Poštni urad 9020 Cetovac,^^' Veriagspostamt 9020 KiageMOrt izhaja v Cetovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. LBTMtKXL CELOVEC, PETEK, 17. MAJ 1985 OB 40-LETNiCi ZMAGE NAD FAŠiZMOM iN 30-LETNiCi DRŽAVNE POGODBE: Potrebna nam je borbena enotnost kakor nas je združevata v narodnoosvoboditni borbi Medtem ko po vsej Evropi praznujejo 40-ietnico zmage nad fašizmom, v Avstriji obhajajo ie obletnico obnove demokratične republike. Posebno značilno je to na Koroškem, kjer se omejujejo na obletnico prevzema nbiasti iz rok nacističnih oblastnikov — zato ta Koroška tudi prezira proti-asistični boj, prezira žrtve, ki smo jih v tem boju doprinesli zlasti kozaški Slovenci Da bi to obletnico dostojno proslavili, smo načrtovali skupno zborovanje obeh osrednjih organizacij, kjer bi se spomnili dogodkov pred 40 *R 30 leti, pa spregovorili posebej tudi o današnjem trenutku, ko grozi nemarnost združenega napada strankarske troedinosti na dvojezično šolstvo. tej situaciji, ki terja od nas borbeno enotnost, je bilo za nas samo po sebi razumljivo, da bo na prireditvi zapel tudi Koroški partizanski pevski zbor — toda Narodni svet koroških Slovencev je to odklonil. ""Orniki na skupnem tborovanju: VVieser (ievo), GsteMner (v sredini), Griic (Z. s desne) Tako je na ponedeljskem zboro-. Rju odbornikov in krajevnih funk-V^Oharjev obrazložil tajnik Zveze slo-enskih organizacij Marjan Sturm, akiaj je prvi del prireditve le v okvi-b ZSO. „Kakor polpretekla zgodo-na v Avstriji še ni premagana, ta-i Ati že veste, da... ^ zgodnje učenje jezikov pospešuje in-tetigenco? ^ prijavlja vedno več nemškogovore-čih staršev svoje otroke k dvojezičnemu pouku? ^ poučujejo dvojezično samo koroški učitelji, ki imajo izpit za poučevanje na dvojezičnih šolah? # se v skupni šoli vsak otrok razvija po svojih lastnih zmožnostih? # dosegajo šolarji dvojezičnih šol boljše šolske uspehe kot šolarji enojezičnih šol? ^ neposredni kontakt z drugače govorečimi otroki pospešuje sposobnost za učenje novih jezikov? # je večina svetovnega prebivalstva dvo- ali večjezična? ^ da se mirno sožitje razvija iz razumevanja drugih kultur in jezikov? # je skupna šola na Koroškem mode), ki ga druge države lahko posnemajo? ^ v 81 ljudskih šolah južne Koroške otroke lahko prijavite k dvojezičnemu pouku! 3tOVEMS*° K dvojezičnemu pouku tahko prijavite začetnike sedaj pri vpisovanju, aii pa jeseni v prvih desetih dneh novega šoiskega ieta, ko so prijave možne tud) še v 2., 3. in 4. šoiskem ietu, v koiikor otrok poprej še ni bii prijavtjen. Vsako teto znova otrok ni treba prijavijat), enkratna prijava vetja za vse štiri razrede ijudske šoie; pač pa je treba otroke znova prijaviti pri vstopu v giavno šoio, kjer potem prijava pav tako vetja za vse štiri razrede. Obljube, dane pred 40 leti, se vedno čakajo izpolnitve Nz?Ror 577!0 V MzZ^CZZZ (RltZ že ZdpŽ- Mz, se ;e pr^znoMMje 40-(etzzžcc zrrzzz-ge zzz?J /as:z7wom v ^4c?jtrz;z Rzktveno rzzz/zRovzJo oJ praznovanj,? fe oR-(etnzee v JrzzgžR Jržg-pgR. j)e posebno oč?fne so Me tc razRRe pr? nas na .Korošcem, R;er Krajno praznovanje spJoj? n: ve/jajo zgoJovžzMRczTZK Jo-goJRzz prej 40 /etz, /:o je M jas?'zew vojaško premagan, temveč oR/etzzžcz' prevzema oMast:. .Ravno ta prevzem očJast: pa preJstav/ja v nas? novejs; zgoJovtnt JogoJcR, Rž nt (e eJtnstven, temveč preJvsem značJen — značt/en v tem smts/tt, Ja je Ma z njtm zagotovljena RoTztŽHMŽtch? Roro^Rc poft-tžRe v povsem Jo/očenem srnjs/tt, namreč v smtsJM naJajjevanja že traJtcto-naJne RorojRe ^rotzkžovezzFRe usmerjenost;'. Danes R?RRo se taRo Jepo govortjo o povojnem razvoja — Jejstvo je, Ja je v tem razvoja veJno spet oJRržtž jasne poteze tzpo/njevanja oporoke, Rž jo je naczstfčn; gaa/e;ter Razner oj? preJajž oMastz najožz/ novzm ojJast-nz^om.' Ja RoJo Nztjerjeve zJeje na .Korošcem žžveje naprej, Ja se nacz-stom zaraJž njžjzove prete^jostž ne Ro sArzvJ jas zn Ja ostane j?ojnf Ržžc Do-rošcev „Roro%a svoj?oJna zn neJe-jjena". @ Hžž nz zvesto zzpojnjevanje te oporoke, če 40 jet po vojaškem zjo-mtt nacžzma povpraševanja neJvozzm-no oJMžvajo, Ja je v pržmerjavž z Jragzmž preJejz' zlvstrzje prav na Ro-roš^em najvzšjž oJstote^ jjzzJz, Rž v tej ajž onž oRžžRz še veJno gojžjo ajj vsaj oJoj?ravajo nacžstžčno 77z;keRzo$t? # Hžž n; zvesto zzpojnjevanje te oporoke, če na Doroš^em Jenacžjtbarija nzMar nz' Rz/a žzveJena, temveč so nacist; na svojzj? vpjivnij? polo* ža;;R preJvsem v apravi zn v šojsf^ ter našit' v novi/? jtranRaR taJ; novo torišče za svoje poiitično MJc/Rvot"*' nje? # Hžž nz' zvesto izpoinjevanje ^ oporoke, če se poJ naviJezno patrzO' tičnim gesiom o woRoJzzž in neJeijfj' Doroš^i v resnici JosieJno naJaij#^ in ceio stopnjaje izrazita protisiovfM' yRa poiitzM, Rž gre :aRo Jaieč, <"< prav oi? 40-jetnz'cz' ^/ovczzcczn Jejo" ne je /ezžR, temveč taJz nji^o* vo zgoJovžno — M ;;'R ceio v araJ"' pai?(;'Mciji enostavno zamoičijo? AforJa se i?o zaraJz teč? opozofa čatiio RaRbzo RorožRo veizčanstvo tt-io ažajjeno — toJa Jejstva so Jejstvo in jžR z /epimi jzeseJami nz' mogot^ spraviti iz sveta. Repe j?eseJe so spio" majo vreJne, če ostanejo i?rez oJgo* varjajočiR Jejanj. DVOJEZiČNA ŠOLA NAJ Bi POPRAViLA KRiViCE Na prosiavi araJne Roroš^e minal' teJen je preJseJniR Ježeinega zRoh* /ose j ^cRazzt/, Ro je govori j o Jogo<*' RžR prej 40 jeti, meJ Jragim opozorij, Ja so j?zje taRrat siovens^' naroJni sRapnosti Jane oi?(jai?e, Raterim se priznavamo še Janes in se jiit je oR gotoviR proRiemiR ta Ji spomniti". Giavna oRijaRa iz stega časa je Riia, Ja se z oRveznin* Jvojezičnim šojstvom na naroJnostnP mešanem ozemjja RorošRe popravtj^ Rrzvice $(ovencem in se astvarijo pogoji za enaRopravno sožitje oReR n4-roJov v Ježeii na poJiagi meJseRop nega razamevanja in spoštovanja. Rojstvo pa je taJz' Janes gi?^! proRiem, oR Raterem Ri se moraa spomniti oRjjaR, JaniR prej 40 jetJ Pismo iz Gradiščanske „Olepšali smo krajevne napise" Riše zlnJi Novosei Na srednjem Gradiščanskem je minuio soboto prvič v javnosti nastopila ..Delovna skupnost za večjezično Gradiščansko". „Kfaj napraviti, da po 30 letih asimilacijske politike škoda ne bi še bolj ntarasla?" so se v dosedaj edinstveni razpravi vpraševali pripadniki Romov, Sintov, madžarske in hrvaške narodne skupnosti ter člani gradiščanskih mladinskih organizacij (komunistične in socialistične mladine, mlade OViP in katoliške mladine). V posebni resoluciji ugotavljajo udeleženci razprave, da moralna obveznost, ki jo je prevzela Avstrija, sama po sebi še ne zadostuje za preživetje narodnih skupnosti na Gradiščanskem. Treba je manjšine pospeševati, predvsem pa se je treba zavzemati za uresničitev tistih pravic, ki so zajamčene v členu 7. Delovna skupnost je ob belem dnevu izvedla tudi akcijo, ki so jo razumeli kot prispevek za izboljšanje položaja manjšin na Gradiščanskem: olepšali so krajevne napise. Mladi umetniki so dopoldne izoblikovali sedem tabel s hrvaškimi krajevnimi imeni in jih okrasili z realističnimi in surealističnimi motivi. Večja skupina ljudi pa je popoldne v ,,slavnostni poročni povorki" razvozila te hrvaške napise in jih ob 30-let-nici državne pogodbe pritrdila ob nemške krajevne oznake. Končno je bil nemški napis ..oženjen" s hrvaškim. Krasno majsko vreme in dobro vzdušje med udeleženci akcije (prišli so iz Gradiščanske, Nižje in Zgornje Avstrije, Štajerske, Koroške in Holandske) je še svoje prispevalo k uspehu akcije. Reakcije prebivalstva so bile deloma zadržane, mnogi pa so odobravali to akcijo. Panonski dan je izzvenel zvečer s politično-kritičnim kabaretom, nastopil je Peter Wagner, pevec iz Gradiščanske, skupini Bruji in Pax. S to akcijo je „Delovna skupnost za večjezično Gradiščansko' ob jubileju državne pogodbe opozorila na dejstvo, da so etnične skupine bile 30 let izpostavljene močni asimilaciji. Ali se bo to v prihodnjih letih spremenilo, seveda v naprej ne moremo presoditi. Nekaj pa nrav gotovo lahko ugotovimo: tudi v demokratični družbi, ki ni pripravljena izpolniti svojih obveznosti, si morajo pripadniki etničnih skupin sami priboriti svoje pravice. Da je to mogoče najbolje doseči skupaj, je jasno. Porok za kulturni in demokratični razvoj naše republike pa more biti ie skupnost prizadetih, ki po vsej Avstriji sodeluje s tistim delom večinskega prebivalstva, ki ima posluh za naša prizadevanja. v Pomlad slovenske pesmi v Zvabeku 17 Zvabeku, kjer je več let vladalo kulturno mrtvilo, kjer so nekateri že odpisovali slovenski ži-''s!], jev zadnjih letih prišlo do spodbudne poživitve prosvetne dejavnosti. Sprva so obnovili tamoš-"je prosvetno društvo „Drava", ka-lerega odborniki in člani so na no-zaorali ledino. Njihov trud je . 