-
li, de je Daniel od levov poshert. t Sedmi dan
je kralj fhel pred levnjak Daniela mertviga
obsbalovat ; je v’ levnjak pogledal, in vidil
Daniela shiviga in sdraviga v’ fredi levov fe-
deti. Kralj fe je savsel , in savpil: „Velik li,

Gofpod, Danielov Bog 1 “  Ukasal je Daniela is
levnjaka potegniti, in njegove fovrashnike le¬
vam pometati , kteri fo bili naglo posherti.
Vfigamogozhni in ufmiljeni Bog je te veli¬
ke zhudeshe delal v’ relhenje fvojiga svetliga
flusbabnika Daniela; pa tudi v’ pomozh fvo¬
jiga fushniga ljudftva, de bi ga ne posabilo,
in mu flushilo.

— 574  —

Daniel fe je bil poftaral; zhefhen je bil
od kraljev in od Judov, vender je bila njego¬
va duTha v’ vedni britkofti, ker je vidil Tvoje
brate v’ teshki fushnofli. To ga je smiraj pek¬
lo, sato je Boga vedno profil njih refhenja.
Eniga dne je po Tvoji navadi Tvoje in Tvojiga
ljudftva grehe vprizho Boga milo obshaloval,
in po reThenji sdihoval, kar Gabriel, veliki
angelj , k’ njemu perftopi, in mu rasodene
miloftivo reThenje is BabilonTke Tushnofti ; tu¬
di mu je rasodel zhaT prihoda obljubljeniga
OdreThenika, zhaT njegove Tmerti in Thtrafni-
ge Judov. Kar mu je veliki angelj Gabriel
rasodel, je sapiTal, in to Te je na tanko do¬
polnilo, de bi Judje Tvojo Tlepoto Tposnali,
in kriftjani oftali ftanovitni v’ Tveti veri. ReT,
bodi Bogu hvala, ko nam je dal Tposnali Je-
suTa, kteriga To preroki osnanovali, in pra-
vizhni sheleli.

Nauk.

Is poprejf/miga popifovanja ,

Svefti Tlushabnil<_ boshji, prerok Daniel,
kashe in uzhi, de, kdor Boga ljubi, in Te ga
is ljubesni boji, je smiraj Trezhen, in nepre¬
makljiv v’ dobrim, zhe Te ravno okoliThine
premenjujejo. Bogabojezhimu zhloveku To vTe
rezhi, dobre in hude, v’ svelizhanje. Bil je
v’ Tushnoft odpeljan, potlej poviThan, ljub¬
ljen od kraljev, Tovrashen od hudobnih ; pa

ftanoviten je v’ boshji flushbi oftal, nobena ne-
frezha ga ni omogla. V’ preganjanji je bil po-
terpeshljiv, v’ vifokofti ponishen. Tudi ti shi-
vi is vere, ljubi Boga, ravnaj po njegovih sa-
povedih Tvoje shivljenje; potlej ti bodo vTe re¬
zili v’ dobro. t S. Pavel pravi: „Vemo , de fe

jim , kteri Boga ljubijo, vfe v' dobro iside.“
Rimlj. 8, 28.

Daniel, kraljeve in kneshje kervi, vef
nedolshen in poboshen, je bil v’ fushnoft od¬
peljan. Nedolshnimu Tobiju fe je ravno to
sgodilo. Judje To bili od neverniga kralja Na-
buhodonosorja premagani, in v’ Babilon v’
fushnoft odpeljani, ker fo bili Boga f’ fvojimi
grehi rasshalili; kaj pa je Daniel hudiga fto-
ril? O zhlovek! varuj fe fvojiga pravizhniga
ftvarnika in njegovih fklepov predersno fot!ili.
Daniel je v’ Babilonu uzhil praviga Boga fpo-
snovati; salo je bil povifhan, de je nevernim
kraljem refnizo govoril. Tudi je fvojim vje-
tim bratam veliko pomagal, in jih opominjal,
de naj ne sapufte fvojiga Boga. Sa tega voljo
je Bog po fvojim angelji preroka Habakuka is
Judeje v’ Babilon prenefel lazhniga Daniela na-
fitit, de bi v’ Judeji in v’Babilonu vedili, ka¬
ko sa fvoje flushabnike fkerbi, in bi v’ njego¬
vo vfigamogozbnoft upali. Bodi pokoren Bo¬
gu, kteri je nefkonzhno moder, pravizhen in
ufmiljen, in ne godernjaj soper njegove pra-
vizhne fodhe. } ,Bog je Jtvaril majhniga in
veli žiga, in sa vfe fkerbi enako.“  Modi’. 6, 8.

— 5^6  —

Le en vrabiz ne pade na semljo bres volje
Ozheta nebefhkiga“  Mat. 10, 29.

PremifJi sdershnofl: Danielovo. Bil je vi-
foziga rodil, Babilonfki kralj ga je fvojiga
flushabnika odbral, mu je od fvoje obilne rni-
se odkasal jed in pijazho ; vender je hifhnika
profil , de naj mu raji fozhivje in vodo da¬
je. . Marfikteri flaboverni poshrefhniki bi bili
vefelo rekli: „Dobra je ta, hvala bodi Bogu

sa to frezho! zhe je kaka jed po Mosefu pre¬
povedana , kaj to ? sdaj ne more drugazhi bi¬
ti.“ Daniel fe je obilnofti dobriga bal, in je
profil, de naj ga v’ vednim pollu pufti. Tudi
ti delaj po njegovo. Predobro jefti, obilno pi¬
ti je fhkodljiva dobrota; zhe shivifh, de jefb
in pijefh, fi fe she posili vinil. Jej in pij
sdershno, de boka dufha in telo sdrava, in Bo¬
gu flushila. Dufha je v’ poshrefhnim telefu vfa
omamljena, pitano telo je rasujsdano, in potlej
bo obema gorje. ,,Ne bodi per nobeni pojedi¬
ni farnogollen , in ne posheli vjake jedi. u  t S 1-
rah 37, 3 z. Premifli tudi to: Daniel v’ fush-
nofli ined neverniki je hotel fpolnovati , in je
fpolnoval Mosefove ukase ; sakaj fe ti med krift-
jani framujefh fpolnovati sapovcdi fvojiga Bo¬
ga in katolfhke zerkve ?

Premifli tudi Danielovo gorezhoft sa zhaft
vfigamogozhniga Boga. Vedno ga je molil in
hvalil; tudi je fkerbel neverne Babilcinzhane
od malikovanja odverniti, in fvoje shivljenje
v’ nevarnoft poftavil sa zhafi: fvojiga Boga. Ne-
umneshi fe ne dado s’ lepo preuzhiti; fvojiga

— 5 7 7 —

dobrotnika fo fmertno fovrashili, in ga med
ferdite leve vergli. Dvakrat je bil v’ levnjak
sa zhalt boshjo vershen, in obakrat ga je Bog
ohranil, V’ fredi lazhnih levov je bil ko pa-
ftir v’ fredi krotkih ovz bres vfe fhkode. Ako
bi ga bili ravno levi posherli, bi bil niarter-
nik umeri, in v’ nebefa fhel, ker bi bil sa
zbali boshjo umeri. O kriltjan ! ne boj fe hu¬
dobnih , kteri le hozhejo od Boga odverniti.
Bog je tvoj pomozhnik , koga se bofh bal?
Zhe te Bog ravno nozhe zhudno obvarovati,
kakor je Daniela ali druge fvetriike, bofh ven-
der frezhen ; nizh budiga ne more biti zhlo-
veku , kteri terpi ali umerje sa sapovedi. Kri-
ftuf pravi: ,, Blagor jim, kteri sa pravite vo¬

ljo preganjanje ierpe  ; njih je nebefhko kra-
ljeJtvo.“  Mat. 5, 10 .

Preroku Danielu je Gabriel veliki angelj
osnanil zhaf prihoda in fmerti obljubljeniga
odrefhenika, ker je bil poln ognjenih shelj
do njega. Daniel je bil Bogu hvaleshen sa to
neisrezheno railoft, veliko i>olj bvaleshni mo¬
remo mi bili. On je v’ duhu vidil dobrote,
ki jih bo Jesuf pernefel; mi pa jih vshivamo.
0 kriltjan! obudi shivo vero, povsdigni fvoje
ferze, in hvali ufmiljeniga Boga, kteri je is
ljubesni do grefhnikov med grefhnike prifhel.
Ra vno kar bo hvalni fpomin obhajan milofti-
Gga boshjiga obifkanja ali prezhudniga rojllva
c Sinu boshjiga; ne bodi mlazhniga ferza, te-
muzh hvali in sahvali preljubiga odrefhenika
Jesufa, in bodi mu do fmerti hvaleshen, fo-
IV. 3 7

— 5 7 8  —

febno f’ pokornim sliivljenjem, de ga tudi po
fmert ihvalifh.

Molitev.

O moj Bog! daj mi po sgledu f. preroka
Daniela vfelej šhiveti, de ti neprelVrafheno
flushim, in do konza sveft oftanem. Dodeli
mi fvojo mogozhno gnado, de s’ njeno po-
mozhjo vfe nadloge voljno preterpim , v’ fre-
di pohujfhanja ne odftopim od dobriga, fe
nikogar ne bojim, sa tvojo zhaft vedno delam,
in fvojo dufho svelizham. O ufmiljeni Ozhe!
fofebno te proiim, preprizhaj, koliko flm fvo-
jimu ljubesnjivimu odrefbeniku dolshen. Vem,
de je njegova dobrota neisrezhena; vender je
moja dufha mlazhna, in moje ferze mu ne¬
pokorno : ftori me gorezbiga in pokorniga,

de bom njegoviga miloftiviga odrefhenja de-
leshen. Amen.

XXV. dan grudna.

Rojjtvo Jesajovo.

She okoli fbtiri tavshent let po ftvarjenji fve-
ta je bil zhlovefliki rod v’ fushnofti greha;
prifhel je zhaf od bosbje milolti odlozhen.
Jesuf, t Sin boshji in fin Mariin, je v’ Betle-

o

— 679 —

hemu rojen, od angelja osnanjen, in od p&ftir-
jev moljen. Odrefhenik je bil pervim ftar-
Ihem bersh po grehu obljubljen; preroki fo
to dobrotljivo obljubo velikokrat ponovili; pra-
vizhni fo ga sheleli, po njem sdihovali, in
Boga profili, de naj ga pofhlje, kteriga je po-
flati obljubil, de jenja greh, in gofpoduje
praviza na semlji. V’ malim raellu Nazaretu
je bila deviza, po imenu Marija, Davidove ro¬
dovine. To je Bog namenil, f’ fvojo gnado
napolnil, in f’ žhudeshem rodovitno ftoril. Je
j  fpozhela odrefhenika, kakor ji je angelj Ga-

- kriel obljubil. Prerok Mihej je bil she pred

fedem fto leti povedal, de bo odrefhenik v’ Bet-
’  lehemu rojen; in dopolnilo fe je. Zefar Avguft

8  je sapovedal popifati ljudi vfiga zefarftva, in

vfaziga ondi, kjer fo bili njegovi defhzhiki ro-
> jeni. David kralj je bil okoli jo 85 let poprej
v’ Betlehemu rojen, Marija in f. Joshef Ila bi¬
la Davidoviga rodu, sato fta is Nazareta is Ga¬
lileje v’ Betlehem bliso Jerusalema k’ popifo-
v anju fhla. O prezbudna modroft boshja! Bog
fe poflushi neverniga zefarja Augufta dopolni¬
ti , kar je po fvojim preroku obljubil.

Marija, vfelej Bogu in oblaftnikam savo-
ljo njega pokorna, je f’ fvojim zbiltim sheni-
nam hitela v’ Betlehem, fkoraj tri dni hoda
delezh, k’ popifovanju. Kader tla v’ mefto
prifhla, fta ifkala in profila, kam pod ftreho
priti; pa ni bilo mogozhe. Vfe mefto je bilo
polno ljudi; uboga fta bila, in sato ni bilo
Smiljenja. Meftnani fo bili ref premalo ufmi-

)

58o

/

1 jeni; pa Bog je hotel, de bi bil odrefhenik
fveta v’ revnim hlevzu rojen. Marija in f. Jo-
shef fta bila permorana is mefia iti, in ondi
biiso v’ babo hifbo fprofiti. Biiso mefta je bil
reven hlevez, jami podoben, bamor fo pafli-
i*ji pod ftreho hodili , in fvojo shivino saga-
njali v’ budim vremenu. V’ ta nezhedni hle-
viz fta Marija in f. Joshef fhla. Ravno v’ fre-
di sime, bres vfe ftresbbe in pornozhi, fta on¬
di oftala. V’ tem hlevzu je Marija Jcsufa ro¬
dila. Jesuf Kriftuf, Bog in zhlovek, odrefhe¬
nik vfiga zhlovefhtva, JVetloba vfiga fveta, kralj
angeljev in gofpod vlih , je v’ nezhednim
hlevzu ravno opolnozbi 25. dan grudna rojen.
Marija je fvojiga t Sinu molila, ga v’ plenize
povila, in v’ jafli poloshila. Tabo fe je kralj
nebef in semlje ponishal, in f’ fvojim ponish-
nim prihodam fvoje ftvari obifbal , de bi jih
ponishnofti uzbil.

Ondi biiso fo paftirji nad fvojo zhedo zini¬
li, ker je savoljo napovedaniga popifovarija've¬
liko ljudi tudi ponozhi hodilo. C-ofpodovi an-
gelj, poln nebefhke fvetlobe , fe je k’ njim u-
ftavil, in jim prijasno rekel: ,,Ne bojte fe!

veliko vefelje vam osnanim , pa ne le vam,
ampak tudi vfimu ljudftvu, vfim ljudem. Danf
vam je rojen svelizhar, kteri je Kriftuf Go¬
fpod; rojen je v’ meftu Davidovim, v’ Betle¬
hemu, ki je pred vami. Po tih snamnjih g a
hofte posnali: Nafhli bofte dete v’ plenize po -

vito, in v’ jafli polosheno. <£  Angel j je sginilj
fe drugim angeljem perdrushil, in vfi fo le-

58i

po peli : „Zhaft Bogu na vifhavi , in mir na

semlji ljudem, kleri To dobriga ferza.“ Paftir-
ji fo fe preftj-afhili, kader fo bili boshjiga an-
gelja v’ veliki fvetlobi vidili; ko fo pa safli-
fhaii: ,,Ne bojte fe!“ fo ga svefto poflufhali,

in fposnali, de je njim in vfim odrefhenik ro¬
jen, vifoko fo hvalili Boga, kakor fo jim an-
geiji sgled dali. Zhudili fo fe neisrezheno ,
de jim ufmiljeni Bog angelja pofhlje te vifoke
fkrivnofti rasodet; fo miflili in djali: ,,0d kod
je nam revnim paftirjem ta velika dobrota?
Glejte! vfigamogozhni Bog nam pofhlje fvoji-
ga angelja povedat, de je odrefhenik rojen.
Urno pojdimo tje vidit te rasodete fkrivnofti,
in rnolit fvojiga odrefhenika.“ Tekli fo, pa
poprej s’ dufho ko f’ telefam v’ hleviz prifbli,
fo vfe nafhli, kakor jim je bil angelj osnanil,
JesufA ponishno molili, fe mu v’ dar dali, in
Boga hvalili. Tudi Marijo fo zhaltili, in fe ji
perporozhili. Dobri in nedolshni paftirji fo
fe -v’ hlevzu per Jesufu tako lepo pogovarjali
od te fofebne boshje milofti, de jih je Marija,
rasfvetljena deviza., filno rada poflufhala , in
tudi njih befede s’ dopadenjen premifhljevala.
Paftirji fo obvefeljeni nasaj fhli , Boga hvalili
sa vfe, kar fo vidili in flifhali, in tudi dru¬
gim pravili to veliko fkrivnoft, de bi vil Jesu-
fa fposnali, in Boga hvalili.

58a

Nauk .

Is liga prašnika.

Vzhlovezhenje in rojftvo 4 Sinu boshjiga je
polno vifozih, ljubesnjivih fkrivnoft, ktere nam
prizhujejo, kako grosno fmo od Boga ljublje¬
ni , ako ravno fmo njegovi nevredni hlapzi.
Vfigamogozhni Bog fe je do naf ponishal, de
bi naf povifhal v’ fvoje kraljeitvo. 4 Sin bosh-
ji pod revno podobo zblovefbke natore je ho¬
tel peklenfko kazho premagati, in f’ fvojo
fmertjo nam mertvim sbivljenje dati, de bi
pravizhno shiveli, in ga vekomaj hvalili. Ro¬
jen je v’ Betlehemu, pa vekomaj shivi; fin je
devize Marije, pa od vekomaj fin Boga Ozhe-
ta; v’ plenize je povit, in v’ jafli poloshen,
pa je kralj nebef in semlje, vfe zhalii in flush-
be vreden. Prerok Isaija govori tako: »De¬

le nam bo rojeno , fin nam bo dan , in go -
fpojtvo bo na njegovi rami; ime mu bo
prezhudni fvetovaviz , Bog mozhi, ozhe pri-
hodnih zhajov , poglavar miru. (i  9,6. To
in drugo, kar je bilo od fvetolti, vifokofti*
mozhi in oblaki odrefhenika po prerokih pre-
rokovaniga, povifhuje njegovo prezhudno po-
nishevanje. On, 4 Sin boshji, je od ponishne
uboge matere v’ revnim hlevzu rojen,- de bi
nafho hudo prevsetnoft in fhkodljivo lakpm-
nofl: osdravil. Uzhi fe tedaj ponishnolii od po-
nishniga Jesufa, de bofh od njega povifhan.
4 Sin boshji fe je sa grefhnike neisrezheno po-

583

nishal; kako bo napuh isgovorjen ? Zefarji in
kralji bi ne bili vredni Jesufu ftrezhi, ludi an-
gelji ne; on pa leshi v’ jaflih med neumno
shivino. Ubogih ftarfhev otrok ima obilnifhi
ftreshbe, kakor jo je hotel Jesuf, kralj nebef
in sem!je, imeti. To beshje dete neisrezheno
terpi; ne brani fe, o grefhnik, saflusheniga
pokorjenja, temuzh rad terpi po sgledu terpe-
zhiga Jesufa, ker je le to pot v’ njegovo kra-
ljeftvo.

Rojftvo obljubljeniga odrefhenika bi bilo
nesnano oftalo, pa Bog ga je rasodel. Angel j
ga je osnanil paftirjem, svesda modrim, f. Duh
pravizhnimu t Simeonu in prerokinji Ani. Je¬
suf je bil dobrim snan, hudobnim nesnan. Pa-
ftirji fo fizer od Jesufoviga rojftva veliko go¬
vorili , pa pofvetnim ljudem ni bilo mar ga
fposnati. Ravno taka je sdaj: veliko kriftja-
nam je Jesuf nesnan; le po imenu ga posnajo,
pa njegoviga duha ne vedo, ga ne ljubijo, in
po njem ne shive. Tim je Jesuf nesnan, in
ne bodo svelizhani.

Premifli nefkonzhno ufmiljenje v/igamo-
gozhnig* Boga do pallirjev. Napuhnjen zhlo-
vek bi ne bil revnih pallirjev ogovoril, angelj
boshji prijasno govori s’ njimi. Kralj nebef in
semlje je fvojiga angelja ubogim paftirjem po-
flal osnanil rojftva Jesufoviga, in jim po njem
Ijubesnjiro pravi: ,,Ne bojte fe ! <£  Bog ni fvo¬

jiga angelja poflal k’ Herodu ali k’velikim Ju-
dovfkiga ljudftva, poflal pa ga je k’ paftirjem,
ker ljubi le nedolshnoft in ponishnoft. Paftirji

— 584  —

fo bili nar perpravnifhi boshje rasodenje po-
flufhati. Zhuli fo , kader fo drugi fpali; v’ rev-
fhini in v’ terpljenji fo poterpeshljivo shiveli;
famoto fo ljubili; fpazhenoft, fladnoft in fhum
fveta fo fovrasbili. To uzhi, de, kdor ne zhu-
je, fe ne pokori, famote ne ljubi, in fe f’ tim
fvetam grefhno vefeli, je neperpraven Boga po-
flufhati, ker nima vefelja do dobriga , in gna-
do Sanizhuje. Ref je, kar modri t Sirah pravi:
„ModroJt  /e gref/mikam gnjufoba .“ 1, 26.

Angelji fo lepo peli : „Zhaft bodi Bogu,

in mir ljudem dobriga ferza.“ Glafno fo peli,
in Boga hvalili, de ga tudi mi hvalimo. Ange¬
lji fo Boga hvalili savoljo rojftva obljubljenima
odrefhenika Jesufa, kteriga ne potrebujejo; ve¬
liko bolj ga moremo mi hvaliti, ker je nam,
ne angel jem rojen. »Bog je Jvet tako ljubil,
de je dal fvojiga edinorojeniga t Sinu , ne de
bi Jvet Jodil , temnih de bi po njem sveh-
zhan bil Jan. 3 , ] 6. 17. O velika mozh

boshje ljubesni do zhlovefhkiga grefhniga ro¬
du! Hvali Boga, in povifhuj njegovo nefkonzh-
no ufmiljenje, o kerfhanfka dufha! Vfi boshji
darovi fo vredni hvale, pa ta nesapopadljiva
dobrota prefeshe vfe druge dobrote, ker bi bi¬
le bres nje vfe druge saftonj ; sato vedno hva¬
lo prepevaj ufmiljenimu Bogu, moli Jesufa,
in flushi mu is vfe dufhe, de tako fvojo re-
fnizhno hvaleshnofl: pokashefh.

Priprofti pallirji fo fe prellrafhili fvetlig«
boshjiga angel ja vidi ti; potlej fo fe filno ob-
vefelili flifhati od njega rojftvo obljublj.eniga

585

odrefhenika; eden drusimu fo djali : Pojdimo

do Betlehema vidit fkrivnofti, iti nam je po
angelji osnanjena In fo hitro fhli. Pre¬
mini, o kriftjan! pokorno dufho nedolshnih
paftirjev. Angelj jim je fizer osnanil rojftvo
Jesufovo, pa jim ni sapovedal tje iti. Shivi-
na nad ktero fo zhuli, je hiia njih laftna; ne¬
varno jo je hilo farno puftiti ponozhi, slafti
savoljo nesnanih ljudi, ki fo bili savoljo po-
pifovanja v’ medu in okoli mefta : vfe to pa
dobrim paftirjem ni ubranilo k’ Jesufu iti, ker
fo bili dobriga ferza. Ljudje dobriga ferza,
kterim fo angelji mir osnanili, fo tifti, kteri
po sgledu pokornih paftirjev radi, hitro in po-
polnama sapovedi dopolnujejo. Dobro ferze
je farno tifto, ktero fe Kriftufu v’ vfim pod-
vershe; kdor pa fpolnuje fvoje gerde shelje
in fe grefhno vefeli, ni dobriga, ampak je
budiga ferza. Kriftjan! hiti f’ pokorno dufho
k’ Jesufu po sgledu pokornih paftirjev, pre¬
magaj ferzhno vfe sadershke , moli in sahvali
Jesufa f’ fvetim shivljenjem, ne posabi nikoli
njegovih dobrot; po tem bofh mir vshival,
kteriga fo angelji osnanili: ,,Mir ljudem do¬

briga ferza  /“

Molitev.

