ANO (LETO) XXII. (16) N», (štev.) 26
Mastapmi tg&rar
Parim Vi.
Novi papež Pavel VI. se je takoj prvi dan po izvolitvi, 22. junija dopoldne, po vatikanskem radiu predstavil vsem katoličanom, in vsemu svetu z govorom, v katerem je začrtal smernice svojega vladanja na 'prestolu sv. Petra.
Z vso ponižnostjo božjega služabnika v uvodu ugotavlja, da „imam popolno ¡zaupanje v vsemogočno božjo pomoč“. Ker je bil izvoljen, je prepričan, da mu to Bog dal in pomnožil „misijonsko navdušenje za splošno, jasno in prepričljivo širjenje evangelija po vsem svetu“» Spominja se svojih neposrednih prednikov, od' katerih je dobil veliko „duhovno, sveto in slavno dediščino: Pija XI., s svojo neustrašeno silo duha; Pija XII., ki je razsvetlil Cerkev z lučjo modrosti, in Janeza XXIII., ki je vsemu svetu dal zgled svoje dobrote brez pirimere... Ta dediščina, ki smo jo dobili od svojih prednikov, nas opozarja na veliko resnost naloge, ki nas čaka.. .“
„Ena o'd' velikih nalog našega Vladanja bo nadaljevanje II. vatikanskega cerkvenega zbora, v katerega se obračajo oči vseh ljudi dobre volje. Bo to glavno delo, ki mu bomo posvetili vse svoje sile, ki nam jih je^og dal, da bo Cerkev pritegnila nase vse ljudi z veličino svoje organizacije, z mladostjo svojega duha, z obnovo- svoje zgradbe, z množičnostjo svojih sil...“
„Sem potem, spada delo za revizijo kanonskega prava, nadaljevanje naporov »a podlagi smernic velikih enciklik socialnega značaja naših prednikov, za utrditev pravičnosti v zasebnem, druž-, benem, in mednarodnem življenju, v resnici in. svobodi in v spoštovanju dolžnosti in pravic vseh. Nezmotljiva zapoved Ijulbezni do bližnjega, p-reiskusni kamen ljubezni 'do Boga, zahteva od vseh ljudi pravičnejšo rešitev socialnih vprašanj; zahteva pomoč nerazvitim deželam, v katerih čestokrat življenjska * (raven ni vredna, človeške osebe; zahteva globok .študij svetovnih razmer; za izboljšanje življenjskih pogojev. Nova doba, ki se je začela z zmagami v vesolju, bo posebej blagoslovljena od Boga, če se bodo ljudje resnično priznali prej za brate, kakor pa za ljudi, ki med seboj tekmujejo in zgradili svet v -svetem strahu božjem, v spoštovanju Njegovih zakonov, v mehki luči usmiljenja in medsebojnem sodelovanju.“
„Naše delo bo, z: božjo pomočjo, delo ohranjevanja skupne blaginje, ki ji stoji na čelu mir med narodi, mir, ki ne ho samo mir brez vojaške tekme in oboroženih spopadov, temveč mir, ki bo- odsev reda, ki ga hoče -Bo,g, Stvarnik in Odrešenih. .
„V našem papeškem poslanstvu bomo z vso gorečnostjo nadaljevali delo, ki ga je s tolikšnim upanjem in tako srečno začel naš prednik Janez XXIII.: to namreč ‘d'o bodo vsi eno’ (10-17, 21), to, kar namreč vsi tako čakajo in za kar je Kristus daroval svoje življenje... Veličina naloge, ki čaka naše revne sile, je tolikšna, da plaši ponižnega duhovnika, dvignjenega na vrhovno čast upravljati ključe božjega kraljestva; toda posvetili ji bomo svoje vsakdanje molitve in napore, prav tako pa potrebujemo vašega sodelovanja in m-olitev.. . “
Pavel VI. je nato pozdravil člane sv. kolegija, škofe Vzhoda in Zahoda, rimsko kurijo, župnike, duhovnike, redovnike in redovnice ter vse vernike. Pose-bej se je spomnil molčeče Cerkve: „Naj se čutijo posebno blizu nas bratje in sinovi tistih dežel, kjer se Cerkev ne more -posluževati svojih pravic. Poklicani so v večji meri trpeti trpljenje križanega Kristusa, čemur pa bo sledila, v to sem prepričan, bleščeča zarja vstajenja. Izvrševali bodo spet lahko svojo pastirsko službo, ki po svoji naravi koristi -ne samo dušam, pač pa tudi narodom, v katerih jo vršijo.“
Spomnil se je nato in blagoslovil „misijonarje, punčico našega očesa, ki na vseh kontinentih, na okopih Cerkve, širijo Jezusov evangelij... In končno pozdravljamo vse naše sinove v Kristusu, med katerimi se posebej spominjamo mladine, ki je up bodočnosti; nedolžnih otrok; čistih in pobožnih duš; majhnih in velikih na tem svetu; vseh obrtnikov in 'delavcev, kateri-h težave poznamo; vseh ljudi kulture in znanosti, časnikarjev in pisateljev, politikov in. državnih
KSLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRES
27.	junija 1963
PAVBL' VL
Volitev papeža
Konklave, ki se je začel v Vatikanu
19.	t. m. večer in v. katerem je bilo 80 kardinalov — manjkal je kardinal iz Bolivije, ker je. zbolel ter madžarski kardinal Mindszenty, ker ni smel iz Madžarske —- se je končal 21. junija do-poldne, ko so s netim, glasovanjem izvolili za novega papeža milanskega kardinala Janeza Krstnika Montinija. Ta si je nadel ime Pavel VI.
Po novih določilih, ki jih je izdal papež Janez XXIII. s konstitucijo Sumim Pontificis. electio z dne 5. septembra 1962, je moral dobiti kandidat -za papeža, če bi bili navzoči vsi kardinali, to je 82, 55 veljavnih glasov, to je dve tretjini plus en glas. Glasovnice s-o po vsakem glasovanju sežgali, diočim zapiske kardinalov in skrutinatorjev shranijo v tajni arhiv. 'V' prejšnjih časih je 'bilo mogoče priključiti glasove tistim, •ki so še manjkali za -določitev večine. Sedaj to ni več mogoče. Če piri enem glasovanju ni prišlo do izvolitve, morajo izvesti nadaljnje novo glasovanje na isti način, kot smo ga o-pisali, toda brez prisege in brez nove določitve skrutinatorjev. Izvolitev se lahko izvrši po navdihu, ko vsi kardinali v skupnem: sporazumu imenujejo določenega kardinala za papeža, ali z delegiranjem, ko 'ostali kardinali izberejo skupino kardinalov, ,ki tudi v njihovem imenu izvolijo papeža, ali pa s skrutinijem. Izvolitev, ki bi bila izvršena na kak drug način, je neveljavna.
