Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. Il gruppo NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inezemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir Leto XVII - N. 6 (343) Udine, 31. marca 1966 Izhaja vsakih 15 dni jPavsod sv postavljajo zahteve Tudi v Brdu zahtevajo, da se spoštujejo pravice Slovencev Izmenjava pisem med socialdemokratskim svetovalcem in demokrščanskim županom Predstavitev interpelacije s katero se zahteva razpravo o zaščiti slovenske manjšine v občinskem svetu - Poprejšnji primeri v Grmeku, v Sv. Lenartu v Nadiški dolini, Reziji in Tipani naleteli na splošno odobravanje Sedaj so se tudi v občini Brdo v Terski dolini (zapadna Beneška Slovenija) začeli zavzemati za pravice, ki jih jamči italijanska ustava v korist jezikovnih manjšin. V preteklosti so se za te pravice največ zavzemali v občinah Grmek, Sv. Lenart, Reziji in Tipani. Tokrat gre za izmenjavo pisem, kateri je sledila interpelacija, med socialdemokratskim svetovalcem Viljemom Cernom in županom Ser-giom Siniccom, oba rojena in stanujoča v Brdu. Prvi je učitelj osnovne šole v Pontebi (diplomiral je na slovenskem učiteljišču v Gorici), drugi je pa učitelj in poučuje na kmetijski šoli v Čedadu, kjer je pred parimi leti dosegel tudi diplomo kmetijskega izvedenca. Oba stanujeta v isti vasi in v družini govorita isti jezik. V prvem pismu Cerno prosi župana, naj ta predlaga, da bi se v okviru občine ustanovila študijska komisija, ki bi imela nalogo, da bi ugotovila število slovensko govorečega prebivalstva. Župan, ki priznava, da skoraj vse prebivalstvo Terske doline govori slovensko narečje, odgovarja v pismu, da bi bil v praktične namene omenjeni študij z opredelitvami zelo pičlega, če ne neznatnega pomena. Te študije bi lahko imele samo določeno vrednost za tiste, ki se zanimajo za knjižne ali jezikovne predmete. Ko je župan Sinicco še dejal, da se mu zdi anahronističen napor, da bi pospeševali narečja, pa naj so še tako daljnega izvora, je odkrito potrdil, da problem ne zasluži tolikšne pozornosti. Nato je svetovalec Cerno, seveda nezadovoljen odgovora, predstavil županu interpelacijo, da bi tako njegova zahteva dobila uraden značaj in prišla na dnevni red in v diskusijo občinskemu svetu. Da bo bolj jasno, priobčujemo tu spodaj v slovenskem prevodu vsebino obeh pisem in interpelacijo. Pismo županu Gospod župan; Bral sem vesti v časopisih in poslušal pridige, v katerih je bilo govora o krajevnem avtohtonem položaju s posebnim poudarkom na etnične značilnosti jezika in na običaje tega področja, ki so na vsak način enaki v vseh zaselkih občine Brdo. Vse to je bilo prikazano na tak način, da se je ponarejevala obstoječa stvarnost. Šlo je za namerne in tendenciozne poskuse, da bi zamorili življenjski tok jasno določene govorice v Terski dolini, tako da bi prekinili duševnq vez, katero krajevna govorica «zelo bližnja slovenščini », pronica stoletja v srca Prebivalstva. Do tako globokih nasprotij so prišli v ?cenah in potem dejavnosti, ki iz njih 'zvirajo, dokazuje že samo « dan v Brdu » 0 strastni ljubezni da furlanstva z nastopi zborov in z molitvami, vse to v materinem jeziku (furlanskem); poskusi pofur-!anjena pevskega zbora «Stelutis Alpinis» 'z Brda, in nasprotno dokumenti, ki opisujejo značilnost jezika, različnega od fur-lanščine, pri čemer naj navedem članek Prof. don O. Burellija «Tarčentska župnija 'n vikariat Slovencev» ter pismo voliv-cem, ki ga je 2. maja 1964 naslovil sen. °nv. G. Pelizzo na prebivalstvo, « ki živi J'dolinah Tera, Krnahte, Nadiže in Idrijce, "Jer se italijanskemu jeziku pridružuje v družinskih odnosih slovensko narečje ». Ugotavljam, da podobne anahronistične Pobude, ki odkrito težijo k pohlevni asi- milaciji našega lojalnega prebivalstva, ustvarjajo v dušah razdor in psihozo manjvrednosti ali mržnje nasproti bratskemu furlanskemu ljudstvu, kar je nasprotno zakonu. Ker je poleg tega dolžnost občinske uprave, da išče vire življenja v ljubezni do rodne zemlje kakor tudi v medsebojnem spoštovanju prirojenih etničnih lastnosti v posameznikih in skupinah, si dovoljujem, gospod župan, vprašati, ali ne menite, da bi bilo prikladno imenovati študijsko komisijo, ki bi določila, katera je pretežna značilnost jezika v teh krajih, t.j. kateri je resnični materini jezik skoraj večine prebivalstva, in s tem naša etnična stvarnost, da se tako izognemo dvoumnim domnevam ter špekulacijam, pa naj pridejo od koder koli. Na ta način bi prispevali k uresničenju zahteve po pravici in resnici in k ohranitvi folklornih in jezikovnih dobrin, k zaščiti običajev in izročil, ki jih niso v teh krajih nikoli zaščitili kot predvidevajo člen 6 ustave in člen 3 deželnega statuta ter enciklika «Pacem in Terris», in da bi prispevali k človeškemu razvoju ter k duševni in socialni preroditvi našega prebivalstva po zakonskih normah in pravični vesti. Želel bi pisan odgovor. Sprejmite, gospod župan, izraz mojega najglobljega spoštovanja. Učitelj VILJEM CERNO V Zupanov odgovor OBČINA BRDO Brdski župan je na to pismo odgovoril šele 18. januarja 1966 z dopisom št. 3779 takole: Cenjeni gospod občinski svetovalec učitelj Viljem Cerno. BRDO V odgovor na vaše vprašanje, predloženo 9-12-1865, s katerim želite doseči ustanovitev komisije za opredelitev narečja, ki ga govorijo skoraj vsi prebivalci Terske doline, dajem nekatere opombe in izražam glede tega svoje mnenje. Podpisani in drugi upravljalci «pro-tem-pore» menijo, da je v praktične namene predlagani študij z opredelitvami zelo pičlega če ne neznatnega pomena. Menim, da bi lahko imele te študije določeno vrednost samo v spoznavne namene za tiste, ki se navdušujejo za knjižne ali jezikovne predmete. če bi morali načeti takšno vprašanje ................................ ■■■Hlinil....militi..mn, za vsako govorjeno narečje in na vsakem področju, bi morali ustanoviti zelo visoko število komisij. Poleg tega se zdi anahronističen napor, da bi pospeševali narečja, pa naj so še tako daljnega izvora, v dobi, ko se vršijo znatni napori, da bi čim lažje razumeli izražanje ljudstev. Skratka, menim, da predloženi problem ne zasluži tolikšne pozornosti. S spoštovanjem ŽUPAN SERGIO SINICCO. Interpelacija Dne 4. marca je občinski svetovalec Viljem Cerno županu odgovoril s sledečim pismom: Cenjeni gospod župan! Ko jemljem na znanje vaš odgovor na vprašanje, ki sem vam ga postavil 9-12-65 z zahtevo, da imenujete študijsko komisijo ki naj opredeli, prizna in zaščiti našo jezikovno in etnično skupnost, izjavljam podpisani občinski svetovalec Viljem Černo, da nisem zadovoljen z razlogi in utemeljitvami, ki ste jih navedli z jasnim namenom, da bi se izognili priznanju naravne, etične in zakonite pravice, ki pritiče našemu ljudstvu slovenskega jezika. Zato me je zelo presenetilo dejstvo, da ste odklonili študijsko raziskavo, ki bi bila zanimiva in koristna v informativne in opisne namene, kakor tudi vzgojna, ter bi prispevala k novim stvarnim perspektivam na politični, gospodarski, socialni in kulturni ravni in hkrati k izboljšanju o-zračja razumevanja in spoštovanja naših značilnosti, ki so sedaj zapostavljene. Menim zato, da je vaš odklon za sodelovanje za dosego pravičnosti in pravice, za katero se naše ljudstvo bori, nedemokratičen. Dolžnost je namreč priznati vse naravne in ustavne pravice, kakor tudi zahteve naše skupnosti, ki se opirajo na naravne, krščanske, ustavne in človeške zapovedi, za večji demokratični razvoj ter za razširitev političnih in socialnih svoboščin v Italiji, kateri pripadamo. Poudarjam, da bomo okrepili zaupanje, ki so nam ga volivci izrekli, le, če bomo zaščitili jezikovne in tradicionalne pravice našega ljudstva ter bomo tako ustvarili inštrumente in sredstva za gospodarski in (nadaljuje na 2. strani) mm m Vesele velikonočne praznike vsem čitateljem in prijateljem Ob koncu minulega tedna se je v Beogradu zaključila seja CK ZK Jugoslavije, na kateri so bili sprejeti važni sklepi o nalogah pri izvajanju gospodarske reforme. Ugotovljeno je bilo, da je sicer že dosedanje izvajanje reforme privedlo do pozitivnih začetnih rezultatov, vendar je — kakor je poudaril generalni tajnik ZKJ Tito — napačno pričakovati, da bi se smotri reforme lahko uresničili v dveh ali treh letih, marveč bo za to potrebno I.............................................................................................................Illlllllllllllll.......