O preljubi svelizhnr! tvojim angeljem fe
perdrushim , in s’ njimi vefelo rezhem : „Zhafl:
hodi Bogu, kteri te je nam revnim grefhni-
kam dal!“ Po sgledu nedolshnih paftirjev te

536

shelim moliti in hvaliti; daj mi dohro in po¬
korno ferze, de bom vfe delal, kar mi sapo-
vedujefh , in fe vfiga varoval, kar rni prepo-
vedujefh. Presheni napuh is mojiga ferza,
daj mi ubogimu v’ duhu biti, flori mi pokor¬
jen j e prijetno, pomagaj mi po tvoje shiveti ,
de per tebi shivim vekomaj. Nikoli ne bom
posabil tvoje velike ljubesni, vedno te hozhem
hvaliti , ker /i vfe ljubesni in hvale vreden.
O preljuba de viza in prezhudna mali mojiga
in vfih svelizharja, Marija, ki fi ga zhilto fpo-
ahela in rodila! ne odverni od mene fvojih
ufmiljenih ozhi, temuzh pomagaj mi f’ Tvo¬
jimi mogozhnimi profhnjami,, de per Jesufu
miloft najdem, in mi bo njegovo rojftvo y’ mo¬
je svelizhanje. Amen.

XXVI, dan grudna.

.Sveti JShtefan , pervi marternik.

t Sveti t Shtefan je pervi”smed Jesufovih uzhen-
zov fvoje shivljenje dal sa njegovo prefveto
ime ; ravno sato fe imenuje pervi marternik.
She njegovo ime je to pomenilo , jker JShtefan
krono pomeni v’ Grefhkim jesiku. V’ djanji
apoftelnov je popifano njegovo fveto shivlje¬
nje , njegovi zhudeshi, njega gorezhoft, ferzh-
noft , ufmiljenje in fmert. t S. Duh je po fve?

— 58 7  —

tim Luku vfe to popifal, de l>i bil f. £ Shtefan
vfim vernim kriftjanam sgled in fpodbadik bo-
gabojezhe shiveti, in ferzhno umreti savoljo
Jesufa. £ S. £ Shtefan je bil Jud, je prebival v’
Jerusalemu, apoftelne sheljno poflufhal, in
fe fpreobernil. Poprej je po Mosefovi pofta-
vi na tanko shivel, in je zhakal in shelel odre-
fhenika, kteriga fo preroki osnanovali; sato
je bil befedi apoftelnov pokoren, je v’ Jesufa
Kriftufa veroval, in fe dal kerftiti. Njegovo
shivljenje po prejetim berilu je bilo popolna-
ma po naukih Jesufovih; sato je apokelnam
in vernim dopadel.

Apoftelni fo bili s’ delam preoblosheni;
sato fo mnoshizo vernih poklizali, in jim rek¬
li: „Bralje! isvolite smed febe fedem mosh

dobriga imena, polnih f. Duha in modrofti,
de jih fvoje pomagavze poftavimo; mi pa fe
bomo molitve in osnanovanja befede boshje
dershali.“ Verni fo isvolili fedem mosh polnih
modrofti, smed kterih pervi je bil f. £ Shtefan,
in fo jih poftavili pred apoftelne , kteri fo nad
njimi molili, roke na-nje poloshili, in jih di¬
akone pofvetili, to je, fhelli shegen jim do¬
delili. £ S. £ Shtefan, she poprej vef po volji
boshji, je f’ pcfvezhenjem fofebno gnado pre¬
jel. S. pifmo pravi: ,. £ Shtefan je bil poln gna-
de in mozhi.“ Bil je sveft pomagaviz apoftel-
nov, je befedo boshjo ferzhno osnanoval, in
v  polerjenje osnanjene refnize je delal zhu-
deshe in velike snamnja med ljudmi. V’ veli-
*im meftu Jerusalemu je bilo veliko mogozh-

|

588

nih in fer.ditih fovrashnikov vere; shiveli fo
fhe, kteri fo po rokah nevernikov Jesufa kri-
shali. Lahko je vedi!, de mu sa shivljenje
gre, in de ga bodo sa refnize voljo umorili ;
vender fe ni bal ozhitno osnanovali Jesufa,
ker, je shelel sa-nj umreti.

Veliko flepih Judov fe je f’ fvetim 4 Shte-
fanam prepiralo. On je terdil, de je Jesuf
odrefhenik fveta, in je to f’ f. pifmam fpri-
zhal ; uni pa fo nafproti govorili. Njegovi nar
hujfhi fovrashniki fo bili is fhol Libertinov,
Zirenjanov, Alekfandrijanov in drusih. Liber-
tini fo bili imenovani otrozi odflushivfhih ah
odkupljenih fushnikov; drugi fo fe imenova¬
li po desheli in po meftu, kjer fo prebivali.
"Vti ti fo bili Judje, kteri fo prebivali v’ blish-
njih in daljnih deshelah; pa fo v’ Jerusalemu
sa-fe fhole imeli, kader fo tje prifhli, ali pa
sa fvoje otroke, ktere fo pofhiljali Mosefove
poftave uzhit fe. Uzhili fo fe Mosefove pofta-
ve, ktera je osnanovala Jesufa; vender pa jim
je nesnan bil, in sato fo fe f’ t Shtefanam fer-
dito prepirali, in ga fovrasbili, ker je osna-
noval Jesufa odrefhenika fveta, de bi va - nj
yerovali, in fe svelizhali.

Terdovratni Judje nifo kaj mogli Duhu,
kteri je is f. 4 Shtefana govoril. 4 Sram jih je
bilo; sato fo mu po navadi napuhnjeshev, kte¬
ri ne ifhejo refnize, ampak prepira, sashu-
gali, fbli in fklepali, kako bi ga umorih.
Nar poprej fo hudobno fkerbeli, de bi krive
prizhe dobili, ktere bi per sboru soper njega

lashnjivo prizhcvale; po tem fo ljudftvo, u-
zhenike in druge v’ J". ( Shtefana nadrashili s’
lashnjivim govorjenjem, de je fovrashnik fve-
tiga tempeljna in Mosefa, in de je dobro de¬
lo tega hudobnesha is poti fpravili. t Slepi Jud¬
je fo fvojim lashnjivim bratam radi verjeli,
fo popadli f. 4 Shtefana, in ga pred sbor pe¬
ljali rekozh: ,,Ta zblovek ne jen ja govorili so-
per fveli tempelj in poftavo. Ptezlii fmo ga
flifhali: Jesuf Nazarezhan bo tempelj rasdjal,
in fbege premenil, ktere nam je Mosef sro-
zhil.“ Ko fo krive prizhe in drugi tako hudo
f. t Shtefana toshili, in ga hudobniga popifo-
vali ; je Bog njegovo nedolshnoft rasodel. Vfi ,
ki fo v’ sboru fedeli, in va-nj gledali, fo vi d i-
li njegovo oblizhje kakor oblizlije angcljevo.
Veliki duhoven fe je vsdignil, in je f. ( Shte-
fana vprafhal: ,,Ali je ref, kar ti soper te

prizhujejo.“ 4 S. t Shtefan je odgovoril: „Brat-

je in ozhetje, poflufhajte!“ In potlej je veli-
zimu duhovnu in vfimu sboru dolgo govoril
od velizih boshjih dobrot do Judovfkiga Ijud-
ftva od Abrahama do Jesufa odrefhenika, in
jim fkasal, de mu je Bog in Mosef, tempelj
in podava v’ zhalti, pa tudi, de fe je ta zbali
nad Judi smiraj pogrefhala. In na sadnje je
fklenil f’ timi le befedami: ,,Vi terdovralni
in neobresani na ferzih in ufhefih! vedno fe
vftavljate fvetirnu Duhu; kakor fo fe vafhi o-
zhetje, tako fe mu tudi vi. IUeriga preroka
neki nifo vafhi ozhetje preganjali? Oni fo jili
morili, kteri fo prerokovali prihod odrefhe-

— ogo  —

nika; vi pa fte njega sdali in umorili. Po an-
geljev rokah Ite prejeli pobavo fpolnovali pa
je nibe.“

Veliki duhoven in drugi fo f. t Shlefana
poterpeshljivo poflufhali, dokler je od bosh-
jih dobrot in terdobe njih ozhetov govoril;
kader jim je pa njih terdobo in neufmiljenje
ozhital, fo fe rastogotili, in s’ sobmi fhkripali
soper fvojiga dobrotljiviga sdravnika. Ker je
f. t Shtefan per sboru Jesufa ferzhno osnano-
val, mu je Bog dufhne in telefne ozhi odperl,
in vidil je boshjo zhab in Jesufa bati na defni-
zi boshji. Takrat je vefelo savpil : ,,Glejte ,

vidim nebo odperlo in t Sina zhlovekoviga na
defnizi boshji!“ Terdovratni Judje fo menili ,
de preklinja, fo sazheli divjati in vpiti, in fi
ufhefa satifkati, de bi ne flifhali, kar govori,
in vfi kmal va-nj planejo, ga sgrabijo, in ga
is meda vlezhejo kamnjat. Krive prizhe fo
fvoje sgornje oblazhila f febe djale, in po-
loshile k’ nogam neufmiJjeniga preganjavza £ Sa-
vla, de bi f. t Shtefana loshej kamnjali. Krive
prizhe fo nar poprej , potlej pa vfe hudobno
ljudbvo kamnje metalo v’ fvetiga flushabnika
boshjiga. t S. t Shtefan fe tega ni bal, temuzh
je shelel umreti sa refnizo. t Stal je, ko je od
vlih brani kamnje va-nj letelo, v’ nebo gle¬
dal in rekel : „Gofpod Jesuf! vsemi mojo du-
fho.“ Vidi ti hudobno flepoto in grefhno fer-
ditob fvojih fovrashnikov, fo fe mu v’ ferze
fmilili; pokleknil je, in sa-nje ljubesnjivo pro¬
fil, de bi fposnali, kako mozhno jih ljubi, in

— 5oi —

de jim je le is perfcrzhne ljubesni do njih dufh
Jesufa osnanoval; s’ velizim glafam je rekel:
„Gofpod ! ne perfhtej jim tega v’ greh.“ V(i
flepi in hudobni ga nifo poflufhali, temuzh
Ib ga neprenehama kamnjali. t S. 4 Shtefan pa,
komej je to isrekel, je na tla padel, in v’ Go-
fpodu safpal. t 3hel je v’ nebefhko zhaft, kte-
ro mu je Bog malo poprej pokasal. Zhaftita
fmert tega ferzhniga vojfhaka in perviga mar-
ternika Jesufoviga je bila pervo leto po Jesufo-
vi fmerti.

Nauk.

Is poprejj'knjiga popijovanja.

t Sveti ( Shtefan, poln f. Duha, modrofti,
ferzhnofti in gorezhofti; fi je slo persadeval
fvoje terdovratne brate preprizhati, de je Je-
suf odrefhenik /Vela. Bil je fvoje frezhe velel,
in enako frezho je fvojim bratam vofhil, de
bi bili frezhni vekomaj. To perferzhno ufmi-
Ijenje je terdovratne Jude hudo shalilo, fovra-
shili fo ga, in umorili; pa ravno to mu je
obilnifhi plazhilo saflushilo.

Premifli fofebno gorezhoft f. t Shtefana. Bo¬
ga in blishniga je ljubil ; sato je bil ferzhen ,
vnet sa zhaft boshjo in sa svelizhanje blishni¬
ga; salo je fkerbel grefhnike fpreobernili. Ve-
dil je, de fovrashniki Jesufovi bodo tudi nje¬
govi ; pa kakor je Jesuf sa grefhnike umeri,
tako je on shelel po njegovim sgledu sa sve-

— 5g2 —

lizhanje grefhnikov umreti. t S. t Shtefan ni mo¬
gel Jesufu in Judam dopafli; ni reke!: „Sdaj

ni perloshno jih uzhiti, jih bom potlej ob per-
loshnim zhafu.“ Ljubesnjivo, pa tudi ferzh-
no je uzhil, in tudi velike zhudesbe v’ imenu
Jesufovim delal, de bi fvoje flepe brate pre-
prizhal. Nifo fe refnizi vdali, temuzh fo fe
nad njim togotili; pa vfe to je na njih glavo
padlo. Kriftjan ! ljubi Boga in biishniga , in
lahko bofh po sgledu f. t Shtefana delal. Ne
shali grefhnikov s’ neperpravnim kvarjenjem;
pa ne boj fe tudi njih krivizhne jese, kader
li dolshen is potrebe govoriti. Bodi ljubesnji¬
vo moder, pa ne neumno mehak, de bi po ve¬
tru plajfh obrazhal is mefene modrofti. Ne od-
ftopi od fposnane refnize is zhlovefhkiga ftrahu,
tudi ne is lakomnolli, is flabe prijasnofti, ali sa-
voljo drusiga. 4 S. t Shlefan je enako govoril od
odrefhenika Jesufa per prijatlih in fovraslini-
kih , na fkrivnim in ozhitno, pred sboram in
vfelej. Perporozhaj fe f. t Shiefanu, de naj ti
fprofi od Boga ljubesen, modroft, gorezhoft
in ftanovitnoft, ker li vliga tiga slo potreben.
Nikoli ne posabi befed Jesufovih : „Kdor bo

mene vprizho ljudi satajil, bo tudi salajen
vprizho angeljev boshjih .“ Luk. 12 , 9.

t Slepi in terdovratni Judje fo f. t Shlefana,
fvojiga ufmiljeniga sdravnika, fovrashili in u-
morili; sraven pa fhe menili, de f’ tem Bogu
prijetno flushbo flore. Nad njimi fe vidi ras-
odeta vfa hudobija zhlovefhkiga ferza, nam-
rezh: grenka nevofhljivoft, lashnjiva gorezhoftj

- 5g5 -

krivo obdolshenje in fniertno fovrafhtvo pod
podobo boshje flushbe. £ Serdito fo fe f’ f. ( Shte-
fanam prepirali, ne is konza refnizo svediti,
temuzh de bi ga oframotili. Kader fo vidili,
de kaj ne morejo njegovi modrofti, fo fe fhe
huje rasferdili; ifkali fo krivih prizh, in jih
napravili, de fo pred sboram govorile in pri-
zhale soper f. c Shtefana, kar nikoli ni govoril.
Morebiti fo jim rekli: „Ne bojte le, ta greh

mi na fvojo ved vsamemo; dobro in Bogu V’
zhaft je tega hudobnesha is poti fpraviti, de
ne bo ljudi sapeljeval.“ Ravno tako fo po me¬
du govorili, in nadrashili lasbnjivo poboshne
soper f. 4 Shtefana. £ Slepi fo fleparjem radi ver¬
jeli, in nedolshniga umorili. G kriftjan premi-
fli svito hudobo flepih Judov, in fkerbi fvojo
fposnati. Morebiti fe tudi ti prepirafh, in nikoli
ne pomiflifh , de bleso tvoja ni prav. Zhe li
fvarjen, fe soper ljudi togotifh , in fvojih gre¬
hov ne fovrashifh. Lakomno!!, nevofhljivoft ,
napuh ali kaj drusiga te napravi, de hude sa-
derge fvojimu blishnimu naftavljafh, in menifh,
de is ljubesni do refnize in pravize to delafh.
Morebiti nakopavafh f’ fvojirn svitim govorje¬
njem hudo nedolshnimu, vender imafh smirej
isgovore sa fvojo hudobijo. Vef fvet je poln
prekanjenja in krivize; pa kdo fposna ? Prod
Boga rekozh: „Gofpod, vodi me po poli pra-

vize.“  Pf. 5, 9 . „RasJvetli moje ozki, de v’
fmerli ne safpimf 1  Pf. 12, 4 .

De je f. £ Shtefan terdovratne Jude is zhi-
fte ljubesni uzhil in fvaril, je obilno fprizhal
IV. 38

f’ Tvojo ufmiljeno profhnjo sa-nje. Njegova
ljubesnjiva profhnja sa hude fovrashnike je bi¬
la Bogu vfhezh, ko je savoljo nje zhudno
fpreobernil t Savla, potlej Pavla irnenovaniga,
kteri je oblazhila krivih prizh varoval. Pre-
mifli, o togotni krilljan! kedaj in sa ktere je
f. 4 Shtefan perferzhno profil. Profil je sa Tvo¬
je fovrashnike, ravno ko To ga neufmiljeno
kamnjali. Njegovi ferditi fovrashniki To ftrafh-
no vpili, ga kleli / in kamnje va-nj luzhali;
on pa je klezhe profil Boga, de naj jim greh
odpuftk Njih velika hudoba je v’ njem obil-
nifhi ufmiljenje obudila, ker je Tebi nebo vi-
dil odperlo, oni pa To bili v’ nevarnofti po¬
gubljenja; sato je s’ velikim glaTam vpil, in
profil sa njih Tpreobernjenje. 4 S. t Shtefan je
po sgledu JesuTovim ftoril, ki je na krishi sa
Tvoje morivze ljubesnjivo profil. JesuT je vfim
sapovedal: „Ljubite fvoje fovrashnike j dobro

jim Jtorite, kteri vaf fovrashijo  , in molite
sa-nje, kteri vaf preganjajo Mat. 5 , 44*
O kriftjan! sakaj fi Jesufovi sapovedi nepo¬
koren? sakaj njegov, in njegoviga flushabm-
ka, f. 4 Shtefana , sgled sanizhujefh ? Zhe fi
pofhkodovan ali rasshaljen, pravifh: „Na du-

fhi ti to krivizo puftim, naj Te tudi tebi ena¬
ko poverne, de hi poginil! naj te hudoba vsa-
me 1‘ 6  Povej, kdo te je tako uzhil, in sakaj
tako govorifh? Tvoj hudobni ferd te uzhi ta¬
ko govoriti, in tako nekerfbanfko govorifh savo¬
ljo kake prasne befede, sa majhno sopernoll,
prašno nizh. Naj bi bila kriviza ali rasshaljenje

— 5 g 5  —

tudi veliko, bi mogel vender is ferza odpuftiti;
ne zhes dva mefza ali eno leto, ampak bersh in
popolnama, kakor je f. jShtefan ftoril. Zhe ne
flufhafh, ne bofh ufmiljenja od Boga dofegel,
in kader molifh: „Odpufti nam nafhe dolge,

kakor mi odpufhamo fvojim dolshnikamli
pogubljenje vofhifh , kakor bi rekel: „Bog,

ne odpufti mi mojih grehov, ker tudi jeft no-
zhem drugim odpuftiti.“ Modri 4 Sirah pravi:
..Kdor Je hozhe mafhevati , nad njim Je bo
Gofpod majheval , in mu bo grehe ter dno
sadershal. u  28, 1.

M o l i t e v.

O Gofpod Jesuf Krilluf! daj mi po sgle-
du tvojiga sveftiga flushabnika f. 4 Shtefana fta-
novitno shiveti. Dofihmal mu nifim bil nizh
podoben, in savoljo tiga ti nifim dopadel. Ni
mi bilo mar sa tvojo zhaft, grehu tim pregle¬
doval, po volji grefhnikov fim fe ravnal, in
vfe mi je bilo prav, de le jeft nifim bil ras-
shaljen. Zhe fim bil le malo sadet, ni bilo
pertnere, ni bilo konza moje hudobne jese.
Sato o Gofpod! te fpet profim, daj mi po sgle-
du f. t Shtefana shiveti, de umerjem v’ tvoji
gnadi, in najdem nebefa odperte. Amen.

38  *

— 5g6 —

XXVII. dan grudna.

veli Janes apojtel in evangeliji.

4 Sveti Janes, apoftel in evangelift, je v’ evan-
gelji imenovan Ijnbesnjivi uzheniz  G ojpodov.
To je ime od vfih imen nar lepThi in boljfhi,
ker pomeni veliko dopadenje Jesufovo nad njim,
4 S. Janes je bil fin Zebedejev in t Salomin, in
bral T. Jakopa, veliziga  imenovaniga. Oba bra¬
la fta bila ribzha per jeseru Genesaretu. Per
perloshnolli, ko fta f’ Petram in njegovim bra-
tam Andrejem v’ tem jeseru ribe lovila, Ha
vidila velik zhudesh, ki ga je Jesuf ftoril. Vib
nozh namrezh fo lovili, pa nifo nizh vjeli; ko
fta bila pa Peter in Andrej sjutrej na Jesufove
belede v’ globoko jesero mresho pometala, fo
toljkanj rib sajela, de fta tudi ona f’ Tvojim
zholnam jima fhla pomagat, in To oba zholna
napolnili. Na ta zhudesb fta, kakor Peter m
Andrej, tako tudi Janes in Jakop lilno ofter-
mela, in ko je JesuT bil rekel : „Hodite s*

menoj, in ljudi bofte pofihmal lovili f“  je tudi
Janes s’ Jakopam vTe sapuftil, in sa njim Thel.
Nekaj zhaTa potlej je JesuT uzhenza Janesa,
kteri je njegove nauke poTebno svefto poTlu-
Thal, v’ Thtevilu Tvojih apoftelnov vsel. ( S. J#'
nes je bil mlaji od vlih apoftelnov, veT lj u '
besnjiv, nedolshen in zhift. VTe dni fvojig*
shivljenja je deviThtvo ohranil; sato je Jesufu

— 5 97  —

neisrezheno dopadel, in od njega fofebne gna-
de prejemal. ( S. Janes je fvojiga nebefhkiga
uzhenika Jesufa is vfe dufhe ljubil. Ko do¬
ber otrok per dobrim ozhetu je po domazhe
per Jesufu bil, prijasno s’ njim govoril, in
mu bil v’ vfim pokoren. Jesuf je nad njim
fofebno dopadenje imel, in mu fofebno lju-
besen fkasal. t Seboj ga je vsel na goro, ka¬
der fe je zhudno premenil, ali zhaft fvoje
boshje natore rasodel. Tudi per sadnji ve-
zherji je f. Janes per Jesufu fedel, in na nje¬
govim narozhji flonel; le njemu je na snanje
dal, kdo smed uzhenzov je njegov sdajaviz.
Jesuf ga je tudi kotel per febi imeti na vertu
Getfemani, kader je molil k’ fvojimu Ozhetu,
bervav pot potil, in vjet bil od hudobnih Ju¬
dov. Tiftikral fe je fizer f. Janes preftrafhil,
in je beshal , vender ni fvojiga ljubiga uzhe¬
nika sapuftil. t S. evangeli prizhuje, de je v’
drushbi Marije devize na gori mertvafhkih
glav pod krishem Jesufovim Ital, in ga obsha-
loval. Njegova perferzhna ljubesen je Jesufu
slo dopadla; sato je pred fmertjo fvojo ljubo
mater Marijo njemu srozhil, in njega Marii.
v t Sin, je rekel Janesu, glej fvojo mater [“  In
fe je v’ Marijo obernil, in ji djal: ,,Mati,

glej fvojiga (inu.“ Jesuf je f. Janesu srozhil,
bar je na semlji nar bolj ljubil, fvojo fveto
mater. t S. Janes je dobro fposnal to fofebno
miloft in ljubesen, ki mu jo je Jesuf fkasal;
torej je devizo mater Marijo k’ febi vsel, jo
ljubil, jo fpofhloval, in ji ftregel.