Pri izvolitvi papeža je prepovedana vsaka -s-imPnija, to je podkupovanje, zagroženo je za to dejanje izobčenje. Prav tako je prepovedano vsako odločanje o izvolitvi novega papeža, -ko je prejšnji še živ. Pod strogimi kaznimi je tudi prepovedan vsak veto ali vsaka ekskluzivna zahteva. Kardinali se morajo vzdržati vsakega pogajanja, sporazuma ali obljube. Lahko pa prosto razpravljajo o izvolitvi, ki jo bodo morali izvršiti. -Na isti način so prepovedani kapitlji, ki bi lahko kasneje obvezovali izvoljenega papeža. Kardinali se -pri izv-olitvi ne smejo pustiti voditi od pridržkov ali j osebnega nasprotovanja. Ne smejo se j ukloniti nobeni milosti ali poklonu 'n j nobenemu vmešavanju mogočnih tega ] sveta, ne strahu, ne popularnosti, mar- 1 več morajo imeti pred. svojimi očmi sa- | mo božjo slavo in koristi Cerkve. Zato j morajo vsi moliti, 'duhovniki in ljudstvo, j Pastirji -duš morajo pozvati ljudstvo, da | to stori. Novo izvoljeni se ne sme ustra- i siti bremena, -ki ga čaka, marveč se j mora podrediti Gospodovi volji. Gospod j mu bo vedno nudil svojo pomoč.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■[»■»«■■■■»»■«■V*
poglavarjev, proseč Boga, da bi vsi in vsak na svojem mestu dali svoj delež za zgraditev reda, ki bi bil pravičnejši v načelih, učinkovitejši v izpolnjevanju zakonov, bolj zdrav v -zasebni in javni morali in bolj nagnjen k -obrambi miru.“ „V prvih trenutkih našega vladanja nas podpirajo Kristusove besede, polne tolažbe, -s katerimi je obljubil Petru in njegovim naslednikom ostati s Cerkvijo ‘do 'konca sveta’ (Matej 28, 20). Podpira nas materinsko varstvo blažene Device Marije, božje in naše matere, ki ji posvečamo naše vladanje ter prošnje apostolov Petra in Pavla in vseh svetnikov.“
Nato je papež Pavel VI. vsemu svetu podelil papeški blagoslov in zaključil z besedami: „V božjem, imenu, nadaljujmo v miru.“
Po izvolitvi zadnji kardinal diakon vpraša novoizvoljenega, če sprejme izvolitev. Kardinal dekan vpraša tu-di za ime, ki ga želi prevzeti. Sledi prva počastitev, nakar za-pojejo zahvalno pesem. Prvi izmed: kardinalov oznani ljudstvu izvolitev, nakar sledi druga počastitev novega papeža. -S tem. se konča konkla-ve. Od tega trenutka dalje ne more nihče preprečiti, da se ne bi približale papežu tiste osebe, ki žele razpravljati z njim o važnih zadevah. Kdaj se vrši tretja počastitev, določi novi papež sam. (Nekaj dni potem izvrši kardinal prvi diakon na- slovesen način kronanje novega papeža, ki kadar želi, nato prevzame v posest lateransko baziliko.
Pokojni papež Janez XXIII. je dodal •tudi določila za smrt papeža, po katerih nihče ne more fotografirati ali registrirati umirajočega papeža in ga tudi ne sli-kati takoj po- njegovi smrti. Po pogrebnih svečanostih v baziliki sv. Petra spremljajo nekatere osebe papeževo truplo skozi vrata sv. Marte v vatikanske grobnice. -Samo te osebe smejo biti poleg sorodnikov -prisotne, ko zapro svinčeno krsto. 'Prav tako je pokojni papež -določil, da v -teku konklava nihče ne sme uporabljati popeževega zasebnega stanovanja.
Na Trgu sv. Petra je bilo v trenutku ko se je pokazal bel dim iz dimnika na sikstinski kapeli, zbranih -blizu 100.000 ljudi, kateri so z burnimi ovacijami pozdravili novega papeža. Vatikanska radijska postaja je takoj v vseh jezikih objavila svetu, da je Cerkev dobila novega poglavarja.
življenjska pot Pavl» VI.
Janez Krstnik Montini se je rodil 26. septembra 1897 v vasi Concesio, blizu severnoitalijanskega mesta Brescia. V duhovnika- je bil posvečen v Bresciji leta 1920, nakar je bil po temeljitih študijih filozofije in prava imenovan, 27 let star, za tajnika na papeški nuncia-turi v Varšavi. Ta položaj mu je veliko služil v njegovi' nadaljnji karieri, ker je neposredno spoznal slovanski živelj, tabo- to kakor onstran železne zavese, saj je bila Poljska neposredni sosed. ZSSR. Nato je študiral še na Gregoriani, postal asistent italijanske KA in nato profesor za vatikansko diplomacijo. Leta 1937 ga je končno papež Pij XII. postavil za člana vatikanskega državnega tajništva, kjer je na-dom.estil -kardina-la Tar-dinija, nakar je leta 1952 bil povišan v kategorijo tajnika, v vatikanskem ordinariatu.. Takrat ga je papež Pij XII. hotel imenovati za kardinala, kar pa je Montini odklonil. Leta 1954 ga- je imenoval za nadškofa v Milanu, nakar je šele 12. decembra istega leta sprejel kardinalski klobuk.
Bil je tesen, sodelavec papeža Pija XII. in. še bolj papeža Janeza XXIII., s katerim je -delil skoraj isti pogled na svet. Zato ga je papež Janez XXIII. večkrat omenjal kot sebi primernega naslednika, kar 'Se je tudi zgodilo, ko je 21. junija t. 1. postal 262. Petrov naslednik.
Kronanje so v Vatikanu določili za nedeljo, 30. t. m. Kronanju bo prisostvoval ves diplomatski zbor, akreditiran pri sv. Stolici in posebna odposlanstva.
Čestitke iz vsega sveta
Od vseh strani sveta je papež Pavel VI. dobil brzojavne čestitke za svojo izvolitev. Po vseh prestolnicah so državniki dajali pohvalne izjave o osebnosti novega poglavarja katoliške Cerkve. Predsednik francoske zbornice je dejal: „Pavel VI. ima- razum Pija XII. in srci Janeza XXIII.“ Moskovska radijska postaja je prekinila svojo redn-o oddajo in objavila v dveh stavkih, da je bil izvoljen novi papež Pavel VI. j Vse svetovno časopisje je objavilo slike novega papeža na prvih straneh in pisalo laškava mnenja o Pavlu VI. Svetovni tisk ugotavlja, da Lo novi papež nadaljeval delo Janea XXIII. in da bo uredil in usmeril začeto delo svojega prednika. Nekateri časopisi so ga označili kot papeža delavcev, drugi za papeža politika, spet tretji kot papeža, ki bo nadalje -al reforme, začete od Janeza XXIII., vsi no se strinjajo v tem, da bo papež velik«.ga stila, ki bo vtisnil močan pečat v nadaljna dogajanja tako v katoliški Cerkvi, med dbugimi veroizpovedmi in med narodi sploh.
tS&nmedyi v Xahodnt JBvropi
Ameriški .predsednik Kennedy je v soboto zvečer odletel iz Washingtona na 10-dnevno potovanje po Zahodni Evropo. V nedeljo je priletel v Bonn, kjer je bil z Adenauerjem, pri sv. maši v koeln-ski katedrali, nakar je v razgovorih z njim ostal do srede dopoldne, ko je odletel na enodnevni obisk v Zahodni Berlin. Kennedy je bil tako prvi ameriški predsednik, ki je obiskal Zahodni Berlin, znotraj komunističnega ozemlja, odkar je bil predsednik Truman na konferenci ‘v Potsdamu, ob koncu druge svetovne vojne.
Komunisti -s-o v Berlinu določili ob zloglasnem, zidu 100 metrov širok pas,
- ki se mu na -dan Kennedyjevega obiska v Zahodnem Berlinu z vzhodne strani nihče ne bo smel približati. Tako nameravajo vsem vzhodnim Berlinčanom preprečiti videti Kennedyja, ko bo obiskal obmejno postojanko Charlie.
Iz Berlina bo Kennedy z letalom odpotoval v Dublin, glavno mesto Irske, v domovino svojih prednikov. Iz Dublina pa nato v London, na razgovore z Mav-millanom, nakar bo za tri dni odšel v Italijo, kjčr ga bo v avdijenci sprejel tudi novi papež Pavel VI.