■■Ululili Oežela Furlaiilfa-Julijslta Benečija sprejela: Posebna določila za zaščito Slovencev Za zakon o zaščiti jezikovnih manjšin so glasovale vse stranke razen skrajnih desnic (liberalci in neofašisti) - Pomembne izjave demokrščanskih poslancev Deželni svet Furlanije-Julij-ske krajine je prejšnji teden po daljši razpravi z veliko večino odobril predlog zakona, ki vsebuje določila o zaščiti slovenske manjšine, hkrati pa prepoveduje vse oblike narodnostne mržnje in ščuvanja naroda proti narodu. Predlog za ta zakon je svoječasno dal slovenski svetovalec dr. Škerk, Zdaj pa so zanj glasovale vse v deželnem svetu zastopane skupine razen liberalcev in neofašistov; tako je bil zakon sprejet z večino 56 glasov proti 5 glasovom. Ker pa spada sprejemanje manjšinskih zakonov v pristojnost države, bo o zakonu dokončno sklepal še parlament v Rimu. Mimo tega, da predstavlja ta zakon važno pridobitev Slovencev v Italiji v njihovem boju za enakopravnost, pa pomeni razprava o zakonu hkrati tudi velik korak naprej po poti demokratizacije italijanskega političnega življenja, še nikdar prej se namreč ni zgodilo, da bi v italijanskih stran- kah ne glede na svetovni nazor prevladovalo tako eno- dušno prepričanje, da je treba slovenski manjšini priznati popolno enakopravnost ter jo zaščititi pred nevarnostmi asimilacije, diskriminacije in narodnostne mržnje. Glasovanje o zakonu pomeni doslej naj- bolj jasno diferenciacijo, saj so se zanj soglasno izreki vsi predstavniki demokratičnih sil (od krščanskih demokratov do republikancev, od socialnih demokratov in socialistov do komunistov, od Slovenske skupnosti pa do socialistične stranke proletarske enotnosti), medtem ko je na nasprotni strani ostala povsem osamljena skrajna desnica — neofa-šisti in liberalci. Med razpravo so govorili številni predstavniki vseh v deželnem zboru zastopanih skupin, ki so — razen neofašistov in liberalcev — brez izjeme priznali upravičenost zahtev slovenske manjšine, da je treba končno prenehati z narodnostnim razlikovanjem ter Slovencem popraviti krivi-ki jih jim je prizadejal fašizem. Da so se v tem smislu izjavili predstavniki naprednih strank, seveda ni presenetilo, saj imajo Slovenci v naprednih silah tudi sicer odločne zagovornike svojih teženj. Toliko bolj pa je razveseljivo, da so k demokratičnim načelom v manjšinskem vprašanju tokrat odločno in nedvoumno priznali tudi krščanski demokrati, katerih odnosi do Slovencev v preteklosti žal niso bili vedno prežeti z duhom demokratičnosti in pravičnosti. To poudarja tudi Primorski dnevnik, ki v svojem nedeljskem uvodniku s priznanjem in zadoščenjem ugotavlja, da pomenijo zlasti izjave demo-kristjanskih zastopnikov med razpravo razveseljiv korak na-prej v smeri pravilnejšega razumevanja vprašanj slovenske narodne skupnosti v Italiji, kajti povedali so nekaj takega, kar dokazuje, da je vsaj najnaprednejši del krščanske demokracije dosegel v naporih za razumevanje preteklih in sedanjih nerešenih vprašanj Slovencev v Italiji doslej najvišjo stopnjo. In res so bile izjave posameznih predstavnikov, predvsem tistih, ki doslej niso kazali razumevanja za potrebe slovenske manjšine, nekaj posebnega, Saj se niso izrekli le za zaščito slovenske manjšine, marveč so hkrati ostro kritizirali tiste kroge — neo-fašiste in liberalce — ki so tudi tokrat nastopili proti Slovencem. V tem oziru je vsekakor zanimiva ugotovitev enega izmed demokristjanskih poslancev, ki je dejal, « da je, kar se tiče vesoljnosti človečanskih misli, določena podobnost med kristjani, socialisti in komunisti », medtem ko je za duha, ki je prevladoval med razpravo, značilna izjava, da so nasilja naroda proti narodu « sramota za tiste, ki jih izvajajo, še bolj pa za tiste, ki jih hujskajo nanje ». več časa. Z nalogami, ki so začrtane s sklepi tega zasedanja, je bila predvsem tistim, ki so na vodilnih mestih, naložena dolžnost, da se odločno in z vso odgovornostjo zavzemajo. 1. da se investicijska politika prilagodi potrebam razvoja intenzivnega gospodarstva in hitrejšega dviga življenjske ravni delovnih ljudi, kajti v središču borbe za uresničenje reforme mora biti predvsem delovni človek; 2. za modernizacijo gospodarstva na osnovah najnovejših znanstvenih in tehniških dosežkov, za specializacijo proizvodnje in prehod na veliko serijsko proizvodnjo in avtomatizacijo, kar zahteva hitrejši razvoj kooperacije in drugih oblik integracije; 3. za dosledno izvajanje politike stabilizacije trga ter splošne ravni cen in dinarja, pri čemer se poudarja potreba odločnejše in postopne usmeritve na svobodnejše tržne odnose in na postopno liberalizacijo celotne izmenjave z inozemstvom; 4. nadaljnji in hitrejši razvoj gospodarstva mora čimprej pripeljati do konvertibilnosti dinarja, za kar je potrebno, da se z gospodarsko politiko in v srednjeročnem načrtu predvidijo potrebni ukrepi, da se s svobodnim izvozom postopno liberalizira uvoz surovin in blaga široke potrošnje, da se omogoči najširša kooperacija v deželi in z inozemstvom, da se dosežejo realni kriteriji za rentabilnost in doseže svobodno formiranje cen. V sklepih je nadalje poudarjena važnost razvoja izobrazbe in znanosti za uresničenje smotrov reforme ter so nakazane konkretne naloge predvsem pri krepitvi samoupravljanja v delovnih organizacijah ter pri doslednem izvajanju načela delitve dohodka po delu. Posebno poglavje zaključkov je posvečeno mednarodnim vprašanjem in je v tej zvezi ugotovljeno, da se je mednarodni položaj zaostril in zaradi tega resno za-skrblja vse iskrene pobudnike miru in napredka na svetu. « Trenutni položaj zahteva visoko stopnjo odgovornosti pri uresničenju nalog in stalne napore za okrepitev socializma. To nam bo omogočilo, da bomo še aktivnejši pri reševanju odprtih mednarodnih vprašanj in da še nadalje utrjujemo solidarnost z narodi, ki so kot mi angažirani v borbi za mir in socializem ». WII 1 Iz Kanalske doline Huda prometna nesreča Dne 16. marca se je dogodila v Žabnicah v Kanalski dolini strašna nesreča, kakršne ne pomnijo že dolgo let v videmski pokrajini. Ljudje so sredi noči začuti močan hrušč in ko so pritekli pogledat, so zagledali hišo družine Erath, ki stoji pri cesti, podrto, v ruševinah pa zasuto avtocisterno. Trije člani družine Erath, ki so tedaj spali, so ostali mrtvi pod ruševinami: 44 letni Franc Erath, njegova žena 40 letna Marija Er- lich in njuna triletna hčerka Gabrijela. Četrta žrtev pa je bila šo- fer avtocisterne Buchaker iz Koroške, medtem ko je bil njegov 25 letni brat Kristian, ki je spal v kabini, močno ranjen in so ga morali odpeljati v huminsko bolnico. Avstrijska avtocisterna je peljala v smeri proti avstrijski meji. Ko se je morala sredi Žabnice srečati z drugim tovornjakom s prikolico, je šofer zavrl, toda avtocisterno je zaneslo proti Erathovi hiši. Sunek je bil tako močan, da jo je podrlo. Na mesto nesreče so takoj prihiteli poleg gasilcev iz Trbiža tudi gasilci iz Vidma, da so odkopali izpod ruševin Erathovo družino. Od družine Erath je ostala živa samo 19 mesečna drugorojenka, ki se je zdravila že dlje časa v videmski bolnišnici. Ta nesreča je močno prizadela ne samo Kanalsko dolino, kjer se je odigrala ta strašna nesreča, ampak vso Furlanijo, saj so pri eni nesreči zgubile življenje kar štiri oisebe. | h Re. z jon doline SMRTNO SE JE PONESREČIL FERRUCCIO LETTIG IZ STOLBICE Veriga smrtnih nesreč, ki se kar noče nehati (v enem letu so se smrtno ponesrečili kar štirje iz Stolbice) se je zopet podaljšala: tragično je preminil 27 letni Ferruccio Lettig. Mladi mož se je vračal z dela z avtomobilom in v Ci-rimido (pokrajina Como) se je zaletel v nek zid. Hudo poškodovane-so prepeljali v tamkajšnjo bolnico, kjer je pa kmalu