_ 5 9 8 -

t Sveti Janes je s’ drusimi apoftelni f. Du¬
ha prejel, in s’njegovimi darmi napolnjen bil,
Poprej she je bil v’ ljubesni gorezh, pa potlej
fhe veliko bolj. Judam je Jesufa ferzhno osna-
noval, in nauke f’ zhudeshi poterdoval. Der-
shal fe je f. Petra, veliziga poglavarja zerkve;
je per njem bil, ko je f. Peter v’ imenu Jesu-
fovim hromiga mosha per tempeljnu osdravil.
Oba fta bila v’ jezho vershena; pa nifta jenja-
la f. evangelja osnanovati, vefela Ita bila, de
fla savoljo Jesufoviga imena kaj terpela, in fla
ferzhno pred sboram prizhevala , de je Jesuf,
ki fo ga Judje savergli, odrefhenik fveta. Tu¬
di je f’ f. Petram v’ t Samarijo fhel, po dia¬
konu f. Filipu fpreobernjenih in kerfhenih
birmat, in f. Duha va-nje poklizat. t S. Janes
je bil tudi potlej v’ Jerusalemfkim sboru, kjer
je bilo fklenjeno, de verni nifo dolshni Mo-
sefovih fheg fpolnovati. Po nevernih deshe-
lah je hodil, tudi med neufmiljene Partijane
Jesufa osnanovat, in njegoviga kraljeftva ras-
fhirjat. V’ mali Asii je bilo po njem veliko
Judov in nevernikov fpreobernjenih; fhkofe
jim je pufhal, de fo Gofpodovo delo dodelo-
vali. V’ meftu Efesu je ftanoval, fkerbel s a
vfe fhkofije v’ desheli, in vedno uzhil. V’ le¬
tu g5 po Jesufovim rojftvu je bil na povelje
neverniga zefarja Dornizijana is Efesa v’ Ri nl
zhes morje prepeljan, in obfojen , de bi bil
v’ kotel vreliga olja vershen in umorjen. To
mu ni nizh fhkodovalo, temuzh bil je fhe
terdneji potlej, ker ga je Gofpod Jesuf f’ fvo-

jo vfigamogozhnolijo obranil. Verni fo posne-
je ondi, per vratih imenovanih JLatinfkih, kjer
je bil f. Janes ohranjen , zerkev fosidali. t Spo-
min tiga zhudesha fe v’ katolfhki zerkvi ob¬
haja fhefti dan veliziga travna. Neverni ze-
far je nad tim zhudeshem oltermel, ga ni
hotel umoriti, temuzh ga je ukasal peljati na
mali otok Patem , sdaj Palmosa po imenu, ne
slo delezh od Efesa, kjer je poprej ftanoval.
Okoli eniga leta je bil f. Janes na tem otoku;
ondi je imel fkrivno rasodenje, ki je pol¬
no velizih fkrivnolt, in fofebno posnejfhiga
preganjanja, vojfkovanja in smage katolfhke
zerkve.

Neufmiljeni zelar Domizijan je bil v’ letu
g6 umorjen, in vfi njegovi ukasi fo bili o-
versheni. t S. Janes je fhel po tem fklepu fpet
v’ metlo Efes prebivat. Slo je bil ftar, ven-
der je v’ velikim pokorjenji shivel; ni me¬
ta jedel, ne vina pil, in je vedno delal sa sve-
lizhanje blishniga. Ob njegovim zhafu fo kri-
voverzi lashnjivo uzhili, de Jesuf Kriftuf ni
Bog, ampak le zhlovek. Veliko napazhniga fo
nied verne rastrofili, in jih fkufhali sapeljati.
Vezh fhkofov in vernih je f. Janesa ponishno
profilo, de naj jim sapifano pulti, kar je s’
befedo uzhil, de bi soper krivoverze imeli ne¬
premagljivo oroshje; fofebno fo ga sato profili,
ker fo bili vfi drugi apofteljni she pomorjeni.
4 S. Janes je v’ to profhnjo rad dovolil, in de-
firavno poln f. Duha, je napovedal molitev
in pok, de bi Boga pomozhi profili. Po tim

/

— 6oo —

je fpifal f. evangeli, kteri fe tako le perzhne:
„V’ sazhetku je bila Befeda, in Befeda je bila
per Bogu, in Bog je bila Befeda.“ Drugi
evangelitti fo bili she veliko popifali od zhlo-
vefbke natore Jesufove; f. Janes je vifoko pi-
fal od njegove boshje natore , in fkasal, de je
Jesuf Kriftuf pravi Bog od praviga Boga. Vli
kritljani fo lizer to verovali; vender je f. Ja^
nes pifal, de bi krivoverzi ne takrat, ne po¬
tlej ne samogli sapeljati tiftih, kteri bi fe bosle
je befede dershali. t S. Janes je tudi tri lifte
vernim pifal, v’ kterih fe vidi njegova Ijubes-
njiva dufha. Ljubesen in ljubesen sapovedu-
je in perporozha ta ljubesnjivi apoftel, ker fo
v’ njej vfe sapovedi sapopadene. Koliko je
fkerbel sa svelizhanje blishniga, prizhuje ta
le sgodba. Preden je bil f. Janes na otok Pa-
tem savoljo vere poflan, je is Efesa v’ blish-
nje metlo fhel. Ondi je vidil slo prijasniga in
obetniga mladenzha. Tiga je metlnimu fhko-
fu srozhil rekozh : „Vprižho Jesufa Krillufa in
njegove zerkve ti ga fofebno perporozhiin. u
t Shkof ga je v’fvojo hifho vsel, ga uzhil, ker-
ftil in birmal. Menil je, de bo mladenizh fta-
noviten, in ga je nekoliko v’ proftofti putlil-
Naletel je v’ sapeljivze ; feboj fo ga napravili
na pojedine, tudi kradi, in vezh drusiga hu-
diga fo ga nauzhili. Mladenizh fe je rasvadilj
ni imel vezh boshjiga tlrahu, in vojvoda to¬
lovajev je bil na sadnje. Velike hudobije je
mladenizh sdaj pozhenjal. t S. Janes ni vedil ,
kakofhen de je; pa smiraj ga je per ferzu

imel. Ob perloshnofti zerkveniga opravila je
fhel do fhkofa, kterimu je bil mladenzha sro-
zhil. Ko je f. Janes opravilo opravil, je re¬
kel fhkofu, ,,Kje je mladenizh, ki fim ga bil
tvoji fkerbi srozhil ?“  4 Shkof je sdihnil in od¬
govoril : „Umerl je.“ t S.  Janes ga naglo vpra-
iha: „Kakofhne fmerti?“ „Dufhne fmerti je
umeri, vojvoda tolovajev je tam le v’uni gori,“
mu je fhkof rekel. Ljubesnjivimu Janesu fo
fe obilne folse vderle, is shalofti preterga ob-
lazbilo , in pravi jokaje: „Oh, flabiga paftir-

ja fim dufhi fvojiga brata dal. Bersh mi do¬
bite konja in zhloveka, de pojdem sa njim.‘ £
Ljubesnjivi ftarzhik je hitel, kolikor je samo-
gel sa sgubljeno ovzo , kamor fo mu pokasali.
Eden tolovajev, ki je bil na Itrashi, ga je ufta-
vil; pa f. Janes mu je rekel: „Shelim priti

do tvojiga vojvoda, pelji me do njega.“ Mla¬
denizh je imel oroshje v’ rokah , in je nesna-
niga jesdiza zhakal s’ napetim lokam. Kader
je bil f. Janes she bliso njega, ga je mlade¬
nizh fposnal,'fe preftrafhil, in sbeshal od fra-
mote. t S. Janes je sa njim hitel in vpil: „Lju-
bi moj otrok! sakaj beshifh pred revnim ftarzh-
kam? Moj fin! ufmili fe me, ne beshi pred
fvojim ozhetam , fhe je upanje sa-te ; jeft fim
tvoj porok per Jesufu Kriftufu, rad dam fvoje
shivljenje sa-te, kakor je Jesuf Kriftuf sa naf
vfe dal fvoje shivljenje. Pozhakaj, upaj,  Je¬
suf me je do tebe pofIal.“ Mladenzhu fo te
ljubesnjive befede ferze prekinile; obftal je,
oroshje od febe vergel, na glaf fe jokal, fve-

6  02

timu apodelnu naproti fhel, ga objel, in mu
perkrival fVojo defno roko, ki jo je f’ toliko
hudobijami omadesheval. 4 S. Jaries ga je ufmi-
ljeno fprejel, je pokleknil, ga kufhnil, sa-nj
molil, in ga k’ njegovimu fhkofu peljal. On¬
di fta f. Janes in mladenizh fkupej molila, in
fe podila; velikokrat ga je uzhil, opominjal,
in ni fhel domu, dokler ni terdno upal, de
je Bog fpokornimu mladenzhu odpudil. Mla¬
denizh fe je ref fpreobernil, in je bil potlej
sgled prave pokore.

4 Sveti Janes fe je bil slo podaral, she ho¬
dit ni mogel; sato fo ga uzhenzi fkorej na ro¬
kah v’ zerkev nolili. Ni mogel shranim ver¬
nim veliko govoriti; vfelej jim je djal: „Otro-
zhizhi moji! ljubite fe med feboj.‘ £  Verni fo
fe navelizhali le eno flifhati; torej fo mu po-
nishno rekli: „Ozhe! sakaj nam smirej to

pravifh ?“  Odgovoril jim je: „Sato ker je sa-

poved Gofpodova , in zhe jo prav dopolnite,
je k’ svelizhanju sadodi. <£  Okoli 100 let dar
je ta ljubesnjivi apodelj v’ medu Efesu mirno
v’ Gofpodu safpal.

Nauk.

Kdor Jebe neumno ljubi , ne ljubi ne Boga,
ne Jebe , ne blishniga.

4 Sveti Janes ljubesnjivi uzheniz in apodelj
Jesufov, je bil poln zhide in velike ljubesni-
Njegova vneta dufha, njegove fvete dela, nje-

govi ljubesnjivi nauki, njega fofebna krotkoft,
neisrezheno ufmiljenje in vfe je prizhevalo od
njegove zhifte in velike ljubesni do Boga, do
febe in do blishnjiga. Ni mogel fkorej kaj
drusiga mifliti, govoriti, pifati in uzhiti, ko
ljubesen, is ljubesni in od ljubesni. Ravno
sato je bil ljubesnjivimu Jesufu nefkonzhno
[ vfhezh, de mu je fvojo preljubo mater Mari¬
jo srozhil. Kriftjan! bodi po sgledu f. Jane-
sa v’ ljubesni gorezh, ker je ljubesen shivlje-
nje tvojiga duhovniga shivljenja, fpolnjenje
vfe pravizhnofti in gred v’nebefhko kraljedvo.
Presheni grefhno ljubesen do febe, in bofh
Boga, febe in blishnjiga fveto ljubil.

Grefhna ljubesen do febe je shiveti po
hudim poshelenji, ali fvojim grefhnim sheljam
soper sapovedi ftrezhi. Kdor fe tako ljubi, fe
hudobno fovrashi, kakor David govori: „Kdor
greh ljubi, fovrashi fvojo dufho.“  Pf. 10,
6 . Zhe fe grefhno ljubifh, Boga ne ljubifh,
ker neumna ljubesen do febe in zhifta ljube¬
sen do Boga ne morete fkupej biti. Zhe fe
neumno ljubifh ; ifhefh le febe per vfih re-
zheh, in obrazhafh vfe k’ fpolnjenju fvoje vo¬
lje. Zhe te grefhna ljubesen gofpoduje, fe gre¬
ha ne bojifh savoljo Boga, ampak savoljo fvo¬
je fhkode, framote ali sanizhevanja; greh ti je
sopern, fvarifh in branifh grefhiti, pa le, ka¬
der je tvoj napuh rasshaljen. Ta napazhna
ljubesen fpridi vfe tvoje kerfkanfke dela. Mo-
lifh., de bi zhafno frezho dofegel; profifh od-
pufhenja grehov, de bi fhtrafnigi odfhel, zha-

— 6 o 4 —

flifh Cvetnike is lakomnofii, in vfe tvoje zhe-
fhenje je nevredno. ( S. Janes pravi: „Ako

kdo Jvet ljubi , ljubesni boshje ni  n’ njem
I. 2 , i5. Shivi Bogu, ne febi ; potlej ljubifh
Boga in febe.

t Skerbno premifli, ktera je prava ljube¬
zen do febe. To je bilo poprej rezheno, ven-
der ne bo od vezh fpet rezhi: „Zhe Boga ne
ljubifh , in fe mu ne podvershefh v’ vfirn is
ljubesni; tudi febe ne ljubifh, ker fe vezhni
frezhi odpovefh. <£  To raslaga zhudne befede
Jesufove: Kdor fvoje shivljenje ljubi, ga bo

sgubil; kdor Jvoje shivljenje na tim /vetu
Jovrashi , ga perhrani v ’ vezhno shivljenje
Jan. 12 . 25; Zhe v’ fvoje grefhne shelje do-
volifh, fe flabo ljubifh, fovrashifh fvojo du-
fho; zhe fkufhnjave premagujefh, fe fveto
ljubifh , in svelizhafh fvojo dufho. Ne shivi
po fvojim poshelenji, in odverni fe od fvoje hu¬
dobne volje savoljo Boga, Zhe hozhefh sa Jesu-
fam hoditi, fe satajuj; sakaj zhe po mefu shi-
vifh, nifi Kriftufov, in bofh pogubljen. t Sveti
Pavel pravi: „Kleri po mefu shive , bodo u-

merlij  bodo pogubljeni. Rimlj. 8, i3.

Grefhna ljubesen do febe fpridi tudi lju-
besen do blishniga. Kako samorefh blishni"
ga fveto ljubiti, zhe febe fveto ne ljubifh?
Blishniga morefh ljubiti ko febe savoljo Boga;
zhe febe savoljo Boga ne ljubifh, in ne ifhefh
njemu dopafti, kako samorefh blishniga fve¬
to ljubiti? Kako samorefh sa njegovo sveli-

6o5

zhanje Tkerbeti, zhe sa Tvoje ne TkerbiTh?
GreThna ljubesen, ki jo do Tebe imafh, te flo¬
ri hinavTkiga, perlisnjeniga, togotniga, ne-
ufmiljeniga, krivizhniga, neftanovitniga. t Sveti
Pavel je djal: „Ne ifhem, kar je meni, am¬

pak kar je dragim v' prid. ii  I. Kor. 10 , 33.
Zhe po njegovim sgledu blishnimu is fvete lju-
besni pomagaTh, ljubifh tudi Boga in Tebe.
Salo je djal f. Janes: „Otrozhizhi! ljubite Te
med Teboj; zhe to florite, je k’ svelizhanju sa-
dofli.“ Zhe blishniga ne ljubiTh savoljo Bo¬
ga, ampak savoljo Tebe; ga ljubiTh, dokler ie
on tvoji lakomnofti, tvoj im u napuhu, tvoji
poshreThnofti, tvoji nezhiftofti ali drugim Tla-
boftim vThezh: zhe pa on tvojima poshelenju
ne Tlushi; ga TovrasbiTh. Te s’ njim prepiraTh,
ga sanizhujeTh. 4 S. Pavel prav v’ shivo popi-
The Tad greThne in Tvete ljubesni rekozh: ,,De¬
la mefa  (meTene ljubesni) J~o snane, nezhi-
JtoJt, fovrafhtva, sdrashbe , /ere, boji, ras-
pertije, nevofhljivojti, pijanojti , poshrefhno-
Jti, in kar je vezli taziga. .Sad duha pa
(fvete ljubesni) je vefelje , mir, poterpeshlji-
voft, prijasnojt, dobrota, krotkoji, sdersh-
nojt, zhijtoji Gal. 5, 19  — 2  3.

( Skerbno premiTli, zhe te Tveta ali greTh-
na ljubesen goTpoduje. Vzhafi je greThna lju¬
besen Tveti ljubesni podobna, in kdor ni ras-
Tvetljen, Te lahko goluTa; sato proli is Terza:

6o6

Molitev.

Ljubesnjivi Gofpod Jesuf, ki ii ogenj fve-
te ljubesni na »fvet pernefel, in bozbefh, de
Te vname! daj mi, de na profhnje f. Janesa
od nje gorim, in vfe is nje delam. Moja vo¬
lja je fpazhena, moja natora fkashena, nizh
sdraviga ni v’ meni, in moje hudo poshele-
nje mi v’ vfim saderge naftavlja. O Gofpod!
to fo moje nadloge; pa nar huji je ta, de jih
premalo fposnam, in fi ne persadevam jih
premagovati. Grefhna ljubesen, ktera me pe¬
lje v’ pogubljenje, mi sapeljivo brani soper
njo vojfkovati fe, in jo premagovati-. Raslij
v’ moje bolno ferze obilnoft fvete ljubesni, de
me njena zhesnatorna fladkoft s’ mozhjo na¬
polni, in de vfe fkufhnjave premagam. O Iju-
besnjivi Jesufov apoftel f. Janes! fprofi mi jo
od ufmiljeniga Jesufa* de me tukaj gofpodu-
je, in me pelje kedaj v’ kraljeftvo vezhne lju¬
besni. Amen.

XXVIIf. dan grudna.

nedolshni oirozi, mariernihi.

4 ^veta zerkev obhaja ta dan fpomin nedolsh-
nih otrok, kteri fo bili po hudobnim kralji
Herodu is fovrafhtva soper Jesufa v’ Betlehe-

— 6oj  —

mu umorjeni. Ti fo od katolfhke zerkve mar-
terniki fposnani, ker fo savoljo Jesufa kri pre¬
lili. Oni fo pervina marternikov po odrefheni-
kovim rojftvu. V’ njih krivizhno fmert je per-
loshnoft dalo, kar bo sdaj rezheno.

Modri fo is jutrovih desheS prifhli ifkat
novorojeniga kralje Jesufa, ker fo njegovo sve-
sdo v’ fvoji desheli vidili, Ker nifo vedili,
kam bi fe obernili, fo fhli v’ veliko meflo Je-
rusalem, "n fo po njem oprafhevali. „Kje je
novorojeni Judovfki kralj? fo rekli. Njegovo
svesdo fmo vidili, in molit fmo ga prifhli . 44
Kralj Herod, Idumejan, prebrifan, ferzhen,
pa neufmiljen in napuhnjen, fe je preftrafhil,
in bersh fklenil novorojeniga kralja umoriti.
Pifem neveden je menil, de novi kralj mu bo
kraljeftvo odvsel; sato fe je preftrafhil, je ve-
lizimu sboru rekel hitro fe fniti, in pifmo-
ukam dal vprafhanje, kje de ima Kriftuf ro¬
jen biti. Odgovorili fo : „V’ Betlehemu na Ju¬
dovim; sakaj tako je pifano per Miheji pre¬
roku: Ti Betlehem na Judovim nifi nar manj-
fhi mefto, sakaj is tebe pojde vojvoda, ki bo
moje Israelfko ljudftvo vladal, in njegov is-
hod je od sazhetka in is vezhnih dni.“ Herod
to saflifhati je modre k’ febi poklizal, od
njih prekanjeno isprafhal zhaf svesde, in jih
; v’ Betlehem poflal rekozh: ,,Pojdite, in fkerb-
Oo oprafhujte po detetu; kader ga najdete,
j mi pridite nasaj povedat, de ga tudi jeft grem
molit.“ Tako hinavfko je govoril, de bi mo¬
dri ne vedili, kaj mifli; pa Bog jih ni do-

6o8

puftil sapeljati, temuzh je modrim povedal*
de naj fe ne vernjo k’ Herodu, temuzh naj po
drugi poti v’ fvojo deshelo nasaj gredo. Is shelj-
ne dufhe fo Jesufa ifkali, ga nafhli, molili,
s’ slatam, kadilam in miro obdarovali, in od
Boga v’ fanjah poduzheni fhli po drugi poti
domu. Herod je prihoda modrih sheljno zha-
l<al, pa jih ni bilo. Svedil je, de fo she od-
fhli, fdno fe je rasferdil, in je premifhljeval,
kako hi Jesufa umoril, Gofpod je fvojiga an-
gelja fvetimu Joshefu poflal, in mu sapovedal
s’ Jesufam in njegovo materjo Marijo bersh
odriniti v’ Egipt; tudi mu je povedal sakaj,
ker ga namrezh Herod hozhe umoriti. t S. Jo-
shef je bil Bogu pokoren, je bersh vftal, in
ponozhi fhel is Betlehema. Herod vef ferdit,
ko mu ni hinavfhina pomagala, je fvoje neu-
fmiljenje pokasal, ker je fvoje hlapze poflal
vfih fantizhkov v’ Betlehemu in v’ njegovili
ftraneh pomorit, kar jih je bilo dve leti in
manj Itarih. Miflil je: ,,Novorojeni kralj mi ja
nesnan, modri fo me vpeljali; pa mi vender ne
bo odfhel, s’ drusimi nedolshnimi bo umorjen,
de fvoje kraljefbo uterdim,“ Herod je to mil lil j
pa njegova neufmiljena modroft ni nizb sda-
la, ker je bil Jesuf ohranjen. Njegovi hlap-
zi fo fhli, in ftorili po njegovim povelji. P°'
padali fo nedolshne otroke, jih materam ter-
gali is narozhja, morili, ob tla metali, vfe hi-
fhe in kota preifkali, de bi nobeden fmerti
ne odfhel. Shaloftne matere fo neisrezheno vpi¬
le in jokale, ko fo vidile fvoje deteta v’ kervi

— 6og —

prevrazhati fe; tudi drugi fo Lili grosno sha-
loftni neufmiljenja, kakorfhniga nifo nikoli fli-
fhali; v’ meftu in okoli meda je Lilo obilno
shalofti, vpitja in fols. Nedolshni otrozi fo
malo zhafa terpeli; po fmerti pa fo fe vefelili,
in fe vefele, de fo bili umorjeni savoljo Jesu-
fa, kteri jih je potlej v’ fvoje kraljeftvo vseh
Herod je kmalo prejel vredno plazhilo. Bog
ga je s’ nesnano bolesnijo udaril. 4 Strafhno
pezhenino je po v/ih udih imel, ko bi v’ ognji
bil, zhervi fo ga shiviga jedli, obupal je, in
fe hotel umoriti. Umoril bi fe bil, ako bi
mu domazhi ne bili ubranili. V’ hudih bole-
zhinah in v’ obupanji, od Boga in od ljudi
fovrashen, je nefrezhno umeri. Ta hudobni
bralj je nedolshniga Jesufa is napuha fovra-
shil, in ga hotel umoriti, de bi mu kraljeftva
ne prevsel; is tega konza je ukasal nedolshne
otroke umorili: ali kmalo potlej je kraljeftvo,
shivljenje in dufho sgubil.

Nauk.

Od pohujfhanja.

Hudobni kralj Herod, mori viz nedolshnih
otrok, je podoba neufmiljenih pohujfhevavzov,
kteri boshje otroke more. Herod je bil gros¬
no neufmiljen, pa njegovo neufmiljenje je bi¬
lo nedolshnim otrokam v’ vezimo frezho; po-
hujfhevavni zhlovek je hudobnifhi, ker fvojim
bratam in feftram vezhno fmert nakopava. Po-
IV. 3 9

6x0

hujfhanje je befeda, delo ali opufhenje soper
sapoved, ako je ozhitno. Kdor na fkrivnim
grefhi, je fovrashnik fvoje dufhe; kdor pa
ozhitno grefhi, je tudi fovrashnik fvojih bra¬
tov. Nar hudobnifhi je, kdor fvojiga blishni-
ga radovoljno pohujfha, in ga sheli sapeljati.
Pohujfhanje ima veliko mozh, ker je natora
flaba; pa gorje zhloveku, po kterim pohuj¬
fhanje pride.

Kdor fvojiga blishniga proftovoljno pohuj¬
fha , je fovrashnik boshji. Ufmiljeni Bog ho-
zhe svelizhanje vfih ljudi; je Ozke vfiga ufnii-
Ijenja, nam vfe perpomozhke daje k’ sveli-
zhanju, in naf sheli frezhne vekomaj. t S Pa¬
vel prizhuje: „Bog hozhe , de bi bili v Ji lju¬

dje sveliz/iani. u  I. Tim. 2, 4. „To je volja
boshja, vaflie svelizhanje I. Tefal. 4, 3.
Pohujfhevaviz fe dobrotljivi volji boshji vflav-
Ija, je fovrashnik in puntarfk otrok boshji,
ker fi persadeva njegove otroke pogubiti.