O -namenu in. učinku potovanja Kennedyja po Zahodni Evropi, v katerem pa se bo- izognil Franciji svetovno časopisje ugiba različno, ugotavlja pa naslednje:
Odgovoren za Kennedyjevo potovanj« po Zahodni Evropi, zlasti po Zahodni Nemčiji, je vsekakor De Gaulle. Kenne-dyju ni bilo po godu De Gaullovo zadržanje do ameriških predlogov o skupni ameriško-evropski atomski oborožitvi. De Gaulle je povzročil rahel spor med zavezniki in to razliko -hoče Kennedy sedaj popraviti čim bolje in čim hitreje. Ker je De Gaulle tudi zasumil, da bi Am.erikanci v danem trenutku! mogli zapustiti Evropo svoji usodi, in je to sum-njo javno izrekel, je smatral Kennedy za potrebno, da v Evropi -sami in naj-
prej v Zahodni Nemčiji, ker je ta zaradi sovjetske bližine najbolj prizadeta, znova potrdi, da ZDA ne nameravajo Zapustiti Evrope vse dotlej, dokler ne bo mimo komunistična nevarnost jn dokler tega ne bo zahtevala Zahodna Evropa sama. To je storil v govoru, ki ga je imel ob prihodu v Bonn. Ker se Zahodi na Nemčija zaveda, da se zaenkrat samo v zvezi s Francijo in ostalo Evropo ne more ubraniti pred morebitnim sovjetskim nava-lom brez ameriškega sodelovanja, je Bonnu Ke-nnedyjev -obisk zelo ljub. To s-o Zahodni Nemci pokazali z velikanskim navdušenjem ob izstopu Kennedyja iz letala na letališču v Bonnu. Adenauer pa je Kennedyjevo potovanje naravnost označil za „politično p-otova-nje“, se pravi, da bi znova kar najtesneje povezal zaveznike na obeh straneh Atlantika.
V ponedeljek je Kennedy časnikarjem. zagotovil, da ZDA niso in ne bodo opustile borbe za združitev obeh Nem-čij, „ker -tudi nam Amerikance-m, kakor tudi ne Rusom ne bi bilo prav, če bi bili njihovi državi razdeljeni“. V gospodarskem oziru, je -poudarjal Kennedy, je Skupni evro-pski trg postal zgled sodelovanja vsemu svetu in predstavlja gospodarsko velesilo, na katero mora računati ves svet. Vsaka članica sodeluje z drugo, ne da bi pri tem iskala svojih koristi, pač pa. koristi sočlanic in skupnosti. Tako ima koristi istočasno vsaka članica. Meni ipa, da se bo moral -Skupni evro-pski trg odslej naprej še -bolj zanimati za latinsko Ameriko, za Afriko in za Azijo, da bodo ta področja mogla ostajati izven gospodarskega vpliva komunističnega bloka. ,(Nikdar A-tlantik ne sme postati stena, ki bi ločil ameriško od evropske celine,“ je zaključil Kennedy.
Kennedyja -spremlja na potovanju ameriški zunanji minister Rusk in več svetovalcev.
IZ TEDNA
Brazilski predsednik dr. Goulart je preosnoval svojo vlado. Tudi ta je koalicijska ter jo sestavljajo člani predsednikove brazilske laboristične stranke, socialdemokratske ter krščansko demokratske stranke in 1 neodvisen levičar. Goulartova laboristične stranka ima 4 ministre, .socialdemokratska 3, krščansko-demokratska pa <2 in -sicer sta ministra te stranke Carvalho Pinto ža finance in Paulo de Tarso za vzgojo. Zunanji minister je Evando Lins e Silva kot neodvisen levičar. Dosedanji gospodarski minister San Tiago Dantas ni več minister v novi vladi.
Na Kubi so ise prejšnji teden izkrcali večji oddelki kubanskih političnih emigrantov, ki hočejo svojo politično akcijo za osvoboditev Kube -sedanjega Castrovega komunističnega jarma po-jačati tudi z orožjem.' Po izkrcanju so takoj stopili v boj s -Castrovimi miličniki. Poročila navajajo izgube na obeh straneh, istočasno pa tudi izvršitev no-
Pavel VI. je smer svojega dela naznanil v nastopnem govoru po vatikanskem radiju, ki ga objavljamo na uvodnem mestu, ¡potrdil pa stališče Cerkve in papeštva še s posebno izjavo, ki jo je dal časnikarjem minuli ponedeljek, ko je dejal, da bo njegovo delo slonelo „na štirih stebrih: resnici, pravičnosti, miru in ljubezni“.
Iz papeževega zasebnega življenja
Papež Pavel VI. govori gladko francosko, angleško, nemško, latinsko in svojo rodno italijanščino. Njegova navada je vstajati zelo zgodaj, redkokdaj pa leže počivat pred polnočjo. Všeč mu je televizija ter zlasti rad gleda pozno v noč kolesarske dirke ali programe „vprašanja in odgovori“. Ljubi tudi klasično in versko glasbo in mnogo bere.
Svoje stanovanje si je -dal urediti v tretjem, nadstropju vatikanske palače. Obstaja iz 22 -sob, od katerih so- 4 določene za njegovo osebje. Tla so iz marmorja, stropi okrašeni, stene pa prebarvane z oljnato barvo.
❖
Pred sedanjim, -papežem Pavlom VI. so katoliški Cerkvi vladali naslednji papeži Pavli: Pavel I., 757—767; Pavel II., 1464—1471; Pavel III., 1534—1.49; Pavel IV., 1555—1559 in 'Pavel V., 1605 do 1621.
V TEDEN
vih smrtnih -obsodb na Kubi.
Predsednik italijanske republike Antonio Se.gni je potem, ko mu je glavni tajnik krščansko-demoikratske stranke Aldo Moro vrnil mandat za sestavo sre-dinsko-levičarske vlade, ki jo je -onemogočilo levo krilo Nennijeve socialistične stranke, naprosil predsednika parlamenta Giovannija -Leone-ja, naj poskusi sestaviti novo italijansko vlado, ki naj bo -poslovna, če ji že ne bi mogel dati širšega značaja. Po razgovoru S' predstavniki političnih strank je Leone sestavil vlado iz samih krščanskih demokratov. Viada je začasna. Z njeno sestavo je bilo treba pohiteti, da ne bi 'bila -država ob prihodu amer. predsednika na obisk v Italijo dne 30. t.m. brez. vlade. Ker je Nennijev, socialisti v parlamentu -ne bodo podpirali in ker tudi zadržanje republikancev -ter Saragato-vify socialistov 'še ni -povsem jasno, -bod-o novo italijansko vla-do podprle desničarske -stranke. Ke-r pa 'ta vlada ne bo mogla imeti dolgega življenja, bo njena naloga verjetno tudi ta, da -bo izvedla nove voi-itve v Italiji, ki naj bi prinesle večje politično razčiščen je v tej državi. V Rimu namreč prevladuje mnenje, da bo predsednik republike Segni sedanji parlament razpustil ter razpisal nove volitve.
Predsednik Italijanske socialistične stranke Ne-nni je v glasilu te stranke „Av-anti“ objavil uvodnik, v katerem ostro napada levico v svoji stran-ki. Očita ji, da je napravila veliko napako, ko je onemogočila Aldu Moru sestavo sredmSko-levičarske vlade in da je s tem dosegla samo to, da je Italija sedaj dobila čisto krščansko-demok-ratsko- vlado in obstoja nevarnost, da bo sedanji italijanski parlament razpuščen, .še predno bo začel z delom..