17 nedeljo se je na Bledu kon-calo 18. mednarodno pisateljsko srečanje, ki ga prireja Slovenski center PEN. Vabilu se je odzvalo spo število pisateljev iz 29 dežel s^ta, ki so v hotelu Park na Bledu razpravljali o zelo aktualni temi. ^reditelj je namreč za temo letošnjega srečanja zbral sledeči naslov: sdni sovražnik s tremi podtema-1. Nacionalno, etnično, rasno Sovraštvo; 2. Socialna, razredna, geološka sovraštva; 3. Osovraženo ojstvo, drugačnost, marginalnost. O navedenih temah so razpravni pisatelji z veliko prizadetostjo, ^eto je debata bila tudi zelo razdana, vendar je kljub različnim s aiiščem posameznikov prevladalo spoznanje, da se vsi borijo za mir r* proti vojni, za enakopravnost ned narodi. Avstrijo bi na srečanju morala kmalu začel roditi sadove, zlasti pri deluzmladino. Preteklo soboto je KPD „ Drava" v Zvabeku vabilo v farno dvorano na vigredni koncert, kateremu so dali naslov „Dobro jutro sonce". In res, v Zvabeški dvorani je zasijalo toplo in prijazno sonce, sonce pesmi in glasbe. Z vso pozor- zastopati pisateljica Hilde Spiel z Dunaja, ki pa zaradi bolezni ni mogla priti, vendar so na srečanju prebrali njen referat. Slednje je kritično pripomnila, da prireditelj ni upošteval še verskega sovraštva, ki še močno razdvaja ljudi na svetu. Edini, ki je ..zastopal" Avstrijo, je bil pisatelj Valentin Polanšek, ki je kot pripadnik slovenske nraodne skupnosti na Koroškem prikazal položaj nacionalne mržnje na Koroškem in da se kot pripadnik slovenske narodne skupnosti čuti tujca v lastni domovini. Udeležence srečanja je pozdravil radovljiški župan inž. Bernard Tonejec, predsednik Sveta za kulturo pri IS SRS dr. Matjaž Kmecl pa jim je priredil sprejem; na programu pa so bili tudi literarni večeri, tiskovna konferenca in koncert na blejskem otoku. nostjo smo prisluhnili točkam nastopajočih skupin in sicer oktetu Suha In inštrumentalnemu ansamblu Energija, ki ju vodi Berti Logar, domačim vižarjem, Pevsko in-štrumentalni skupini, ki nastopa pod vodstvom Rozine Katz, nastopu šolarjev, ki so navdušili s svojo prisrčnostjo, posebno Barbara in Martin v kratkem prizorčku. Svoje točke pa otroška skupina ni izvajala le v odlični kvaliteti, ampak so skupno napisali tudi melodije in besedila, in sicer pod vodstvom Helge Pistotnik in Vide Krištof. Tudi harmonikaš Hubert Krop je s svojimi vižami izzval navdušenje občinstva. Povezavo celotnega sporeda sta v dopadljivi obliki izvedla Ivanka Katz in Fridl Hirm. Posebnost sporeda pa je bila predstavitev pesmarice Ivanke Polanc, ljudske pesnice iz Suhe pri Labotu, ki je svoja besedila in pesmi posvetila mladini. Tako smo v Zvabeku doživeli čudovito prireditev, polno sonca in optimizma. Tu se je spet pokazalo, kako je možno v kratkem času ustvariti bogato kulturno dejavnost. Potrebna je le dobra volja, vztrajanje — in ljubezen do domače besede in pesmi. Upajmo, da bodo kulturniki v Zvabeku našli odmevnost tudi v drugih krajih, kjer slovensko kulturno delo miruje. Kajti v Zvabeku in okoiici je včasih vla-dalo mrtvilo, danes pa naši rojaki z mladimi ljudmi razvijajo bogato kulturno dejavnost. Zato odgovornim pri KPD „Drava" v Zvabeku čestitamo k uspeli prireditvi in želimo, da bi še večkrat nam, soncu in pomladi zapeli v pozdrav. Med gosti, ki so obiskali sobotno prireditev v Zvabeku, je bit tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris. PRiZNANJE V nedeijo, 19. junija 1985, bodo na Dunaju podeiiii teie-vizijske nagrade za avstrijsko ijudsko izobrazbo 1984. Med nagrajenci so tudi avtorji dokumentarnega tiima o piantncu Juiijusu Kugyju. Torej gre za TV-fiim, ki sta ga skupno izdeiaii avstrijska te-ievizija in RTV Ljubijana. Nagrade bodo prejeti Žetjko Kozinc, Heimut Andics, Marjan Cigtič in Manfred Lukas Lu-derer. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nova izdaja revije „Die Brucke" Da denar nikakor ni ovira za zamudo izida nove številke kulturne potrjuje „Die Brucke", kulturno glasilo, ki ga izdaja koroška de-elna vlada, saj smo 1. številko letošnjega letnika dobili pravkar v roke. irok za tolikšno zamudo je gotovo povezan s težavami uredništva. .. Toda bolje je, da ni številke, kakor da bi zaradi točnosti morala iz-'1' vsebinsko slabo urejena izdaja. To vsekakor potrjuje nova številka "&'e Brucke", saj spet gre za odlično številko tako po vsebinski kot tehtni ureditvi. Med sodelavci najdemo znana imena kot so dr. Gunther Hod), Maria '"k, Renate Kordon in druga, ki pišejo o raznih področjih znanosti, zgo-ovine in umetnosti. Med avtorji je zastopana tudi naša mlada pesnica vetka Lipuš, ki v reviji objavlja kratko črtico in pesmi. Slednje so objav-iene v izvirniku in v nemškem prevodu. S tem je tudi tokrat potrjeno, a je revija „Die Brucke" odprta za pisce nemškega in slovenskega je-'ka. Dalj časa v reviji pogrešamo prispevke iz SR Slovenije, kar je med r^gim tudi zapisano v uredniškem konceptu, namreč, da revija želi '1' informator o kulturnem dogajanju v prostoru Alpe-Jadran. Posebej bi v reviji radi opozorili na gostovanje avtorjev štajerske re-'is ..Sterz", na predstavitev slikarke in pesnice Margarethe Herzete in *^9e slikarje, čigar reprodukcije objavljajo v avtentičnih barvah! kortč-Pa še o predstavitvi antologije avstrijskih pesnikov v angleščini, delo Eberta Kuhnerja in Milna Holtona. Nova številka „Die Brucke" je vredna, da jo vzamemo v roke in listamo, ker vsebuje mnogo čtiva kot je proza, poezija in še kaj. Mednarodno pisateljsko srečanje rta Bledu Cankarju za 109-letnico Prešerna se Slovenci „najra-je" spominjamo ob dnevu njegove smrti, Ivana Cankarja — vsaj v zadnjem času — ob dnevu njegovega rojstva. V tem tednu se je v Ljubljani na primer zvrstilo nekaj prireditev, ki so potekale v njegovem imenu in njegovo počastitev. Omeniti velja tudi, da je Cankarjeva založba pravkar poslala na trg izbor njegovih del v petih knjigah v redakciji dr. Franceta Bernika in Dušana Moravca. Osrednji dogodek pri obhajanju 109-letnice Cankarjevega rojstva (rodil se je 10. 5. 1876) pa je bit literarni večer v Cankarjevem domu 6. maja, ki sta ga pripravila Društvo slovenskih pisateljev in Cankarjev dom. V polno zasedeni ..Okrogli dvorane je nastopilo 15 avtorjev — in kot je uvodoma dejal predsednik DSP Tone Partljič - vseh generacij in različnih stilno-na-zorskih usmeritev ter z različnimi zvrstmi, kakor jih je tudi Cankar sam pisat: brali so svoje pesmi, prozo, esejistiko, dramo ... iz Cankarjevih pisem je bral Tone Kuntner, gledališki igralec, s čimer je bil večer nekako zaokrožen v določeno smiselno celoto. Ena izmed njenih značilnosti je gotovo bila kritič- na nastrojenost, če ne kar bojevitost v razmerju dosedanjega slovenskega življenja, zaznavnega z znano jugoslovansko krizo. Seveda je bilo v tej raznorodni ..celoti" tudi nekaj specifičnih, literarno posebno dognanih delov, kot so bile pesmi Daneta Zajca ali Gregorja Strniše in proza Florjana Lipuša, Lojzeta Kovačiča ali Dimitrija Rupla (čeprav je bil tekst slednjega pravzaprav duhovita razprava o Cankarjevem ..sovražnem" odnosu do različnih plasti in poklicev slovenskega naroda). Podobno duhovita, a vsebinsko ..azuira-na" sta bila teksta Bojana Štiha in Toneta Partljiča. Poleg omenjenih so nastopiti še pisatelji in pesniki Filip Kalan Kumbatovič, Boris Jukič, Ivanka Hergold, Štefan Remic, Denis Poniž, Rudi Šeligo, Tomaž Šalamun in Vladimir Kavčič. Književniki so torej ..prišli" iz raznih koncev slovenskega etničnega ozemlja, tudi iz zamejstva (I. Hergold iz Trsta), kar je temu večeru dalo posebno mikavnost. Mikaven pa je bil tudi zato, ker je bi) literarno „čist", brez vnanje navleke, ki se tako rada pridružuje Obletnicam na slovenskem. Jože Horvat Žrelski kulturni dnevi 1985 Preteklo nedeljo so se v Zrelcu pri Celovcu končali letošnji kulturni dnevi, ki jih prireja „Sangerrunde Ebental". Tu ne gre za običajen splet kulturnih prireditev večinskega naroda, ampak za prireditve mednarodnega značaja, kar za malo občino kot je Žrelec nikakor ni vsakdanja zadeva. Tu seveda ne bomo naštevali vsake prireditve posebej, vendar želimo naglasiti, da je prireditelj v spored vključil kulturne skupine vseh treh sosednjih dežel in drugih predelov Koroške oz. Avstrije. Konkretno je šlo za pevske koncerte, likovne razstave, literarne večere in predavanja. Če se ustavimo pri slovenskem delu sporeda, je pri le-tem šlo za predstavitev likovnega umetnika Mika Simčiča iz Ljubljane, ki je s svojimi deti sodeloval pri razstavi v prostorih žrelske občine. Posebno razveseljivo je tudi dejstvo, da je prireditelj „Sangerrunde Ebental", k sodelovanju povabit tudi ansambel slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tako je le-to zastopala tamburaška skupina SPD „Jepa-Baško jezero", ki je pod vodsvom Erike VVrolich na koncertu, ki je potekat pod geslom ..Koroška in njeni sosedje" nastopila z vencem slovenskih skladb. S tem je gostitelj pokazal, da na Koroškem živita dva naroda, ki lahko, če večina pokaže pripravljenost, sodelujeta v smislu dobrega sosedstva in enakopravnega vključevanja. Tako je prireditev brez dvoma dobila še večji značaj širine in humanosti. Ob tej priložnosti je treba naglasiti, da je pevski zbor ..Sangerrunde Ebental" že večkrat pokazal svojo širino, saj je tudi pevski zbor z Radiš povabil k sodelovanju na svoje prireditve, Radišani pa so žrelske pevce tudi imeli v gosteh, zlasti na koncertih „Dober večer sosed - Guten Abend Nachbar". *^*GO DRUSKOVlC ROK ARIH: 2 CVETKE ZLA Zapiski o Pustovi knjigi „Titostern uber KSrnten" j-pasnikar I. Pust piše, da je grof Thurn de-za ° svojem uslužbencu Urbasu, da je bil to sui^ (=engagierter) odličen lovec. Dalje opi-kot ' ^ko so ga partizani ustrelili, ko je bil siT ^'ak Hitlerjeve vojske na dopustu, in to relom v zatilek (GenickschuB, 14). tj.