Kdor fvojiga blishniga proftovoljno pohuj¬
fha, je fovrashnik Jesufoy, in tapta po njego¬
vi fveti kervi. Pohujfhevaviz fkerbi Jesufovo
kraljeltvo konzhati, in liudizhevo rasfhiriti.
Kriftjani vfak dan molijo: „Pridi Id nam tvo¬
je kraljejivo  pohujfhevaviz pravi: „Pokon-

zhano bodi Jesufovo kraljeftvo [“  Ni li ta fo¬
vrashnik Jesufov? 4 S. Pavel pravi: „Ker ta¬

ko girefhite , in veji fvojih bratov ranite , so¬
per Krijtafa grejhite I. Kor. 8, 12. Lju'
besnjivi Jesuf je prelil fvojo fveto kri sa sveli-

6n

žhanje vfih, pohtijThevaviz Tkcrbi to veliko mi-
Ibll nepridno ftoriti. 0 ftraThna hudoba.

Kdor fvojiga blishniga protlovoljno pohuj-
Tha, jfe Tovrashnik Tvojih bratov. Vfi fmo bra¬
tje in Teftre , ker TmO vii otrozi nebefhkiga
Ozheta in posemeljfkiga ozheta Adama. Bog
nam je ojftro šapovedal, de Te med Teboj lju¬
bimo; tudi želo hude Tovrashnike moremo lju¬
biti. t S. Janes uzlii: „Sa brate moremo shiv-

Ijenje pojiaviti."  I. 3, i5. .Smo dolsbni Tvo¬
je shivljenje poftaviti, ako ni drugazlii mogo-
zbe, Tvojim bratam v’ pekel ubraniti. Kako
heuTmiljen in hudoben je, kdor Tvojimu blish-
njimu v’ pekel pomaga? Tak je drug Kajn,
drug Herod, ubijaviz Tvojih bratov in moriviz
nedolshnih.

Kdor Tvojiga blishniga proftovoljno po-
hujTha, je nameftnik hudizhev. Hudizh iThe,
koga bi p os h eri in pogubil; ravno to dela po-
hujThevaviz. Zhlovek, ki Tvojiga blishniga po-
bujfha, je hudobnifhi od hudizha , ker hudi-
žhu ni sapovedano ljudi ljubiti. Tudi je ne-
varnifhi od hudizha, ker jih velikokrat sapelje,
klerih hudizh ni mogel. 4 S. Janes tako govo¬
ri : „Hdor grefhi, je is hudizha .“ I. 3 , 8.

Kdor Tkerbi druge v’ greh napeljati, je hu-
dobniThi, je nameftnik, brat in fin hudizhev.
4 S. Pavel je sapeljavzu Elimu rekel: ,,0 polni

v Jih svi/azh in vfe hudobe, fin hudizhev h 4
Djan. ap. i3, 10 .

O kriftjan! Tkerbno premiTli te nauke,
de TposnaTh hudobo greThniga pohujThanja j

% *

6l2

de nikogar ne pohujfhafh, in de fe nad ni¬
komur ne pohujfhafh. Gorje zhloveku, po
kterim pride poliujfhanje, in tudi tiftimu, kte-
ri fe pohujfhati da. Zhe fi pohujfhanja kriv,
obshaluj fvoj greh, hiti popraviti, kolikor ti
je mozh; zhe ne, te huji ohfojeuje zbaka. Pre-
mifli, kaj hi ti pravizhni fodnik Jesuf rekel,
ako hi jim v’ pekel pomagal , sa ktere je on
fmertne bolezhine terpel, in vfo fvojo kri pre¬
lil. 4 Strafhno obfojenje hi prejel, preklinjali
hi te od tebe sapeljani vekomaj. Varuj fe ko¬
ga pohujfhati , popravi po mozhi dano pohuj-
fhanje, poboljfhaj fvoje slavljenje; uzhi, fva-
ri , moli, de sadohifh ufmiljenje.

Molitev.

O Gofpod Jesuf Kriuuf, fkerbni pallir na-
fhih dufh in ufmiljeni odrefhenik v/ih.! tvoja
dobrotljiva fkerb, tvoja grenka fmert na kri-
shi in vfe drugo me preprizha, kako hudo je
blishniga pohujfhati, in mu pomagati v’ vezh-
no pogubljenje. Herod je bil neufmiljen, pa
njegova krivizhna jesa je nedolshnim otrokam
vezhno frezho napravila. Deli ravno pa je to
ref, je vender grosno grefhil; ojflro pokor¬
jen je bil she na fvetu, in po fmerti je fhel
v’ vezhno pogubljenje. Kaj pa bi mene zhaka-
lo, ako bi bil moriviz fvojih bratov? Ko bo-
shji in blishniga fovrashnik bi v’ drushbi neu-
fmiljeniga kralja Heroda v’ peklu terpel ve¬
komaj, Odpufti mi, o Gofpod! zhe /im koga

6 13

pohujfhal; daj mi gnado ftorjeno krivizo po¬
praviti, varuj me blishniga sapeljati, in od nje¬
ga sapeljanimu biti. Daj mi ljubesen do tebe
in do blishniga; daj mi ftanovitnoft v’ dobrim,
de Tvojim bratam v’ nebefa pomagam, in ofta-
nem, tudi v’ fredi hudobnih, v’ tvoji flushbi
ftanoyiten. Amen.

XXIX, dan grudna.

,S Tomash, fhkof in rnarternik.

(Sveti Tomash je bil rojen od bogatih in ka-
tolf h kih ftarfhev v’ velikim mellu Londonu na
Anglifkim v’ letu 1117. Njegovi poboshni ftar-
fhi Gilbert in Matilda To ga fkerbno uzhili
bogabojezhe shiveti, in fo nad njim slo zhuli,
ker je bil prebrifaniga uma in ognjene nato-
re. Kader je bil 21 let ftar, fo mu ftarfhi u-
merli, in mu veliko premoshenje sapuftili. Po
fmerti Tvojih dobrih ftarfhev je nekoljko zha-
fa v’ pofvetnih dobrotah nepremifhljeno shi-
vel; pa Bog ga je rasfvetlil, de je prasnoto
, fvojiga shivljenja fposnal, in po dobrih delih
sazhel hrepeneti. c Skerbno Te je uzhil, vifo-
ko uzhenoft je dofegel, in Te v’ duhovfki ftan
namenil, de bi Bogu popolnifhi flushil, Tebe
in blishniga svelizhal. Teobald, velki fhkof
vfiga Anglifkiga kraljeftva, je f. 1  omasha med

fvojo duhovfhino vscl, ga ljubil, in v’ Tvojih
teshkih opravilih pomagavza imel. V’ meftu
Kanterburi, kjer je bil per Tvojim velizim
fhkofu, je mogozhniga in nepotolashljiviga fo-
vrashnika nafhel. t S. Tomash je vfe krivize,
hi mu jih je delal, voljno poterpel, dobro sa
hudo vrazheval, in Tvoje dolshnofti svefto fpol-
noval. Njegova krotkoft in pridnoft je velizi-
mu fhkofu slo dopadla, in veliziga diakona ga
je is voli 1 . Tako viToko poviThan je bil ponisb-
nifhi; praviza, ufiniljenje, poboshnoft in vfe
dobro je bilo per njem. Kralj Henrik II. je
njegovp fofebno modroft svedil, ga k’ Tebi vsel,
poTluThal, in delal po njegovim fvetu. Kralj
ga je tudi isvolil uzhenika Tvojiga pervoroje-
niga linu, de bi pod pokorfhino taziga ras-
fvetljeniga u?henika poftal moder in bogabo-
jczh kralj. ( S. Tomash je veliko nadleshr.ih
imel; vender ni Boga posabil, je vTak dan
bral in premiThljeval f. piTmo, molil in pro¬
fil , de bi po poti pravizhnofti ftanovitno ho¬
dil. Tudi v’ kraljevi hiThi je dolli fovrashni-
kov naThel, kteri To ga TkuThali per kralji po-
zherniti; pa tifti zhaT ga niTo mogli.

Teobald, veliki Thkof v’ Kanterburi, je
v’ letu 1162 umeri. Kralj je T. Tomashu Tvo¬
jo sheljo rasodel, de hozhe njega isvoliti na-
flopnika ranziga Teobalda. t S. Tomash Te j e
hranil, in je lA-alju rekel: „ t Se bojim kake ras-
pertije, in de potlej ne bova prijatla, sato no-
zhem.“ Kralj je le tiThal, duhovTbina in 1 jud-
ftro ga je tudi hotlo imetij papeshcv nameft'

615

nik je v’ to dovolil: torej fe je mogel pod-
vrezlii. Ko je bil veliki fhkof, je shivel ko na-
ftopnik apoftelnov, Vfo nizhemernoft fveta je
opuftil, miftifhko oblazhilo oblekel, malo je¬
del, dolgo molil, bolnike fkerbno obifkoval,
uboge nafitoval, in jim tudi ftregel, de fe je
bolj ponisheval. Ni mozh povedati, kako je
fkerbel, de bi bil mogozhne in niške fpreo-
bernil, v’ pravizhnolli ohranil, in vfe sveli-
zhal. Ta fveti fhkof je shivel in delal le sato,
de bi bil Bog od vfih hvaljen; pa hudobni ga
nifo v’ miru puftili, nadleshni fo mu bili, in
ga per kralj losbili, ker fe ni hotel njih la¬
komnim sheljam vdat. Kralj ni fizer vfiga ver¬
jel; vender je bil she mlazhen do f. fhkofa, Jn
ga ni ko poprej ljubil. Potlej je kralj nekej
sapovedal, in vfim fhkofam fvojiga kraljeftva
dal, de naj fe podpifhejo; ker pa ni bilo po
vefti f. fhkofa Tomasha, fe je kralju vflavil,
in fe ni hotel podpifati. S’ lepo in gerdo fo
ga napravljali, de naj fe podpifhe, pa vfe je
bilo saftonj. Kralja je to filno rasshalilo in
rasferdilo. t S. Tomash fe je fizer kraljeviga
ferda bal, ali vender fhe bolj boshjiga. Skri¬
vaj fe je zhes morje na Franzofko prepeljal,
kjer je bil ravno papesh Alekfander III. Ozhe-
tu papeshu je fvoje nadloge povedal, veliko
fhkofijo v’ njegove roke srozhil, in potlej fhel
v’ klofhter mirno shivet. Njegov odhod je kra¬
lja fhe huje rasferdil; njemu in njegovim pri-
jatlam je vfe premoshenje vsel, jih je is deshe-
le fpodil, in kolikor je samogel, f. Tomasha

6i6

skalil. Papesh in Franzofki kralj fla pifala
Anglifkimu kralju Henriku, in profila, de naj
ne preganja dobriga flikofa, in naj fe s’ nijm
fpet fprijatli. ( S.  Tomash je bil she fheft let
na Franzofkim v’ klofhtru; v’ nobeni rezbi fe
ni hotel od minihov raslozbiti, velel je shivel
v’ lepim miru, v’ pokorjeni, je Boga hvalil,
in perferzhno molil sa Henrika kralja in dru¬
ge preganjavze. Rad bi bil v’ ljubi famoti do
fmerti oital; pa is ljubesni do fvojih ovz je
vender, ko fta bila papesh in Franzofki kralj
Henrika kralja potolashila, fpet fhel na Arl-
glifko. Kralj in vfi dobri fo ga zhaftito fpre-
jeli ; hudobni nevofhljivzi pa fo bili njegoviga
prihoda shaloftni, in fo sheljno zhakali ali if-
kali perloshnolli mu fhkodovati, ker njih hu¬
da nepokorfhina ni hotla njegove pravizhne
ojftrofti prenelli.

Iiudobneshi vidijo in najdejo dofti hudi-
ga, tudi tara, kjer ni nizh hudiga, sato ko
nimajo ljubesni; njih vefelje je nedolshniga
potlazhiti, kjer je njegovo shivljenje vedno fvar-
jenje njih hudih del. Ravno taka fe je fveti-
mu fhkofu Tomashu godila. Njegovi fovrash-
nilu fo fbli v’ Normandijo kralja obifkat, in f.
fhkofa per njem toshit. Rekli fo kralju: ,..Shkof
Tomash je tvoj fovrashnik; vedno govori in
dela soper tvojo zhafl: in oblaft, fega v’ tvoje
pravize, in vfe tvoje prijalle preganja.“ Kralj
je bil nagle jese; sato fe je filno rasferdil nad
f. Tomashem, ko je saflifhal, kar fo mu lash-
njivi prijatli rekli, in je djal: „Prekleti vfi»

ktere tim redil in obdaroval, l<er ga ni med
mojimi prijatli, de bi fe nad fhkofam ma-
fheval, savoljo kteriga nimam nikoli miru ! <£
Te neumne is nagle jese rezhene befede fo
fdno hudobo napravile. t S h ti rje kraljevi pri¬
jatli fo fe pogovorili, de bodo f. fhkofa umo¬
rili; in ref fo ga umorili bres kraljeviga pove¬
lja, kakor bo sdaj rezheno. K’ njemu fo fhli,
ga gerdo sanizhevali, in mu fmert napoveda¬
li, zhe fe kralju ne vda. t S. Tomash jim je
pohlavno odgovoril: „Sa pravize voljo, sa zhatl
boshjo in sa protlotl kalolfhke zerkve fe ne
bojim umreti.“ Njegovi fovrashniki fo domu
fhli; pa popoldne, kader je fveti fhkof v’
zerkvi bil, in per fvoji duhovfhini vezhernize
pel, fo fhtirje budobnesbi s’ veliko mnosbizo
fvojih prijatlov in vojakov s’ oroshjem prifhli.
Duhovni fo prejenjali, in jim duri v’ zerkev
kotli sapreti. Ali fveti fhkof je djal: „Puftite
j jih; Gofpodov tempelj fe ne fme ko Han vo¬
jakov f’ ftrasho varovati in braniti. ££  Tedaj fo
hudobneshi ropili s’ golimi mczhi v’ zerkev,
in pervi med njimi je savpil: ,,Kje je fhkof.,
kraljev sdajaviz? ££  Duhovni fo fe prettrafhili,
in fo sunaj treh vtl sbeshali. 4 S. fhkof pa je
otlal pokojin , je fovrasbriikam naproti fhel in
rekel: ,,Jetl fini fhkof, sdajaviz pa nitim. Jeti
fini perpravljen sa pravize voljo umreti; ali
s’ oblatijo, ki jo imam od Boga, vam sapovem ,
moji duhovfhini in mojiinu ljudftvu ne tlorite
nizh shaliga. ££  Na to fe je f. mosh proti altarju

6i8

obernil, je pokleknil, roke in ozki povzdig¬
nil, in na glaf molil: „Perporozhim fvojo du-
fho in fveto zerkev Bogu, prefveli devizi Ma¬
rii, fvetimu Dionisju in vfim fvetim perpo-
rozhnikam tega kraja .“  Komaj je te befede
isrekel, fo hudobneshi s’ mezbi na-nj planili,
in ga umorili ; eden mu je glavo preklal, de
fo fe vli moshgani rastrefli po tleh. Njegova
zbaftita fmert je bila 29. dan grudna v’ letu
1170. Bog je fvojiga ferzhniga flusbabnika f’
zhudeshi povelizbal, med ktere je tudi fpreo-
bernjenje kraljevo in njegovih morivzov fhteti.

Nauk.

Napuh je sazhetik vjih grehov.

Ni mogozbe odrezhi, de je bil f. fhkof
Tomash sato umorjen, ker njegovi fovrashni-
ki is napuha nifo Kotli refnize fposnati. Na-
puhnjeni ti ne dado dopovedati, fe ne pulte
preprizhati, ne fposnajo refnize; fovrashijo in
preganjajo jih, kteri fe jim savoljo vefti vda¬
ti ne morejo. Napuh je ne le jese, terdovrat-
nofti , mafhevanja in krivize, ampah tudi vfih
drusih grehov sazhetik. t Stari Tobija je fvoji-
mu (inu djal : ..Napah naj ne gofpodaje ne

v ’ tvojih mi/lih , ne  n’ tvojih bejedah ; saka)
is tega isvira vfe pogubljenje.“  4 , 14- P*' aV

je govoril, de vfe pogubljenje, to je, vfe po¬
ti v’ pogubljenje fo is napuha.

— 619 —

Is napuha fo krivoverftva in raspori ali
lozliitve od katolfhke zerkve, ker fe napuh-
njeshi rasodelim refnizam nozhejo podvrezhi,
fe pravizhni oblafti vftavljajo, predersno go¬
vore od vfiga, in vfe nndleshne refnize ali sa-
povedi raslagajo po fvojim prevselnim ferzu;
fe ne pufte preuzhiti, ker napuh hrani. Mo¬
dri 4 Sirah pravi: „Napuh je fleherniga gre¬

ha sazhelik ; pervo zhlovekoviga napuha je
bilo od Boga Je lozhiti.“  10, 1 4 > i 5 . Napuh
vfe fpridi, ponishnoft vfe ohrani. Napuh u-
hrani Boga moliti, sa njegovo zhaft fkerheti.
j Napuhnjeniz le sa fvojo zhaft fkerbi; kako sa-
more Boga moliti, in sa njegovo zhaft fker¬
heti? Le is ponishniga ferza je pravo Bogu
dopadljivo zhefhenje. Napuh brani oblaftni-
kov flufhati, in uzhi terdo gofpodovati. Ts
ponishnofti je pokorfhina, in bres ponishnofti
ni prave pokorfhine. Napuhnjeniz je flab pod-
loshen, saderikaft hlapez, nepokoren otrok;
zhe ima pa oblaft drugim sapovedovati, je ne-
ufmiljen, odertnik, krivizhen in nepersana-
fhen. Napuh napravlja jeso, prepir, krivi-
ze, kletev in dofti taziga. Prevseten zhlovek
fe nad majhnim rassbaljenjem rasjesi, in fvo-
jih velizih kriviz ne vidi; fe ne pufti preuzhi¬
ti , ne utolashiti; fe prepira , pravda , kolne;
nima fam miru , in ga drugim ne da. Is na¬
puha pride tudi nezhiftoft. Napuhnjen zhlo¬
vek fe vifoko nofi, fvoje telo nizhemerno le-
polizhi, v’ fe neumno upa, in sato pade v’
hudizhevo sadergo. Gerda nezhiftoft je veli-

620

kokrat fhtrafniga grefhniga napuha. Napuh u-
zhi legati, in krivo prizhevati. Prevsetnesh
fvojo prašno zhaft s’ lashmi podpira. Zhe fe
smoli, zhe hudo govori, zhe prav ne dela; fe
ne ponisha, de hi rekel: ,, 4 Sim fe smolil, ni¬

tim prav vedil, fim grefhil,“ temuzh fhe le
lashe, vpije, fe prepira, kolne in tudi perfe-
ga, de hi drugi verjeli de je nedolshen.

Napuh tudi druge grehe obroduje. Is na¬
puha isvira hinavfhina ali prefejan napuh, po
kterim fe hozhe zhlovek dobriga, poboshni-
ga, pravizhniga kasati, de li ni, in fizer sa-
voljo fvoje hvale, kar je pred Bogam oftudno.
Napuh uzhi blishniga krivo foditi, ga sanizhe-
vali in rasnafhati. Prevsetneshi crefhnike in

C

pravizhne sanizhujejo; farno tifte opravizhuje-
jo, ltleri njih ferza s’ lashnjivo hvalo nafituje-
jo. Prevsetnesh ima ftrup na jesiku, in gorje
zhloveku, nad kterim ga raslije. Napuh in
nevofhljivoft fta smiraj fkupej. Napuhnjen
zhlovek hozhe vifhji od vfih biti, ne terpi
enakofti, vfe sheli ponishati, fam hozhe vfe
imeti, je drugim nevofhljiv, hvala drusih ga
pezhe, ker sheli le fam hvaljen biti. Napuh
rodi nevednoft in terdovrafnotl. Prevsetnesh
meni, de ve, kar ne ve; ifhe .smiraj isgovo-
rov soper refnizo; fe prepira, de bi druge
oframotil, ne pa de bi svedil ali fe nauzhil,
kar potrebuje vediti; fe fratnuje, poprafhati,
nozhe, poflufhati in fe nikoli ne da preuzhiti.
Ref je kar t Sirah uzhi: „Napuh je Jlehernigci
greha sazhehk.“  10, 14.

- 62 1

O krifijan! popifan je bil nekoliko fad
grefhniga napuha, de fe ga fkerbno varujefh.
Napuh je pervi smed poglavitnih grehov, ker
je hudobni sazhetik vfih drusih; napuh na¬
polni zhloveka f’ Tiepolo, s’ mersloto, s’ vlim
hudim. Proli Boga:

Molitev.

O Jesuf Kriltuf! ker fi fkerbno uzhil in
sapovedoval ponishnoft, presheni is mojiga fer-
za napuh, kteriga neisrezheno fovrashifb, in
kteri mi je toliko fhkodljiv. Angelji To s’ ne¬
ba pahnjeni, in v’ pekel versheni savoljo na¬
puha; kako bi samogel jeft bres ponishnofti v’
nebefa priti ? 4 Sam fe ne fposnam, ti pa mi
vidifh v’ ferze; fam is Tvoje mozhi fe ne mo¬
rem poboljfhati, ti pa samorefh, kar hozhefh.
Pomagaj mi po„fvoji veliki milobi, in napolni
me f’ fvojim ponishnim duham. To te protim
po tvoji predragi fmerti na krishi, de bom
na profhnje tvojiga ponisbniga flushabnika, f.
fhkofa Tomasha, po fmerti povifhan. Amen.