Sovjetske oblasti so priredile v soboto, 22. junija, navdušen sprejem sovjetskima astronavtoma polkovniku Valeriju Bukov-skemu in Vallentini Tere-škovi. že na moskovskem letališču, še bolj pa na Rdečem trgu v Moskvi, kjer so slavnosti dosegle vrhunec. Oba astronavta je poveličeval sam Nikita Hru-ščov, ter jima čestital v imenu sovjetske vl-a-de in vsega naroda. Navdušenje ljudskih množic je bilo tolikšno, da ista oba astronavta zaradi ginjenosti mogla spregovoriti samo nekoliko besedi.
Stran 2
SVOBOD»
HOf 8
18 A
Buenos Aires., 27. 6. 19'63 - Ne. 26
v
Iz življenja Sloveneev v ülendozi
Naše letošnje romanje k Mariji Pomagaj
Naše vsakoletno romanje v mesecu majniku na El Challao v lurško kapelico, kjer imamo sliko naše brezjanske Marije Pomagaj, smo letos opravili zadnjo nedeljo v mesecu maju. Zopet nas je obiskal č. g. direktor Orehar. Opravljali smo v pripravo na romanje po družinah devetdnevnice; v četrtek in petek pa smo imeli pri bratih maristih večerne maše z bogatimi in globokimi premišljevanji, ki jih je vodil g. direktor. Vodil nas je s svojimi jedrnatimi in nazornimi govori po vseh kotičkih naše notranjosti, pogledali smo naše osebno življenje, svoje odnose do Boga, do verskega življenja, svoje družinske razmere, naše življenje v skupnosti, odnose do našega naroda in do dežele, v kateri smo si ustvarili svoj novi dom. Tako smo po teh duhovnih obnovah, pri katerih je bila med sv. daritvijo vselej priložnost za sv. spoved, obračunali vsak posameznik sam s seboj in s svojo okolico, v kakatero nas je božja Previdnost postavila v življenje, in v nedeljsko jutro odnesli na ‘romanje vsak svoje breme in trdne sklepe za bodočnost, da naši Mariji Pomagaj tam pod visokimi gorami potožimo svoje težave in darujemo vse dobre naklepe. V dolgi procesiji smo se ob glasni skupni molitvi sv. rožnega venca, s prošnjami za vse osebne in skupne potrebe bližali naši ljubljeni Materi. Okrog poldne smo v nabito polni kapeli — mnogo jih je moralo ostati še pred vhodom — opravili sv. daritev s skupnim sv. obhajilom. (Nato smo prav po romarsko posedli okoli cerkve in v veselem razpoloženju po-obedovali. Popoldne je bila procesija s podobo brezjanske Marije Pomagaj, ki so jo nosili naši fantje in spremljale narodne noše. Med petjem in molitvijo rožnega venca smo ¡obhodili obsežni prostor ob cerkvi po poti, ob kateri se dvigajo lične kapelice, ki predstavljajo Marijina prikazovanja. Po povratku smo peli lavretanske litanije, poslušali še sklepni govor in se z vso zbranostjo ponovno posvetili ¡Srcu Brezmadežne.
sestra, ki so v najtežjih časih naše narodne zgodovine, pod krutim okupatorskim nasiljem in pod bičem, krvave komunistične revolucije v domovini žrtvovali svoje življenje za naše verske in narodne tradicije. Njihovemu pokoju je bila posvečena naša skupina sv. daritev s skupnim obhajilom v kapeli pri ss. frančiškankah; spominu njihovih žrtev je bil namenjen globoko zasnovan spominski govor č. g. Homa z izbranimi, vzvišenemu in pretresljivemu spominu '¡'odgovarjajočimi pesmimi je sv. daritev spremljal naš pevski zbor. Po končani sv. maši je g. Horn opravil 'še obredne zadušne molitve z ..Libera“, zbor pa je prepeval žalostinke in spominske pesmi za rajne.
Tako smo se oddolžili spominu njih, ki smo jim kot sinovi in hčere slovenskega naroda 'dfolžni ¡ohraniti hvaležen spomin in večno slavo.
Praznik sv. Rešnjega Telesa
Telovo smo v Mendozi praznovali v
kapeli pri br. maristih. Po sv. maši se je po obeh obsežnih dvoriščih, razvila slovesna procesija z Najsvetejšim,, ki jo je vodil č. g. Jože Horn. Po naši lepi stari navadi je. zbor med sprevodom in pri .štirih okusno okrašenih oltarjih prepeval evharistične pesmi, naši naj mlajši pa s» Kristusu Kralju,, ki je šel med nami v sv. Evharistiji, trosili cvetje; tudi nekaj narodnih noš je povzdignilo pestrost praznične slovesnosti.
Obletnica sr. Cirila in Metoda
1100-letnico prihoda sv. bratov Cirila in Metoda boro,o v Mendozi pro-savili v mesecu juliju. Pripravljamo za vso mendoško javnost sv. mašo po vzhodnem obredu, ki jo bo daroval ukrajinski župnik č. g. Bazilij Wynuczuk iz Bowena na jugu naše province. Zbor že pridno vadi mašno petje v staroslovenskem jeziku. Za popoldansko proslavo pa poleg predavanja o pomenu praznika, za katerega upamo na obisk g. rektorja našega semenišča iz Buenos Airesa, z,bor pripravlja šopek naših domorodnih in rodoljubnih pesmi. Bb.
Nova imenovanja v ZES
V Zveznem izvršnem svetu so bili imenovani: za drž. podsekretarja v ZIS dosed. pomočnik zveznega sekretarja v svetu Vladimir Cerič, za drž. podsekretarja v zveznem sekretariatu za notranje zadeve dosed. pomočnik zveznega sekretarja v istem sekretariatu Edo Brajnik, za drž. sekretarja v zveznem sekretariatu za zakonodajo in organizacijo dosed.
v.	d. zveznega sekretarja za zakonodajo dr. Nikola Balog; za zveznega javnega pravobranilca dosed. drž. podsekretar v zveznem sekretariatu za notr. zadeve Andrija Pejovič, za predsednika sveta za vprašanja izseljencev dosed. drž. podsekretar v zveznem, sekretariatu za notr. zadeve Djuro Stankovič, za sekretarja administrativne komisije ZIS v zvanju drž. podsekretarja dosed'. drž. podsekretar v zveznem sekretariatu za notr. za-
deve Pavle Pekič, za direktorja zveznega zavoda za cene dosed. pomočnik zveznega sekretarja za trgovino Dušan Vikovič, za direktorja TANJUGA, sekretar ideološke komisije CK ZKJ Vukašin Mičuno-ivič, za generelnega direktorja Skupnosti jugoslovanskih železnic dosed'. generalni .direktor Skupnosti zavarovanja dr. Marijan Dermastja, za generalnega direktorja službe družbenega knjigovodstva dosed. drž. podsekretar v zveznem sekretariatu za finance Radomir Koma-tina, za namestnika generalnega direktorja službe družbenega knjigovodstva dosed. gen. direktor službe družbenega knjigovodstva Sergije iDjurovič, za generalnega direktorja Jugoslovanske skupnosti zavarovanja dosed. direktor zveznega zavoda za urbanizem in komunalna sprašanja Sreten Bjeličič.
GORIŠKO IN PRIMORSKA
Slovesni rekviem za sv. očeta
V srce nas je zadela in globoko prevzela novica o smrti sv. očeta, čeprav smo že vse ¡dneve postajali ob svojih aparatih in pričakovali neizogibno žalostno vest. Enako kot ob smrti prejšnjega sv. očeta Pija XII. je škofija tudi tokrat za slovesno mašo zadušnico naprosila za petje med svečanimi obredi naš zbor. Ob navočnosti vseh najvišjih cerkvenih, državnih in vojaških oblasti, številnega konzularnega zbora, zastopnikov vseh panog mendoškega javnega In kulturnega življenja, številnih vernikov v cerkvi ter odredov vojske pred baziliko sv. Frančiška je nadškof msgr. Buteler opravil slovesni rekviem z Li-bero za pok. sv. očetom Janezom XXIII. Na koru je ob spremljavi mogočnih orgel prepeval naš zbor.