^3 način prevladuje pri Pustovih opisih par-sio^skih usmrtitev, bodisi da pač posnema '2vo ^ obvestilih ih sporočanjih nacističnega b °r;a. ali pa ktar sam misli in pripisuje, kako slovenski človek še pri odporu v svoji hrupni zatrtosti nii zmogel drugega kot za-3'ka o ^janje in takšno usmrtitev nasprot- (27g'*o Pavlin, o katerem piše V. Einspieler 6a n ?vezi z razpravljanjem tega slovenske-, Partizanskega zgodovinarja na strokovnem V/^Jetovanju, „da ve tisto, kar govori" (wei8, er spricht) in posveča svoje delo pre-partizanstva na Gorenjskem in v dekzamejski Koroški, pa je opisal dogo-GolJ^kole: Urbasa je ustrelil najprej Franc teJr. Riko in ga zadel naravnost v prsi, za-aknp7e streljal nanj še eden 'iz partizanske **eku tudi, kar trdi koroški časnikar, da hjq anj*i partizani zamolčujejo ta kaznova-10). Na primer v precej razširjenem poljudnem! slovenskem tedniku Naša obramba je objavljen članek Pavlina, v katerem opisuje, kako so ustrelili omenjenega lovskega čuvaja. Le-ta je že 1936 leta v času miru v svoji prizadevnosti ustrelil dva tihotapca, tretjega ranil in bil za to oelo obdarovan s pištolo in puško. Mimogrede ne drži o ukradenih puškah in podobnem (14). Urbasa so šteli zazagrizenega nacističnega priganjača in ovaduha (1976, št. 12). Tudi V. Einspieler omenja v svojem zgodovinarskem dopolnilu, čeprav z namenom, da bi ožigosal domačina, slovenskega Korošca, kako je J. Zupanc sporočal v svojem pismu partizanski organizaciji, da je Urbas preganjal malega človeka in ga je treba odstraniti (264). V posebnem naslovu poglavja poudarja, da je to bil prvi politični umor Titovih partizanov na Koroškem (257; podčrtal D. D.). Naj sproti povemo, da je takšno poimenovanje nestrokovno, zato neprimerno, hkrati tudi zavajanje preprostega bralca na primer Einspielerjeve ..domovinsko koroške" usmerjenosti, je najmanj vprašljivo, če že ne kaj hujšega. Vprašanje nam dobro pojasnjuje v svoji razpravi avstrijski vojaški izvedenec dr. Jo-sef Rausch v študiji Der Partisanenkampf in KSrnten im zweiten Weltkrieg, izdala Heeres- geschichtliches Muscum/Militarwissenschaft-liches Institut, Wien 1979 (108). Drobec navaja celo Pust (101) in se to glasi, „da so nemške ali pa slovenske obveščevalce Gestapa njihovi nasprotniki sovražili, zasledovali in da so jih v primeru odkritja neusmiljeno usmrtili, kar se skoraj razume samo po sebi." („DaB diese deutschen oder slowenischen Gestapo-Infor-manten von ihren Gegnern gehaBt, verfolgt und im Falle der Entdeckung erbarmungslos getotet wurden, versteht sich fast von selbst." (16) Upamo, da je celovški profesor kot zgodovinar prebral razpravo domačega znanstvenega raziskovalca, iz katere smo navedli citat, ki ga je po svoje uporabil časnikar — želi se pač izkazati s sporočili o odrinjenem vprašanju, o prav takih ljudeh — o žrtvah v drugi svetovni vojni na Koroškem (sicer pa so pisali in baje zagotovili denarno podporo „žrtvi" druge svetovne vojne, vojnemu zločincu Rederjul). Manj opravičljivo je, kar piše ..zgodovinar", a to je razumljivo, če pomislim na politika, na njegove lokalne politične koristi in ambicije. Mimogrede — tudi o zgodovinarjevi knjigi v zvezi s kulturno avtonomijo v času med obema vojnama smo Imeli pomembne strokovne pomisleke. Zapisal jih je zdaj že pokojni dr. Tone Zorn in objavil v Zgodovinskem časopisu. Ker tega nista storila ne zgodovinar ne časnikar, naj za natančnejše razumevanje vprašanja povzamemo še začetni del označitve iz študije dr. J. Rauscha, ki se glasi: ..Najpomembnejša naloga Varnostne policije in - službe (SD) pri SS v zvezi z bojem zoper partizane se je glasila: ,Vse je treba poizkusiti, da bomo na tekočem o dejavnosti in bivanju tolp in o njih zvezah z drugim prebivalstvom, kar spet lahko služi za osnove varnostne policije.' Da bi dosegli ta cilj, sta zgradila Gestapo in SD mrežo tako imenovanih zaupnikov (V-Leute), po možnosti nesumljivih civilnih 'zaupnikov', največ iz gozdnih in poljskih delavcev, lovcev in pastirjev (podčrtal D. D.), ki so jih pošiljali v tista področja, v katerih so predvidevali partizane. Takšni V-ljudje so skušali prisluškovati in so se izdajali kmetom sami kot partizani. V nekaj primerih se jim je posrečilo, da so jih sprejeli celo v partizanske enote." („Die wichtigste Aufgabe der Sicherheits-poiizei und des Sicherheitsdienstes (SD) der SS im Zusammenhang mit der Bekampfung der Partisanen lautete: ,AUes muB versucht werden, um laufend liber die Tatigkeit und den Aufenthalt der Banden und liber Verbin-dungen mit der iibrigen Bevolkerung Meldun-gen zu erhalten, die wieder als Grundlagen fiir Aktionen der Schutzpoiizei dienen kon-nen.' Um dieses Ziel zu erreichen, bauten Gestapo und SD ein Netz sogenannter V-Leute, also moglichst unverdachtiger ziviler ,Ver-trauensmanner', meist Holz- oder Landarbei-ter, Jager und Hirten, auf, die sie in jene Ge-biete sandten, in denen Partisanen vermutet wurden. Solche V-Leute versuchten dann, die Bauern, denen gegenliber sie sich oft als Partisanen ausgaben, auszuhorchen. In einigen Fallen gluckte es ihnen sogar, in Partisanen-einheiten aufgenommen zu werden." (Josef Rausch, ,,Der Partisanenkampf..." 16; ne navajamo avtorjevih opomb.) (Se nadaljuje) Priprave na mednarodno konferenco Združenih narodov o poiožaju žensk v sodobnem svetu Svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije v Ljubljani je v sredo 8. maja 1985 pripravil srečanje ženskih organizacij treh dežel. Srečanje je bilo namenjeno pripravam na zaključek Dekade OZN posvečene ženskam, ki bo le-geslom „ Enakopravnost, razvoj, tos julija v kenijskem Nairobiju pod mir". Srečanja se je za Koroško poleg predstavnic Zveze slovenskih žena udeležila tudi predstavnica Demokratičnih žena in predstavnici NSKS. Uvdoma je Vida Tomšič, zrta- Uspešna zimska sezona Koroška je imela uspešno zimsko turistično sezono. V času od novembra 1984 do marca 1985 je beležila preko 1,8 milijona nočitev, kar je za 8,9 odstotka več kot v istem obdobju leta 1983-84. na družbenopolitična delavka, predstavila dosedanje priprave Jugoslavije in aktivnost neuvrščenih držav na tem področju. Letos marca je bil na Dunaju zadnji pripravljalni sestanek za to kon-feenco. Tudi tega pripravljalnega sestanka so se udeležile predstavnice Zveze slovenskih žena, in se izrekle proti vsaki diskriminaciji na podlagi spola ali glede narodnostne pripadnosti. Kajti same kot pripadnice slovenske manjšine na Koroškem še posebno čutijo pritisk, ki ga izvajajo nemškonacionalis-tične sile. Zato naj se ostro zavrne zahteva po ločenih šolah. Na dosedanjih pripravah za konferenco v Nairobiju pa ni bilo doseženo soglasje o tem, kakšen naj bi bil predlog stališč delegacij. Članice ameriške delegacije so zahtevale da se iz dela konference odstrani politizacija in se vrne k ženskim vprašanjem. S tem predlogom so se deloma strinjale tudi zahodnoevropske predstavnice, čeprav so menile, da je „žensko vprašanje" ekonomsko, družbeno ali politično Loče Pred dnevi je bilo v Ločah, že nekako tradicionalno Marijino petje, ki sta ga skupno oblikovala Dorfgemeinschaft Latschach in SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč. Prva z mešanim kvartetom in ženskim terzetom ter naše društvo z moškim zborom in tamburaškim ansamblom. Povezavala sta v nemškem jeziku Adolf VVeisch in v slovenščini Irena Černut. Obisk je