XXX. dan grudna.

t S, Teodor minih .

c Sveti Teodor je bil rojen v’ Egiptu okoli le¬
ta 5i4. Njegovi flarfhi fo bili katolfhki in lil-

no bogati. Uzhili fo ga fizer po naukik Jesu-
fovih shiveli: pa njih shivljenje je bilo pre¬
malo po fvetim erangelji; nifo bili hudobni,
pa vender mehki kridjani. Bog je dal fvoji-
mu ffushabniku Teodoru fofebno gnado, fo-
febno velelje do dobriga in veliko ponishnod.
Is velike ponishnodi je bil fvojim darfhem
pokoren, pa ne flepo, ampak le po volji bo-
sbji, ker je f’ pomozhjo gnade boshje raslo-
zhil, kaj de je prav, in kaj de ni. V’ tihim
meflu je bila navada perve dni noviga leta ne¬
umne pojedine napravljali, in pofvetno velelje
obhajati , kar ni bilo po duhu f. evangelja.
Bogati darfhi f. Teodora fo bili tudi tega de-
leshni, in fo fe s’ neumnimi vefelilh Navada,
sladi dara in fplofhna, ima veliko rnozh, in
jih veliko flepi, ker ne pomiflijo, kaj je prav,
temuzh le kako drugi shive. t S. Teodor, fhe
le 12 let dar, je fposnal neurnnod te pofvet-
ne navade. Drugi fo bili vefeli; on je jokal,
in ni hotel njih pofvetniga vefelja deleshen bi¬
ti. Vfe fe je nad tim otrokam zbudilo. c Star-
fhi mu nifo bili nadleshni, in fo ga puftili po
fvoji volji shiveti, ker fo redili, de njegova
je prava.

t S. Teodor je bil le 14 let dar, kader je
fklenil v’ famoto iti, in tam vfe fvoje dni Bo¬
gu fl ushiti. Vliga obilno je doma imel, in bi
bil lahko vfe dobrote fveta vshival; pa is hval¬
ne ponishnodi fe je dobrot fveta bal , in je
fklenil po varnifhi poti hoditi. Ponishno je
profil fvoje darfhe, de naj mu perpude v’

-

6 2 3

blishnji klofhter iti. .So mu tudi dovolili, ker
fo vedili njegovo dobriga sheljno dufho. V’
klofhtru je bil vefel, ker fo bile boshja flush-
ba, molitev, premifhljevanje, pokorjenje, po-
korfhina in druge poboshne dela njegovo ve-
felje. Njegova vedna fkerb je bila smiram
fveteji shiveti, in delati, kar je nar popolni-
fhiga. Ondi prebivajozh je flifhal veliko lepi-
ga od rasfvetljeniga apala Pakomja govoriti,
in shelel je k’ njemu priti. S’ perpufhenjem
fvojiga duhovniga ozhela je fhel k’ fvetimu
Pakomju, in ga je profil, de naj fme per
njem okati. P>o je fveli Pakomi mladiga Teo¬
dora sagledal, je rekel: „Glejte isvoljeno po-
fodo, ktero je Bog v’ nafh klofhter dobrotlji¬
vo poflal!“ 4 S. Pakomi ga je prijasno in vefe-
lo fprejel, ga popolnamaki uzbil, in jo s’ sgle-
dam kasal, kolikor je zbloveku mogozhe. t S.
Teodor je bil fvojimu rasfvetljenimu uzhcni-
ku in dubovnimu ozhetu hvaleshen, in poko¬
ren v’ vfim. Njegova prezhudna pokorfhina
v’ nar manjih rezbeh, njegovo vedno pokor¬
jenje in vfa njegova fvetoft je isvirala is ene
zhednoki, is globoke ponishnoki. Odmeri je
bil fvoji volji, fvoji dopadljivoki in fvetu, ka¬
kor de bi she v’ nebelih prebival. Njegova
mati je vfe to svedila, le je (iluo vefelila, in
ga je fhla obifkat; pa ni mogla s’ njim govo¬
riti. On fe je bal, de bi od natorne ljubesni do
matere ne bil od poti pokorjenja odvernjen,
ali de bi kake pofvetne novize ne svedil; salo ni
bolel f’  fv oj o materjo govoriti, pa tudi poro-

— 624 —

zhil ji je, saka j de nozhe, de bi ne bila ras-
shaljena, in bi prevezh ne shalovala. Mati,
kteri je Bog v’ ferze govoril, je Boga hvalila,
de je fvojiga linu tako pobosbniga najdla.
4 Shla je v’ blishnji nunfki klofhter, in je on¬
di oftala, fveto shivela, in fveto umerla.

t Sveti Teodor je bil zbes nektere leta slo
povifhan, poftavljen je bil duhovni ozhe vfih
klofhtrov in pufhavnikov pufhave Pabene. Nje¬
gova ponishnoft fe je v’ vifokofti fhe obilnifhi
rasodevala. Bolj f’ fvelim sgledam ko s’ be-
fedo je sapovedoval, flabe minihe krotko fva-
ril, in njegovo fvarjenje je bilo profhnji ena¬
ko. Zhe je bila ojftroft potrebna, ga je (lino
bolelo poflushiti fe; in vender ni persanefel,
kader bi bilo fhkodljivo persanefti. Poln obil-
niga saflushenja je umeri v’ letu 367.

Nauk.

Is ponishnojii is-bajajo vfe zhednofti .

t Sveti Teodor je veliko fvetoft dofegel, je
bil poln vfiga dobriga, in sgled vfih zhednoft,
ker je bil v’ refnizhni ponishnofti vkoreninjen.
Ponishnoft je sazhetik vfiga dobriga, in bres
ponishnofti ni nizh dobriga. Modroft, uzhe-
noft, molitev, ali kar fi bodi, ne more Bogu
dopafti , zhe je to is napuha, ali s’ napuham
sdrusheno. Modri uzhi: Kolikor fi vifhi ,

toliko bolj fe v' vjih rezheh ponishuj, in

I

- 620 -

bofh, miloji nafkel per Bogzi.“  £ Sirah 3 , 20.
Le ponishnoft, in kar is ponishnofti is - h a ja ;,
dopade Bog«, in le ponishnoft je sazhetik vfi-
ga dobriga.

Ponishnoft uzhi Boga moliti. Bres ponish-
nofti ni prave boshje flushhe, ni prave gore-
ahofti sa boshjo zhaft, ni Bogu dopadljive mo¬
litve. Ponishnoft uzhi kriftjana pred boshjim
velizhaftvam globoko ponishevaii fe; le po-
liishni ifhe boshje zhafti, Tvoje nikoli; le po-
nishni zhuti veliko tesho Tvojih Tlaboft, ne-
varnoft sapeljivih TkuThnjav, in moli is Terza.
Napuh nar huje shali in sanizhuje vfigamo-
gozhniga Boga, ponishnoft pa mu nar bolj
dopade.

Ponishnoft uzhi pravo in popolno pokor-
Thino. Ponishni zhlovek je Bogu, Tvojim ob-
laftnikam, Tvojim ftarThem in vfim pokoren,
kteri imajo oblaft mu sapovedovali. Ponishnoft
in pokorThina fte smiraj sdrushene. PokorThi-
na ponishniga zhloveka je popolna, hitra,
Terzhna, ftanovitna, savoljo Boga, Te ne isgo-
varja, ne godernja, Te ne vftavlja, ker je po¬
nishni v’ vfih mogozhnih in perpuThenih re-
zheh rad pokoren.

Ponishnoft uzhi modroft. Ponishni zhlo¬
vek ve, kako gre TluThali, in Itako sapovedo-
Vati; je Tramoshljiv, varen, krotak, Terzhen,

! sveft in v’ vfim prebriTan is bosbjiga ftrahu,
ker fi persadeva Bogu dopafti. Ponishni kri-
ftjan je poboshen bres liinavThine; je Terzhen,
pa ne terdovraten; je krotik bres Tlabofti, ve
iy. 40

626

dobrimu in hudimu zhloveku bres boshjiga
rasshaljenja Ttrezhi; njega govorjenje, nofha,
fvarjenje, prijasnoft, ojftroft in vfe je prav,
ker ifhe le boshje zhafti, Tvoje pa nikoli ne.

Ponishnoft: odganja nevoThljivoft, hudo vo-
fhenje, krive fodbe, krivizhno jeso, ozhitanje,
opravljanje in vezh taziga. Ponishni kriftjan
je od boshje befede in od Tvoje Tlabofti pre-
prizhan, de je velik boshji dolshnik, in Te
fhteje naj TlabThiga med viimi; sato nikogar
ne sanizhuje, ni nikomur nevoThljiv, nikogar
krivo ne Todi; ima poterpljenje s’ drusimi,
ker ve, de je tudi on boshje in zhlovefhke
potčrpeshljivofti potreben. Zhe upa, de Bogu
Tlushi, ne sanizhuje ozhitnih grefhnikov, ker
ve, de hi on The huje lahko greThil, ako bi
mu Bog is uTmilj.enja ne pomagal.

Ponishnoft daje poterpeshljivoft v’ nadlo¬
gah. Ponishni kriftjan objame v’ duhu poko¬
re vTe krishe, in kuThuje Thibo, T’ ktero ga
Bog pokori, ker ve, de to is ljubesni dela.
Nadlogam Te podvershe, naj pridejo, od ko¬
der fi bodi. Per vlim je ponishen: zhe Te mu
po Trezhi godi, Te sahvali, in ponishen ofta-
ne, ker je preprizhan, de je bres saTlushe-
nja obdarovan; zhe hudo prejme, Te ponisha,
ker ve, de je dolshnik per Bogu; zhe ga ljud¬
je hvalijo, Te ponishuje, zhe ga sanizhujejo,
Te ponishuje.

Ponishnoft Tprofi gnade, in sadobi odpu-
Thenje grehov. Ponishni kriftjan, zhe is Tla¬
bofti greThi, ne isgovarja Tvojiga greha, le

¥

—>627 —

ponishuje, profi in sdiduje, je fvojimu fpoved-
niku odkrit in pokoren. Greh ponishniga krift-
jana mu je v’ nauk, de obilnifhi moli, fe ne
sanafha na fvojo mozh, fe varuje hudih per-
loshnoft, in vfe flori, kar ga ftanovitniga ohrani.

Ponishnoft obroduje in ohranuje vfe zhed-
nofti, in odganja vfe grehe. Molitev ponish¬
niga je gorezha, refnizhna in flanovitna; sa-
to je Bogu dopadljiva, in od njega uflifhana.

! Molitev ponishniga predere oblake, in per vfi-
gamogozhnim in ufmiljenim Bogu vfe fprofi,
kakor boshja befeda prizhuje. Bog je oblju¬
bil ponishnim fvojo gnado dajali, gnada pak
vfe samore. Ponishnoft jo dobi, in ponishnoft
jo ohrani. Ponishni kriftjan je v’ vednim ftra-
hu savoljo fvoje flabofti, vedno v’ boshjo mi-
loft upa, fe boji fkufhnjav in hudih perlosh-
noft. Tako 'stavi varno, in dopade Bogu.

O kriftjan! to ti je rezheno, de fe pre-
miflifb, ali fi ponishen ali ne, in de vedno
profifh Boga obilnifhi ponishnofti. Ponishnofl:
je nar potrebnifhi zhednoft, ponishnofti ni ni¬
koli prevezh; ponishnifhi ko fi, popolnifhi fi,
in obilnifhi plazhilo bofh prejel, kakor je Je-
suf obljubil: ,,Kdor fe ponishuje, bo povi-

fhan. u  Luk. 14, i. Tudi f. Jakop pravi: „Po-
nishajte fe pred Gofpodam , in on vaf bo
povifhal.“  4 ? 10. Premifli Jesufa, Marijo in
vfe fvetnike, de fe po njih sgledu ponishu-
jefh. Profi gorezhe Boga, de naj te f’ ponish-
noftjo napolni 5 profi neprehama, in smiraj fe
boj, de bi ne bil premalo ponishen. Premifh-

4 o *

I

628

ljuj prejete dobrote, fvoje flabofti, fkufhnja-
ve, nevarnofti, grehe in drugo, kar te zhe-
dalje bolj ponishuje, de sadobifh ufmiljenje.

Molitev.

O Jesufl kako samorem per tebi isgovor-
jen biti, zhe nifim ponishen? Ti vfigamogozh-
ni Bog 6 fe sa-me ponishal, ponishnoft 6 sa-
povedoval, ponishno mater 6 6 isvolil, po-

nishniga osnanovavza fi pred fvojim oblizh-
jem poflal, ponishnim apoftelnam 6 sapovedal
po vfim fvetu ponishnoft osnanovati, vender
tim tvoji befedi, tvojimu sgledu in sgledu tvo¬
jih fvetnikov nepokoren? O Gofpod! jeft fim
poln hudiga, v’ nevarnofti vezhniga pogublje¬
nja, ne vem, zhe fim ljubesni ali jese vreden,
zbe bom svelizhan ali pogubljen; vender fe
ne ponishujem. Daj mi po fvoji veliki milofti
na profhnje f. Teodora veliko ponishnoft, de
ti dopadem, in bom v’ tvojim kraljeftvu povi-
fhan. Amen.

XXX t. dan grudna. ,

Jš. Silvejter papesh .

4 Sveti t Silvefter je bil Rimljan, fin Rufina in
Jufte. Ozhe mu je umeri, ko je The majhen

V v*"' ■' * *' J tr ' ; - ’> ■  ’<

— 629 —

Lil, in njegova bogabojezha mali ga je sro-
zhila poboshnimu mafhniku Zirinu, kteri ga
je ljubesnjivo in fkerbno uzhil po volji boshji
shiveti. Mladi t Silveber je fvojiga ufmiljeni-
ga in bogabojezbiga uzhenika kino rad poflu-
fhal in bogal. Ker je njegovo fveto shivljenje
vfirn dobrim dopadlo, je bil, dekravno mlad,
med dubovfhino Rimfke zerkve vset, in pre¬
jel je male shegne. Papesh f. Marzelin je fo-
febno dopadenje nad njim imel, ker ga je po-
boshnšga, uzheniga in modriga fposnal, ga je
povifhal, in mafhnika pofvelil. Neverna in
hudobna zefarja Dioklezijan in MaklJmijan lla
hudo preganjala katolfhko zerkev, in tudi f.
papesb Marzelin je bil sa vero umorjen. To
je bilo okoli leta 3o4- Tudi fveti mafhnik
t Silvefter je v’ tifli perloshnobi fvojo ferzlmoll
fkasal, pa Bog ga je obranil v’ prid fvoje
zerkve. ( S. t Silvefter fe je v’ Rimfki zerkvi
fvetil f’ zhifto vero , f’ fofebno gorezhobjo, f’
fvetimi nauki in s’ nedolshnim shivljenjem; sa-
, voljo vliga tega fo ga po frnerli papesha Mel-
kijada s’ eno voljo veliziga poglavarja zerkve
isvolili i3. dan profenza v’ letu 3 14 . Kakor
hitro je bil na Petrov Kol povifhan, je bila
njegova perva fkerb krivoverze in od zerkve
odlozhene k’ pravi veri in k’ potrebni edino-
‘ bi perpeljati. Vedne flterbi, velike brilkofti,
ftrah in preganjanje nevernih zefarjev ga ni
nikoli v’ miru puftilo.

t Sveli t Silvefter je v’ hudih zhafih vladal
katolfhko zerkev. Hude preganjanja, kine voj-

63o

fke in dofti drusiga hudiga je bilo ob tidim
zhafu, kar ga je neisrezheno peklo. Ufmilje-
ni Bog je fvojiga svediga flushabnika f. t Silve-
ftra in vfo zerkev rasvefelil f’ zhudnim fpreo-
bernjenjem zefarja Konfhtantina, kteri ni le
vernim kriftjanam mini dodelil, temuzh je bil
tudi njih pomozhnik. Zefar Konfhtantin fe je
Bogu vdal, mu je hvaleshen bil, in pomagal
katolfhki zerkvi, ker mu je Bog dal per Ri¬
mu neufmiljeniga Makfenzja premagati. Kader
je bil veren podal, je vifoko zhallil katolfhke
refnize, duhovne in sladi papeshe fpofhtoval.
<S. t Silveder je bil vfiga tiga filno vefel, je
bil zefarjev prijatel, fvetovaviz in uzhenik. To
veliko papeshevo vefelje je bilo pomanjfhano
od sapeljiviga krivoverniga Arija. Ta hudobnik
je lashnjivo uzhil, de Jesuf Kriduf ni Bog,
ampak je sgoli zhlovek. Po jutrovih deshelah
je fvoj ftrup trofil, in jih veliko sapeljal. Vfi
dobri, verni in svelli duhovni fo bili te hude
smole slo shalollni; fofebno pa je bil shaloften
fveti papesh t Silvefter, in li je slo persadeval
prejeto vero v’ pervi zhiftofti ohraniti. Neis¬
rezheno vefel je bil, kader je bil v’ letu
325 pod hrambo zefarja Konfhtantina vefvo-
ljen sbor napovedan, in fo ga v’ medu Ni-
žeji v’ Bitinii imeli soper hudobne krivover-
ze. t S. t Silveder savoljo velike darodi ni mo¬
gel v’ Nizejo iti, pa dva bogabojezha in u-
zhena mafhnika je namedi febe tje poflal. V’
tim fvetim sboru je bilo le fhkofov 3i8, smed
kterih ni bilo malo tazih, kteri fo vero pred

— 63i  —

nevernimi oblaftniki poprej fprizhevali, in sa¬
njo terpeli. Krivoverni Ari in drugi njego¬
ve hudobije deleshni fo bili fojeni, njih nauk
je bil savershen, in poterjen katolfhki nauk
J od hoshje natore Jesufove, kteriga je zerkev
po apofteljnih prejela. 4 Sveti papesh t Silvefter
je smiraj slo fkerbel sa vfo katolfhko zerkev.
t Skoraj 22  let je nofd teshko butaro Tvoje
vifoke flushbe, in poln dobriga saflushenja
je ravno danafhnji dan v’ letu 335 fveto u-
merl.

Nauk .

Ne zhafa sapravljati.

4 Sveti 4 Silvefter je Bogu neprenehama flu-
shil; njegovo shivljenje je bilo dolgo, pa ni¬
koli prašno, ampak polno dobrih del. Smi¬
raj je bil perpravljen od fvojiga shivljenja fod-
niku Jesufu odgovor dati. Dober otrok, fvet
mladenizh, poboshen mafhnik in fkerben pa¬
pesh po volji boshji je bil; ob zhafu prega¬
njanja in miru, v’ mladofti in v’ sadnji ftaro-
iii je Bogu sveft ofial. Ta velik fvetnik pre-
jetiga zhafa ni sapravil, vfi njegovi dnevi fo
bili polni dobriga saflushenja ; sato je po fmer-
■ ti veliko plazhilo prejel. Vfe njegovo terp-
Ijenje je minilo, njegovo plazhilo pa oftane
vekomaj.

Kriftjan ! premifli, kaj in koliko li dofih-
mal dobriga korih Pravizhno shiveti je vlim

632

sapovedano. Vfe leta, vfi mefzi in dnevi, vfe
ure fo nam dane od Gofpoda, de bi njemu
flushili, in fi nebefa saflushili; ne poftopa-
zhi , ampak le delavzi bodo prejeli plazhi-
lo, ker Gofpod pridne plazhuje, in lene fhlra-
fuje. Govori refnizo vprizho Boga, koliko fi
fkerbel sa Tvoje svelizhanje, kako Ti dopolno-
val boshjo voljo? c Sam morefh Tposnati in
obdati, de li vezh let. malopridno shivel; ve¬
liko tvojih pretezbenih let je prašnih ; pa ne
le prasne vfiga dobriga, tudi polne hudiga
To tvoje dela. She zhaT sapravljati je greh,
veliko vezhi greh tedaj je zbaT obrazbati v’
rasshaljenje Tvojiga ftvarnika, v’ hudobijah shi-
veti. Morebiti To leta, ktere miTliTb, de To
polne saflushenja, prasne, ker nifi vfiga fto-
ril, kar je Bog sapovedal, ali ker Ti ga le
s’ jesikam zhaftil, ali ker niti vfiga is ljubesni
do njega flori 1. Zhe je to reT, hiti Te pobolj-
Tbati, sbivi Bogu v’ zhaft, in bodi v’ dobrim
ftanoviten; sakaj sadnje ure ne veTb. ,. t 3 Vn
zhlovehpv bo prifhel ob uri, hi je ne vejie.“
Mat. 24 , 44-

Ne sapravljaj predrasiga zbaTa, ki ti je do¬
brotljivo dan v’sveliz‘hanje duThe. Smiraj pom¬
ni pravizhno Tvarjenje hiThniga goTpodarja:
,.Kaj Jtojile iuhaj zeli dan bres dela ?“  Bres
vfiga dela biti, ali nevredne dela opravljati,
je eno. Ti fi morebiti 20 , 4o ali 60  let Tiar;
koliko let pa fi shivel fvojimu Bogu v’ zhaft?
( Smert hiti; ne vefh, kedaj bofh umeri; tvo¬
jih dobrih del je malo, grehov dofii, fodba bo

633

pravizhna, in vezhnofl nefkonzhna: sakaj sa¬
pravljafh svelizhavni zhaf? Dnevi fo hitrejfhi
ko tekar, hitro preteko; gredo inemo, ko la-
dija, od mozhnih vetrov gnana, ko ptiza, ko
prasne fanje. Job pravi: „Zhloveh fe ho zvet
perkashe, in njahne , bes/ti ho fenza , in niha¬
li Jtanoviten ne oJiane. (i  1 4 , 2 . Zhaf je kra-
tik, vender saflushi frezhno ali nefrezhno vezh-
noft. Zhaf je kratik, saflushenje oflane veko¬
maj ; vender ne pomiflifh in ne fkerbifh. Zhaf
je kratik; vender ga sapravljafh, fe fprehajafh,
ko metulj hodifh po hifhah , po ulizah metla,
de prasne befede pobirafh in rasnafhafh, in
ne vefh kaj od dolsiga zhafa pozheti. Yfak
zhlovek ti je perljuden , vfaka prašna rezh ti
je dopadljiva, vfaka igra ti je vfhezh, de fe
le motifh, in zhaf sapravljafh, De sadnjo
uro ne hofh shaloften, in de ne bofh saftonj
vekomaj jokal; obrazhaj zhaf, kteriga od
boshje milofli prejemafh, v’ fvoje svelizhanje.
„Zhuj, her ne vefh ne dneva , ne ure fvoje
/merli.“  Mat. 25, i3. Znoj v’ dobrih delih,
de te fmert ne prihiti, in te v’ vezhnofl; bres
dobrih del ne prefeli.

Terdno mifli, de fidanje leto je sadnje
tvojiga shivljenja, in ne bofh zhafa sapravljal,
temuzh bofh po dobrih delih hitel. Morebiti
' bofh dplgo shivel, pa tudi lahko kmalo umer-
jefh. Bog nozhe ure fmerti nibomur rasode-
ti, de bi bil vfak pcrpravljen frezhno umreti,
kader koli bi ga is fveta poklizal. Gorje ti
vekomaj, ako te fmert najde v’ fmertnim gre-

— 634 —

hu. Ti ne vefh ne dneva, ne ure fvoje fmer-
ti: tedaj ne bodi nikoli v’ fmertnim grehu;
zhe 6 , fe hitro fpokori, de fmert tvoje poko¬
re ne prehiti. Premifli befede uzhenika Je-
sufa: „Ako bi gofpodar vedil, kedaj bo tat

prifhel, bi zhnl, in bi ne puftil fvoje hif/ie
podkopati. Tudi vi bodite perpravljeni, sa-
kaj fin zhlovekov bo prifhel ob uri, ob kie-
ri fe vam ne sdi.“  Luk. 12 , 3g. 4 o.

Kako bi shivel, ko bi ti Bog rasodel:
„She to leto bofh umeri ?“  Premifli obfojeni-
ga jetnika, ki fe trefe, ne more safpati, in
ga nobena rezh ne vefeli; njemu bi ti enak
bil. Vfim pofvetnim noroflim bi fe odpove¬
dal, v’ Boga bi gorezhe sdihoval, Jesufu, Ma¬
rii in vfim fvetnikam fe vedno perporozheval,
vfe hude perloshnofti hitro in ferzhno opuftil,
fe ojltro pokoril, fvojiga fpovednika na tan¬
ko flufhal, in vfe ftoril, kar bi ti per Bogu
miloft sadobiti moglo. Kakofhna bi bila tvo¬
ja fmert, ko bi tako shivel ? De bi bila frezh-
na, fam vefh. Prijasniga bi Jesufa nafhel,
in fhel bi v’ njegovo kraljeftvo. Tvoja fmert
bi bila frezhna, ako ravno bi bila nagla ali
neprevidena. Modri prizha : „Pravizhni , zhe

ravno presgodaj umerje, bo v ’ pokoji.“  Modr.
4, 7 . Kako dolgo fe ti bodo vfe tvoje le¬
ta sdele sadnjo uro? Nizh, in kakor de bi
bil fhe le shiveti sazhel. Zhaf je kratik, pre-
tezheni zhaf ni nizh ; in vender saflushi frezh-
no ali nefrezhno vezhnoft. Ljubesnjivi krift-
jan! profim le v’ imenu krishaniga Jesufa, ne

— 635  —

sapravljaj zhafa, temuzh shivi Bogu po sgle-
du Jesufovim, Mariinim in drusih fvetnikov,
de pojdefh v’ lepe nebefa vefelit fe vekomaj.
( Srezhne fhtejefh fvetnike in fvetnize, ki fo
pravizhno in po Jesufovim sgledu fkerbno shi-
veli; ne bodi len, ampak fkerben in sveft, de
pridefh v’ njih drushbo Boga hvalit vekomaj.