Spomin obletnice padlih žrtev
Drugo nedeijo v tem mesecu smo se poklonili spominu vseh naših bratov in
Volitve na tržaški univerzi
Slovenski akademiki, ki študirajo na tržaški univerzi so tudi letos ponovno nastopili s svojo listo „Adria“ pri volitvah za novo predstavništvo visoko-šolcev. Letos se je volitev na univerzi udeležilo nekaj več volilnih upravičencev: 1754 (47‘%). Na prejšnjih volitvah ni nikoli glasovalo več kot 40%. Tudi letos se je slovenska lista na tržaški univerzi dobro odrezala. Dobila je 65 glasov (7 več kot lani) in dobila 1 mandat. Pri volitvah so zmagali demokristjani, ki bodo imeli 12 sedežev, sledijo skrajni desničarji z 8 sedeži, levičarji s 7 sedeži, liberalci 4, neodvisni pa 3. Slovensko listo bo v univerzitetnem svetu zastopal akademik Danilo Lovrenčič.
Literarna, nagrada „Vstajenje“
Nedavno so v Trstu ustanovili Slovenski tiskovni inštitut za pospeševanje slovenske založniške dejavnosti v za-
mejstvu. Inštitut pa je /Sklenil podeliti vsako leto ¡tudi literarne nagrade, ki naj bi služile v vzpodbudo in priznanje našim pisateljem. V ta namen bo vsako Veliko noč podelil svojo literarno nagrado „Vstajenje“. Letošnjo nagrado je Inštitut razdelil med pisatelja Vinka Beličiča iz Trsta za ‘zbirko črtic „Nova pesem“ in med pesnika Jožeta Udoviča iz Ljubljane za pesniško zbirko „Zrcalo sanj“. Ti dve deli se odlikujeta med izdanji zadnjih dveh let po najvišjih umetniških kvalitetah in ¡po iskrenosti, pa tudi nista v nasprotju s krščanskim svetovnim, nazorom, kar je bil tudi eden glavnih kriterijev pri podelitvi nagrade „Vstajenje“.
V bodoče bo Slovenski tiskovni inštitut upošteval vsa dela, ki bodo izšla tako v domovini kot v zamejstvu — s čemer hoče Inštitut poudariti enotnost slovenske literature, kar bi nekateri radi zanikali — v enem letu pred podelitvijo nagrade.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Štirinajst dni pred volitvami
Samo še dva tedna je do 7. julija, ko bodo v Argentini splošne volitve, ki naj bi zopet privedle državo v polno, ustavno življenje, ki je bilo prekinjeno z odstavitvijo ustavnega predsednika, dr.. Frondizija dne 30. marca 1962.
Z bližanjem dneva volitev se je pa seveda pojačala tudi delavnost vseh tistih, ki so proti volitvam, ki zagovarjajo stališče, da sedanji čas zanje ni primeren, da je treba najprej ozdraviti drž. upravo in narod „yzgojlti“ zg demokratsko življenje. Zato so bile v zadnjem času ulice polne najrazličnejših verzij. Ene so bile, da je znova nesoglasje v vojski, da nekatere vojaške osebnosti zahtevajo zamenjavo sedanjega vodstva vojnega ¡resora, da bodo volitve .preložene za mesec ali dva meseca, ali pa sploh za nedoločen čas itd. Vse te verzije je presekal z odločno izjavo glavni poveljnik vojske general Ongania z zatrdilom v radijskem sporočilu vsem vojaškim enotam v republiki, da je položaj v vojski povsem normalen, da je vojska odločno za izvedbo volitev in da so razne nasprotne govorice in verzije same „zadnji .poskus golpistov, da bi se preprečil ustavni izhod iz sedanjega poločaja“.
¡Prav tako odločen je bil v svojih izjavah notranji minister general Osiris Villegas. Na kosilu pri inozemskih časnikarjih je odločno zatrdil, da volitve bodo in to v napovedanem roku in da ne bo nobene spremembe v političnem programu vlade. Istočasno je tudi opoi-zoril, da ne bo nobene vrnitve na staro. To stališče ¡naj bo jasno in naj ga vsi tisti, ki mislijo, da je kaj takega mogoče, resno vzamejo na znanje. Tako je stališče oboroženih sil: vrnitev v ustavno stanje s svobodnimi volitvami, toda ne za povrnitev v režim, ki je bil leta 1955 ¡zrušen ter odpravljen.
Dekret št. 4874
Gornje stališče oboroženih sil potrjuje zlasti dekret št. 4874, ki ga je izdala ‘vlada po daljših razgovorih notranjega ministra generala Villegasa z državnimi tajniki za vojsko, letalstvo in mornarico. Določa namreč raztegnitev omejitve za postavljanje peronističnih kandidatov za predsednika republike ter guvernerjev in viceguvernerjev ter kandidatov za volilne može za izvolitev omenjenih državnih in provincijskih funkcionarjev na vse stranke, ki so v koaliciji s peronistično Unión popular v tkzv. ljudski in narodni fironti, ter na liste svojih strank postavljajo ¡ali bi postavile take osebe, ki po svojem delovanju potrjujejo, da delajo na obnovi zrušenega peronističnega režima. Dekret navaja, da zaddšča samo ena taka oseba na listi kake stranke, d'a volilne oblasti liste ne bodo potrdile, glasove pa, ki bi bili oddani za tako listo, bodo proglasili za neveljavne.
Reakcija predstavnikov strank, ki sestavljajo tkzv. ljudsko in narodno fronto, proti gornjemu stališču je bila ostra. Odločno zavračajo vladno odredbo z izjavami o neenakosti postopanja, z državljani, o njihovi delitvi na tiste, ki uživajo vse politične pravice in na tiste,
katerim so dovoljene samo nekatere.
Predstavniki prizadetih strank so zaprosili za sprejem pri predsedniku republike ter so mu izročili spomenico, r kateri zahtevajo razveljavitev dekreta št.. 4874.
Ta jim je pa v navzočnosti notr. mi» gen Villegasa izjavil, da je izdani dekret vlade nepreklicljiv in da je samo pojasnilo prejšnega dekreta št. 4046, ki je bil izdan za omejitev postavljanja kandidatov za Unión popular.
V	zvezi z gornjim, dekretom je tudi ostavka, ki jo je podal minister za pravosodje in pouk dr. José Mariano Asti-, gueta. Ta je izjavil, da se s politiko vlade ne strinja in da tudi ni sodeloval pri izdelavi gornjega dekreta. Za nje-, govo vsebino je zvedel iz časopisov.
Nova afera
Argentina preživlja težko ¡gospodar-^ •sko krizo. Na zunaj ni sicer tako vidna,, jo pa v resnici občutijo zelo vsi sloji* ki so navezani na uradniške in delavske prejemke. Kriza se odraža tudi v dejstvu, da mesečno odide iz države v Sev. Ameriko do 2000 tehnično in strokovno usposobljenih delavcev, ki jih država neob-hodno sama potrebuje.
Z vsemi vprašanji, ki so v zvezi s prizadevanji za zboljšanje sedanjega gospodarskega položaja, se bo v vladi ba-vil posebni gospodarsko-socialni kabinet. Sestavljajo ga minister za, gospodarstvo ter minister za delo in socialno varnost, kakor tudi vsi drž. tajniki gospodarskih ter finančnih resorov.