bil za vremenske prilike več ko zadovoljiv in prireditev sama glasbeno dobro pripravljena; vmesne besede so imele dovolj razmišljujoče vsebine, predvsem aktualne tudi za današnji čas. Ta prireditev je bila v okviru loških kulturnih dni, ki jih je prirejala vaška skupnost v okviru svojega 35-letnega obstoja. Kot zaključek teh dni, obsegajočih kulturne, poljudnoznanstvene in zabavne prireditve, je bila v nedeljo popoldne v kulturni dvorani glasbena mladinska revija. V okviru te so nastopali tako najmlajši iz otroškega vrtca, šolarji, dijaki in člani glasbene šole. Poleg raznih predstavnikov občine je bil navzoč tudi bekštanj-ski župan inž. Helmut Hatze, ki je v svojem pozdravnem govoru iz- razil zadovoljstvo nad tako široko, glasbeno in obče kulturno dejavnostjo v občini. Zahvalil se je vsem dejavnikom, ki se trudijo za razveseljiv razvoj, predvsem pa tudi mladini za njeno požrtvovalnost. Tudi SPD „Jepa-Baško jezero" je sodelovalo s tremi skupinami na tej prireditvi: s tamburaši, z otroškim zborčkom in mladinskim kvintetom „Jepa". Ob tem lahko ugotovimo, da naša mladina prav nič ni zaostajala za ostalimi skupinami, nasprotno v marsičem je pokazala celo nadpovprečje. Brez dvoma pa je bila revija sama prav zgovoren dokaz, da je vsesplošna želja po skupni poti vendarle zelo prisotna pri ljudeh in prav to dejstvo daje prireditvi še posebno pozitiven pečat. F. Č. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Turistično društvo Dravograd iščeta PAR ZA KOROŠKO OHCET ki bo 29. junija 1985 v Dravogradu. Par naj ne bi bil starejši od 30 let. Prijave v pisarni Slovenske prosvetne zveze. pogojeno. Predstavnice vzhodnih držav so tudi pripravile svoja stališča, sicer blokovsko zasnovana in zaostrena. Neuvrščene države so mnenja, da je položaj žensk v sodobnem svetu sestavni del položaja človeka v današnjem svetu. Ženska vprašanja le ostreje kažejo in opozarjajo na posledice, ki jih prinaša kopičenje bogastva in moči v razvitem svetu na račun izkoriščanja ljudi (še posebej žensk) v nerazvitih deželah. Čez Vršič poleti tudi z avtobusi Kot kaže, bodo gorsko cesto čez Vršič v Sloveniji do poletja le usposobili za avtobusni promet. Kot smo pisali, so jo namreč nameravali zapreti zaradi dotrajanega lesenega mostu na njej. Cesta, ki pelje iz Kranjske gore skozi slikovite Julijske Alpe čez 1611 metrov visoki prelaz Vršič v Trento ter je najkrajša cestna povezava med Gorenjsko in Primorsko, je še posebno pomembna za izletnike in turiste in s tem za turistični promet v hotelih in gostiščih. Te pomembnosti in koristi od ceste se zavedajo še zlasti na Tolminskem, zato so na sestanku s predstavniki združenih cestnih podjetij Slovenije iz Ljubljane pred dnevi v Tolminu zahtevali, da jo čim prej usposobijo za avtobusni promet. Če bi cesta poleti ostala zaprta za avtobuse, bi s tem še posebno prizadeli Alpski turistični center v Bovcu. Ta bi bil zaradi zapore prikrajšan za najmanj pet milijonov dinarjev dohodka na mesec. Toliko namreč računajo, da bodo zaslužili na račun že sklenjenih pogodb s tujimi agencijami, ki naj bi v poletnem času pripeljale čez Vršič v Bovec vsak dan tri ali štiri avtobuse turistov. Kot predvidevajo, bo zamenjava lesenega mostu z betonskim pro-pustom, preko katerega bodo speljali šest metrov široko cesto, stala okoli 15 milijonov dinarjev. Denar bodo zagotoviti tako, da se bodo začasno odrekli popravilu drugih treh, manj pomembnih mostov na tolminskih cestah. Z delom bodo začeli takoj, ko bodo vremenske razmere, ki so na tej cesti sicer težje kot v dolini, to dopuščale. L. S. PRtREDHTVE Strokovna šola za ženske poklice zavoda šolskih sester v Šentpeftru pri Šentjakobu v R. vabi na HIŠNI PRAZNIK in na ogled obnovljenih prostorov v soboto 18. in nedeljo 19. maja 1985 ob 14.30 uri v šolsko dvorano. Spored: 1. Pozdrav gostov 3. Prikaz izbranih izdelkov predelovanja tkanin 3. Krstna predstava misterija „Hema Krška" po romanu D. Wieser (Hema von Gurk), v slovenščino prevedel dr. J, Polanc, dramatiziral Mirko Mahnič. Besedilo uglasbil Jože Ropitz. Režija: P. Sticker 4. Blagoslovitev obnovljenih prostorov - krški škof dr. Egon Kapellari in ogled prostorov. OBIRSKO REDNIOBČNIZBOR Slovenskega prosvetnega društva „Obir" na Obirskem v nedeljo 19. 5. 1985 ob 10.30 uri (po maši) pri Kovaču. ROŽEK DRUŽABNIVEČER ob materinskem dnevu v soboto 18. 5. 1985 ob 19. uri v gostilni pri Kosi na Ravnah. Spored bodo oblikovali člani domačega otroškega in mladinskega zbora. Prireditelj: Slovensko kulturno društvo ,,Peter Markovič" v Rožeku. Slovensko planinsko društvo Celovec vabi turne smučarje na IZLET NA SEDLO VRTAČE v nedeljo 26. maja 1985 Zbirališče: ob 7. uri zjutraj pri Pod-narju v Slovenjem Plajberku. Slovensko planinsko društvo „Do-brač" na Brnci vabi na PRIJATELJSKO SREČANJE v soboto 1. junija 1985 ob 20. uri v Kulturnem domu na Brnci. Nastopajo: Mešani pevski zbor „Bojan" iz Dornberka pri Novi Gorici, MGV WurzenpaB, Trio Korotan iz Šentvida v P., Kvintet „Jepa" iz Loč, Mladinska skupina iz Sentlenarta pri Sedmih studencih, Mladina iz Ledine 2ELEZNA KAPLA VEČER PLESOV JUGOSLOVANSKIH NARODOV v soboto 18. 5. 1985 ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli. Nastopa: Folklorna skupina „Abra-ševič" iz Čačka. Prireditelj: Slovensko prosv. društvo „Zarja" v Železni Kapli. Ne zamudite edinstvenega kulturnega užitka! SELE MATERINSKA PROSLAVA v nedeljo 19. 5. 1985 ob 14. uri v farni dvorani v Selah. Pester spored so pripravili: # otroci iz selske ljudske šole in Kota * Trio Oraže * člani selske Glasbene šole # Vrtnikov ansambel # otroška igralska skupina # selske pevske skupine Po prireditvi matere prisrčno vabimo na kavo in družabno srečanje. Prireditelj: KPD „Planina" v Selah ZVEZDNA VOŽNJA S KOLESI v nedeljo 19. 5. 1985 v Svečah s startom med 10.30 in 11. uro. Startne možnosti: Bilčovs (Miklavž), Kotmara vas (ljudska šola), Celovec (Mohorjeva), Borovlje (Posojilnica), Reka (Antonič) za Šentjakob in Ro-žek. Na cilju v Svečah dobi vsak udeleženec majhno okrepčilo. Ob 12. uri bo na sejmišču v Svečah spretnostna tekma, nato žrebanje lepih nagrad (kolesa, športne potrebščine). VOGRCE KONCERT v soboto 25. 5. 1985 ob 20.30 uri v dvorani gostilne Florianiwirt v Vo-grčah. Nastopajo: Dekliški zbor Glasbene šole Slovenj Gradec in MoPZ „Kralj Matjaž" iz Libuč. Prireditelj: Moški zbor „Kralj Matjaž" v Libučah Kotmara vas Na seji v torek 30. aprila 1985, je kotmirški občinski odbor sklenil, da odda dela za asfaltiranje poti na Talir podjetju AG fur Bauvvesen. Celotna ponudba znaša okrog 3,7 milijona šilingov (o oddaji del je občinski odbor že razpravljal lani 23. novembra). Iz te ponudbe pa bo treba izvzeti kanal (ca. 700.000 šilingov). Občinski odbor je potrdil že komisijo za volitve občinskega gasilskega poveljnika in za poveljnika obeh gasilskih društev in sklenil premijo za prejšnjega vodjo občinskega urada Josefa Halleggerja. Josef Hallegger, ki je iz zdravstvenih razlogov šel 30. aprila v pokoj, je začel s službo na občini 1. oktobra 1947. Vodil je občinski urad, upravlj) blagajno in bil tudi matičar. 1. januarja 1973 je postal uradni svetnik, 1. januarja 1983 pa višji uradni svetnik. 6. aprila letos ga je deželni glavar odlikoval s častnim znakom dežele Koroške. Župan Josef Struger se je Hal-leggerju zahvalil za vse delo in mu zaželel vse najboljše za prihodnost. Za provizoričnega vodjo občinskega urada je imenoval Stefana Ad-labniga. Župan je prebral tudi dva pismena predloga. Enotna lista je predla- Zmaga, ki je terjala človeško žrtev Tržiški alpinist Borut Bergant se je smrtno ponesrečil pri sestopu z 8505 metrov visokega himalajskega vrha Jalung Kanga. Bergant je bil član 15-članske slovenske alpinistične odprave na Jalung Kang. On in Tomo česen sta premagala severno steno, ki jo je leta 1983 poskušala preplezati nemška alpinistična odprava, pa je morala odnehati. Nesreča se je zgodila pri sestopu z vrha. Tomo Česen je povedal, da je Bergant, ki je imel pri sebi „talki-walki", in da njegovega trupla ni mogel najti. Ker so v baznem taboru zgubili zvezo z Bergantom in Česnom, je to bil povod, da so člani odprave še ponoči skušali najti navezo. Naslednjega dne pa se je vrnil Česen sam in povedal kaj se je zgodilo. Člani odprave so takoj začeli iskati Bergantovo truplo, vendar ga niso našli. Vodja odprave Tone Škarja je takoj prekinil odpravo. Kljub velikemu alpinističnemu uspehu slovenskih alpinistov, je tragična smrt Boruta Berganta močno zasenčila ta alpinistični uspeh. Podrobneje o tej tragični nesreči na Jalung Kang bomo še poročali. Prežihova Sola vabi na PREDAVAMiE France Klopčič: O teoriji avstrijskega naroda [nacije) v ponedeljek 20. 