Molitev .

Ljubesnjivi Bog! odpufli mi mojo grefh-
no lenobo, savoljo ktere fim bil fkorej posa-
bil, saka j fi me hvaril. Prasne, nizhemerne
in fhkodljive rezhi fo me ko majhniga otroka
motile, in me odvrazhevale od namena, h’
kterimu tim ftvarjen. Tvoji fvetniki fo fi slo
persadevali vfega dobriga, kar h sapovedal,
rodovitni biti; mene pa ni drusiga fkerbelo,
kakor fvojim grefhnim sheljam sadoftovati.
Pofihmal hozhem f’ pomozhjo gnade, ki mi
jo je Jesuf saflushil, pridno fpolnovati tvoje
sapovedi, de, kader bom pred fodbo poklizan,
saflifhim befede: „Pridi v' nebefhko kralje-
Jtvo.“  Amen.

636

ZheThenje, Tlava, sahvala in pokorThina hodi
vligamogozhnimu, uTmiljenimu Bogu! Mo¬
ljen in hvaljen bodi Ozhe vfiga uTmiljenja,
kteri je naf grefhnike po Tvojim t Sinu Jesufu
Kriftufu v’ Tvojo Tlushbo poklizal. Moljen in
hvaljen bodi 4 Sin boshji, kteri nam je poka-
sal pravo pot v’ nebeTa, in naT reThil od vezh-
niga pogubljenja. Moljen in hvaljen bodi T.
Duh, kteri naT je rasTvetlil, nam pomagal T’
Tvojo gnado po poti pravizhnolii hoditi. Mo¬
ljen in hvaljen bodi Bog, edin v’ natori, in
trojin v’ perThonah, kteriga angelji in Tvetni-
ki T’ trepetam molijo, in mu neprenehama v’
zbali pojejo: t Svet, Tvet, Tvet vligamogozhni
in uTmiljeni GoTpod! Moljen in hvaljen bodi
Bog, kteri je naThe brate in Teltre v’ Tvoje
kraljellvo vsel. Angeljem in Tvetnikam Te tu¬
di mi perdrushimo, in rezhemo: „Vfigamo-
gozhnimu in uTmiljenimu Bogu bodi hvala in
sahvala na semlji in v’ nebelih, sdaj in veko¬
maj. £<  Amen.

Tudi ti, o Marija! bodi zheThena, 0 lju¬
ba prijatliza boshja, od Boga miloftivo obiT-
kana, T’ ToTebno gnado poviThana, od angelja
lepo posdravljena, po JesuTu obilniThi poTve-
zhena, naTha uTmiljena mati in mogozhna po-
mozhniza, kralj iza angeljev in Tvetnikov, bodi
zheThena od rodu do rodu! Amen.

— 607 —

Hvala bodi vfim fvetnikam in fvetnizam,
nafhim bratam in feftram, prebivavzam ne-
befhkiga kraljeflva! Vam ozhakam, prerokam,
apofteljnam, marternikam, prizhevavzam, de¬
vizam in vfim fvetnikam bodi hvala, ko Ite
po Jesufovo shiveli, in priflili v’ nebefhko
prebivalifhe Boga vekomaj hvalit. O preljuba
deviza Marija, vfi fvetniki in fvetnize boshje!
profite sa naf uboge grefhnike, in fprofite
nam po saflushenji nafhiga odrefhenika Jesu-
fa Kriftufa, de po vafhim sgledu v’ vojfkova-
nji fvojiga popotovanja do konza flanovitni o-
ftanemo, in pridemo kedaj v’ vafho drnshbo
Boga Ozheta, t Sina in f. Duha s’ vami vred
molit, hvalit in zhaftit vekomaj. Amen.

V\

*

o,

Kasal

K

oso

e r

f k.

I.

D

.Stran.
Ne sani-

an. ,S. Remigi fbkof. Nauk
zhevati boshjiga pokliza ....  5

II. dan. 4 S. Tajpa, fpokorna grelhniza. —
Zhlovek je od natorne flabolii napeijevan

v’ nezhiftoft . ... . . . .11

III. dan. ,S. Gerard minih — Od perpotnozh-

kov fposnanja fvoje velii . . . • 17

IV. dan. ,S. Franzhifhk .Serafi — Ubofhtvo

je zhloveku v’ prid ... • . 24

V. dan. .S. Gala sakonfka— Bres vedniga po-

korjenja ni ftanovitnofli v’ dobrim , . 32

VI. dan- .S. Brunon minih. — Kako sadobiti

frezhno fmert ?. 38

VII. dan. ,S. Bonaventura fhkof, kardinal,
zerkveni uzhenik.— Kako dopalli Jesufu? 45

VIII. dan. ,S. Brigita vdova. — Sa ktere, sa-

kaj in koliko je Jesuf terpel? . . .52

IX. dan. ,S. Pelagija, fpokorna grefhniza —

Le po pravim obshalovanji grehov fe sa-
dobi njih odpufhenje. 5 g

X. dan. ,S. Franzhifhk Borgija. Nauk. Kaj

mertvi shive uzhe ? . • • . .67

XI. dan. ,Sf. Tarah, Prob in Adromk , mar-

terniki. — .Sidanje terpljenje je majhno
memo vrednofti nebefhkiga kraljeflva . 78

XII. dan. Veliko ff. marternikov v’ Afriki. —
Bolje je terpeti na fvetu ko v’ peklu . 82

II

,Stran.

XIII. dan. ,S. Edvard kralj — Od obljub , 88

XIV. dan. Alekfander { SavIi fhkof — Ka¬
ko fe s’ deli ljubesen fkasuje? . . -94

XV. dan, t S. Teresija deviza, nuna, — Is nje-

niga shivljenja..101

XVI. dan. ,Sf, Martinijan, Maklima deviza in

tovarfhi, marterniki — ,Svet ne da prave
frezhe .   no

XVII. dan. t S. Jadviga, Poljfka kraljiza. —

Mehko slavljenje je pogubno , . . n 5

XVIII. dan. t S. Lukesh evangelift. — Od duha

evangelja Jesufoviga .....  122

XIX. dan. S. Peter Alkantarjan. — Kako po-

polnamaft dofezbi? . . . . 127

XX. dan. ,S. Janes Kenzhan, fajmafhter. —

Ne obrekovati in opravljati, ne poflufha-

ti obrekovavzov in opravljivzov . . i 33

XXI. dan. 4 Sf. Urfula in tovarfhize, devize in
marternize, — Nezhifioft je slo fhkodljiva 140

XXII. dan. ( S, Hilarijon pufhavnik. — Terdo-
vratni grefhniki bodo lahko nefrezhno u-
merli ........  146

XXIII. dan. t Sf. Filip fhkof in tovarfhi, mar¬
terniki. — Zerkvam pomagati je dobro 164

XXIV. dan. ,S. Teodoret mafhnik, marternik,

— Premagovati hudizha, fvet, mefo . 1G0

XXV. dan. t S. Felikf, fhkof in marternik, —

.Skerbno fe varovati vliga, kar boshjo be-
fedo flabi . . . . , 166

XXVI. dan. t S. M alk pufhavnik. — Bodi po¬
koren fvojimu fpovedniku . . . .173

XXVII. dan, 4 S. Frumenzi fhkof. — Is njego-

viga shivljenja ..189

XXVIII, dan. ( Sf. 4 Simon in Juda Tadej, apo-

fleljna. Nauk, Katolfhko zerkev zhaftiti 186

XXIX. dan, Narzif fhkof, — Od perfege . 191

■

III

.Stran.

XXX, dan, ,S. Marzel in Kafijan, marterni-

ka, — Le Jesuf je nafh kralj , . . 197

XXXI. dan. ,S. Volfgang fhkof. — Sapeljivzov

ne poflulhati.2o5

I. dan. Prašnik vfih fvetnikov. Nauk. Mogo-

zhe je po sgledih fvetnikov shiveti . 208

II. dan, .Spomin vfih vernih dufh v’ vizah,

— Kaj uzhe vize?.214

III. dan. .S. Marzijan pufhavnik. — Zerkvene

opravila po mertvih raslagane . . . 220

IV. dan, .S. Karl j^oromej fhkof. — Zhafiiti
duhovne fvoje dobrotnike ....  229

V. dan. ,S, Emerik. — Boshjo voljo fpolnovati 23*7

VI. dan. .S. Leonard apat. — .Svojo dufho

Bogu podvrezhi  .243

VII. dan. .Sf. Vital in Agrikola, marternika.

— Bog daje fvojim flushabnikam frezhno
fmert ........  248

VIII. dan. .Sf, Trifon ir efpizi, marternika.

— V pohujfhanji .<1 dshno shiveti. . 253

IX. dan. ( S. Teodor mS¥ternik, — Is hvalesh-

nolti do Boga fe greha varovati . , 258

X. dan. ,S. Andrej Avelin. — .Svoje slavljenje

fkerbno premifhljevati 264

XI. dan. .S. Martin fhkof. — Is njegoviga slav¬
ljenja ........  270

XII. dan. .S. Martin papesh in marternik. —
Sakaj je hudo na fvetu? ....  278

XIII. dan. .S. Brikzi fhkof. — Lenoba je pre-
grefhna in fhkodljiva. ....  280

XIV. dan. 4 S. Homobon kupez. Nauk. Kako

kupzhevati pravizhno 291

XV. dan. ,S. Leopold, Eltrajfhki vojvoda. —
Dober sgled prednikov ima veliko mozh 297

Liftov gnoj.

IV.

, Stran,

XVI. dan, t S. Dionisi Alekfandrijan, fhkof —
Rako kupzhevati sa nebefhko kraljeftvo? 5 o 2

XVII. dan. Gregori zhudodelnik, fhkof —
Zhlovekov um bodi veri podvershen . 3io

XVIII. dan, ( Sf, Roman in Barul otrok , mar-

ternika. — Od mnogih vojfhakov Jesufovih 3i8

XIX, dan, ( S. Elisabeta, Ogerfka kraljizhina—

Is njeniga shivljenja . • , . , 3a5

XX. dan. t S. Barlam marternik, — c Stanovit-

nolt v’ dobrim je potrebna , . . 534

XXI, dan. Marije devize darovanje, — Od pra¬
ve bogoflushnofti , , , 33g

XXII. dan. t S, Zezilija, deviza in marterniza.

— Kaj pomenite te dve befedi: deviza in
marterniza ?.. 344

XXIII. dan, ,S. Klemen, papesh in marternik.

— Nev of hi ji voli je slo fhkodljiva . , 35o

XXIV, dan ( Sf. Flora in Marija, devizi in mar-

ternizi. —- Od potrebe dobriga konza ali
namena . . . . . . . 355

XXV, dan. ( S. Katarina, diviza in marterniza

— t Stanovitnoft v’ dobrim je fofeben dar
boshji . . . ....  363

XXVI, dan. e S. Antim, m^fhnik in marternik.

— Nehvaleshni krilijan je pogubljenja
vreden ........  368

XXVII. dan. ( S. Bernard minih, .marternik. —

Dolshnofli fplofbne vfih kriftjanov . . 874

XXVIII. dan. ,S. Jakop marternik. — Poboljfha-
nje odlafhati je nevarno ....  58i

XXIX. dan t S. .Staturnin, fhkof in marternik.

— Le eniga famiga Boga moliti . . 387

XXX. dan. ,S. Andrej apoltelj. — Kdor ni po-

terpeshljiv , nima nizh dobriga . . 3g3

v

t  Stran.

Gruden.

I. dan. ,S. Eligi fhkof. Nauk. Sakaj bo po-

flednja fodba?.4o3

II. dan. t S. Krifpina marterniza. — Kdor bo-

gabojezhe shivi, prav upa. . . . ^ la

III. dan. ( S. Franzifhk Kfaverjan. — Blagor

krilljanu , v’ kterim je ljubesen . , 418

IV. dan. £ S. Barbara, deviza in marterniza. —

Le ponishni fo veri in sapovedim pokorni 425

V. dan, t S,  Peter Krisolog, fhkof. —.Sleherni-

mu le perporozha kerfhanfki nauk poflu-
fhati ........  432

VI. dan. .S. Nikolaj ali Niklavsh, fhkof. —
Snamnja napuha ......  438

VII. dan. t S. Ambrosi, fhkof in zerkveni uzhe-

nik. — Is njegoviga shivljenja . . . 445

VIII. dan. .Spozhetje devize matere Marije.—
Vifokoft in fvetoft Marije je neisrezhena , 455

IX. dan. £ S. .Saba rninih.— Snamnjaponishnolti 460

X. dan. t S. Evlalija, deviza in marterniza.—

Okolifhine premenjujejo vrednoti zhlove-
kovih del .468

XI. dan, ( S. Damas papesh. — L Sapopadik kra-
Ijettva Jesufoviga ali katolfhke zerkve . 477

XII. dan. £ S. Dionisija, tovarfhize in tovarfhi,

marterniki in prizhevavzi. — Is poprejfh-
njiga popifovanja. 485

XIIf, dan. .S Luzija, deviza in marterniza. —
j < Stanovitnoft v’dobrim prizhuje, defofpo-

vedi dobre bile ......  495

XIV. dan. t S. s Spiridijon fhkof. — Is njegoviga

shivljenja .. 5 oo

XV. dan, e S. Dekla. — Ne bati fe voske poti . 5 o 6

XVI. dan. ,S. Evsebi, fhkof in marternik, —

Jesufa Kriflufa fposnati je potrebno . . 5 i 4

j

VI

.Stran.

XVII. dan. ,S, Olimpija vdova. — Od vefelja

kriftjanov. 5 ai

XVIII. dan. .S. Janes Kalibljan. — Ni vfeprav,

kar je po vefti.528

XIX. dan. Veliko deviz in marterniz v’ Afriki.

— Nauk. Od krivili fodeb ....  537

XX. dan. .S. Fabijola vdova.— Od ozhitne po¬
kore .542

XXI. dan. ,S. Tomash apoftel,— Od napuhnje-

nih maloverzov.. 5 oo

XXII. dan, ,S. Marzel minih. — Is poprejfhnji-

ga popifovanja. 556

XXIII, dan, t S. .Servul berazh.— Jesufsapove

pokorjenje in poterpeshljivoft . . , 563

XXIV. dan. ,S. Daniel prerok. — Is poprejfhnji-

ga popifovanja ....  . . 569

XXV. dan. Rojftvo Jesufovo. — Is tiga prašnika. 570

XXVI. dan t S. .Shtefan, pervi marternik.— Is

poprejfhnjiga popifovanja . . . 586

XXVII, dan. 4 S. Janes apoftel in evangelift. —
Kdor febe neumno ljubi, ne ljubi ne Boga,
ne febe, ne blishniga . . , . . 5g6

XXVIII. dan. t Sf nedolshni otrozi, marterniki,

— Od pohujfhanja .....  606

XXIX. dan, t S. Tomasb, fhkof in marternik. —

Napuh je sazhetik vfih grehov . . . 6 i 5

XXX. dan. ( S. Teodor minih. — Is ponishnofii
is-hajajo vfe zhednofti ....  621

XXXI. dan. t S. .Silveller papesh, — Ne zhafa
sapravljati ....... 628

1

Kasalo nepreftavnih godov,

A.

t Sveti Abram fhkof.
t S. Adalbert, fhkof in marternik,
t Sf. Adavkin veliko marternikov
l S. Afra marterniza
,S, Afraat pufhavnik .

,S. Agata, deviza in marterniza .
,S. Alban marternik , . ,

£ S. Alekfander marternik *

C S. Alekfander fhkof, marternik ,
t S, Alekfander Savli, fhkof. .
£ S. Alekfi

£ S. Alojsi Gonzaga

( S. Ambrosi, fhkof in zerkveni u-

zhenik . ,

£ S. Ana, mati devize Marije,
t Sf. Ananija mafhnik in tovarfhi,
marterniki .

£ S. Andrtej Korsin, fhkof
,S. Andrej Avelin.

,S. Andrej apolielj ,

C S Anselm, fhkof in zerkveni u*

zhenik . . . . .

t S. Antim, mafhnik in marternik.
t S. Antoni Padovan
( S. Anton, duhovni ozhe pufhav-

nikov.

,S, Antonin fhkof .

i 5 . fvezhana.

27. mal. travna,
7. fvezhana.
g. vel.ferpana.

10. mal. travna.
5. fvezhana.

2 3. roshn. zveta.
2 3 . mal. travna.

11. vel. ferpana.
14. kosoperfka.
17. mal. ferpana.
21, rosh. zveta.

7. grudna.

26. mal, ferpana.

25 . fvezhana.

4 * . —

10. lili. gnoja.

3 o. —

21. mal. travna.

26. Iid. gnoja.
i 3 . rosh. zveta.

17. profenza.

11, vel. travna.

— VIII —

t Sf. Apijan in Edesi, brata mar-

ternika.1.

4 Sf. Apolon, Filemon in tovarfhi
marterniki . . . , g

t S. Arkadi marternik . . . 12,

4 Sf. Armogaft, Arkinim in 4 Satur,

prizhevavzi . , . .28.

( S. Arseni pufhavnik . . ,11.

4 S. Afzelina deviza , . . 22.

JS.  Atanasi, fhkof in zerkveni u-

zhenik .....  2.

4 S. Avgufhtin, fhkofin zerkveni
uzhenik . , . , .28.

B.

< S. Barbara, deviza in marterniza
4 S. Barlam marternik ,
t S, Barnaba apoftel
,S. Basili fhkof, zerkveniuzhenik
4 S, Basili mafhnik, marternik
4 S. Bernardin .Sijenzhan . ,

4 S. Benedikt, duhovni ozhe veli-
kominihov . . . .

4 S. Benjamin levit, marternik
<S. Bernard apat. . . ,

4 S. Bernard minih, marternik
4 S. Blash, fhkof in marternik .
4 S. Bonaventura fhkof, kardinal,
zerkveni uzhenik , . .

t S. Bonifazi marternik, . .

,S. Bonifazi fhkof, uzhenik Nem-
zov, marternik . . .

4 S. Bonifazi fhkof, uzhenik Ru¬
fov, marternik . . .

f S.  Bofhtjan marternik . .

t S. Brigita vdova
,S. Brikzi fhkof , . . .

,S. Brurjon minih, ,

4*

20.

n.

14.

22.

20.

21.
3i.
20.
27.

3.

7*

14.

5.

7*

20.

8 .

i3.

G.

mal, travna.

fufhza.

profenza,

fufhza.
mal. ferpana,
vel, travna.

vel. ferpana.

grudna,
lili. gnoja,
roshn. zveta.

fufhza.
vel. travna.

fufhza.

vel. ferpana.
lili. gnoja,
fvezhana.

kosoperfka.
vel. travna.

roshn. zveta.

profenza.
kosoperfka.
lili. gnoja,
kosoperfka.

IX

D.

N.

C S. Damas papesh . ,

C S. Daniel prerok
^S. Dekla ....
t S. Dionisi Alekfandrijan, fhkof
( Sf. Dionisija, tovarfhize in to
varfhi, mart. in prizhevavzi
4 S. Donat, fhkofin marternik
t Sf. Donazijan in Rogazijan bra
ta, maiternika
t S. Dominik. . , . ,

t S. Dorotej ....
Dositej minih.

E.

‘S. Edvard kralj , .

<S. Egidi apat . . ,

*Sf. Eleazar in Delfina,sakonfka
<S. Eligi fhkof . » .

,S. Elisabeta, kraljiza v’ Portu.

galu. ....
t S. Elisabeta,Ogerfkakraljizhina
,S. Emerik . . . .

t S. Epipodi marternik. .

S. Evdozija marterniza
S. Evlalija, deviza in marterniza
t S. Evlalija, deviza in marterniza
^S. Evlogi mafhnik. marternik, in
f. Lukrezija, deviza in marter¬
niza. . , .

,S. Evpli marternik . . ,

,S. Evsebi, fhkof in marternik
t S, Evftazi fhkof, prizhevaviz ;

F.

,S. Fabijola vdova .

,S. Felikf kapuzinar .

11. grudna.

24. —

15. —

16. lift, gnoja,

12. grudna.

7. vel, ferpana;

24. vel. travna.
4. vel. ferpana.
6. kimovza.

17. rosh. zveta,

i 3 . kosoperfka.
1. kimovza.

25 . —

1, grudna.

8. mal. ferpana.
19. lift. gnoja.

5 . —

22. mal. travna.
1. fufhza.

12. fvezhana.

10. grudna.

11. fufhza.

1 3 . vel. ferpana.
16. grudna.

16. mal. ferpana.

20» grudna;

2i. vel, travna.

X

t S. Felikf mafhnik . . ,14.

|S. Felikf, fhkof in marternik . 25 .

,S. Felizita in njeni fedmeri fino-
vi, marterniki. . . .10.

( S. Ferdinand, ( Shpanfki kralj , 3 o.

,Sf. Filej fhkof in Fiiorum, mar-

ternika.8.

,Sf. Filip in Jakop, apoftelna , 1,

S.  Filip Neri , . . ,26,

]S. Filip Benizi ; . , . 23 .

C S. Filip fhkof in tovarfhi, mar¬
terniki . • 23 .

t S. Foka marternik . . , 5 .

( Sf. iFlora in Marija, devizi in mar.

ternizi . - , . .24.

t Sf. Florijan in tovarfhi, marter¬
niki« « . . . . 4»

S. Franzifhk Pavijan. . . 2,

Franzifhk t Salesi, fkkof. . 29.

,S. Franzifhk 4 Serafik ... 4.

t S. Franzifhk Borgija. . . io.

,S. Franzifhk Kfaverjan . . 3 .

,S, Frumenzi fhkof j  , . . 27.

G.

S. G^ila sakonfka ; . . 5 .

( S. Galiop marternik ... 8.

( S. Genovefa deviza ... 3 .

( S. Gerard minih. . , . 3 .

t S. German fhkof . . . 3 o.

,Sf. Gervasi in Protasi, marterni-
ka . .....  20.

4 S. Godoleva sakonfka . . 6.

,S. Gordi marternik ... 9.

( S, Gregori papesh . . . 12.

,S. Gregori Nazjanzhan, fhkof in

zerkveniuzhenik . . , g.

,S. Gregori zhudodelnik, fhkof , 17.

profenza.

kosoperfka.

mal, ferpana,
vel, travna,

fvezhana,
vel. travna.

vel. ferpana;

kosoperfka.

fufhza.

lili, gnoja.

vel. travna,
mal. travna,
profenza:
kosoperfka.

grudna.

kosoperfka.

kosoperfka.
mal. travna,
profenza.
kosoperfka.
mal. ferpana.

rosh. zveta.

profenza.

fufhza.

vel. travna,
lift, gnoja.

— XI —

1  Gvidon meshnar .

,8. Gviljelm fhkof . .

H.

( S. Hadrijan in tovarfhi, marter
niki. . . . i

J ,S. Helena zefariza . .