V	to prizadevanje vlade za ozdravitev gospodarskega položaja v državi je udarilo poročilo državne p rei z ko vaine komisije, ki je te dni odkrila ¡novo afero z nabavko 3000 omnibusov v skupni vrednosti 5 milijard pesov. Ta nabavka z velikimi nepravilnostmi je bila izvedena pod vlado dr. Frondizija. Tedaj, ko je bil minister za javno delo in javno službo Arturo Acevedo, tajnik za promet pa Juan Ovidio Zavala. Pravijo, da je v zadevo vmešan tudi biv. notr. min. dr. Vitolo. Ta nova' nečedna zadeva je vzbudila ogorčenje v javnosti, ki zahteva, da se zadeva razčisti in krivci kaznujejo. Kako daleč je šlo razmetavanje držav, denarja, pokazuje dejstvo, da je bila nabavka omnibusov izvršena še predno je bilo rešeno vprašanje, kako naj omnibusi zamenjajo tramvajski promet v Bs. Airesu in is točnsno.kn . je .'hilos vojaških industrijskih obratih v popravilu na stotine tramvajskih voz. Pošiljka 200 omnibusov v San Juan se je pa sploh izgubila, na drugi strani pa v Bs. Airesu na prostem razpada še okoli 600 omnibusov, ki jih sploh še niso rabili in. so zaradi vremenskih poškodb danes že neuporabni.
Kršč. socialno gibanje
je novo politično gibanje v Argentini, ki pravi, da stoji na stališču papeških socialnih okrožnic. V začasnem vodstvu so med drugim Oscar Puigros, biv. min. za delo, Mariano Grondona, biv. drž. podtajnik v notr. min. pod notr. min. dr-Martinezom in Basilio Serrano iz Unión Federal. Politično gibanje je za ljudsko in narodno fronto.
Ob 50 letnici prve slovenske mature
Od 9. do 12. junija ter od 5. do 9. julija 1913 je bila na prvi popolni slovenski gimnaziji v škofovih zavodih v št. Vidu nad Ljubljano! prva slovenska matura. Tega pomembnega dogodka v zgodovini slovenskega naroda se v spisu, ki ga danes začenjamo objavljati, spominja tedanji gojenec omenjenega 'škofijskega srednješolskega zavoda g. J. Pirnat.
Petdesetletnica prve slovenske škofijske gimnazije kot javno priznane šolske ustanove je brez dvoma pomemben jubilej v zgodovini našega šolstva in narodne kulture sploh. Cerkev se je v vseh časih trudila za izobrazbo ljud,-Stva. Tako ■ je razvoj slovenskega ljudskega šolstva tesno povezan z imenom škofa ¡Slomška. In prav tako bo v ¡bodoče naša kulturna zgodovina morala priznati, da je postanek srednjega šolstva tesno povezan z imenom škofa Jegliča. On je Slovencem priboril od tedanjih nam. nenaklonjenih oblasti prvo čisto slovensko gimnazijo in za njeno vzdrževanje doprinesel ogromne gmotne žrtve. Na lastne stroške je poslal prve (moča na univerze študirat za bodoče gimnazijske profesorje. — Steber vsakega učnega zavoda je njegov učiteljski zbor. Zato je prav, da se ob tem pomembnem jubileju posebej spomnimo tistih profesorjev, ki so orali ledino na polju slovenskega šolstva in leta 1913 pripeljali prve svoje učence k maturi. Vsi so bili duhovniki, ki so se kot učitelji in vzgojitelji posvetili svojemu profesorskemu poklicu z dušo in telesom.
Psihologi pravijo, da se nam živ-ljenska doživetja iz naših mladostnih
let bolj .utisnejo v ¡spomin kakor tista iz kesnejših let. Zato mi ne bo težko iz svojih dijaških let izluščiti nekaj spominov, ki so tesno povezani s profesorji, ki so poučevali prvih osem let na škofijski ¡gimnaziji v -Št. Vidu.
*
Bilo je v začetku julija leta 1906. Na zgornjem hodniku Alojzijevišča v Ljubljani so se zbirali v jutranjih urah v gručah ¡očetje in matere s fantiči, ki so jih pripeljali k sprejemnemu izpitu. Moji stari materi, ki me je pripeljala, se je tedaj pridružila neka stara mati, dom.a nekje z Dolenjskega s svojim vnukom Lojzetom (t. j. L. Peček, župnik). Med njunim živahnim razgovorom sta prišla po- hodniku dva gospoda. Najbrž je bil naš bodoči gimn. ¡ravnatelj dr. Janez Gnidovec in naš prvi razrednik prof. Luka Arh. Odprla sta nam vrata v prostrano učilnico. Zasedli smo odkazane prostore pri klopeh, na katerih so že ležale bele pole papirja. „Vsako šepetanje ali prepisovanje je strogo prepovedano!“ je ¡si trdim glasom poudaril g. Arh. Pa kdo bi si bil tedaj sploh upal kaj takega, ko smo si bili še vsi tako tuji med seboj, prestavljeni iz do-
mačega okolja v nepoznani svet. Zavladala je slovesna ’tišina, ki jo je motil le ropot starega tramvaja pod okni, ki se je škripaje ustavljal koncem, sosedne hiše. Profesor je glasno in počasi narekovaj kratek sestavek. Nato je sledila analiza pravtako kratkega stavka. Prav dobro .se ga ¡spominjam: „Čebela je priletela pit vodo k vaškemu vodnjaku.“ Za preizkušnjo, koliko smo se naučili v ljudski šoli nemščine, ki se je tedaj po mestnih šolah poučevala že od tretjega razreda dalje, je bilo treba analizirati tudi kratek nemški stavek. Profesor je med tem napisal na tablo še par računskih nalog, ki jih je nato narekoval v izdelavo. „Kdor bo nalogo dokončal, naj jo prinese gor! Nato naj gre ina vrt in ob 10 naj se vrne." Podpirali smo glave, tuhtali, tuhtali in pisali. Skozi okna je puhtela od zidovja zoprna poletna vročina. Oddajali smo naloge. Ob deestih smo bili zopet zbrani k sodbi. Bilo nas je preko 60. „Tisti, katere bom poklical, so preizkušnjo prestali in se lahko vrnejo na domove,“ je razglasil profesor. „Vsi ostali pa naj ¡pridejo ob dveh popoldne še k ustnemu izpitu. ‘Sledila so imena. Tudi moje. Tudi Lojze z Dolenjskega je pritekel za menoj na vrt, kjer sta sedeli obe stari materi. Po vrtni stezi je prišel še stric mojega bodočega sošolca. „No, kako je bilo?“ je vprašal. Povedala sva, da sva oba že izdelala, da jih bo pa precej še moralo popoldne priti k ustnemu izpitu. „Tako je prav; spodobi se, 'd'a se sedaj malo pokrepčata. Sta gotovo lačna in žejna, kajne?“ Prikimala sva.
Vodil nas je mimo Vodnikovega trga, mimo stolnice, do znamenitega Robbovega vodnjaka. Tam nekje je mož vedel za vinsko klet. Prijeten hlad in vinsko vzdušje sta ro.e objela, ko smo sedli k mizi. Gostov ni bilo tedaj v kleti. Točajka je takoj pritekla z litrom vina. Stric — kakor da je že star znanec — ji je takoj začel ponosno razkladati, da je pripeljal dva fantiča, ki ata skušnjo za gimnazijo prestala. Materi sta naložili iz cekarjev cvrtja na mizo. „Pijta, in zataknita!“ je velel stric, ter nalival kozarce. Žejen, kakor sem bil, sem izpraznil prvega do dna. „Tako je iprav!“ je pritrjeval stric — „pristen Dolenjec“ — in že natakal drugega. Vino mi je začelo iti v glavo. Kmalu se je vse začelo čudno vrteti okrog mene. Polastila se me je omotica. Omahnil sem stari materi v naročje. Kako sva z materjo prišla na vlak in domov, še danes ne vem. Bilo je že pozno popoldne, ko sem se prebudil na postelji v zgornjici. Tedaj je pa vstopil oče. Prestrašil sem se njegovega pogleda. „Lepo si začel! Faliran študent ¡bo iz tebe, nič drugega!“ Potegnil me je s postelje, dal eno krepko okrog ušes in me pahnil po stopnicah navzdol. — To je bilo moje prvo srečanje z gimnazijo. Hkrati prva polomija te vrste, in upam — tudi zadnja.