podlegel pogodbam. Zapušča mater in sestro. Pokopali so ga na domačem pokopališču v Stolbici. TAVORJANA REGIONALNI ODBORNIK NARDINI OBISKAL ZDRAVNIŠKE AMBULA-TORIJE Pretekli teden je regionalni odbornik Nardini obiskal več zdravniških ambulatorijev v Beneški Slovenji. Povsod so ga sprejeli župani in občinski zdravniki, ki so mu obrazložili potrebe na tem tako važnem področju. Dr. Nardini je o-bljubil, da se bo zanimal, da se rešijo pri deželnih organih ti problemi. Prapotno PROMETNA NESREČA TERJALA DVE SMRTNI ŽRTVI Na dan sv. Jožefa se je pripetila v Idrijski dolini strašna prometna nesreča, ki je terjala kar dve smrtni žrtvi, dve osebi sta se pa hudo poškodovali in se še sedaj zdravita v bolnišnici. Zaletela sta se dva motorja, katera sta upravljala 26 letni Peter Codromaz iz Prapotne-ga, drugega pa 41 letni Gino Ciotti iz Spesse. Prvi je peljal na zadnjem sedežu svojo zaročenko 21 letno Edo Durjavič iz Oborč. Ciotti pa svojega prijatelja Girarda Passo-nija iz Spesse. Peter Codromaz je umrl takoj po prevozu v bolnišnico, Gino Ciotti pa je podlegel poškodbam naslednji dan. Passoni in Duriavičeva sta zelo poškodovana. iHimitiiftiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiHiitiiiii iz prve strani Tudi v Urdu zahtevajo, da se spoštujejo pravice Slovencev kulturno-socialni razvoj ter dosegli priznanje vzorov in interesov našega prebivalstva v deželnem sklopu. Ugotavljam pomanjkanje stvarnih pogledov v tem, da ste ocenili zahtevo po zaščiti jezika daljnega zgodovinskega in etničnega izvora kot anahronistično v času, ko v Furlaniji naravnost mrgoli gibanj za zaščito furlanske folklore in interesov. Ugotavljam neobčutljivost, nepoznanje problemov, ki so prirojeni našemu prebivalstvu, katerega smatrajo za «sužnja» na lastni zemlji in kateremu se ne priznavajo najbolj naravne pravice, kot je na primer spoštovanje materinega jezika. Ugotavljam, da je vaš odgovor, s katerim ste se uvrstili med obrekovalce in nasprotnike naše zemlje, za katere smo državljani druge vrste, površen in izumetničen. Ugotavljam v vaši zavrnitvi dejansko privolitev na dejavnosti za pofurlanjenje, ki so jo započeli predstavniki «Scuola Libera Friulana» in drugi obrekovalci naše govorice. Ugotavljam, da se odrekate že tako skromni možnosti, da bi moralno pripomogli k enakopravnosti našega prebivalstva, ki zahteva bolj dostojne politične in socialne razmere. Ugotavljam, da pospešujete politiko obrekovanja in zatiranja nasproti kulturnim in socialnim zahtevam, ki so še tako žive med prebivalstvom in ki jih obrača na izvoljeno krajevno oblast. Ugotavljam neobčutljivost za pravičnost v času, ko ugledni državniki priznavajo naše jezikovne tradicionalne pravice, toda ne morejo vplivati nam v prid, ker nazadnjaški ljudski zastopniki zavračajo njih priznanje, kar pomeni, nepriznanje pravice do pouka v materinem jeziku. Ugotavljam nadalje, da se omalovažuje slovanska govorica Iz Terske doline, tako da se smatra za nepomembno in neznatno ter kot navadno deželno narečje, ki nima fonetičnih in sintaktičnih značilnosti krajevnega narečja v Terski dolini, narečja slovenske narodne manjšine, kot je n. pr. francosko narečje v Dolini Aoste, albansko narečje v Apuliji in nemška narečja v Gornjem Poadižju. Upoštevajoč končno, da sta Beneška republika in Cerkev leta 1738 uredili pouk katekizma v slovenskih vaseh nad Tar-čentom in v gornji Terski dolini z naslednjo odredbo: « Moral se bo poučevati krščanski nauk ob vseh zapovedanih praznikih v teh slovenskih vaseh (Ville Schiave) v slovenskem jeziku (schiavona) z dobrotljivostjo, kakor ukazuje patriarhalna sinoda iz Ogleja ». Upoštevajoč člen 6 ustave, s katerim « republika ščiti s posebnimi predpisi jezikovne manjšine »: upoštevojoč nadalje napoved enciklike « Pacem in Terris », ki izjavlja, da « pomeni hudo kršitev pravičnosti zaviranje in dušenje življenjskega toka manjšin, in to toliko bolj, kot je namen te akcije, da jih spravi s sveta »; ugotavljajoč nadalje, da izvaja Cerkev v občini Brdo vztrajno akcijo, da bi asimilirala in dušila našo kulturo, naše tradicionalne običaje in zlasti našo slovensko govorico ter poudarjajoč, da se v tem smislu namerno poučujejo petje in molitve v furlanščini, da bi se izkoreninili krajevni jezik in navade, zahteva podpisani po vsej tej razlagi formalno, naj se zahteva po imenovanju študijske komisije, ki naj bi opredelila, zaščitila in priznala našo jezikovno skupino, postavi na dnevni red razprav v našem občinskem svetu. S spoštovanjem manjšinski svetovalec VILJEM CERNO Nesreča se je zgooiia okoiT 2u ure, ko so se vračali vsak na svoj dom, do nesreče pa je prišlo verjetno zaradi prehitre vožnje. SESTANEK LOVCEV Pod predsedstvom Romana Ma-koriča se je vršil pretekli teden sestanek zunanjih članov lokalne lovske rezerve. Sklenili niso nič novega, le potrdili so, da bodo zunanji člani še v nadalje plačevali člansko kvoto kot jo predvideva pravilnik. Zunanji člani morajo prostovoljno plačati prispevek, ki znaša toliko kot normalna članska kvota. PET MILIJONOV ZA VODOVOD Na zadnjem občinskem zasedanju so med drugim razpravljali tudi o cesti Pojana-Kolovrat in o posojilu pet milijonov lir, ki jih bo vzela občina za ojačenje vodovoda. Občina bo poleg tega vzela tudi tri milijone lir posojila za urav-novesenje občinske bilance iz leta 1965. OBMEJNI PREHOD V STOPI ODPRT Dne 25 marca so odprli sezonski obmejni prehod v Stopi v Idrijski dolini in so ga spet zaprli 31. marca ob 18 uri. Skozi ta obmejni prehod so lahko šli kmetje, ki imajo posebno izkaznico. NESREČA V čedadsko bolnico so morali peljati sedemletnega Franka Duri, ker si je močno poškodoval desno nogo. Fantič je zlezel na traktor in vtaknil nogo v motor. Ozdravil bo v treh tednih. Sv. Peter Slovenov PROŠNJA ZA DEŽELNI PRISPEVEK Naša občinska administracija se je obrnila na deželne oblasti, da bi ji te dodelile primeren prispevek za popravilo poljske poti, ki vodi v Bukin, ki je sedaj v izredno slabem stanju. Ta cesta poteka ob hudourniku Kosca čez Čemur, ob Kar-koškem gribu in Stari gori. Obljubljeno je bilo, da bodo vprašanje dobro proučili in ob priliki dodelili potrebna sredstva za izvedbo tega potrebnega javnega dela. GOZDNI POŽAR V DOLENJEM BRNASU Pretekli teden je izbruhnil gozdni požar na gori Bovi in spravil v nevarnost še Dolenji Brnas. Na srečo so domači ljudje s pomočjo vojakov in karabinjerjev ogenj kmalu zadušili, a škoda je vseeno velika, ker je pogorelo dosti debelega drevja. NESREČA NE POČIVA V bolnico se morali peljati 47 letnega Romilda Birtiča iz Podarja, ker se je pri sekanju drv močno urezal v levo roko. Enajstletni Andrej Visintin je padel, ko se je i-gral z žogo in si zlomil desno roko. Ozdravil bo v enem mesecu. Pri delu v hlevu se je zelo hudo ponesrečil 74 letni Valentin Golles iz Mečane. Padel je s senika kakih štiri metre globoko, ko je dajal živini in dobil tako hude poškodbe, da je po par dneh umrl v če-dadski bolnici. Iz Krnatske GRADNJA ZADRUŽNEGA HLEVA DOBRO NAPREDUJE Gradnja novega zadružnega hleva v Torlanu zelo dobro napreduje. Ni dolgo tega, ko smo poročali, da so postavili temelje in že so ga dogradili do vrha in ga tudi pokrili. Hlev bo mogel sprejeti pod streho več kot 100 glav živine. Zgrajen bo zelo moderno, vse bo avtomatično, da bo čim manj dela. Nekateri kmetje, ki bodo oddali svojo živino v zadružni hlev, bodo v kratkem odšli v inozemstvo, da bodo tam nabavili selekcionirano živino za pleme. Iz Nadiške doline Razstava slik slovenskih slikarjev v Čedadu V kavarni « San Marco » v Čedadu so tale mesec dva tedna razstavljali slikarji, člani društva «Tone Čufar >• iz Jesenic na Gorenjskem. Razstavo je otvoril ravna-teli čedadskega muzeja prof. Muti-nelli, ki je imel ob tej priliki tudi krajši nagovor, v katerem je poz- ravil prisotne ter omenil pomembnost takšnih pobud za medsebojno poznavanje. Otvoritve so se udeležili tudi občinski predstavniki dr. Giovanni Maria Del Basso in dr. nio Moratti, sodnik dr. Gran dis, nekateri čedadski umetniki in druqe osebnosti kulturnega sveta. Tudi ta razstava, ki