5. ob 20. uri v klubu Prežihov Vorartc, Benediktinski trg 5/1 gala, naj občina nabavi voziček za prevoz mrličev od mrtvašnice d° cerkve oziroma do groba. Dobrla vas Naši najmlajši so nas v soboto 11. maja povabili v Kulturni doHt da počastijo svoje mamice. Pripra* vili so nam zelo pester večer. Preko 30 jih je bilo deklic in fantkov, ki so pod vodstvom Ludmile Sturm zapeli nekaj prisrčnih otroških pes* mic v počastitev svojih mamic. Mia* dina predsednika Martina VVastla je s kitaro in pesmijo razveselila mamice, še prav posebno pa je pri' tegnila predstava ..pogovor ptic* kov". To je zelo hvalevredna zamisel, ker se na ta način ti otroci že od mladih dni navajajo na proste nastope na odru. Pokazali so nam tudi film lanskoletnega izleta na Vrbsko jezero in Evropa pa^' ki ga je otrokom omogočilo avto-podjetje Štefan Sienčnik. Na zaključku prireditve pa so dekleta '0 fantki svojim materam podarili rože in jih pogostili s pecivom in pijačo. Ta večer bo vsem, ki so napolnili dvorano, ostal v zelo prijetnem in nepozabnem spomine. Hvala otrokom, da so tako lepo počastili svoje drage mamice. Bilčovs V nedeljo, dne 12. maja je Slovensko prosvetno društvo „Bi!ka priredilo v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu že tradicionalno „mate-rinsko proslavo". Proslavo so oblikovali otroci iz občine Bilčovs. Navzče poslušalce in gledalce jo pozdravila tako v slovenščini kot tudi v nemščini Monika Seher, k' je skušala v kratkih besedah orisati vlogo matere v današnji družb'. Nato so sledili nastopi predšolskih otrok pod vodstvom Rezijo Kolter. Nastop najmlajših je gotovo ena najbolj priljubljenih točk sporeda. Publiko pa so navdušile tud' kratke igrice oziroma prizorčki Posameznih otroških skupin iz Bik čovsa, Želuč in Velinje vasi P°d režijo Rine Kropivnik, Anice Reicb' mann in Francija Krušica. Dobro pripravili so se na materinsko pr°' slavo tudi učenci ljudske šole Bilčovs pod vodstvom ljudskošolskib učiteljev. Razveselili so navzoče % deklamacijami. Materam je na materinski proslavi spregovoril gospod dekab Leopold Kassl. Vsa publika je pozorno prisluhnila petju že vsem znanega otroškega zbora pod vodstvom Micko Mischkulnik in Gitije Sitter.. Spored letošnje materinske proslave pa so zaključili godci Stranj, ki so želi velik aplavz. OBIRSKO STRELJANJE s puško na zračni pritisk v nedeljo 26. 5. 1985 ob 13.30 uri pri Jerebu nia Ob irskem. Za zabavo bodo skrbeli Obirski vi-žarji in Trio Pavlič. Prireditelj: Alpski klub „Obir" na Obirskem. GORNJA VAS BINKOSTNI PLES v nedeljo 26. 5. 1985 ob 20. uri v gostilni Hafner v Gornji vasi. Igrajo: „Veseli hmeljarji" ..Energija" dn kot posebna točka: Friedbert Kerschbaumer s pan-flavto, kitaro dn petjem. Prireditelj: KPD ,,Drava" v Žvabeku Slovenska dportna zveza vabi na 22 MOŠTVENI HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR obmejnih mest v ned. 9. 5. 1985 ob 9. uri v Bilčovsu (pri Miklavžu). Igrajo rtioliva: Portorož/ Piran, Nova Gorica, Trst, Monoiter (Madžarska), Bekitonj in moitvo SSZ iz Celovca. Vodja turnirja tvko Ferm. Tamburaši SPD „ Zarja" gostovali v Sloveniji V Retečeb biizu Škofje Loke je mošnja tamburaška skupina -.Čisel niča" pretekio nedetjo praznovat svojo 60-ietnico tamburaštva. Obenem je bito to 5. srečanje buraških skupin. Na tej tambura^ reviji že nekaj jet sodeiuje tudi tar* buraški zbor SPD ,Zarja" iz Žet^. ne Kaple, ki zastopa na tej priredd koroške Slovence. Tako tudi letos. . Mladi tamburaši so se na tej PL reditvi znašji v družbi kar najboij^L skupin Slovenije. Zato pa so se Pjj vodstvom dr. Miha Azariana t" temu primerno potruditi. Predvs^ za dovršen odiomek iz opere so biii nagrajeni z burnim aptavzo Poieg omenjenih skupin so nasl piie še tamburaška skupina SVOP DA iz Ptuja, tamburaši fotktof skupine TONE ROŽANC in tarn"" raši foikiorne skupine EMONA. nji dve iz Ljubijane sta predsta^ tamburaške mciodije vseh jugosiov* skib narodov. J\Jarod, ki nima svoje zgodovine v spominu, zajde na kriva pota. otiko huje zanj. če mu je bita ta godovina sovražna: če ga je samo ^rabtjala,zatirala. Tako je ravnala z nanii. Naselili mo se na nevarnem prepihu, pa smo njem vendarle pognali korenine koreninice, ne samo na peščeni Maski, tudi na prodnati koroški zem-J*. Kljubovali smo na njej vsem m*kam, ki jih je ta zgodovina z na-m brila, in vsem bujam, ki so nas Raj prepihale do kosti. Kako je bilo m mogoče? Kadar je bila našim kmečkim de-°m mera tlake in dajatev polna, , "^Pomiki določili sestanek", so ^kli kmetje tja kakor roj čebel v in nihče jim ni mogel tega ^raniti." Tako poroča prestrašeni In kdor je vstopil v kmeč- ^ punt. je moral vplačati denarja. Zanj so naši dedje ku-in i * ^ mestih sulice, Železne kije Hud- Silili so duhovnike, naj iirn ^P**3vijo v kmečko zvezo, če ne 'p . bpjo vzeli življenje in imetje. °žniku, ki ni vstopil vanjo, so rekli cerkveni pogreb in pokopa- ;,Kadar je bita našim "lečkim dedom mera potna so ,,uporniki dotočiti sestanek" p^'.N'hče mu ni smel posoditi og-Po^'? (hu ie ugasnilo ognjišče. Pre-la ^o rnu uporabo vode, gozda vse dokler je trajal upor. j g narod še s]Q., zgodovino v spominu. Ko je a^-^ska gmajna zadrhtela pod gobi] nemškega wehrmachta, je hoj ni kBc LE VKUP LE 3rič ' 1" slovenski lesovi so bili za ja ° tovarišiji marksistov in krist-*cev sokolov dn kulturnih delav-laž-' smrt v kacetu ni bila nič k!YipXM^ ------ jjua vojske, — Vendar nesrečna stt-3 - kadar je bila Cerkev na ram močnejših! Ko so Turki pri Koko vem ob Zilji-Pohodili kmečkega komandanta o ^.{aža in z njim vred štiristo nje-. oajhrabrejših, je zapisal kro-d^0000<>^^<>0 Janko Messner NE VSAK ZASE -NE VSAK PO SVOJE naša narodna škoda, da ni prepoznal tega znamenja tudi in zlasti ljubljanski škof kar koj leta enainštiri-desetega: vsa Koroška ni dala še enega belega gardista ne. In ta ljubljanski škof je bil doma v našem Šmihelu pod Matjaževo Peco. Da je prepoznal znamenje Vinka Poljanca in Ksaverja Meška in Šaleškega Finžgarja, kakor so nikaragovski katoliški duhovniki prepoznali znamenje škofa Romera. ustreljenega med mašo pri oltarju, leta petinštiridesetega ne bi bili streli iz slovenskih pušk ubili srca deset tisoč mladih slovenskih ljudi, ujetih na vetrinjskem polju in izročeni roki pravice. Da je bila ta pravica slepa, je bila njena tragična hiba, kot takšna pa še zmeraj samo posledica slovenskega antikomunizma v palači ljubljanskega nadškofa najbridkejše zablode v naši zgodovini. Tudi v Nikaragvi je Cerkev razklana: deset je tam katoliških škofov, večina izmed njih nosi lesen križ z ubogimi, nekateri pa imajo tudi tam zlat križec okrog vratu. Tudi tam je ista Golgota in isto šivankino uho, le da je bila revolucija proti „Večina izmed njih nosi ieseni križ, nekateri pa ztat križec okoii vratu" Somozu po Sandinovem geslu revolucija LJUBEZNI: bodimo neizprosni v boju, v zmagi pa plemenitega sroa! Zgodovina zla je mednarodna in ena sama: ko je prvi obdelovalec zemlje zabii vanjo kole za ograjo, se je to zlo rodilo. Ime mu je privatna zemljiška posest z dninarji in sužnji, ki jo obdelujejo. Pozneje mu je ime tudi privatna tovarna in banka, akcijska družba in koncern, bomba in raketa, ki naj ta koncern varuje pred lačnimi delavci. Ime mu je tudi suha solza matere, ki ji koščeni prstki njenega dojenčka zaman tipajo za mlekom po izsušenih prsih. Ime mu je tudi Banco Ambrosiano pa stotisoč prostitutk na ulicah Sao Paula, luksus na jahtah in milijoni dolarjev za njegovo letalo, da poljublja beton letališč tega sveta. Ime mu je smrt v cestnih jarkih pa milijoni juharjev pred dobrodelnimi ustanovami v Združenih državah Amerike, ki meče milijarde dolarjev za novo orožje, da bi zmagala ošabnost norega predsednika. Deutschland liber ailes je bilo ime temu zlu še pred 40 leti. Konec tistega zla nam je vsem znan, ali pa nam morebiti vendarle ni znan? — Danes je greh spet nakopičen in obrisi njegovih posledic pošastno izstopajo že zdaj: onesnažen zrak, zastrupljene reke, zastrupljena morja, smrt na tekočem traku. Naš slovenski narod ne živi zunaj tega mednarodnega zla, ne onstran Karavank ne tostran njih. Zato je umazano vsako zaganjanje proti solidarnosti s tistimi na jugu sveta, ki bijejo boj proti grozovitemu izkoriščanju človeka s koncerni in bankami severnega sveta. Moramo res spet sami gladovati, da bomo razumeli, kaj se po svetu dogaja? Starejšim od nas te skušnje ni treba. Ti vejo iz nemških šol in delavnic in kacetov, kako morajo šibki v boju za obstanek s šibkimi v boju za obstanek, ogroženi od