*
V hladnem jesenskem jutru je stal zaprežen voz na dvorišču. Oče na sedežu za njim lesen kovček z obleko In- j
perilom. Mati je stala na pragu z blagoslovljeno vodo, s solzami v očeh. „Priden bodi, rad moli in rad ubogaj!“ Voz je zdrčal p® cesti. V dobrih dveh urah je zavozil pred zavod. Na pročelju je v jutranjem, soncu ¡blestel v zlatih črkah napis: Kristusu Zveličarju sveta. Kmalu nato sva stala z očetom na hodniku pred vrati z vizitko: Gašpar Porenta, prefekt. Prišel je bil malo prej iz Prage, kjer je dokončal študije na umetnostni akademiji in bil hkrati določen za profesorja risanja, šibka asketska postava z zgodnjo plešo. Izpod nje je sijalo dvoje živih oči. Z ljubeznivim, samo njemu lastnim nasmehom, me je pogladil po laseh in v pristno domačem dialektu vprašal: „Sej bš pridn jel-na?“ Ko sem prikimal, je rekel oče: „Torej, le glej. Sedaj pa počakaj zunaj!“ Z g. Gašparjem sta se že prej poznala. Doma je ¡bil z naše vasi. Kaj sta se tisti čas sama menila, si lahko mislimo. Ko mu je g. Gašpar čez kratek čas med vrati segel v roko, je oče rekel: „Le trdo ga držite!“
Prišel je prvi dan šole. Kakih trideset nas je bilo v I. a razredu, druga polovica v paralelki b. Zvonec na hodniku je zapel. Vstopil je naglih korakov naš prvi razrednik prof. Luka Arh. Le za hip je obstal pri,vratih in vrgel izza scipalnika na nosu ¡bežen a oster pogled preko razreda. 'S trdim korakom je stopil na oder in vrgel na. kateder knjigo, da je odletela preko njega. „Molimo!“
(Dalje prihodnjič)
Buenos (Aires, 27. junija 1963
SVOBODNA SLOVENIJA
S tram 3
/Mcmce vz
Kmetijska zadruga v Dolenjskih toplicah je lani odkupila od zasebnikov 300 ha obdelovalnih zemljišč, v letu 1961 pa 198 ha. 'Odkupljeno zemljo je z arondacijo združila v komplekse po 50 do 70 hektarjev. Krajevni komunistični funkcionarji zatrjujejo, d!a bo po dosed. načrtih Kmetijska zadruga v Dol. toplicah odkupila od zasebnikov še okoli 500 ha zemljišč in bo tako v nekaterih krajih kot n. pr. v Dol. Toplicah in v Jurki vasi skoro popolnoma odpravila zasebno kmetijo. V Dol. toplicah 'bodo po tem kom. predvidevanju ostale le še štiri kmetske družine, v Jurki vasi pa samo tri. Podoben, vendar nekoliko počasnejši je razvoj v drugih področjih omenjene zadruge. 'Zadružna 'kmetijska obrata pa razen v Dol. toplicah in v Jurki vasi nastajata tudi še v Soteski in v Podhosti. Na prvih dveh ¡rede krave molznice, na dragih dveh pa pitano govejo živino. Vzlic močnemu odkupovanju zemlje je pa cena zanjo padla od 350.000 din za 1 hektar -prvovrstnega zemljišča na 200.000 din.
Tako komunisti na vse načine s pospešenim tempom, odpravljajo zasebno kmetijstvo po slovenskih krajih.
Dne 20. aprila 1.1. je slovenski gledališki igralec Hinko Nučič slavil 80-let-nico svojega življenja. Kot 17-letni fant je bil sprejet v Ljubljani v Deželno gledališče. Od tedaj naprej je vse njegovo gledališko delovanje najtesnejše povezanoi z razvojem in 'razmahom slovenskega gledališča, v katerem je igral predvsem, ljubimske in junaške vloge. Po prvi svet, vojni je bil tudi med ustanovitelji slovenskega gledališča v Mariboru. Tako v Ljubljani kot v Mari-
boru je vodil tudi Dramatični šoli. Jubilant je več/let nastopal tudi v zagrebškem dramskem gledališču. Napisal in izdal je tudi nekaj dramskih del ter dve knjigi svojih spominov pod naslovom. „Igralčeva kronika“.
V začetku maja je bilo na obisku v Ljubljani zastopstvo celovškega mestnega sveta z županom Hansom Aussen-winklerjem. na čelu.
Umrii so. V Ljubljani: Angela Ravnikar roj. Nograšek, Josip Vodišek, upok., Frančiška Trunkel, upok., Ludvik Podobnik, upok., Ivan Andoljšek, ing. Franc Živec, direktor gradbenega podjetja Tehnika, Ivana Gerbajs roj. Jevnikar, Metod Fabjan, upok., Franci 'Robida, Roza Trzin roj. Zajc, Anica Šiška roj. Križman, Mirko Luznar, Matjaž Kolenc, abs. glasbene šole, Pavle Golobič, Helena Nepustil roj. Štefančič, Ivan Pauer in Anton Reisman, železničar v p. v Mariboru, Miroslav Pre-mrov v Vuzenici, Magdalena Krese v šmarjeti, Julka Mavec v Kranju, Ladislav Kondor v Murski Soboti, Janez Pavlin, pos. v Radomljah, Anton Cilenšek v Litiji, Jakob Lotrič, mesar v Radečah, Henrik Mravljak v Šoštanju, Ti-hom.il Žigon v Mariboru, Franc Brem-3ak, upok. v Kamniku, Stana Irgolič, učit. v Podgradu, Stanko Poteko v Žalcu, Justi Sadar v Sušici, Franc šte-bej v Črnučah, Olga Klun, predmetna učit. na gimnaziji v Ravnah na Koroškem, Ivan Gregorin, strojni ključavničar v Breznici, Valentin Česnik, tekst, tehnik v Mariboru, Jernej Strmšek iz Prevoj pri Lukovici, Andrej Smrekar v Borovnici in Stane Završnik v Kranju.
D E K À N CIRIL MILAVEC 70 LETNIK
S I 0 ¥
BUENOS AIRES
INCI V ARGENTINI
Telovska procesija
Slovencev na področju Vel. Buenos Airesa je bila v nedeljo, 23. junija v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejii. Tudi letos se je je udeležilo veliko rojakov.
Ob 10 je imel v cerkvi Marije Pomočnice sv. mašo g. Janez Mernik, slov. salezijanec, ki deluje v tem zavodu in skrbi obenem tuli za dušno pastirstvo v San Justu, na to pa,je bila procesija p® prostranem, zavodskem parku. Vodil jo
skih otrok, fantov in deklet ter žena rn mož v narodnih nošah.