,S. Henrik zefar ,

,Sf. Hermagora inFortunat,mar
ternika, Kranjfke deshele po
mozhnika . , j

,S. Hermenegild kralj, marternik
,S. Hieronim Emilijan duhovni o
zhe sapuflienih otrok
t S. Hieronim, zerkveni uzhenik
, 3 . Hilari fhkof . ,

,S. Hilari fhkof, zerkveni uzhenil
,S. Hilarijon pufhavnik
t S, Homobon kupez .

I. J.

t S, Jadvig-^, Poljfka kraljiza
,S. Jakop apoftei. , .

t S. Jakop marternik .

< ( S. Janes, duhovni ozhe ufmilje

nih bratov . ,

,S. Janes Klimak, pufhavnik
t S. Janes Damafhzhan .
t S Janes Nepomuzhan, marternil
<S. Janesa kerfinika rojftvo .

.S, Janesa kerltnika fmert.

Sf. Janes in Pavel brata, marter

nika.

<S. Janes Gvalbert minih .
t S, Janes fhkof, almoshnar
,S. Janesffrisoflom, fhkof in zerk
veni uzhenik .

,S, Janes pufhavnik, imenov. mali
\  ,S, Janes Kenzhan, fajmafhter .

12. kimovza.

12. roshn. zveta.

9. kimovza.

18. vel. ferpana,
i 5 . mal. ferpana.

12. —

1 3 , mal. travna.

20. mal. ferpana,
3 o. kimovza.

8. vel. travna.

1 3 , profenza.

22. kosoperfka,

14. lili:, gnoja.

17. kosoperfka.

25 . mal. ferpana,

28. lili, gnoja.

8. fufhza,

3 o. —

6. vel. travna.
16, —

24. roshn. zveta.

29. vel. ferpana.

26. roshn.zveta.
14. mal. ferpana.

19. profenza,

27. —

20. kimovza.

20. kosoperfka;

<

XII

t S. Janes Kalibljan . . . ig. grudna.

t S. Janes, apoflel in evangelift , 27. —

,Sf. Janvari fhkof marternik,, in

njegovi tovarfhi marterniki . ig, kimovza,

,S. Jedert deviza, nuna . , 17. fufhza.

<8. Jernej apoltel . . . 24. vel. ferpana.

,S. Ignazi, fhkof in marternik . 1. fvezhana.

t S. Ignazi Lojoljan , , . 3 i. mal. ferpana,

,S. Inozenzi papesh . „ . 28. —

,S. Joana Franzifhka Fremiot . 21. vel. ferpana.
.S. Joshef,shenin devize Marije . 19. fufbza.

,S. Joshef Kupertinjan . . 18. kimovza.

,S. Jerenej fhkof, marternik . 27, fufhza.

.S, Isidor fhkof, zerkveni uzhenik 4. mal, travna.
,S. Isidor kmet . . . .10.  vel. travna.

£ S. Juli, marternik . . . 28. —

( S. Julijana, deviza in marterniza 16. fvezhana,

£ S. Julijana, deviza . . . 19. roshn. zveta.

( Sf. Julija.Evni inBesa, marterniki 27. fvezhana.

,S. Julijan, pufhavnik . . 28. roshn. zveta.

£ S, Julita, deviza in marterniza 23 , vel- ferpana,
.Sf.Juljtainnje finZir, marternika 16. roshn. zveta*
<S. Julita, marterniza . . 24, mal, ferpana.
«S. Ivan fajmafhter, befednik u-

bogih .....  29, vel. travna.
t S. Juri, vojfhak in marternih . 24, mal. travna.
£ Sf. Juftin in tovarfhi, marterniki i 5 . —

K.

£ S. Kami!, duhovni ozhe ufmi*

ljenih bratov. . . .18.  mal. ferpana.

Sf.Kanzjan in tovarfhi,marterniki 3 i. vel. travna.
£ S. Karl Boromej, fhkof . . 4. lili. gnoja.

£ S. Kasimir . . . . .4. fufhza.

Kaftul in tovarfhi, marterniki 26. —

£ S. Katarina £ Shvedovfka, deviza 24. —

( S. Katarina .Sijenzhanka, deviza 3 o. mal. travna.
,S. Katarina Adurna, sakonfka . i 5 . kimovza.

£ S, Katarina, deviza in marterniza 25 , lift. gnoja.

— XIII -

,S. Klara deviza, nuna
i S. Klemen Anzirjan, fhkof in
marternik . , . ,

e S. Klemen papesh, marternik .
,S. Klotilda, kraljiza .

t S. Konrad.

,Sf. Kosma in Damijan brata,
marternika . . . .

{ Sf. trije kralji .

4 S, krisha snajdenje .

4 S, krisha povifhanje. . .

t S. Krifpina marterniza

t S. Kvirin fhkof, marternik

L.

t S. Ladiflav, Ogerfki kralj
{ S. Leon papesh, . ,

4 S. Leonard apat....
4 S. Leopold, Eftrajfhki vojvoda
jS. Liberat apat in tovarfhi,
marterniki

,S. Lidvina deviza , . .

,S. Lovrenz levit, marternik .
,S. Lovrenz Juflinijan, fhkof .
4 S. Ludmila, Pemfka kraljiza .
,S. Ludvik fhkof. . . .

4 S. Ludvik , Franzofki kralj
.S. Luka evangelift . . ,

,S. Luzija, deviza in marterniza
&  Luzijan marternik.

t S3dem bratov Makabejev in njih

mati.

S.MakariAlekfandrijz, puf havnik
S.  Makari Egiptovfki, pufhavnik
,S. Makrina deviza ,
.Sf.Makfim inZiril otrok, marter,

12 *  vel, ferpana.

16, profenza.

23 . lift, gnoja.

3 . roshn. zveta,
ig, fvezhana.

27. kimovza,

6. profenza.

3 . vel. travna.
14. kimovza.

2, grudna.

4. roshn. zveta.

27. roshn. zveta.
11. mal, travna.

6. lift. gnoja,

i 5 . —

17, vel ferpana.
14. mal travna.
10. včl. ferpana.
5 . kimovza.

17. ^ —

19, vel. ferpana.
25 . —

18. kosoperfka.
i 3 . grudna.

7, profenza.

2. vel, ferpana,
2. profenza.
i 5 . —

27. mal, ferpana.
29, vel. travna.

XIV

( S. Malk pufhavnik , . ,

( S. Margareta Kortonjanka.

,S. Margareta kraljiza . .

( S. Margareta deviza marterniza

( S. Marija fpokorjena , ,

,S. Marija Egipzhanka
,S. Marija Magdalena Pazi ,
,S. Marija Magdalena ali fpo-
korna grefhniza .

( S.  Marin vojfhak, marternik .
t S. Marka evangelifl . , .

t S. Marta deviza
Veliko fvetih marternikov.
Sf.marterniki kerfhanfke ljubesni
t Sf. fhtiridefet marternikov . .
Sf. devetnajfteri Gorkomfki mar-
terniki .

Veliko fvetih marternikov in pri-
zhevavzov v’ Afriki
Veliko devizinmarterniz v’Afriki
t S. Martin fhkof. . .

( S , Martin papesh, marternik .
C S. Martinijan pufhavnik .

,Sf, Martinijan, Maklima deviza
in tovarfhi, marterniki
,S. Marzel mi ni h . . ;

,Sf. Marzel in Kafijan, marternika
t S. Marzela vdova
,S. Marzijan pufhavnik
,S. Matevsh, apoflel in evangelifl
,S. Matija apoflel . , ,

,S. Matilda kraljiza .

£ S. Mavrizi in tovarfhi vojfha-
ki, marterniki , . ,

,S. Medard fhkof
,S. Mihael, veliki angel . .

,S. Monika vdova

26. kosoperfka.

23. fvezhana.
io. roshn. zveta.
i 3 . mal. ferpana.
16. fufhza.

7. mal. travna.

27. vel. travna.

22. mal. ferpana.
3. fufhza.

25. mal. travna.
2g. mal. ferpana.

20. fvezhana.

28. —

10. fufhza.

g. mal. ferpana;

12. kosoperfka.
g. grudna,
n. lift. gnoja,

12. —

13. fvezhena,

16. kosoperfka.
22. grudna.

30. kosoperfka.

3 1. profenza.

3. lift. gnoja.

21. kimovza.

24. fvezhana,

14. fufhza.

22. kimovza.

8, roshn. zveta,
2g. kimovza,

5, vel. travna.

XV

Devize Marije prašniki.

,Spozhetje . ,

Rojltvo. , . ,

Darovanje .

Poroka . . . ,

Obifkanje , • ■

Ozhifhevanje ali fvezhniza
Deviza Marija t Sneshniza .
V’ nebo vsetje . ,

N.

8. grudna.

8. kimovza.

21. lilt. gnoja.

23 . profenza.

2. mal. Terpana,
2. fvezhana.

5 . vel. ferpana.
i 5 .

e S. Narzif fhkof....
4 Sf. Ne.ej, Ahilej marternik, Do-
milila in tovarfhize devize,
marternize . . . ,

t S. Nesha deviza, marterniza ,
£ S. Nellori, fhkof in marternik .
,Sf. Nikander in Marzijan, mar.

ternika .....
.S.NikolajaliNiklavshTolentinjan
4 S. Nikolaj ali Niklavsh fhkof .
,S. Norbert fhkof
4 S. Norburga deviza, dekla

29. kosoperfka,

12. vel. ferpana.
2i. profenza.

26. fvezhana.

18. roshn. zveta.
10. kimovza.

6. grudna.

6. roshn. zveta.

1 3 . kimovza.

0 .

f S, Olimpija deviza .

4 S. Ormisda marternik
,S. Oton fhkof .

,Sf. nedolshni otrozi .

P.

17. grudna.

8, vel. ferpana,
3 , mal. ferpana,
28. grudna.

4 S. Pakomi pufhavnik
4 S, Panhar marternik . .

t S. Pafhkal Bajlon , paftir .
,S. Pavla fpreobernjenje
,S. Pavel apoltel.

i 3 . vel, travna.
20. fufhza.

17. vel. travna.
25 . profenza.

3 o. roshn. zveta.

XVI

t S. Pavel, pervi pufhavnik
( S. Pavel pufhavnik, imenovan

priprofti.

4 S. Pavla vdova , . .

‘S, Pavlin fhkof . , . .

4 S. Pelagija, fpokorna grefhniza
4 Sf. Perpetua, Felizita in tovar-
fhi , marterniki

i S, Peter apoftel ....
‘■S. Petra dol v’ Antiohii . ,

4 S. Petra ftol v’ Rimu « •

,S. Petra ketine ....
'S.  Peter Damijan, fhkof .

S . Peter Gonzalez , .

S. Peter marternik . . .

4 Sf. Peter, Andrej in Pavel mar.
terniki, in Dionisija deviza
in marterniza. .

4 S. Peter Alkantarjan . .

C S. Peter Krisolog, fhkof .

4 S. Pioni mafhnik, marternik .

Platon minih. . .

4 S. Polikarp, fhkof marternik .
C S. Poljon marternik . . ,

t S.  Polona ali Apolonija deviza
in marterniza. . . ' ;

4 Sf. Primash in Felizjan brata ,
marternika . . , ,

.5, Proba deviza ,

, 5 . Profper, zerkveni uzhenik .
,S, Pusik marternik . , ;

R.

4 S. Radegunda kraljiza . ,

4 S. Rajmund kardinal.

4 S. Ratija ali Dorotea. deviza
in marterniza, . .

,S. Remigi fhkof

10. profenza.

6. fufhza.

28. profenza.

22. roshn, zveta.
9. kosoperfka.

2. fufhza.

29, roshn. zveta.
22. fvezhana.

18. profenza.

1. vel. ferpana.
21. fvezhana.

16, mal. travna,

29. —

i 5 . vel. travna.

19. kosoperfka.
5 . grudna.

3 0. profenza,

9. mal. favna.
29. profenza.

28, mal. travna,

9.' fvezhana.

9. roshn. zveta.
7. kimovza.

25 . roshn. zveta,

20. mal. travna.

14. vel. ferpana.
3i. —

6. fufhza,

1. kosoperfka.

XVII

t S, Riliari mafbnik .

,S. Rok ....

$ Sf. Roman in Barul otrok, mar
ternika ....
t S. Romula deviza . .

,S. Rosa deviza . .

,S. Rosalija deviza .

C S. Rupert minih , ,

S.

,S. ,Saba marternik ,

,S. .Saba minih . , . . .

4 Sf. £ Sankt,Matur, BIondina,Potin
in drugi marterniki v’Lijonu
4 Sf. .Saturnin mafbnik in tovarfhi,
marterniki , . ,

( S, ,Saturnin, fhkof in marternik.
.S. .Seren marternik , . ,

4 S. £ Serapija deviza, marterniza,
in f. .Sabina marterniza
,S. t Severin, EftrajThki uzhenik
t S. t Severijan marternik .
t S. .Servul berazh , ,

S.  .Siloe pufhavnik . ,

( S. .Silvefter papesh . .

£ S. ( Simeon, fhkof in marternik
4 Sf. .Simeon fhkof in tovarfhi,
marterniki ....
( S. .Simeon .Stilita, pufhavnik .
c Sf. .Simonin Juda Tadej, apoftel.
.S. .Sinforijan marternik . ,

,S. .Sinkletika deviza.
t S. .Spiridijon fhkof . .

,S. .Slikotallika deviza , .

,S. .Staniflav, fhkof in marternik
t S. .Shtefan minih
,S. .Shtefan levit, pervi marternik
Snajdenje trupla f. .Shtefana .

26. mal, travna.
16. vel. ferpana.

18. lift. gnoja.

23 . mal. ferpana.
3 o. vel. ferpana.
4. kimovza.

1, roshn, zveta.

12, mal. travna,
.g, grudna.

2. roshn. zveta,

11. fvezhana.

29. lili. gnoja,
i 5 . fufhza.

3 . kimovza.

8. profenza.

11. kimovza.

23 . grudna.

5 « mal. ferpana.
3 i. giudna.

18. fvezhana.

18. mal. travna.
5 . profenza.

28. kosoperfka.
22. vel. ferpana.

4. profenza.

14. grudna.

17. fvezhana.

7. vaši. traven,

17. mal. travna.
26. drudna,

3 . vel. ferpana.

T

— XVIII -

,S. .Shlefan, Ogerfki kralj, ,
Vfi fvetniki .....

T.

t S Tajda, fpokorna grefhniza .
,Sf. Tarak, Prob in Andronik,
marterniki . . . .

c S. Tekla deviza, marterniza .

,S. Teobald.

t S. Teodor marterniki
t S. Teodor minih
4 S. Teodosija, deviza in mar¬
terniza .

,S. Teodoret mafhnik, marternik
4 S. Teodos, duhovni ozhe veli¬
ko minihov , . . .

4 S. Teodot ofhtir, marternik
f S. Teresija deviza, nuna . .

4 S, Timotej fhkof, marternik .
( S. Tomash Akvin, uzhenik
,S. Tomash Vilanovljan. fhkof .
t S. Tomash apoftel
4 S. Tomash fhkof, marternik .
( S. Trankvilin marternik .

,Sf. Trifon in Refpizi, marternika

U.

t S. Umbelina . . . .

,S. Urban papesh, marternik
,S- Urh fhkof .

,Sf. Urfula in tovarfhize, devize
in marternize ....
t S. Ufiazan marternik.

V.

t S. Valentin mafhnik in martenik
,S. Venzeflav, Pemfki kralj ali
vojvoda, marternik

a. kimovza.
l.  lift, gnoja.

2. kosoperfka.

n. —

24. kimovza.

8. mal. ferpana.

9, lift. gnoja.

3 o. grudna.

3 . mal. travna.
24. kosoperfka,

11. profenza.

29. vel. ferpana.
i 5 . kosoperfka.
24. profenza,

5 , fufhza.

23 , kimovza.

20. grudna,

29. —

7. mal. ferpana.

8. lift. gnoja.

26. vel. ferpana.
2.5. vel. travna.
4. mal. ferpana.

21. kosoperfka.
19. mal. travna«

14. fvezhana.
28, kimovza.

XIX

Vernih mertvih fpomin
t S. Vid marternik . . .

, 51 . Viktor in tovarfhi, marterniki
t Sf. Viktorijan in tovarfhi, mar¬
terniki in prizhevavzi .

4 S. Vilhelm minih ,
t S. Vinzenzi Fereri .
t S. Vinzenzi Pavijan, duhovni
ozhe uzhenikov ubogih
t S. Vinzenzi levit, marternik
c Sf. Vital in Agrikola, marternika
,S. Volfgang fhkof

2. lifl. gnoja.

20. roshn. zveta.

21. mal. ferpana.

25 . fufhza.
lo. fvezhana.

5 . mal. travna.

ig, mal, ferpana,

22. profenza.

7. lili. gnoja.

3 i. kosoperfka.

Z.

,S. Zesari, fhkof in zerkveni u-

zhenik .

£ S. Zezilija, deviza in marterniza
,S. Ziprijan marternik, in f. Julli-
na, deviza in marterniza ,
,S. Ziprijan fhkof, marternik ,
t Sf. Ziril in Metodi, fhkofa
t S. Ziril Jerusalemfki fhkof
t Sf. Ziril levit in tovarfhi, mar¬
terniki .

,S, Zosim mafhnik, pufhavnik .

27. vel. ferpana.
22. lili. gnoja.

26. kimovza.

16. —

i 3 . fufhza.

18. —

2 p. —

6. mal. travna.

IV.

42

Kasalo n a u

Bog.

fe'je Bogu v’ oblafii . . 10.

Od prezliudne, pa pravizhne pre-
vidnofii boshje . . . 14.

Zhudne in fkrite fo pota boshje
modroRi . . . s  11.

Sakaj je hudo na fvetu ? . . 12.

Le eniga famiga Boga moliti . 29.

Bogoflushnoft.

Ufmiljenimu Bogu sveRo flushiti 26.

Po veri shiveti, fvet sanizhevati,
sanebeflikokraljefivofkerbeti 7.

Od fianovitnofli v’boshji flushbi 3 .

4 Se more pravizhno shiveti, in v’

pravizhnofii rafii ... 6.

Pofhtenoshivljenjelepred Cvetam
ni sadofli pravizhno perBogu 10.

Nekteri nauki od prave bogoflush-
nofii.21.

Bogabojezhofi bogatinov in voj-
fhakov je nar prijetnifhi . 3 o.

Boguflushiti je dolshnofi in vefelo 1.

Ni prav shiveti, kakorljudje fploh
shive.6.

Pravizhno shiveti, nobeniga fe
bati . . . .14.

kov.

fufhza.

profenza.

vel. ferpana.
liR« gnoja.

profenza.

fvezhana.

fufhza.

mal, travna.

vel. travna,
roshn. zveta.

XXI

Kdo je per Bogu refnizhno pravi-

zheo ? , . . .21.  vel- ferpana.

Od prave bogoflushnolti . . 21. lift. gnoja.

Befeda.

Verni morejo biti (Vetih naukov
sheljni, in delati po njih .
Pofluftiaj, ohrani, premifhljuj
in fpolnuj Cvete nauke . .

Od dobrih in flabih poflufhav*
zov boshje befede , .

Ne posabiti befede boshje . ,

Sakaj befeda boshja ne rodifadu?
Odzhudnih poflufhavzov befede
boshje . . , .

Bosjija befeda flabim ne dopade
.Skerbno varovati fe vfiga, kar

bbslijo befedo flabi . ,

Od duha evangelja Jesufoviga .
( Slehernimu fe perporozha ker-
fhanfki nauk poflufhati

7. profenza.

27. —

5 . mal travna.

8, vel. travna.

20* —

i 3 . roshn. zveta.
i 3 . vel. ferpana.

25 . kosoperfka.
18. —

5 . grudna.

Gnada boshja.

t S’pomozhjognade boshje fe lah¬
ko pravizhno shivi
t Se perpravljati k’ binkiifiitnim
prasnikam . . . .

,S. Duh uzhi pravo potv’nebefa
Bog daje is sgoli milolti fvojo
gnado .

Zhlovek je Hab., ako nima po-
mozhi gnade . . .

S’gnada boshjo fe vfe samote .
Zhudno vojfkovanje hudiga po-
shelenja in gnade
Ne sanizhevati boshjiga pokliza

22. profenza.

2. vel. travna.
i3. —

2. roshn. zveta.

3. —

4 . —

28. vel. ferpana.
1. kosoperfka.

XXII

Govorjenje

Od modriga govorjenja in mol-
zhanja .....

Od molzhanja in govorjenja
Od fkrivniga govorjenja . .

Greh.

Vfih grehov fe fkerbno varovati
Greh uzhi svijazlie . , .

Od hudobe fmertniga greha
Od ptujih grehov . .

t Strah in fila kedaj isgovarjata? ,

Ne pomagati, ne pervoliti v’ greh
Greh naj ponishuje zhloveka .

Od grefhnikove flepote in fpreo-
bernjenja ....

Dufhna flepota je grosno fhkod-
ljiva . . .

Grefhnikov shivljenje je grenko,
pravizhnih pa fladko

Hvaleshnoft — nehvaleshnoft

g. fvezhana.

16. vel, travna.
16. mal, ferpana,

3 o. profenza.

27. rosh. zveta.
i 5 . fufhza.

12. mal, travna,

24. vel. travna.

28. _

5 . kimovza.

25 . profenza.
i4- fvezhana,

10. kimovza.

2J. fvezhana.

26. roshn. zveta.
9. lili gnoja.

26. —

Od flushbe in hvaleshnofti do Bo
ga savoljo njegovih dobrot ,

Nehvaleshnoft je ofludna, pa na¬
vadna pregreha .

Is hvaleshnofti do Boga fe greha
varovati ....

Nehvaleshni kriRjan je pQgublje-
nja vreden ....

Jesuf Krtftuf.

Od flushbe Jesufove in hudizheve 27. fvezhana.
Nekaj od terpljenja Jesufoviga .

Od premifhljevanja Jesufoviga
terpljenja ....

Od fposnanja Jesufoviga . .

Od fposnanja in mozhi f. krisha
Po Jesufu mifliti,govoriti in delati

22. fufhza.

24. —

1. vel. travna.

3  —

g. roshn. zveta,

— XXIII —

Po sgledu f, Pavla apoftelna sa Je-
»ufam hoditi ....

Po Jesufu Kriftufu shiveti . ,

Krish Jesufov s’miflijo, befedo in
djanjem zhaftiti
Kako dopafti Jesufu
Sa ktere, sakaj in koliko je Jesuf
terpel ......

Le Jesuf je nafh kralj . . /

Od mnogih voifhakov Jesufovih
Jesufa Kriftufa fposnati je po¬
trebno . . . . /

Kri ft jan.

Kteri fo bogabojezhi kriftjani
Vfa zhaft nizh ne pomaga bres
kerfhanfkiga shivljenja .
Boshji otrozi fmo,moremo po tim

shiveti.

Grehi kriftjanov fo huji od grehov
nevernikov ....
Od fvetofti pervih kriftjanov .
Pravizhnofl je lahko bres nena¬
vadnih del .

Sapopadik bogabojezhofti fleher-
nimu kriftjanu potrebne ,
Mehko shivljenje je pogubno
Kako popolnamaft dofezhi ? ,

Dolshnofti fplofhne vfih kriftjanov
Od vefelja kriftjanov . . .

Lakomnoft.

4 Storjeno krivizo ali fhkodo po¬
praviti .....
Ne neumno ljubiti pofvetniga bla-

gČi ♦ • m •  » •

Kaj je bolji ali flabji, bogaftvo ali
ubofhtvo ....
t Sposnatiin premagovati lakom-
noft.

3 o. roshn. zveta.
1. mal. travna,

14. kimovza,

-j,  kosoperfka.

8 . —

3o. —

18. lift. gnoja.