jo je organiziralo čedadsko turistično društvo (Pro Loco), spada v okvir kulturnih izmenjav med Furlanijo in Slovenijo in za čim tesnejše odnose med sosednima narodoma. DEMOGRAFSKO GIBANJE Dne 28. februarja je čedadska občina štela 10.910 prebivalcev (12 manj kot meseca januarja). V istem času je bilo rojenih 21 otrok, umrlo je 17 ljudi, v občino se jih je priselilo 23, iz občine jih je odšlo pa 37; poroke so bile štiri. POPRAVILO OTROŠKEGA VRTCA Ljudje iz Tavorjane so dali urediti prostore otroškega vrtca. Vse stroške so vzdržali sami dokler iim ne pridejo naproti pristojne o-blasti. GRADNJA STANOVANJSKIH HIŠ Na zadnjem zasedanju občinskega sveta so sklenili, da bo občina kupila primerno parcelo in dala zgraditi ljudsko hišo z osmimi stanovanji za družine, ki žive v slabih in nevarnih stanovanjih. Zgradili bodo tudi 24 stanovanjsko hišo s prispevki, ki jih bo dala dežela. V Čedadu se zadnje čase zelo občuti stanovanjska kriza in zato bi bilo potrebno zgraditi še več ljudskih hiš. ZA SPOMENIK PADLIM V VOJNI Občinski svet je sklenil, da bo občina dala Mestnem odboru za postavitev spomenika padlim prispevek v znesku enega miljona lir. V ta namen je poleg tega javna nabiralna akcija zbrala 538.000 lir. Spomenik padlim v vojni bodo inav-gurirali dne 26. julija, to je ob priliki, ko se bodo vršile proslave stoletnice priklučitve k Italiji. Sv. Lenart ZA ZAJEZITEV KOSCE Provincialna ustanova za gorsko gospodarstvo je tele dni dala v apalt dela za zajezitev Kosce med Dolenjo Merso in Škrutovem. Ko bo tudi to delo dokončano, Kosca ne bo več prestopala bregov in delala škode. Kot smo ob raznih prilikah že večkrat omenili, je ta hudournik ob vsakem večjem nalivu poplavljal in odnašal rodovitno zemljo, prinašal pa prod in pesek in so utrpeli kmetje zaradi tega večkrat veliko škodo. Ta dela bodo znašala 12 milijonov lir. IZBOLJŠANJE JAVNE RAZSVETLJAVE Občinska administracija je dala tele dni v delo ojačenje javne razsvetljave. Ob tej priložnosti bodo zamenjali tudi sedanje žarnice z neonskimi lučmi. Stroški za izvedbo prvega lota del znašajo tri milijone lir. Popravilo vodovoda Na zadnjem zasedanju občinskega sveta so dali županu nalogo, da dà v apalt popravilo občinskega vodovoda v Škrutovem in Hrastov-ju. Občinski svet je tudi sklenil, da se bo ustanovil konzorcij z občino Srednje za skupnega tajnika. \ KRATKE VESTÌ PODBONESEC - Občinski svet je enoglasno sprejel sklep, da se u-. anovi na občinskem teritoriju lov- :a rezerva in obenem tudi skle- ' da jo bodo izročili lokalni lovski sekciji, ki bo plačevala letni kanon v meri, ki jo bodo določili. FOJDA - 80 letna Roza Peressut-ti poročena Mauro iz Čampeja je padla, ko je vstajala iz postelje, in si zlomila desno nogo. Ozdravila bo v treh mesecih. VISKORŠA - Iz še neznanih vzrokov so se pretekli teden vžgale mlade smrekice, ki so bile posajene pred komaj parimi leti. Zgorelo je okoli 800 sadik in so bile last Vigija Micottisa, ki je utrpel nad 40.000 lir škode. MOST SV. KVIRINA - Dne 24. marca je nenadoma umrla 75 letna Marija Braidotti vd. Diplotti. Njenega pogreba se je udeležila domala vsa vas, kar je znak, da so jo spoštovali in ljubili. MATAJUR - Pred nedavnim je umrl 54 letni Basilio Gošnjak. Ko je nesel mleko v mlekarno, mu je na poti prišlo slabo in je takoj umrl. Zapušča ženo, sina, ki je na delu v Švici, in 15 letno hčerko. Vis korša UMRL JE ZASLUŽEN MOŽ Zvedeli smo žalostno novico, da je 8. marca umrl v Milanu, kjer je živel, 58 letni Giuseppe (Bep) Fabbrino iz Viskorše. V Milan se je preselil še pred 37 leti in je bil po poklicu stolar. Bil je poznan ne samo po mestu in okolici zaradi poklica, ki ga je opravljal, ampak tudi kot dober krvodajalec. Dobil je dve medalji, eno zlato in eno srebrno, saj je v svojem življenju podaril kar 38 kg. krvi in tako rešil marsikateremu življe- nje. Njegovega pogreba so se udeležili vsi, ki so bili deležni njegove pomoči, in teh je bilo nešteto. Rajnki Fabbrino je bil tudi zvest naročnik našega lista. V prostem času, čeravno ga je imel malo na razpolago, je kaj rad segal po slovenskem čtivu. Vseskozi se je zavzemal za pravice Slovencev v Italiji in nam pomagal z dobrimi nasveti. Ostal nam bo, poln zavzetosti do dela, skromen in tovariški, v nepozabnem spominu. V 1'ui'laiiiji vedno vee 46 Seuele libare furlane M Šolski pouk v materinem jeziku je bil za prebivalstvo tLv.nskega jezika videmske pokrajine — in ne smemo pozabiti, da je teh več kot 40 tisoč — vedno eden najbolj čutečih problemov, kajti problem ne povezuje poleg svoje razumljive praktičnosti samo velike sentimentalne dediščine, ampak izroča tudi vso zgodovinsko in kulturno dediščino. Mi smo se vedno vztrajno borili za sporni problem in se bomo seveda še nadalje borili. Mar se ne bore tudi Furlani, da bi se v šolah videmske pokrajine poučeval tudi furlanski jezik? In zakaj bi mi morali ostati tiho in indiferentni? Konec koncev so razlogi, ki so veljavni za Furlane, veljavni tudi za nas Slovence videmske pokrajine. Pravzaprav bi morali tem zadnjim še bolj pomagati pri njihovem naporu in pri njihovih zahtevah, ker ne uživajo še tistih pravic, ki jih v gotovi meri uživajo tržaški in goriški Slovenci. Glede šolskega poukr materinem jeziku prinašamo tu spodaj članek, ki je bil objavljen ta mesec v periodičnem listu « Int Furlane » pod naslovom « II furlan tes nestris scuelis » (furlanščina v naših šolah): Si à savùt tai dìs passàz che il Guvièr Regjonàl al è daùr a meti in pratiche lis disposizions dal art. 6 de Costituzion de Republiche e dal art. 3 dal Statut de Re-gjon Friuli-Venezia Giulia. Fossial vèr. L'articul 6 al dis: La Repubblica tutela con apposite norme le minoranze linguistiche. E l’art. 3 dal Statut, Nella Regione è riconosciuta parità di diritti e di trattamenti a tutti i cittadini, qualunque sia il gruppo linguistico al quale appartengono, con la salvaguardia delle rispettive caratteristiche etniche e culturali. Stant la laconicitàt dal test si podares ancje pensa che la materie ’e ves di jessi regulade e precisade tes normis di atuazion dal Statut regjonàl, chestis no son stadis ancjemò aprovadis, ma, se il Guvièr regjonàl al cròt di podè ža frontà il problem, al ul df che al cròt che noi ocòri spietà lis regulis di atuazion, tant pui ch'a esistin ža i precedenz dal Trentin-A.A. par siervi di guide. E alore, viodùt un pòc ce ch'ai dis chest Statùv, si necuargisi subit che, inpen di gjavassale nome cun dòs riutis vidrizzìs, come chès dal art. 3 dal nestri statut ch'ai è platàt come un lari tal preambul gjeneràl, al dediche a lis minorancis no dome l'articul 2, ch’ai corispuint pui o manco al nestri art. 3, ma ancje dut il Titul, X, sul « Uso della lingua tedesca e del ladino », ch’a si compon dai articui 84, 85, 86 e 87. I prins tre riuardin il todesc, e a’ po-daressin vè aplicazion ancje ca di nò, mutatis mutandis, pe' nestre int di lenghe todescje e sclave. Ma i Furlans no pue-d.in fà di mancul di viergi i voi soredut sul art. 87, ch'ai garantis l'insegnament tes scuelis elementars dal ladin e ancje il rispiet de toponomastiche, de culture e des tradizions des populazions ladinls. Difat l’art. 87 al dis: E' garantito l'insegnamento del ladino nelle scuole elementari delle località ove esso è parlato. Le Provincie e i Comuni devono altresì rispettare la toponomastica, la cultura e le tradizioni delle popolazioni ladine. I Furlans no puedin dismenteàsi di [essi, a grande distance di due' chèi àtris, il grop ladin pui impuartant, e il Popul ch’ai fevele il lengač ladin plui pur e plui aderent a lis sós antighissi-mis lidris. E noi po' sopuartà ancjemò di lessi l'unic a no jessi ricognossùt (dal stes Stàt talian eh’ al ricognos dentri dai siei stes confins i pičui grops ladins de Val Gardene de Val di Fasse e di Cortine, come une minorance linguistiche. Spe-tin che i nestri sorestanz regjonai si rin-din avonde cont de impuartance dì chist Probleme e che, tal frontàlu, no vedin di jassàsi vinci dal comples di sudizion viers I « sitadins » de capitàl gjuliane, che in mancul di doi secui 'e a rineàt il nestri illuminili imi mi fo antic lengac' che par tancju secui a ancje la so lenghe. Ricuardinsi che la lenghe a è la cara-taristiche cuituràl pui impuartante di un popul, e che il Friul al è daùr e pierdile se no si proviòt in curt e come cu’ và. Di bielzà il cine, la radio, e la tele-vision, jan dàt e j' stan dant un colp daùr chel àtri. Ža i nestris contadins, si tegnìn mal apajàz di fevelà la lenghe dai lór fìs e ur trabascjn magari un talian di fà drecà j cjavej. Colpe ancje dal fat che — gjavant fùr qualchi bràf maestri ch'ai capis la impuartance psicologiche, pratiche e didatiche, di fevelà cui fruz des primis classis il lengac’ de mari (ch’ai ùl di la vere mari lenghe!) seno àtri par fàsi capi miòr dai fruz e ridiur plui facil di imparà il talian — il furlan noi è ricognossùt e praticàt tes scuelis. 