koncernov z ogroženimi od koncernov. Kdor med nami dalje gleda kakor do plotu svojega betonskega bunkerja, temu se že davno svita; če je kje kaka rešitev za naš narodni obstoj in za delovna mesta našemu mlademu rodu, je v tej mednarodni solidarnosti tu in zdaj in tam in jutri. Naj-slabše pa, kar se nam lahko pripeti, je politična demobilizacija, naše študirajoče mladine, je njeno spoznanje, da ji neki predstojniki skačejo v hrbet, če se poteguje za jezikovne pravice v koroški javnosti, denimo na oalovški železniški postaji. Kako je s poukom naše narodne zgodovine v naši gimnaziji? Bili so časi, ko so dijaki v tej šoli pridobili narodnopolitične in kulturne zavesti za življenje na teh trdih domačih tleh. Človek bi mislil, da bo slovenska gimnazija 24. marca letos obesila lovorov venec na rojstno hišo našega znamenitega fizika Jožefa Stefana in tam — na Zrelski cesti 88 prebrala katero njegovih pesmi za spod- ,,Moramo res spet sami giadovati, da bomo razumeti, kaj se po svetu dogaja?" budo mladim, pa nič. In takšnih ničev je čedalje več. Koliko razredov te šole je že stalo na travniku pri Krnskem gradu in tam recitiralo obrazec volitve karantanskih knezov? Kaj ve ta mladina o NOB na Koroškem? Komu je bil posvečen spomenik na šentruperškem britofu pri Velikovcu? Kdo da je prislužil sedmi člen državne pogodbe in z njim slovensko gimnazijo? Koliko razredov slovenske gimnazije je že biio v Peršmanovem muzeju? Brez zazrtosti v naše pretekle dni, ne moremo graditi naše narodne bodočno- sti! Nikakor ne moremo imenovati partizane in nemškonacionalne bojevnike v eni sapi! Kaj se nam res ni treba učiti iz naše zgodovine? Naj se naša mladina sramuje narodnoosvobodilnega boja svojih prednikov? Na kaj pa naj zida svojo narodno in kulturno zavest, če ne na ponos in pogum, ki so ga izpričali naši domači antifašistični borci v najbridkejših dneh nacističnega nasilja? Spet in še zmeraj se potegujemo za jezikovne drobtine, vendar z dvoreznimi gesii. Pravite, da je znati ,,Bo)jši enojezičen poštenjak kakor dvojezičen siepar!" dva jezika boljše kakor enega. To je pravilno samo pogojno, gospodje, kajti .einsprachig ist schlechter als zweisprachig, aber besser als zwei-ztingig!" Boljši enojezičen poštenjak kakor dvojezičen slepar! Kdor je študiral hitlerijo, ve, da ni bila ne pomota ne naključje Hitlerjeva divja jaga: njen prvi plen so bili uporni komunisti in vestni kristjani, najsi so se prej kdaj nekateri izmed njih zelo hudo gledali. Oboje so nacisti s puškinim kopitom stlačili za hreščeče duri svojih mučilnic. In tedaj se je obojim čez noč posvetilo, da so v resnici zavezniki proti nacizmu. „Veliko je še dela", je zapisal zgodovinar Gimnazije za Slovence v letošnji postni Nedelji, kajti „desni ekstremizem, fašizem, navdušenje za nacistično ideologijo, zaničevanje t. i. tujega, manjvrednega življenja ... se ni pojavilo s Hitlerjevo oblastjo in s priključitvijo Avstrije Nemčiji, temveč je biio prikrito v drugačnih oblikah že desetletja prej, npr. v antisemitizmu ..." Vse je prav povedal, le da je pozabil pripisati antikomunizem, tisto politično mišljenje, ki je streglo po življenju Prežihovemu Vorancu, da je moral pobegniti v svet, pa mu je tja napisal duhovnik-pisatelj Meško na odprti karti: „Prav ste storili, kar ste storili, jaz bi na vašem mestu storil prav tako." Vejo naši dijaki o Marksu ali Leninu kaj več kakor Kleine Zeitung? Kdo jim bo po resnici povedal, da je eno ideja, drugo ideologija, tretje pa družbeni sistem in da se to troje pač ne ujema zmeraj in povsod, še v Cerkvi ne, ki je zidana na znameniti Petrovi skali: drugače ne bi bila sežgala poštenjaka Jana Husa pa vseh tistih ubogih čarovnic! In bi že davno odpravila cerkveni davek, ki ga je vpeljal sam Adolf Hitler. Zakaj ta naša dijaška mladina po maturi ne pozna slovenskih krajevnih imen vsaj za naših 36 dvojezičnih občin na Koroškem? Pa mladina iz Siovenije ne ve za Celovec in Beljak, temveč samo za Klagenfurt in Villach? Kaj vse je narobe v tem skupnem slovenskem kulturnem prostoru? So narobe ..dobrososedski" kongresi ali nepoučeni, nemarni inšpektorji? Kdaj je stopila ta naša dijaška mladina s svojimi učitelji k celovškemu škofu in ga vprašala, kaj je lani jeseni iskal na esesovskem Ulrichsbergu? In na proslavljanju Koschierjeve 75-letnioe v Koncertnem domu v Celovcu? Kdo ji bo razložil — tej mladini, kako je bilo s Spomenico koroških Slovencev leta 1955 in s SOLKOM-om leta 1973? Da so naši študentje tedaj znali zbuditi politično voljo v našem ljudstvu in v demokratičnih vrstah nemško govorečih Avstrijcev, da smo šli prvikrat v zgodovini naše dežele na ulice Celovca klicat po slovensko jasno in glasno, da nismo številke, ki bi se dale odštevati še in še. Kdo bo povedal tej mladini, da je bilo v komiteju nad dvajset organizacij, od nemške katoliške delavske mladine do njihove komunistične študentske zveze? In da ni bilo zmerjanja v tem komiteju, ti si pro-jugoslovanski komunist, fuj te bodi, ti pa promoskovski, še bolj fuj te bodi! Kaj vzgojitelji naše mladine res ne vejo za preprosto resnico: kdor se nad druge povzdiguje, prazno glavo oznanjuje. Kdor sočloveka zmerja, je nasilnik, nadčlovek, somišljenik nacistov... Naša narodna skupnost potrebuje za svoj obstoj in razvoj takih maturantov, ki ne bojo ne antisemiti ne antipalestinci, ne antisandinisti ne antikomunisti, potrebuje takšnih maturantov, ki bojo resnično poznali Novo zavezo in bojo kaj vedeli o kolonializmu pa o kapitalizmu in pre- ,,Napravimo punt naših dni" sežni vrednosti dela, ne samo o rimskem pravu in sinusih. Kdo jim bo tam v Slovenski gimnaziji povedal, dia spoznaš tako kristjane kakor komuniste samo po sadovih? Da jih bo ta mladina jutri znala poiskati med nami — resnicoljube, nekupijive, tovariške rojake in jih združiti pod eno samo politično streho, kakor jo imajo Lužiški Srbi v Vzhodni Nemčiji? Ti so se po zadnji vojni v ..Domovini" prerodili tik pred tem, da so umrli, saj jih je Hitler našel samo še štiri sto! Združimo se končno politično, napravimo punt naših dni, narodno zvezo vseh ponosnih — brez smešnih predstavniških karieristov — tako imenovanih .vidnih' Slovencev. Bodimo vsi vidni in nobeden bolj viden od drugega! In vplačujmo v to zvezo — kakor naši dedje — vsak po svojih močeh — kristjani, socialisti in komunisti —, da s svojim prispevkom pridobimo pravico do upora nacizmu na Koroškem — staremu in novemu! Dia bo borba za naše življenjske pravice na tej naši zemlji ne samo bolj verodostojna, ampak tudi bolj učinkovita. Da se naučimo spet dostojanstveno živeti in da damo znamenje ponosa in tovarištva tistim, ki prihajajo za nami. Napravimo osvobodilno fronto koroških Slovencev, če ne že danes, pa vsaj jutri! ^fanc Petek SPOMINI iO iz Kometjna so prinesti črne koze, ki so se posto-tej}. .1^ po Podjuni in prište tudi v Vetkovec. Z največjmi Po^ sem organizirat zatiranje te botezni. Edini, ki mi je je bit stuga na občini, ki je detat tako rekoč vse. Iz-rtr^. obvezno ceptjenje v Dravogradu, v Kometjnu in ' ^°da kakšne težave smo imeti zaradi neznanja, oziro-ezaupanja tjudi! **Nii ^ P°tcm, ko smo izvedeti na Kometjnu ceptjenje, smo ugo-kmetje otroke zatajiti, tako da sem morat od so-Za. 'n drugih tjudi na občini ugotavtjati, kotiko imajo pravdo ljudi pri kakšni hiši. Tako sem za hišo, v kateri '*^jo ]g enega otroka za ceptjenje, ugotovit, da jih st])L ^ resnici pet. Še! sem še enkrat nazaj in vprašat: „Po-vi, kotiko otrok pa imate?" — „Ja, enega!" — „Pa PojJJ Zadaviti a]; ]^j? Saj jih imate vendar pet! No, no kar 'VetDfJ,odpret sobo! Z tepim, saj sicer nič ne pomaga, saj sl' . imate. Kje pa so?" In tako sem končno prišet ^tih otrok. Pogted je bit strašen. Vsi so težah čisto v ^Orjtj' seveda črne koze — nekaj obupnega! Ljudje so go-%*ok'< tisti kdor se cepi, vsak umrje in zato so skrivati ^is^JPred nami. To je bita postedica revščine in zaostatosti. drugačni vzroki za težave pa so biti v Vetikovcu. ie rnesar, ki je na dežeii kupovat v okuženi hiši kravo, koze v mesto. Zboteti sta dve dektici in tudi redit sem karanteno in pripravit obvezno ceptjenje. l^dit t i°. vetiko razburjenje. Tiste dni se je v Vetikovcu okrajni zdravnik dr: Ziech. Takrat je živet v Ce-mn večkrat dovotjevati priti v Vetikovec, kjer sorodnike. Ta mi je rekel, da tahko za zatiranje črnih koz dobimo iz Cetovca vse, kar potrebujemo, medikamente, cepivo itd. Prav tedaj pa sem dobit iz zagrebškega inštituta prvo jugostovansko cepivo, tako da ta pomoč ni bita potrebna. Pokazaia pa se je nova ovira: vetikovški purgarji so mi postati deputacijo, ki mi je