16. grudna.

12. profenza.

16. fveizhana.

18. —

5 . roshn. zveta.
ti. —

17. mal. ferpana.

20. kimovza.

17. kosoperfka.

19. —

27. bit. gnoja.

17. grudna.

19. fufhza.

10. mal. travna.

11. vel. travna.
8. mal. ferpana.

XXIV

Ubofhtvo je zldoveku v’ prid « 4. kosoperfka.

Kako kupzhevati pravizhno . 14. lift. gnoja.

Lash — opravljanje — krive fodbe.

Ne legati,refnizo govoriti, pa tudi

v’potrebi refnizo perkriti . 8. fvezliana.

Opravljanje je grefhno in fhkod-

ljivo . . . 27. vel, ferpana.

Ne obrekovati in opravljati, ne

jih poflufhati . , . 20. kosoperfka.

Od kriyih fodeb . . . ig, grudna.

Lenoba.

Nizhemernofi je vefelje mlazhnih

dufh .....  18, tnal. ferpana.

Od dufhne mlazhnofli in temote 3 o. vel. ferpana.
Od vfakdanjiga telefniga dela . g. vel. travna.
Lenoba je pre.grefhna in fiikod.

Ijiva . . , . . i 3 . lift. gnoja.

Ljubesen do Boga.

Ljubesen do Boga je potrebna,
kakofhna? . . .

Ljubesen je delavna
Ljubesen vfe preterpi .
Snamnjaljubesni do Bogain blish-

njiga.

Vfe delati is ljubesni do Boga
Vfak je dolshen sa zhaft boshjo
fkerbeti . . . . ,

Kako fes’deli ljubesen fkasuje? .

4.  tnal. tržvna*
26, vel. travna.
10. vel, ferpana.

20. mal. ferpana.

5 . kimovza.

14. kosoperfka.

Ljubesen do febe.

Od flabe ljubesni do febe . . 3 i . vel. travna.

Blagor krifljanu, v’kteriinje Iju-

beseri. 3 . grudna.

Kdor fe neumno ljubi, ne ljubi ne

Boga, ne febe, ne blishniga . 27, —

XXV

Ljubesen do blishnjiga.

Bodi pravizhen, ponishen in po-
terpeshljiv, in le tako bofh
pokojno shivel . . . i 5 . profenza.

Od praviga ufmiljenja do ubogih
Kakofhna more biti ljubesen do
blishniga ? . . .

Od ljubesnjive krotkofti . .

Od odpufhenja prejetiga rassha-

ljenja.

Sakaj blishniga ljubiti ?

Sa blishniga svelizhanje fkerbeti

je zhaliito, lahko in dolshnoft n. mal. travna
t Slabi sanizhujejo dobre, vender
ne vfelej ....

Po sgledu ufmiljeniga Boga vfe
ljudi ljubiti ....

Od flepe ljubesni do fvojzov
Kdor lovrashnikam odpufha, febi

pomaga.

Savoljo koga in kako blishnjiga
ljubiti? .....

Grefhnike is ljubesni sanizhevati
Kako ljubiti dufho in telo blish¬
njiga ? .....

t Svojimu blishnimu f’ fvarjenjem
in s’dobrim sgledam pomagati
Od snamenj flabe in f. prijasnofti
Ljubesen do blishniga niper vfih
zhifta in fveta .

Poterpeshljivo in varno per grefh-

nikih shiveti . . . .24. >—

i 5 .

19. _

20. —

29. —

i 5 . fvezhana.
26. —

29. —

8. roshn. zveta
4. mal. ferpana

14. —

19. —

26. vel, ferpana.

11. kimovza.
19. —

23 , —

t S. mafha — f. obhajilo.

i S. mafha je nar imenitnifhi dari¬
tev; slo pomaga bogabojezhe
shiveti . . . « .11.  fvezhana.

Nevredno obhajilo je velika ^>re-

greha.10, mal, travna

XXVI

Od pogoftniga obhajila . . 27. vel. travna.

Od fofebnih darov vredniga obha¬
jila .19. roshn, 'zveta.

Od blishniga perpravljanja k’fve-

timu obhajilu . , .12.  vel. ferpana.

Modroft rasfvetljena — pofvetna.

Kteri fo refnizhno ali lashnjivo

modri? . . . . . i 3 . profenza.

Od prave modrofti ... 7. fufhza.

Noroft grefhnikov, modroft pra.

vizhnih. 23 . mal. travna,

Modroft fveta je noroft per Bogu 2. kimovza.

Molitev.

Moli in ljubi pravizo, in bofh u-

flifhan.

Molitev terdovratniga grefhnika
je lashnjiva . . . .

Molitev je mozhna . . .

Kaj in sakaj premifhljevati? .
Kako premifhljevati?

Sakaj in kako ftanovitno moliti? .

17, fvezbana,

6. vel. travna.

7 - —

27. —

28. —

22. kimovza.

Nadloge — poterpeshljivoft.

Sakaj nam Bog pofhilja nadloge ? 8, profenza.

Terpeti is Ijubesni do Jesufa . 1. ivezhana.

Nadloge fo savoljo grehov, tudi
pravizhnimfo potrebne; poter¬
peshljivoft jesapovedana . 12. —

Kaj pred bolesnijo, v’ bolesni, in

potlej delati ? ... 28, —

Od poterpeshljivofti v’bolesni . 14.'mal. travna.

Preganjanje voljno terpeti . , 12. roshn. zveta.

Vfak ftan ima fvoje krishe . . i 5 . mal. ferpana.

Nadloge fo vfim,fofebno pa grefh-

nikam potrebne . . . 24. —

Vojfka je fhiba savoljo grehov . 28. —

Od trojnih krishev . . »19.  vel, ferpana.

XXVII

Od lelelne in dufhne bolesni . 27. kimovza.
t Sidanje terpljenje jo majhno me-
mo vrednofti nebefhltiga kra-
ljeftva . . . . .10,  kosoperfka.

Bolje je terpeti na fvetu, ko v’

peklu ..12. —

Kdor ni poterpeshljiv, nima nizh

t 1 - dobriga. 3 o. lili. gnoja.

Jesufsapove pokorjenjein poter-

pljenje. 23 . grudna.

Namen.

Od dobriga in flabiga konza ali

namena. 25 . vel. travna.

Od potrebe dobriga konza ali na¬
mena .....  24. lift. gnoja.

Napuh — ponishnoft.

Od hinavfhine
Tudi pravizhni fe morejo bati .
Napuh obroduje smote, in jih po¬
praviti brani ....
Ponishnoft je v’ viim sapovedana
Leponishni fo veri insapovedim
pokorni . . .

Snamnja napuha . . .

Snamnja ponishnofli .

Napuh je sazhetik vfih grehov .
Is ponishnofli fe vfe zhednofti is-
hajajo .....

19. ima!, travna.
16, rosim, zveta.

20 .

23 , vel

4 »

6 .

9 *

29.

ferpana.
grudna.

3 o. —

Nevofhljivoft.

Nevofhljivofl je gerda pregreha . 8. mal. ferpana.

Nevofhljivoft je fhkodljiva . 29. lifi.ignoja.

Ohlaftniki —- poclloshni.

Dobri duhovni nifo f labim kriltja-

nam vfhezh ....  27. mal. travna.

Od dolshnofi vernih do fvojih du¬
hovnov 12. mal. ferpan?.

— XXVIII —

Duhovne ljubi in fpofhtuj . .

Zhaftiti duhovne,fvoje dobrotnike

Od pokorfhine do deshelfke o-
blafti.

Kako otroke uzhiti? . . .

.Starfhi naj Boga vedno profijo
sa otroke .

Nekteri nauki ftarfhem in otro.
kam.

Kaj naj fiarfhi delajo fvoje otroke
svelizhati? . . . .

Bogabojezh flushabnik je velika
dobrota .

Od dolshnoft flushabnikov do go-
fpodarjev .

Od dolshnoftigofpodarjev do Tvo¬
jih 1'lushabnikov

Obljuba.

Od obljub . . i .  . ,

Perfega.

Od perfege.

24. profenza,

18. lift. gnoja.

22. kimovza.

3 . mal. ferpana.

10. —

14. fufhza.

16. profenza.

3 . kimovza.

i3. —

25. —

i3. kosoperfka.

29. —

Pohujfhanje — dober sgled.

Varuj fe hudih perloshnofl:; Tpravi

od febe, kar te pohujfha . x 3 . fvezhana.

Od nizhemerne in pohujfhljive

nofhe . . . . . 16. mal. travna.

Od dobriga sgleda . . . 23 . roshn. zveta.

Dufhne kuge le varovati . . 16. vel. ferpana.

Sapeljivzov ne poflufhati . ., 3 i. kosoperfka.

V’pohujfhanji nedolshno shiveti 8. lift. gnoja.

Dober sgled prednikov ima veliko

mozh.i 5 , —

Od pohujfhanja . - .28.  grudna.

Pokora, in kar ona sapopade.

Refnizhno in hitro fvoje shivlje-

nje po Jesufu poboljfhati , 1. profenza:

XXIX

Od pokore nli fpreobernjenja . 25 . fvezhana.
^Spreobernjenje ni fploh naglo,

ampak je pozhafno , , ep fufhza.

Ne ullrafhiti fe pokore . . 23 , —

Od pokorjenja pravizhnih, grefh-

nikov in fpreobernjenih . 2. mal. travna.

Sakaj in kako fe morejo grefhniki

pokoriti? ....  3 . —

Ozhitni grefhniki fo ozhitne po¬
kore potrebni . . .22.  mal. ferpana.

Od ozhitne pokore . . v  . 20. grudna.

Od vfakdanjiga pokorjenja . 23 . mal. ferpana.
Od pokorjenja savoljo majhnih

grehov . . . . 27. —

.Stariga zhloveka flezhi, in novi-

ga oblezhi ....  24. vel. ferpana.
.Sposnanje in fpreobernjenje je le

od gnade f. Duha . . 14* vel. travna.

Poboljfhanje odlafhati je nevarno 28. lift. gnoja.

Od perpomozhkov fposnanja fvo-

je vehi . . . . « 3 . kosoperfka.

t Svoje shivljenje fkerbno premifh-

ljevati • . , 10. 1 iff. gnoja.

Kakofhna more biti grevnigV; . 28. fufhza.

Kako grevnigo obuditi ? . . 29. —

Le po pravim obshalovanji gre¬

hov fe sadobi njih odpufhenje g. kosoperfka.
Od-laftnoft fklepa ne vezhgrefhiti 17. vel. ferpana.
Ne samolzhati grehov na fpovedi 16, fufhza.
^Spoved je velik perpomozhik k’

svelizhanju ....  3 o. mal. travna,
Od dolge fpovedi . . . i 5 . kimovza.

Bodi pokoren fvojimu fpovedniku 26. kosoperfka.
Odvesani dobra bres poboljfhanja 26. fufhza.

Kedaj je dobro ali flabo fe sana-

fhati na prejeto odveso ? * 7. mal. travna.

Kteri grefhniki foodvese nevredni 8. —

Prevsetni grefhniki krivizhno go-

dernjajosopervarnefpovednike 9. mal. travna.

XXX

.Stanovitnolt v’ dobrim prizhuje
de fo fpovedi bile dobre ,

Od kodjeneftanovitnofi v’dobrim

Bres vedniga pokorjenja nillano-
vitnofti v’ dobrim .

.Stanovitnofi v’dobrim je potrebna

.Stanovitnoft v’ dobrim je fofeben
darbosbji ....

Od odpuflkov ....

Polit.

Od polia.

Kakofhen more biti polt? . .

Sakon.

Ne prenaglo ali flepofe v’sakon
savesati ....

Nauk sakonlkim, med kterimi ni
ljubesni ....

Sapovedi.

Od teshkiga fposnanja .

Od pokorfhine ....

Boshjo voljo v’vfim fpolnovati .

Od nevednolti kerfhanfkih dolsh-
nofi: .....

Zerkvene sapovedi fo v’ pomozh

Boshjo voljo fpolnovati . .

.Svojo dufho Bogu podvrezhi .

t Skufhnjave.

S’ vednim pokorjenjem fvoje hu¬
do poshelenje premagovati .

Is ponishnofti beshi pred nevarno
perloshnofljo . ,

Od kod je fpazhenofi per odrafhe-
nih ? ' . . . .

Vojfkovanje soper dufhne fo-
vrashnike ....

,Kaj delati pred fkufhnjavo, v’
fkufhnjavi in po fkufhnjavi?

i 3 . grudna.

26. mal. travna.

5 . kosoperfka.
20, lili. gnoja.

25 . —

16. kimovza.

I. bukve fir. 21.

6. fufhza.

12, vel. travna.

6. mal. ferpana.

20. fufhza.

17. roshn.zveta.
iS. —

22. —

2. vdl. ferpana.

5 . lili. gnoja.

6 , —

5 . profenza.

3 . fvezhana.

4 « —

24. mal. travna.
i 5 . vel. travna.

— XXXI —

Odperfiljenihgrefhnihperloshnoft
Kako Te TkuThnjavzam vftavljati?
Hudizhu ne proftora dati
Premagovati hudizha, fvet, mefo

23 . vel. travna.

3 o. —

i 3 , mal. Terpana,

24. kosoperlka.

t Smert.

.Smert daje fposnanje inf ker b Tvo¬
jo dufho svelizhati . .

Od fmerti grefhnikov in pravizh.

nih.

t Se perpravljati Trezhno umreti ,
.Smert pravizhnih je irezhna .
Od shelj do dolsiga shivljenja
Kako sadobiti Trezhno fmert
Kaj mertvi shive uzhe ? . .

Terdovratni greThniki bodo lah¬
ko nefrezhno umerli . ,

Bog daje Tvojim Ilushabnikam
Trezhno Tmert . . .

4 Sodba.

11. proTenza.

5 . TuThza.

7. rosh. zveta,

5 . mal. Terpana.

11. —

6. kosoperfka,

10. —

22. —

7. lilt. gnoja.

.Sodbo premiThljevati,in Te k’njej

perpravljati ...»  1. TuThza.

Sakaj bo poTiednja Todba ? .  , 1. grudna.

t Strah — upanje.

Od ftrahu boshjiga . . .17-  proTenza,

Shivi Tveto, ih nikogar Te ne boj , 5 i. —

Upanje in lirah moreta fkupej biti 10. Tvezhana.

Od predersniga upanja . . 29. vel. travna.

Tudi pravizhni Te morejo bati . 16. roshn, zveta.
Blagor hiThi, kjer lirah boshji go-

TpodUje.26. mal. Terpana.

Upanje v’boshjo milofl je greTh-

nikam potrebno . ; . 26. kimovza.

Kdor bogabojezhe shivi, prav upa 2. grudna.

Svelizhanje — pogubljenje.

Mogozhe je v’nebeTa priti . . 4. proTenza.

V’ Tlehernim ftanu je mogozhe du-
Tho svelizhati

9 -

— XXXII —

Od nizhemernofii fveta in per*
pravljanja v’ vezhnofi .

Od pofvetnih in dulhnihfkerbi .
Vezbnoll premifbljuj .

Dufho svelizhati je nar potrebni-
fbi t • . . «

Od zhafniga in vezhniga ognja .
Bres vojfkovanja ne pride nihzhe
v’ nebela ....
S’ dobrimi deli fe perpravljati v’
vezhnoft ....
Od refnizhne volje fvojo dufho-
svelizhati ....
Dufho pogubitijegrosnanefpamet
Vfak naj sdihuje po nebelih ,
Kaj pomaga vfe, zhe fe duflia po»

gubi ?.

Od velizih in vezhnih nebefhkih

dobrot .

Od boshje in zhlovekove volje du¬
fho svelizhati .

Veliko je poklizanih,malo isvolje-

nih.

Kako kupzhevati sa nebef hko kra-

ljeftvo?.

Ne bati fe voske poti .

4 Svetniki.

21. fvezhena.

21. fufhza.

27,

21. mal. travna.
4, vel. travna.

9 * —

19. —

20. roshn, zveta.

21. mal. ferpana.

22. vel. ferpana.

1. kimovza.

9 - —

21. —

28. —

1G. lili. gnoja.
i 5 , grudna.

Marija naf ljubi, kako ji dopalti ? 5 . Vel. ferpana.

Kako sa Marijo v’ nebefa priti . i 5 . —

Od refnizhne zhalti do Marije . 8. kimovza,

,Svetoli in vifokoft Marije je nei-

srezhena . . . ,8. grudna.

.Svetnike zhafliti je dobro in ko-

rilino .....  3 o. mal. ferpana.

Vfakimu krilijanu je dolshnoft in

mogozhe po fvetnikih shiveti 3 i, —

Od fpofhtovanja do fvetinj ali o-

Itankov fvetnikov ... 3 . vel. ferpana.

XXXIII

Mogozhe le po sgledjh fvetnikov
shiveti . . . . .

Kaj befede deviza in marterniza
pomenite ? ,

t Svet.

Kdor hozhe Bogu svefto flushiti,
naj preshene ljubesen do fveta

,Svet sanizhevati . . ,

.Svetne da prave frezhe

Vera ali katolfhka

Od zhudeshev .

Katolfhka zerkevje odBoga zhud-
no poltavljena in ohranjena ,

Od fvetih marternikov fploh

Od zhifte, ftanovitne in shive vere

Od v ras h . . ■ .

Le katolfhka vera je refnizhna .

.Spofhtovanje, ljubesen in pokor-
fhina gre zerkvi

Katolfhka vera je dobrim prijet,
na, hudobnim grenka . ,

Katolfhka zerkev zhaftiti . .

Zhlovekov um bodi veri podver-
shen .....

Sapopadik kraljeftva Jesufoviga
ali katolfhke zerkve . .

Od napuhnjenih maloverzov ,

Veft.

Od teshkiga laflniga fposnanja .

Od dobre in flabe vefti .

Ki vfe prav, kar je po velti .

Vize.

i. lift. gnoja,

22 . —

10. profenza,

18. vel. ferpana.

16. kosoperfka.

zerkqv.

20. fvezhana.

22 . —

2. fufhza.
i 3 . —

i. mal. travna.
7. mal. ferpana

9 - —

7. vel. ferpana
28. kosoperfka.

17. lift. gnoja,

11. grudna,

21. —

20. fufhza.

20. mal. travna.

18. grudna.

Kaj vize uzhe ....  2, lift. gnoja.

Vftajenje mefa.

Vllajenje Jesufovo kaj uzhi? . I. bukve ftr. 5 g
Od vflajenja mertvih . . ,28.  mal. travna.

XXXIV

2i. profenza.

i" 5 . fuzhza.

24. vel. travna,
g. vel. ferpana.
7. kimovza.

kosoperfka.

Zhaf.

Shivljenje je kratko, kaj uzhi? , 22. mal, travna;

Ne zhafa sapravljati , . . 3 i, grudna.

Od shelj do dolsiga slavljenja . 11. mal. ferpana.

Zerkev — boshja resha.

Pofvezlievanje zerkve kaj uzhi . I. bukve ftr. 96.

Zerkvam pomagati je dobro . 23 . kosoperfka.

Zhiftoffc — nezhiftolt.

Kakozhifiofk ohraniti?

Zhiftoft je lepa, pa ima veliko fo-
vrashnikov ....

Od fkrivniga napeljevanja v’ ne-
zhiftoft .....

Nezhiftoll je velik greh

Kakofhne naj bodo devize ?

Zhlovek je od natorne flabofti na-
peljevan v’nezhiftolt

Nezhiftolt je slo fhkodljiva .

t Sofebni nauki.

Od nesveftiga Judata inzhloveko-
ve neftanovitnofti .

Od branja fvetiga pifma

Od bosbjih pot , .

Od fvetih evangeliftov in fvetiga
evangelija . . .

Ofhtirfka flushba je nevarna, ka-
kofhni morejo biti ofhtirji? .

Od prave vifokofti

Od popotovanja fidanjiga shivlje¬
nja .

.Samota je zhloveku dobra in po¬
trebna ....,«

Zerkvene opravila po mertvih fo
raslagane

Okolifhine premenujejc
zhlovekovih del

21.

24. fvezhana.

i 5 . mal. travna.
17. —

25 . —

i 3 . vel- travna.
24. roshn. zveta.

25 . mal. ferpana.
4. kimovza.

9. lift. gnoja,
o. grudna.

■© ©0  ©0  00  ©© ©© C - © ©© ©0  ©© 0 © 1 -;
00  ©0  ©0  ®0  ©© ©0  ©© ©© ©0  00  ®G

)© ©© ©0  0 ® 0 ® ©0  ©0  00  ©0  00  0 ® C
©0  ©0  ©0  ©0  ©0  ©0  ©0  ©0  ©0  ®® 06
>® 0 © ©© ©© 0 ® ©0  ©© G ©'®® 0 ® ®® Č

©0  ©0  © 0 . 0 ® ©0  00  ©0  ©0  © 0 ©'© ©£
© 0 ® ©© ©© ©0  ©© 0 ® ©© ©© ©0  ® ©^
©© 0 ® ©© O ® ©® ®® ©0  ®® 0 ® 0 ®

- G 0  0° O 0  o 0  0 G  0° G 0  Qp  C 01 00  ©■•
> © • : 01 j  © c © o © ©© o © © © © © e © © © © © © •
I ©©0© ®& G ® ©0©e  -•'©©©© © © © o © © ©
>© ®P>.© © © G© 00 © © ©0© © © © ©G © © ©

© ©;<•)© © © © © © © © © © © 0) © © © © 0 © O © £)
© 3® 0 © © © © © © ® © © © 0 © ® © © © © ® © ©
®0<3© ©0 ©0 ©ffi O © ©& ©© 0® ® © © © 0 O
© '3S0® ©@©©®©©©©©•»•©©©©©G©©
0(3®© ©©©©.© ®©©©&©®©©0G©00(L>
© 3®0®  ©©©©©©©©©©©©© ©0® ©0 0
©©G©©® ©G©©©®®©® 0® G©©® 0©0
© '100® ©©©©©©  G©©  ©0  0®  0®  ® G©0
©0®®)©©©©©&.©©©©&©©©©G 0  G®©*
© ©0® © ©©  0®  ©©  ©©  © © © ©0  © © © © © ©
0©G®  ©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©•

© © (?© 0 ® © © © ® © & © © © G © 0® £ P

3©&®0©0®0©©©©0© ©G®©®©©©O
©G®®®©©©©©©©©® ©10©©®
0 G-® ® (•: ® © © © © © © G & © G © o © © © O © O
i) 000© © © © © ©0 © © 0 ©O® O © ® © © ® ©
v ® (£® ® © © © © ® © © ® &© © © © ® © © o © o

y ©0 0 © 0 © © © © © © © © © 0 © ® © © © © © ©-•

'j  ©G® © 0 © © © © © © ©© G © •'© r *’©  © © 0 0
>  ©0 0 © © ® © G © G ©G © © © © © © © O © © ©
)©,©0 © ® © G © © © © © © © © O © 0 © O © © ©

) ©©0®  ® 0©© G© 0©©©©O5»©®Q0© ©
,@©0©0 V ©©©©0©&© ©O © ® © G G © ©
G © © © © © © © © G © © ® © © © © © © © © © G
>000©® ®©0© ®0 ®©0©©©OO©Q©G
©©<?©G©©® ©G©0©£-©0G® ©O©0 O.
00©©©®©®©©®©®©G0®©oG©OO
0® ©© ©0 ©0 0® ©0 00 ©G © ® ©G ©G' O •
0 0i’J ©© © © ® © C-)© 0 O O © 1  > G O © © G Q G
G® 0 ®'©© © © © © ©