111...illuminimi li m imun umu uni niuinnii.ninnili intuì Kotiček za emigrante Asistenca emigrantom v okviru CE E Poben: L'articul 6 dal Statut furlan al dispon che: « La Regione ha facoltà di adeguare alle sue particolari esigenze le disposizioni della legge della Repubblica, emanando norme di integrazione e di attuazione, ancje in materie di scuole materne, istruzione elementare, media, classica, scientifica, magistrale, tecnica e artistica. No si trate duncje di modificé il Sta-tùt, no ocór une gnove leč costituzionàl, si trate nome di rindi obligatori tes nestris scuelis maternis e elementars e tai istitùz magjstrai, l'insegnament de lenghe furlane ancie come integrazion e sussidi pai insegnament dal talian, e che ancje in Friùl a sedin rispietadis la toponomastiche, la culture e lis tradizions dal popul ladin dal Friùl. Komisija CEE (Evropska ekonomska skupnost) je zbrala v dokument vse odgovore vlad tistih držav, ki so njene članice (Italija, Francija, Zahodna Nemčija, Holandska, Belgija in Luksemburg) glede socialne pomoči delavcem, ki se preseljujejo v okviru Skupnosti. V tern dokumentu so zbrane tudi statistike o gibanju delovne sile šestih držav CEE in o vsotah, ki so bile namenjene asistenci emigrantov. Z ozirom na posamezne točke, je bilo ugotovljeno, da so v Franciji ustanovili poseben «Fond za socialno pomoč tujim delavcem (Fas) », v Luksemburgu so ustanovili «Odbor za socialno pomoč tujim delavcem », na Holandskem pa «Komisijo za stike» in «Posvetovalnico za asistenco tujim delavcem ». Dejavnosti za socialno asistenco tujim delavcem so bile mnoge in naj naštejemo le nekatere: sprejem emigrantov, uk tujega jezika po najnovejših metodah, pomoč družinam, ki se priselijo k emigrantom, kot na primer: posebna denarna pomoč za potovanje, dodelitev stanovanja, šolanje otrok, strokovno izobraževanje nekvalificiranih delavcev itd. Po raznih okrajih Furlanije se tako naglo širijo skupine pristašev Seuele libare friulane, da je moralo vodstvo misliti na decentralizacijo, da bi bolj na drobno zajeli in obdelali celotno furlansko ozemlje. Zdaj so ustanovili zato še kar dve novi direkciji, in sicer če-dadski okraj in za cono Gemona-Osoppo. Doslej je pripadal če-dadski okraj videmski direkciji, a gemonski direkciji v San Daniele del Friuli. Imenovana sta bila tudi dva ravnatelja za ti dve coni. Ti dve direkciji obsegata furlanske občine v neposredni soseščini slovenskih občin in vasi Beneške Slovenije. Beneški Slovenci radi pojejo furlanske pesmi v obmejnih krajih s furlanskim etničnim ozemljem govorijo tudi furlanski, ki ga uporabljajo poleg svojega slovenskega materinskega narečja. Nekje, kot na primer v Brdu v Terski dolini, nastopa pevsk zbor s furlanskimi pesmimi in zato tudi prikazujejo ta zbor, sestavljen iz beneških Slovencev, kot furlanski zbor. Dostikrat se je tudi dogajalo, da so pri marsikaterih folklornih skupinah prikazovali tudi folklorne skupine iz slovenskih vasi kot furlanske. Posebno so radi prikazovali skupine Rezijanov kot furlanske folkloriste. To se je pisalo po časopisih, kjer novinarji radi prikažejo vsakega ali za Furlana ali za Italijana, kdorkoli je, doma iz videmske pokrajine. Seveda pravi furlanski folklorni strokovnjaki tega ne delajo, ker vedo, kako prav korenini v ljudskem ustvarjalnem duhu in kako ne bi bilo prav, da bi kdo zanašal še fol- Verske razmere v Beneški Sloveniji do leta 1866 G. Piccini navaja v svoji zgodovini župnije Faedis (Faedis - Notizie della Parrocchia, Udine 1934) poleg drugega: « Cerkvica sv. Petra v Fojdi, sezidana od slo-ven. vernikov v 13. stoletju, je bila posvečena ok. 1. !300 od škofa Petra Ivana iz Zadra. Okoli cerkve je bilo tudi pokopališče, v katero so nosili Slovenci svoje dirliče do prve svetovne vojne», (str. 151-153) Isti popisuje na str. 76 pravdo tožiteljev-Slovencev, ki zahtevajo od župnika v Fojdi znanje slovenskega jezika, ker (! spadajo pod to župnijo vasi... in ker prebivalci vasi, ki sledijo v seznamu, govorijo slovenski ». Pravda se je vršila 1. 1502. Mnogo pozneje, 10. okt. 1780, je župnik Gio. Coppello podpisal izjavo: « Matična cerkev je v vasi Fojda, kjer vsi govorijo furlanski; nasprotno pa v vaseh Pod-klap, Klobučana, Grmovščica, Ravne, Gradišča, Čene- ^T. n.a .^e.sni strani hudournika Tera tik ob vhodu v dolino in ima za terske Slovence isto važnost kakor Čedad za nadiske. V okolici Cente so visoko v bregu vasi Hoja, Štela, Malamažerja in Smrdeča, kjer se je do nedavnega govorilo še slonveski; danes razumejo slovenski le najstarejši ljudje. V ozadju se lepo vidi Muško pogorje. V neposredni bližini Čente so Bulfoni, kjer je bila znana predilnica, ki je zaposlovala tudi dober del naše delovne sile. Sedaj ta predilnica ne obratuje vec in so vsi ti ljudje primorani na emigracijo, ker ni nikjer v tej okolici nobene možnosti zaposlitve ............ imunimi....um.....immilli........umu................... mmmmmmm,................................ mn......mimili..mi bla, Pedroža in Vile so vsi Slovenci in govorijo svoj jezik. Za duhovne potrebe so preskrbljeni z navadnimi duhovniki in s kaplani - pomočniki, ki jih spovedujejo in previdevajo...; in tako tudi v lastnih cerkvah jih učijo v njihovem slovenskem jeziku verske resnice, pod nadzorstvom župnika v Fojdi. Toliko v dokaz ». (Podpis) V seznamu župnikov beremo od 1328 do 1920 (Piccini, str. 131) tudi imena župnikov, rojenih v Miljah pri Trstu, Kopru, Šibeniku, Dubrovniku, Kobaridu, Krku, Zadru, Ažli itd. Zadnji slov. župnik je bil Jožef Bernik iz Sv. Lenarta (* v Fojdi 1. 1897). Njegov naslednik je imel za pomočnika Petričiča, in ta je bil zadnji. Po ukinitvi oglejskega patriarhata je bila ustanov-jlena videmska in goriška nadškofija. Beneški Slovenci so prišli pod videmsko nadškofijo, in sicer 1. 1751. Tudi sedaj so Slovenci v mešanih župnijah odločno terjali od župnikov, da spoštujejo njihov jezik v cerkvi in v sporih jim je nadškofija ugodila. Dr. Piccini pravi, da je prišel videm. nadškof Sa-gredo 1. 1789 birmat. Ob tej priliki je bil « naval slov. otrok, s starši in botri tako velik, da je moral nadškof prekiniti birmovanje in ga odložiti na četrto uro popoldne ». Popoldne, « ko so stražniki naredili nekoliko reda med množico Slovencev, je nadškof birmoval do ene ure ponoči ». S prihodnjo številko bomo začeli objavljati slikanico slovenskega romana Josipa Jurčiča slovenski janičar klorne nastope nacionalistične metode. Pri Seuele libare friulane pa je njihova pobuda nastala prati prevelikemu poudarjanju i-talijanstva, ki je popolnoma zabrisalo sleherno furlansko stvarnost in bivanje v ljudstvu. Dosti so morali furlanski voditelji potrpeti skozi dolgo dobo nacionalizma v Italiji, da so si priborili vsaj Seuele libare friulane. Vedo, kako je hudo ne imeti na voljo lastno govorico in jo poslušati ne samo med seboj v domačem pogovoru pri fogolaru, ampak tudi v cerkvi in šoli. Zato smo prepričani, da ne bodo dopustili, da bi se kdo izmed njih, zmešan nekoliko po starih nefurlanskih nacionalističnih idejah, hotel kititi s perjem prijateljskih slovenskih sosedov. Kako lepo bi bilo, da bi Furlani in Slovenci priredili skupne nastope slovenskih in furlanskih pesmi, recitacij in dramskih prizorov, da bi zraven Seuele libare Friulane rastle še «Svobodne slovenske šole! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiniifiiiuiumi Velokonočni pirhi Bližala se je pomlad. Mandel j-nova drevesa so se razcvetela, kot bi jih zasuli z belóni, svežimi snežnimi kepicami. Grmiči in 'trte so pognale polno smolnatih popkov. Na travniku so dvignili zvončki bele glavice in pod grmi so se skrivale prve dišeče vijolice. Ptički so začeli prepevati. Sonce je grelo čedalje bolj toplo in vsa narava je oznanjala skorajšnjo pomlad. Pitke so začele nesti jajčka, saj bo kmalu Velika noči Otroci bi radi imeli veliko pisanih pirhov. Toda glej, izza ograj so priska-' ’ i zajčki. Vdrli v kokošnjake in 'dnesli jajčka. Ko so to videle kokoši, so poslale petelina k zajčkom s sporočilom, naj vrnejo i 'jeka. Rekle so: «S kakšno pravico si lastijo zajčki jajčka, ko jih vendarle nesemo me ». Petelin je prišel ponosno v zajčje gnezdo in zahteval, naj mu zajčki vrnejo jajčka. Ko jih : jčji rod ni hotel dati, so se spravile kokoši na zajčke in nastala bi huda in težka bitka, če hi ne bila prišla v pravem času Velika noč in rekla: « Vsi smo otroci pomladi. Zato naj bodo jajčka vaša in moja. Otroci bodo jajčka pobarvali in imeli bodo z njimi veliko veselje ». Od takrat barvajo otroci pirhe. Kokoške in zajčki se dajo slikati z barvanimi pirhi in mi pošiljamo njihove slike kot razglednice z voščili svojimi dragim znancem. Drobni nasveti Zelo občutljive senčnike za luč, ki jih težko očistimo prahu, namažimo s prozornim lakom. Prah bomo potem zlahka obrisali. Če namažemo nit, preden prišijemo gumb, z voskom, gumb ne bo tako hitro odletel. Če se nam mudi in ne utegnemo več pomiti posode, jo zložimo v skledo, polno vode, da se ostanki hrane preveč ne posušijo. Kasneje bomo to delo z lahkoto opravile. Kadar zabijemo žebelj v zid, pogosto okrušimo omet. To lahko preprečimo, če nalepimo na zid nekoliko lepilnega traku v obliki križa, ki bo zadržal omet, ko bomo tolkli po njem. Metla se sčasoma obrabi in postane mehka in lepljiva. Lahko jo popravimo zelo preprosto, če jo nekaj časa držimo nad posodo z vrelo vodo. Glavnike čistimo z jedilno sodo, ki jo potresemo po glavniku, in zdrgnemo s ščetko za nohte. Glavnike iz roževine pa čistimo suho, ker jim mokrota škodi. Porcelanaste ploščice osnaži-mo z milnico, ki smo ji dodali malo salmiaka. Speremo jih s slano vodo in zdrgnemo s krpo, ki ne pušča vlaken. Stran 4 • MATAJUR* •Štev 6 Cciehruzioni SLA VIA FRIULANA E VAI RESIA prima e dopo l’annessione all* Italia Dopo un secolo la Comunità slovena della Provincia di Udine non ancora riconosciuta Si è tentato invano di compiere opera di “snazionalizzazione „ prima e di “assimila- Notiziario dell'emigrante crazMe di cullali par la lumia dell’ emigrazione italiana zione „ poi - Risolverà finalmente il problema la Regione ? E’ insomma un amaro dato di verità che ancora oggi, dopo cento anni esatti dal mutamento di « padrone », la Comunità slovena della Provincia di Udine — a differenza delle comunità slovene di Trieste e di Gorizia — non è tenuta ufficialmente in alcun conto, vale a dire che non è riconosciuta come entità etnica e linguistica. Non solo, ma che nei suoi riguardi si continua, in forma più o meno sotterranea, a fare di tutto per ignorarla e farla ignorare; e in definitiva per comprimere ogni sua aspirazione e frenare ogni suo generoso slancio inteso a ottenere il giusto riconoscimentno nello Stato italiano quale legale entità etnica e linguistica. Già in precedenza ci siamo occupati dei festeggiamenti che si stanno organizzando nel Friuli per celebrare il secolo di annessione allTtalia del territorio della Provincia di Udine (comprese naturalmente le zone popolate da cittadini di parlata slovena — che sono all'incirca quarantamila — e precisamente la Sla-via Friulana e la Val Resia) e abbiamo anche detto francamente che per quanto riguarda le Valli del Natisone e l’oasi resiana, il distacco daM'amministrazione governativa dell'impero absburgico e il conseguente inserimento nell'apparato amministrativo e politico dello Stato italiano altro non ha costituito, purtroppo, che un semplice cambiamento di padrone e più precisamente un cambiamento in peggio come altri prima di noi hanno scritto; e non parliamo del ventennio fascista di triste memoria durante il quale l’opera di snazionalizzazione assunse forme e metodi che, a volte, nulla avevano da invidiare a quelli in uso dalla famigerata Germania di Hitler. E' infatti pacifico e storicamente provato che in precedenza la Comunità slovena della Provincia di Udine, specie sotto i dogi veneziani e anche sotto il dominio del patriarcato d'Aquileia, ha sempre visto i propri diritti etnici e linguistici tutelati e difesi; e soprattutto godeva della più incondizionata libertà, il che è dimostrato dai suoi arenghi, o parlamenti, schiettamente popolari, di Merso e di San Giovanni d'Antro i cui membri discutevano all'aperto e con il concorso dell’intera popolazione. Noi vorremmo chiedere perchè mai ora, in pieno clima democratico e in una Repubblica fondata sul lavoro e nata dalla Resistenza, cui tanto ha contribuito anche la misconosciuta Comunità slovena, non si procede al suo ufficiale riconoscimento e non si dà seguito a tutti gli impegni di legge sanciti dalla Costituzione della Repubblica e dall'articolo 3 dello Statuto Speciale della Regione Friuli-Venezia Giulia nei riguardi delle minoranze etniche e linguistiche a cominciare dall’insegnamento scolastico nella lingua materna ed all’assegnazione di convenienti fondi per creare le basi della rinascita economica e sociale sia nella Slavia Friulana che nella Val Resia; e per creare queste basi occorrono infatti forti aiuti finanziari in quanto urge creare fonti di lavoro per impedire lo spopolamento, sistemare e migliorare, adeguandola, la rete stradale onde facilitare le comunicazioni e i commerci, arginare e, dov'è possibile, incanalare i corsi d’acqua, potenziare il decimato patrimonio zootecni co, costruire ponti, case popolari, scuole e asili, fabbriche per la raccolta, lavorazione e conservazione della frutta, alberghi per affiancare lo sviluppo turistico, e altro ancora. Ora ci sia permesso, in questa ricorrenza centenaria, di parlare un po’ della struttura friulana, eppercìò anche dei territori abitati da cittadini di parlata slovena. Ebbene la struttura friulana è nel suo insieme caratterizzata da una grande arretratezza storica, economica, sociale e politica. Devastato da guerre e da invasioni, il Friuli è sempre stato isolato dal resto dell'Italia. La fitta rete di rapporti feudali instaurati dal patriarcatto di Aqui-leia e il dominio della Repubblica Veneta hanno impedito lo sviluppo politico della borghesia comunale e la sua azione di rinnovamento. Solo il periodo napoleonico (1805-1813) scosse la compagine sociale friulana, portando un soffio di vita nuova: vennero aboliti i privilegi nobiliari, applicato il codice civile, soppresse le corporazioni religiose. Ma i tradizionali rapporti nelle campagne friulane restarono pressoché intatti: i contadini furono costretti a partecipare alle feste degli « alberi della libertà » (ne sono ancora in piedi a Palmanova, a Tauriano e altrove), ed a seguire con carri e buoi l’armata francese nello interno dell’Austria; contadini che non apprezzarono altro, aH’infuori di dette feste, che il grande chiasso che si faceva allora intorno ai diritti dell'uomo proclamati dalla rivoluzione francese. La dominazione austriaca segnò un nuovo passo indietro per la Provincia di Udine che, unita al regno Lombardo-Veneto, approfondì la sua arretratezza rispetto a Gorizia e al Cervignanese il quale ultimo, facendo parte degli Stati ereditari deH’impero Austro-Ungarico, ne aveva goduto i vantaggi economici e sociali fin dall'epoca di Maria Teresa (esempio: la bonifica dell'agro aquileiese). Nel Friuli l’Austria andò molto a rilento nel togliere i vincoli feudali, impedendo la formazione di un mercato per lo sviluppo