sporočita, da se pustijo cepiti samo od nemškega zdravnika! Maio me je seveda jezito takšno sebično ravnanje purgarjev, ki jim ni bito mar, da se med slovenskim prebivalstvom širi tako nevarna bolezen. Zato sem odtočno in ostro nastopit. Cepiti smo vse, brez obzira na tevo in desno. Nastata je takšna rabuka, da ne morem povedati, purgarji bi me biti najraje požrli, a upreti se pa vendar niso upati. Podoben primer brezvestnega ravnanja nemške inteligence na škodo prebivatstva smo imeti tudi v Grabštanju. Tam se je razširita griža, zaradi katere je umrto 19 ljudi. Skoraj v vsaki hiši so imeti botnika. Občinski zdravnik pa ni hote! ničesar ukreniti, čeprav sem od njega to zahtevat tudi s pomoč-ju župana. Sam se je sicer bat okužbe in se je varovat s tem, da je denar, ki ga je dobit od tjudi, prat v tizotovi raztopin!. Sam sem videt razpeto vrv *v njegovi ordinaciji, na kateri je sušit oprani papirnati denar. Storiti pa ni hotet ničesar. Izgovarjat se je, da ga njegovi celovški predstojniki ne pustijo. Vprašat sem že omenjenega Ziecha gtede tega, ta pa mi je rekei: .Zaradi nas že ima natogo, da bi storit svojo dotžnost, ampak tukaj so dotočeni krogi, ki mu tega ne dovotijo." Tako sem se mora) sam pobrigati za grabštanjsko zadevo. Hodit sem tja vsak drugi dan. Bito je poteti in po botnikih so se pasti četi roji muh, ki so se redite v posodah, *v katere so botniki opravtjaii svojo potrebo. Z županom sva dosegta to, da smo prebeliti vetiko sobo in v njo zbrati vse botnike, tako da smo ostate prostore končno tahko razkužiti. In s tem je botezen v par dneh bita končana. Kar jih je umrto, jih je umrto, novih primerov pa ni bito več. Naj že kar tukaj omenim še eno svojo dosti poznejšo izkušnjo, kako se je nemško meščanstvo ravnato po svojem nacionatnem meritu: Med drugo svetovno vojsko, ko sem bil izsetjen v Št. Vid, sem se po prihodu šet predstavit okrajnemu glavarju. Dejal sem mu: .Mene so sem postati. Kot zdravnik bom storit, kar je v moji moči, vendar več od mene ne morete zahtevati. Saj nisem prostovoljno tukaj." Šet sem tudi še k županu in mu dejat: .Sicer nisem prostovoljno prišet semkaj, toda če kaj prevzamem, sem pa toliko vesten zdravnik, da bom to v redu opravit." Dejstvo pa je, da v vseh tetih izseljenstva noben purgar ni prišel k meni po zdravniško pomoč, niti eden ne! Takšna je bita mtsetnost teh tjudi. NEKAJ MISLI O PLEBISCITU Moja sptošna sodba o ptebiscitu in njegovem izidu se je seveda obtikovata sete v poznejših letih, ne morem trditi, da sem že v tistem času bit enakega mnenja. Na potožaj Slovencev na Koroškem, ki je doseget odtočitni obrat ravno v plebiscitu, gtedam kot na boj dveh ptasti tjudi. Na eni strani je pohtična, gospodarska in kuiturna organizacija Stovencev zajemata samo kmečke tjudi, to se pravi tistega detovnega kmeta, če rabim moderen izraz, ki sam svoje posestvo obdeluje in ki obenem tudi vse to, kar prideta, v glavnem tudi samo ! poje in ki je za trg nezanimiv. Ta organizacija, omejena na } to tjudsko ptast, je bita vse premato zreta, da bi mogta rešiti ) tako obsežno in pomembno vprašanje. Stabost te njene omejitve se je pokazaia ztasti v tem, da se je v ptebiscitno delovanje na stovenski strani v gtavnem vpregla duhovščina ali pa da je vsaj takšen bit videz. Duhovščina je izrabita cerkveni ugted in poudarjata gesto — vera in narodnost. Organizacijski centri plebiscitne agitacije so bih farovži, gtavni aktivisti pa farovške kuharice. Treba je priznati, da se je stovenska duhovščina zares zavzeta z vsemi svojimi močmi za zmago stovenske stvari pri ptebiscitu. V resnici je to bit svojevrsten, čuden pojav; kajti s takšnim svojim detovanjem so prihajali v nasprotje z ordinariatom in s spidšno politiko avstrijske katohške cerkve. (Nddft/jevgnjffpri^odMjište&il&i) OB ŠT)R)DESETLETN!Ci ZMAGE NAD FAŠIZMOM — OB ŠTiRtDESETLETNtCt ZMAGE NAD FAŠIZMOM — OB ŠTiRtDESETLETNiC! ZMAGE NAD FAŠ!ZM( FRANCI ČERNUT Spomini n^ leta pregnanstva RDEČA KRI NA RUMENI ZVEZDI Pomanjkanje smo dvojno občutili tudi taboriščniki. Hrana se je občutno slabšala in še te je biio vedno manj; tudi za obleči ni bilo več kaj prida. Nekega dne nas je vodstvo taborišča presenetilo s kupom sicer že rabljenih, a vendarle še sorazmreno dobro ohranjenih oblek raziične velikosti — moških, ženskih in otroških. Skoraj vsakdo je prejel nekaj bolj ali manj primernega. Sam sem bil zelo vesel neke vrste smučarskih hlač, tople kape ter volnene jope, pač pa sem zelo zavidal nekemu sovrstniku, ki je osvojil temen športni janker, kakršnega sem si bil tako želel. Toda goreča želja se je hipoma spremenila v nemo grozo: Za barako smo si, mlada druščina, nekoliko bliže ogledali kos obleke. Na zgornji strani prišiti žep je bil drobno preluknjan, na levi prsni strani je notranjo podlogo obkrožal temen, že izsušen madež, žep pa je zakrival kričečo rumeno šesterokrako zvezdo . . . Ali bomo tudi mi šli to pot? — ujamem mimogrede tih pomenek dveh že osivelih pregnancev. Strah me spreleti po vsem telesu ob teh besedah in zbežim proti zaklonišču, od tam do potoka. Srce mi razbija, najraje bi kričal, toda le vzdih obupa se mi izvije iz prs. V duhu gledam slike, strašne slike — mrliče po tleh, stare, mlade in vse se vrti okrog mene, kot vrtiljak, vse je prepojeno s krvjo. In med neštetimi zagledam mladeniča s temnim jan-kerjem, ki me gleda nemo, z mrtvimi očmi. Ne vem, kako dolgo sem tam stal, preden sem se vsaj nekoliko pomiril. Podzavestno me je lakota gnala proti barakam, tudi mračiti se je začelo. Ko se je mama vrnila z dela, bi ji rad potožil svojo notranjo bol, a bila je videti zelo izmučena. Kadar nas je otroke ljubkoval njen pogled, so bile rejo pomagati, ker so tudi sami le brezpravni pregnanci. Kmalu po neuspelem poizkusu, dobiti kako zaposlitev v pekarni, sem našel na odpadu popolnoma pokvarjen hleb kmečkega kruha. Pošiljka, ki bi bila gotovo dobrodošlo darilo kakemu sotrpinu, je bila verjetno predolgo na poti in tako je priboljšek popolnoma splesnil. Vseeno razrežem hleb v upanju, da bo le še kaj užitnega, in skušam odstraniti plesen na njem. Nimam dosti uspeha. Le najhujše bele in zelene kosmiče spravim proč, nato se ga lotim. Slaščica ravno ni, toda nekako le potolaži kruleči želodec. Posledice ne izostanejo: sledita bruhanje in driska. Nekaj dni se ne morem opomoči; želodec ne obdrži ničesar. Zelo oslabljen se držim največ le postelje in pijem nek strašansko grenek čaj, ki me vedno spet sili k bruhanju. Komaj da zmorem pot do stranišča in to je tudi že vse. Prav tiste dni se pojavi lagerfuh-rer v našem oddelku in mi naznani, da moram na delo. Oče, zaradi poškodbe na roki v bolniškem stanju in torej v taborišču, je sicer z vso vnemo opozarjal na moje slabo zdravstveno stanje, češ da v tem stanju nisem zmožen za delo, saj se niti ne morem pošteno držati na nogah. Toda vsi ugovori so videti zaman, še posebno tisti, da mame ni tukaj, ker je na delu — kdo naj bi mi potem spravil nekaj iz naše revščine skupaj. Nobeni ugovori in niti ponižna prošnja niso zalegli in očeta se vse bolj pričenja lotevati obup, da začenja zgubljati živce. Besede kakor: „Skla-verei", „vrdammte Kinderverschlep-pung" in podobne bruha brez premisleka iz sebe in vsi navzoči, vključno mene, osupnemo, vsi vemo, da je s tem prekoračil mejo dovoljenega in da so posledice zanj lahko usodne. Dejansko SS-ovec nekaj časa okleva in nevaren blesk se mu svetlika v šam dojeti vse to, kar se dogaja okrog mene, z menoj, kaj me pričakuje. Toda po glavi mi blodijo le neke čudne, spakedrane podobe, pomešane z dogajanji izza mladih let. Odtod tisto začudenje, tiste sprašujoče oči? Kje je tista mladost? Ali sem bil sploh kdaj mlad? Ta misel me popolnoma prevzame, da niti ne vem prav, kdaj sem se vrnil v barako. Tam spravlja oče nekaj mojih bornih cap skupaj, med njimi dvoje obrabljenih vojaških hlač, srajco ter oguljeno volneno jopo — „darilo" lagerfiihrerja. ODHOD NA DELO Bliskovito je minil čas in kmalu vstopi bolniška sestra. Brezčutno ogleduje zadnje moje priprave, nekaj poreče očetu, vendar razumem edinole besedo „beg!eiten". Poslovim se od sestra, od triletnega brata, od očeta, ki mi venomer nekaj govori, omenja tudi mamo, toda v bistvu ne vem z njegovimi besedami nič početi. Vse gre nekam mimo mene, vse je tako brezpomembno, vse ničevo — vseeno, če pridem v tisti Dachsbach, kamor sem bil poslan ali ne, vseeno, ali me spremlja bolniška sestra ali ne; vse ena sama praznina, kjer ni prostora niti za najintimnejša človeška čustva, kot izgleda. Preden zapustiva taborišče, se še enkrat ozrem nazaj; pogledi sotrpinov me