della borghesia manifatturiera. Il capitalismo friulano ha una origine mercantile, prevalentemente usuraia, con un'accumulazione primitiva che si effettua molto in ritardo (fine XVII secolo, prima metà del XIX secolo). Quando nel 1866 il Friuli viene annesso al Regno d’Italia, la sua economia entra nel mercato nazionale; ed è da questo momento che l'economia friulana viene disgregandosi con la separazione dell’industria dall'agricoltura, mentre al tempo stesso i residui feudali restano grandemente conservati. Nasce così la questione dei contadini poveri della montagna — e quelli che stanno peggio sono quelli che vivono nei territori della Slavia Friulana e nella Val Resia —, della collina e della pianura; nasce anche la questione degli emigranti e quella dei disoccupati; tutti problemi che affliggevano e preoccupavano in maggior misura i cittadini di parlata slovena. Pertanto lo sviluppo del capitalismo, dopo l'impulso iniziale con l’aanessione del Friuli al Regno d’Italia, è paralizzato dai residui feudali. Tuttavia con la prima guerra imperialistica e con la dittatura fascista il capitalismo agrario e industriale in Friuli compie un balzo in avanti ad opera del capitale extra provinciale (SAICI, industrie metalmeccaniche, elettricità, bonifiche nella bassa pianura). Nel contempo però i contrasti nelle campagne vengono aggravati e vecchie forme di sfruttamento, tra cui la mezzadria, vengono resuscitate. Ma chi ne soffre di più è la montagna e in particolare la Slavia Friulana e la Val Resia. Concludendo, dal 1866 ad oggi il Friuli è virtualmente diventato una specie di colonia di sfruttamento dei gruppi monopolistici alleati con gli agrari friulani che altri non sono che i proprietari fondiari di ieri; ed è appunto questa la vera unica causa della situazione attuale del Friuli, situazione contrassegnata da una impressionante emigrazione che per le classi dirigenti italiane costituisce Tunica valvola di salvezza per sopperire alla miseria locale. Molto opportunamente si sta brigando, da parte democratica, per la creazione di enti atti ad adeguatamente tutelare gli interessi degli emigranti italiani. Dal progetto di legge rimesso alla Camera dei Deputati (tra i firmatari figurano Pez-zino, Baldini, Brighenti, Giorgi, Lizzerò e Spallone) sulla « Istituzione e compiti dei Comitati per la tutela dell'emigrazione italiana all’estero » riportiamo l'articolo primo che dice: « Presso ciascun Ufficio consolare italiano all'estero nella cui circoscrizione territoriale siano residenti almeno mille lavoratori italiani emigrati o loro familiari, è costituito un « Comitato per la tutela dell’emigrazione italiana >■; e l’articolo quinto che è da ritenersi il più esplicativo e anche il più importante. Dice infatti l'art. 5): Il Comitato ha funzioni consultive e affianca le attività del Titolare dell'Ufficio consolare aventi attinenza alla tutela dei diritti e degli interessi dei lavoratori italiani e dei loro familiari residenti nella circoscrizione territoriale dell’Ufficio consolare con particolare riguardo: 1) alla vigilanza sul rispetto degli accordi di emigrazione e delle convenzioni sulla sicurezza sociale in vigore tra l'Italia e il Paese ospitante; 2) alla vigilanza sul rispetto dei contratti di lavoro in tutti i casi in cui vi siano interessati lavoratori italiani; 3) alla vigilanza sulle condizioni di sicurezza e di igiene nel luogo di lavoro; 4) alla vigilanza sulle condizioni di alloggio; 5) alla tutela in materia di tasse e imposte; 6) alla promozione di iniziative riguardanti la scuola per i figli di lavoratori italiani, corsi di qualificazione e di specializzazione professionale, nonché di lingua italiana e della lingua locale sia per i lavoratori italiani che per i loro familiari; 7) alla promozione di iniziative nel campo dell'assistenza sanitaria e legale, e della utilizzazione del tempo libero con riguardo anche all'incoraggia-mento e alla costituzione di associazioni unitarie tra i lavoratori italiani e le loro famiglie aventi compiti assistenziali, culturali e di solidarietà, rette da ordinamenti interni democratici e autonomamente dirette da rappresentanti degli stessi emigrati liberamente eletti; 8) alla promozione di iniziative atte a facilitare lo inserimento dei lavoratori italiani e delle loro famiglie nella vita del Paese che li ospita e a stimolare la comprensione reciproca tra la comunità italiana e la popolazione locale; 9) alla vigilanza sulla applicazione in favore dei connazionali di tutte le norme vigenti nel Paese ospitante in favore dei lavoratori stranieri. I problemi degli emigranti trattati in sede opportuna La Commissione interministeriale di coordinamento per i problemi del lavoro italiano all'estero si è nuovamente riunita a Roma nella sede della Direzione generale dell’Emigrazione. Nel corso della riunione è stato continuato l'esame, cominciato nella precedente seduta del 3 febbraio, dei problemi relativi alle procedure in base alle quali vengono garantite ai lavoratori emigranti le prestazioni previdenziali ed assi-curative maturate all'estero. In proposito sono stati .avanzati opportuni suggerimenti per lo snellimento e la semplificazione di queste procedure. Un apposito esame è stato poi dedicato all'azione che si intende svolgere per un maggior rispetto del principio della priorità comunitaria in materia di libera circolazione dei lavoratori nell'ambito dei Paesi della Comunità Europea. Si chiedono viaggi gratuiti per gli emigranti Un'altra proposta di legge sottoscritta da venti deputati, è stata presentata alla Camera. Tale proposta, che vorrebbe costituire sostanzialmente un atto di riconoscenza in omaggio alle crescenti rimesse dall’estero da parte degli emigranti italiani, così esordisce: « I cittadini italiani che prestano la loro opera all’estero, con regolare contratto di lavoro, hanno diritto, trascorso un anno di permanenza all’estero, ad effettuare gratuitamente un viaggio di andata e ritorno per ogni anno di lavoro, dalla località di frontiera a quella di residenza del proprio nucleo familiare. Costretti a lasciare la Svizzera due operai Spagnoli Come già a suo tempo è capitato ad emigranti italiani, in questi ultimi mesi sono stati espulsi dalla Svizzera due lavoratori spagnoli. Che cosa hanno fatto? Attività politica genericamente definita antifranchista. La cosa ancora una volta è stata amaramente ed aspramente commentata specie negli ambienti operai stranieri della Confederazione elvetica. In realtà nessuno ha potuto dire che i due espulsi, padri di famiglia, si siano ingeriti negli affari interni della Svizzera. Insomma nessuno ha potuto provare che essi abbiano in qualche modo recato pregiudizio alla sicurezza od anche solo al buon nome del paese che li ospitava. Hanno solo contribuito, con la loro azione, con la loro parola, a rendere coscienti i loro connazionali sulla natura del regime che oggi ancora governa e opprime il loro paese e sulla necessità per il popolo spagnolo e per il bene di tutti i popoli, di cacciare dalla direzione del paese il gruppo sanguinario che oggi lo governa; e la prova più recente è costituita dal modo come esso si è comportato di recente nei confronti degli studenti rinchiusi, assieme a elette figure di studiosi, di scienziati e di artisti, in un convento di Barcellona. Per questo sono stati cacciati dalla polizia politica svizzera, ma ai due coraggiosi lavoratori spagnoli espulsi ed a tutti i loro amici antifranchisti in Svizzera ed all’estero tutto il mondo democratico e civile ha espresso senza esitazione di sorta la più viva solidarietà e la più calda simpatia. Nella Val Cornappo, TAIPANA, sede di capoluogo, è come una regina tanto ne sembra risentire dalla meravigliosa cornice di monti che la circondano. « ». 11 *............................................................................................................................................................................................................... intesa con gli altri enti proprietari delle strade, nonché a sostenere privazione degli atti di collaudo provvede l’Assessore ai Lavori Pub- la differenza di spesa non coperta dai contributi medesimi, anche la blici. .... parte di competenza di detti enti, salvo eventuali accordi di rim- Art. 9 — Entro i limiti di spesa, precisati nel primo comma del- Me di interesse puDMice Previdenza per la loro sistemazione e completamenfo Come accennato nel numero precedente, è stata approvata una legge sulle « Provvidenze per la sistemazione ed il completamento di strade di interesse turistico », legge che riteniamo, oltreché attesa, molto opportuna e che interessa assai dav-vicino anche i territori abitati da popolazione di parlata slovena a cominciare dalla Slavia Friulana. Il problema delle strade, e in sostanza delle comunicazioni, è sempre stato a cuore ai cittadini di parlata slovena della Provincia di Udine, e in specie a quelli che abitano in località pressoché inaccessibili, tcco, ora, il testo della legge Art. 1 — L'Amministrazione regionale è autorizzata entro il limite complessivo di L. 3.500.000.000, a concedere contributi in conto capitale, nella misura massima dell’80% della spesa riconosciuta ammissibile, per la sistemazione generale ed il completamento di strade d'interesse turistico, con particolare riguardo a quelle situate in zone montane e collinari. Art. 2 — Ai fini della presente legge sono considerate strade di interesse turistico quelle che: a) servono al potenziamento ed alla valorizzazione di zone suscettibili di sviluppo turistico; b) presentano particolare interesse panoramico e paesistico; c) allacciano alla rete statale o provinciale località sedi di centri climatici e turistici; d) agevolano l’accesso a rifugi alpini ed a zone di particolare interesse alpinistico. Art. 3 — Sono ammesse a contributo le opere stradali di generale sistemazione e di completamento, che non comportano l’esecuzione di grandi opere d'arte e che non beneficiano di contributi statali. Art. 4 Per la concessione dei contributi, debbono concorrere i seguenti presupposti: a) che, per ciascuna delle tre provincie della regione e per il circondario di Pordenone, le Amministrazioni provinciali di Gorizia, di Trieste, di Udine e, rispettivamente, il Consorzio generale dei Comuni del circondario di Pordenone abbiano predisposto — tenendo conto, per quanto riguarda le strade comunali, delle richieste presentate dai rispettivi Comuni — un piano delle strade di interesse turistico da sistemare e completare; b) che le Amministrazioni, di cui alla precedente lettera a), si siano impegnate a provvedere alla elaborazione dei progetti esecutivi ed alla esecuzione delle opere, di borso. Art. 5 — I piani provinciali e circondariale — previsti dall'articolo precedente — corredati dalle richieste di cui all’articolo 4, lett. a), dalle deliberazioni relative alla assunzione degli impegni di cui al citato articolo, lett. b), dai preventivi sommari di spesa e dalle deliberazioni di assenso all'esecuzione dei lavori, adottate dagli enti proprietari delle strade, sono approvati dalla Giunta Regionale, su proposta dell'Assessore ai Lavori Pubblici. Nell’approvare i piani, la Giunta regionale determina, eventualmente, la priorità di quelle opere, la cui attuazione risulti di preminente interesse regionale, e delibera la ripartizione dei fondi disponibili. Limitazione all’utilizzo dello stanziamento previsto al capitolo 25711711 dello stato di previsione della spesa del bilancio per l'esercizio finanziario 1965, la Giunta regionale, su proposta deM'Assessore ai Trasporti ed al Turismo di concerto con l'Assessore ai Lavori Pubblici, sentite le Amministrazioni Provinciali, è autorizzata — osservate le condizioni deM'art. 4), lettera b) — a predisporre direttamente un piano parziale di sistemazione e completamento delle strade di interesse turistico. A seguito dell’approvazione dei piani, di cui ai precedenti commi, l'Assessore ai Trasporti ed al Turismo stabilisce e comunica alle Amministrazioni, di cui alla lettera a) dell'art. 4), il termine entro il quale dovranno essere presentati i progetti esecutivi. Art. 6 — Le Amministrazioni, di cui alla lett. a) dell’art. 4), possono presentare proposte di aggiornamento dei piani entro il 30 giù gno di ogni anno. La Giunta regionale delibera su tali proposte entro il 31 ottobre dello stesso anno. In ordine alla presentazione delle proposte di aggiornamento ed alle conseguenti deliberazioni della Giunta regionale valgono le disposizioni contenute negli articoli 4) e 5). Art. 7 — I contributi sono concessi, a favore delle Amministrazioni di cui aM'art. 4, lettera a), con decreto del Presidente della Giunta regionale o, per sua delega, deM'Assessore ai Trasporti ed al Turismo, previa approvazione dei progetti esecutivi da parte dell Assessore ai Lavori Pubblici, all'uopo delegato. Tale approvazione equivale a dichiarazione di pubblica utilità. Con lo stesso decreto, di cui al precedente comma, vengono fissati le date di inizio e di ultimazione dei lavori ed il termine per le eventuali espropriazioni. , Art. 8 — La erogazione dei contributi ha luogo in base agli stati di avanzamento dei lavori, nonché in base agli atti di contabilità finale ed al certificato di collaudo regolarmente approvato. Alla vigilanza sui lavori, alla nomina dei collaudatori ed all ap- l'art. 12, a partire dall’esercizio 1967 potranno essere concessi, agli Enti proprietari delle strade od ai Consorzi costituiti fra gli stessi Enti e le Amministrazioni, di cui alla lettera a) dell’art. 4, contributi annui in misura non eccedente L. 1.000.000 per chilometro, per la manutenzione delle opere eseguite con contributi di cui all'articolo precedente. La Giunta regionale provvede annualmente, entro il 31 dicembre di ogni anno, a determinare, su proposta deM'Assessore ai Lavori Pubblici, la ripartizione dei fondi, di cui al precedente comma, disponibili per Tanno successivo. I contributi, di cui al primo comma, vengono concessi con decreto del Presidente della Giunta regionale o, per sua delega, deM'Assessore ai Lavori Pubblici. Art. 10 — Fino a quando non sarà costituito il Consorzio generale dei Comuni del circondario di Pordenone, agli adempimenti di cui alla presente legge provvederà, per la circoscrizione circondariale, l'Amministrazione provinciale di Udine. Art. 11 — All'onere di Lire 3 miliardi e 500 milioni derivante dalla applicazione deM'art. 1 della presente legge si provvede con lo stanziamento di Lire 500 milioni nell'esercizio finanziario 1965 e di Lire 600 milioni in ciascuno degli esercizi finanziari dal 1966 al 1970. La spesa di Lire 500 milioni relativa all'esercizio finanziario 1965 fa carico al capitolo 25711711 dello stato di previsione della spesa del bilancio regionale per lo stesso esercizio finanziario e quella stabilita per gli esercizi successivi farà carico su corrispondenti capitoli dei rispettivi stati di previsione della spesa. Art. 12 — Per la concessione dei contributi di cui aM’art. 9 della presente legge è autorizzata la seguente spesa ripartita: — Lire 10 milioni a carico dell’esercizio finanziario 1967; — Lire 20 milioni a carico dell'esercizio finanziario 1968; — Lire 30 milioni a carico dell'esercizio finanziario 1969; .— Lire 40 milioni a carico dell'esercizio finanziario 1970; — Lire 50 milioni a carico dell'esercizio finanziario 1971. Per gli esercizi successivi al 1971 l'ammontare della spesa sarà determinato, annualmente, con la legge di approvazione del bilancio regionale. Le relative somme saranno iscritte nei rispettivi capitoli di spesa con lo stanziamento complessivo autorizzato per ciascun esercizio finanziario. Art. 13 —• La presente legge entra in vigore il giorno della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale della Regione Friuli-Venezia Giulia. La presente legge regionale sarà pubblicata nel Bollettino Ufficiale della Regione. E' fatto obbligo a chiunque spetti di osservarla e di farla osservare come legge della Regione.