spremljajo, vsi so čudno resni, morda celo solzeni; med njimi pa na glas ihti moj oče. . . Med več kot polurno hojo do železniške postaje se dodobra zavedam le dveh stvari — namreč, da so mi noge še zelo šibke in da je mali kovček v desnici vendarle precej težak. Nizko leteči lovec z bližnjega letališča Herzogenaurach me mimogrede iztrga iz moje letargije. Tam je v službi moja mama. Tam sva z mlajšo sestro Lojzko bila na božičnici; v dvorani je stala precej velika, lepo okrašena smreka, peli so „Sti!le Nacht . . ."; celo nekaj peciva sva dobila po- in že izgine med begajočimi potniki. Bežen pogled na papir mi požene kri v glavo: „Metzgerei Hyronimus" — črke mi zaplešejo pred očmi; doslej se nisem prav nič zanimal glede novega delovnega mesta. Torej mesarija, mi tolče po možganih — ko pa še miši nisem zmožen ubiti, niti tak uboj gledati. V hipu postanem buden, zelo buden, razburjenje čutim v vsakem vlaknu in strastno si zaželim, da vožnje ne bi bilo nikdar konec, da nikoli ne bi prispet v ta prokleti Dachsbach. Dopovedovati si skušam: bo vsaj malo več za pod zob — toda misel ne najde pravega odmeva v notranjosti. Poln zlih slutenj izstopim na postaji in kar prehitro se znajdem pred postavno hišo sredi trga. „Metzge-rei" — me že od daleč, kot v posmeh, pozdravlja na njej napis. Srce mi razbija kot kovaško kladivo, ko po tlakovanem dvorišču prestopim hišni prag. V veži, kjer so tla obložena s ploščami, čudno glasno odmeva moj obotavljajoči se korak. Pri priči se odprejo vrata in v njih me sprašujoče motri postavna ženska srednjih let. V zadregi zamomljam nekaj, kar naj bi bilo pozdrav in predstavitev obenem, bolj razumljivo pa še dodam: „Lager Frauenaurach . . ." Tedaj v sobi zašelesti papir in ko ženska odstopi, se na njenem mestu pojavi človek, pravi rokoborec, čigar ledenomrzle oči me naravnost prebadajo. Oblije me mrzlica in spet izustim nekaj pozdravu podobnega. „Heil Hitler!", mi s stegnjeno roko zagrmi nasproti gromki glas in šele tedaj opazim, da stoji pred menoj SA-jevec v svoji rjavi uniformi. Brez dvoma, to je moj novi gospodar, mesar in povrhu še taka živina . . . Spoznanja ne morem do konca dojeti, ko me že krepka klofuta boleče opozori, da sem pravkar napravil velikansko pregreho — pozabil sem na .nemški pozdrav". V naslednji .dobrodošlici", ki je zaradi čudnega narečja niti ne razumem v celoti, vendarle izvem, da vlada tukaj vojaški red, da se moje delo začne pred šesto uro v hlevu in konča na večer po temeljitem čišče- iuhJ j -'-'-H L' ' j N n . H Ko so se slovenski izseljenci po let' pregnanstva spet vračali domov* ^ številne sotrpine morali pustiti v t"' jini, kjer so našli svoj grob. je padalo po meni, ne glede kam. spočetka nisem dobro razumel njeg" vega narečja in sem se ga drznil pr" siti za ponovitev ukaza, ali da sef s svojimi lesenimi cokljami na kat" nitem tlaku spodrsnil pod težo p°)" vice prašiča — to se mi namreč "ts zdele take pregrehe. Bolj kot vsi udarci, vse brce, vsako suvanje pa me je bolela slast, s tero se je znašel ta ..nadčlovek" menoj. Prav bolestno je iskal ned"* i statke v mojem opravljenem det Zvečer se je dosti manj oziral i dejansko čistočo v pospravljeni rnf^ niči, kot na to, da ne bi prišel P prezgodaj do počitka. Čisto po potrebnem je pognal nekaj mesa sk<^ j zi stroj, samo da nisem končal deseto uro. Toda ravno spanja s" potreboval bolj kot vse dr"""- " samo enkrat sem zaspal stoje bujenje pa je bilo navadno Spremljati sem ga „smel" tudi " — pf' bot^' JUŽNA KOROŠKA KARTA NASLNE IZSELITVE DELA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA V APRILU LETA 1942 VELIKOVEC 3V0LKERMARKT "N ------> !!!!!!!!!!!- Z zločinsko izselitvijo slovenskih družin je nacizem neizbrisno začrta! meje ozemlja avtohtone naselitve koroških Slovencev in na celotnem tem ozemlju zahtevamo dosiedno izpolnitev in spoštovanje dotočil člena 7 državne pogodbe. njene oči vse solzne. Molče sem zato zlezel na svoj pograd, rumena šeste-rokraka zvezda pa se je silovito vsi-drala v moje možgane, spremljala me je v mučne, krvave sanje. Še in še sem naslednji dan obračal in preiskoval dodeljene kose oblačil, mrzlično sem iskal majhno luknjo in madeže posušene krvi, toda nisem našel kaj podobnega. Prepričeval sem samega sebe, da so stvari mogoče le podarjene, da so jih podarili dobri ljudje, a ni mi uspelo, nasprotno — nič nisem dvomil, da lastniki, in teh je moralo biti veliko, niso več med živimi. ŽIVLJENJE NAS JE ŠOLALO V takih okoliščinah in ob takih doživetjih smo doraščali mladi pregnanci, večinoma še šoloobvezni otroci, ki pa nismo smeli obiskovati šole; tem Dolj nas je šolalo življenje. Ni prizanašalo ne staršem, ne pam, zato jim tudi nismo tožili naših težav, ker smo se dobro zavedali, da imajo na-prtanega dovolj gorja; da pa nam pri vsej ljubezni do nas tudi-ne mo- očeh; vsi pričakujemo najhujše, a slednjič se sunkoma obrne in odide brez besede iz barake. Še se oče kljub mojemu prigovarjanju ni dodobra pomiril, ko vstopi taboriščna bolničarka, s svežnjem v roki, ki ga brezbrižno vrže na mojo posteljo, rekoč: „Etwas zum Anzie-hen . .."; in že med vrati doda skoraj poveljujoče: „Um elf Uhr ist Ab-marsch!" Vse to zaznavam čisto mehanično-daleč od tega, da bi me karkoli prizadelo, kakor da bi šlo za neko tujo osebo, za neko stvar, ki mi je deseta briga. Šele pogled na potrto očetovo postavo, v njegov obupani obraz, po katerem tečejo solze, ki drhti v svoji bledici, ne da bi prišla kaka beseda iz njegovih ust — šele to me prebudi iz neke apatije v kruto resničnost. Izvlečem se iz postelje in se pričnem oblačiti, nato se šibkih nog odpravim v umivalnico. Iz ogledala me gleda upadel obraz, skoraj osivel, ter dvoje močno odprtih oči, v katerih je bolj začudenje kot pa žalost ali strah. Trudim se misliti resno, sku- darjenega in nekaj bonbončkov, ženske in vojaki so bili prijazni z nami — mama pa se je jokala. Kako bo le sprejela moj odhod? Prva radovednost me objame: ali bo zelo žalostna, bo zelo jokala? Vlak odpelje točno in je kar precej zaseden. Ljudje se držijo resno, ne govorijo dosti in še to bolj potiho, da najbližnjega soseda komaj razumeš. Neka starejša ženska me sprašuje, če grem v bolnico in kaj da mi manjka. Ne vem prav kaj odgovoriti in samo odkimam; namesto mene kratko odvrne moja spremljevalka: „Arbeitseinsatz!" Prav neverno me premeri ženska od nog do glave, nekaj nerazumljivega zamomlja in kot v zadregi povesi oči. V Furthu je treba prestopiti na drugi vlak, tam se ločim tud! od spremljevalke, bolničarke, ki je imela bolj videz kake prestroge učiteljice kot pa pomočnice; zdela se mi je vseskozi odvečna, do neke mere celo nadležna. Stoječ na peronu mi pomoli še listek skozi okno z besedami: .... hier die genaue Adresse .. ." nju klavnice in mesnice, čez dan pa da dobim vsakokrat še posebna navodila. Končano delo moram javiti po vojaško in šefiteta bo odločala o tem, Če sem nalogo opravil v redu ali ne. ČLOVEK IN .NADČLOVEK" Ker je v tem kratkem času zgrmelo toliko sprememb in toliko povelj name, se niti nisem prav zavedal, da me je bil gospodar tudi že prekrstil. Odslej so me klicali vsi po vrsti le še „Rusla" (za pravega Rusa sem bil res še nekoliko premajhen) in temu primerno sem dobil tudi par lesenih cokel, kot sem jih poznal že delno od ruskih ujetnikov. Ime mesarja me ni motilo, niti posmeh v njem ni bolel, pač pa ves njegov bes, ki ga je izlil nad menoj, medtem ko se je po drugi strani kar preveč bal bojišča, kot sem pozneje izvedel. Dostikrat sem imel vtis, da skuša maščevati vsak izgubljeni meter ukradene zemlje na moji koži, saj sem velikokrat zaman iskal pri sebi kakršno koli krivdo, pa je nisem našel. A vseeno lov; ker pa se nisem znal kolesom, sem moral teči poleg kakor na drugi strani lovski mu nisem mogel slediti, me je P" kal in sklofutal — tudi vpričo s" dov, ki so le nemo majali z gf. mi. Ta človek, ki pravzaprav ^ zaslužil tega imena, me je tiral naravnost v obup in to kj^, moji mladosti. Le ob nedeljah' dar je bila doma njegova hčerka- p dentka kakih dvajsetih let, je bij ' , spremenjen. Tudi tedaj sem ostal ^ la in sem moral opravljati h'*A ^ dela in vse drugo kot običaja".^ toda vse to je potekalo brez k*^, nja, brez pretepanja. Celo ko , nekoč spodrsnil v veži in razbn klenico vina, je le nejevoljno zag^ p, njal in me poslal v klet po dr , In celo obedoval sem skupaj 3 žino v gosposki sobi in mojster b je zalagal z izbranimi jedili. ^ t]c* „Rus!a, oll's nunde..." (Rusla. (Ahtdg/jevdnjf na 7. str^tr'^ OB ŠT]R)DESETLETN!C! ZMAGE NAD FAŠiZMOM — OB ŠT! .. .Hran;) hHiunter). Kom^j pa je minita nedetja