Srebrna maša č. g. Albina Avgu-
,	. .v . i • „	i dom pripravil domač „asado“, za vse, ki
štma bo v njegovi zupm cerkvi sv. Mar- j 1	1 „	.	”,	’ , ,	’
Med Moronom in Hurlinigha-mom, že v Ca-stelarju, stoji na Avdi. Vergara nekoliko višje 0d Britanskega kolegija lična zidana cerkvica sv. Marte. Tu že več let razvija dušnopa-stirsko delavnost 'dekan Ciril Milavec. Tu je tudi dne 20. junija v polnem zdravju in duhovni svežosti in razgibanosti ter sredi dela za zaupano mu župnijo praznoval svoj 70-letni življenjski jubilej. Spominjali so se ga njegovi farani, pa tudi Slovenci, ki jih je več v njegovi fari in so redni obiskovalci njegove župne cerkve.
Dekan Milavec je. Notranjec. Rodil se je 20. junija 1893 v Planini pri Rakeku. Nadarjenega fantiča so starši po-
A. M. Slomška; učenke Mojca in Francka Prešeren, Silva Durič, Neda Vesel, Jožica Kržišnik, Polonca Marin in Magdalena Zupan so občuteno najprej deklamirale pesem Spomin junakom, nato pa zapele še pesmi Iz stolpa sem mi zvon doni in Vojaško popotnico. Za nastop jih je pripravila učiteljica gdč. Aniqa Šemrov. Sledil je govor pisatelja Ivana Korošca pod naslovom „. . .ne pozabite nas nikdar“. V izbranih besedah se je spom_ nil padlih junakov in njihove oporoke nam: „naša borba zato je sveta, dokler gruda ni o teta!“ Večer je zaključil Ra-moški pevski zbor, ki je pod vodstvom Gabrijela čamernika zapel tri pesmi: z izvirno skladbo g. Čatnernika „Molitev“, se je poklonil padlim bratom, z narodno-navduševalno „Slovansko pesmijo“ in „Triglavom“ pa nas potrdil v veri: „Vse je vihar razdjal, narod pa zmiraj stal!“ Za v nedeljo, 23. t. m. je Slomškov
jete v Boulogne v nedeljo, 30. junija, I ob 10,30 za župljane in ob 17 za slovenske rojake.
G. p. Silvin Eiletz DJ je odšel te dni v Nemčijo, kjer bo nadaljeval študij socialnih ved. V nedeljo, 16. t. m. je imel poslovilno mašo po vzhodnem obredu v ruski kapeli v ulici Giiemes. Poleg, staršev, bratov in sorodnikov se je sv.,, maše udeležila tudi ruska kolonija , ,	,	, ter' številni patrovi slušateiji-akadero.iki
je ob asistenci duhovščine ter bogoslov, jezu,itgke univ6rae Del Salvador. Po sv.
maši so se vsi prisrčno poslovili od g.
cev g. direktor Anton Orehar. Oltarje so postavili: prvega rojaki iz San Martina in Floride, II. Slovenci iz Lanusa, III. so oskrbeli rojaki iz San Justa, IV. slovensko znamenje pa iz Ramos ’Mejia. Evangelije so peli: I. diakon g. Primož Langus, II. diakon Lovro Tomazin, III. g. Janko Mernik in IV. diakon g. Jurij Rode.
Po procesiji je bil v cerkvi blago--slov z 'Najsvetejšim. Pri maši so peli pevke in pevci Slovenskega pevskega zbora Gallus, pri procesiji so se pa Ga-llusovcem pridružili še pevci in pevke slovenskih pevskih zborov iz San Justa in Ram,os Mejie.
Kot v prejšnjih letih je bila tudi letos v procesiji močna skupina sloven-
PRISPEVAJTE
V TISKOVNI SKLAD!
p. Silvina in mu želeli v Evropi mnogo sreče in uspehov pri njegovem študiju.
Ker se g• P- Silvin zaradi pomanjkanja časa ni mcigel pred odhodom posloviti od vseh svojih prijateljev in znancev, jim. sporoča pozdrave po Svobodni Sloveniji.
RAMOS MEJIA
Preteklo soboto, 22. t. m. se je v Slomškovem domu vršil III. prosvetni večer posvečen žrtvam komunistične revolucije v Sloveniji. Vabilu kulturnega odseka Slomškovega doma se je odzvalo številno občinstvo, ki je napolnilo za to priliko lepo okrašeno dvorano. Večer je o tvoril kulturni referent J. Tomazin, ki je v uvodnih besedah poudaril, da se s tem večerom Slomškov dom kot organizacija klanja padlim junakom, ki so umrli zato, da bi mi živeli v svobodi. Prvo točko programa je imel šolski tečaj
so po končani telovski procesiji v Don Bosco prihiteli v to1 slovensko središče v Ramos Mejii. Lep sončen dan je privabil lepo število gostov. Po kosilu se je pričelo kegljaško tekmovanje za dame in gospode. Med damami je zmagala s 13 točkami gdč. Šter, med gospodi pa Jože Tušek s 17 točkami. Katerim pa kegljanje ni tako pri srcu, so se zabavali na odbojkinem igrišču rdi pa gledali v dvorani skioptične slike iz lanske počitniške kolonije v cordobskih planinah, katere, sta dala na razpolago gg. Zupan in Šušteršič. Znatno število otrok se je ob slikah in besedi gdč. šerr.rovoves pomirjalo lepih dni, ki so jih preživeli v gorah.
SAN MARTIN
Otvoritev balinišča in tekma v odbojki med starimi in mladimi je v nedeljo, 23. junija, privabila v Slovenski dom v San Martinu lepo, šterilo gledalcev. Ob 15 je pričela tekma v odbojki, Razumljivo je, da so bili fantje v premoči, vendar so se tudi „možje“ dobro držali in so morali fantje krepko pritisniti, da so zmagali. Kmalu po 16 pa so se zbrani gostje zbrali ob novem balinišču. S kratkim nagovorom je predsednik 'Slovenskega doma g, Leopold Novak označil pomen novega igrišča, ki naj nudi zdrav oddih mladim in starim po težkem dnevnem delu. Nato je govoril
slali v škofijsko gimnazijo v št. Vidu nad Ljubljano, kjer je bil med: prvimi maturanti tega zavoda. Bogoslovje je študiral' v Ljubljani in bil dne 29. junija 1918 leta posvečen v duhovnika. Kot ka_ plan je deloval v Škofji Loki, Tržiču, pri sv. Petru v Ljubljani in na Igu pri Ljubljani. Župnijsko mesto1 je pa imel na Želimljah, leta 1943 pa je postal župnik in dekan na Vrhniki. Isto leto tudi duhovni svetnik.
Begunska leta je preživel v begunskih taboriščih Monigo, Servigliano, Se-nigallia in Barleta, odkoder je odšel s skupino slov. duhovnikov v Španijo ter deloval v škofiji Baibastro.
Po prihodu v Argentino je bil v dušnem pastirstvu v prov. Bs. Aires v Ba-raderu, Ghascomusu, Moronu, nato pa prevzel mesto zavodskega dbhovnika v kmetijskem učnem zavodu Gonzales Ca-tan. Po ustanovitvi nove župnije sv. Mihaela v Moronu ga je moronsld škof rnsgr. Raspanti imenoval za prvega župnika te župnija, nato !pa za župnika sosednje župnije sv. Marte, kjer z vso vnemo deluje še danes.
To je zgoščeno podana življenjska pot 70-letnika dekana Milavca. Pot, trda pot, polna dela za vernike, med katere je bil 'postavljen za oznanjanje božjih resnic in dela za ljudstvo, za njegov kulturni in gospodarski razvoj. Kajti delovanje jubilanta ni bilo nikdar in nikjer v tesnjeno samo za zidove cerkva in farovžev, ampak je bilo vedno tudi sredi življenja naroda, sredi njegovega trpljenja, njegovih težav in naporov.
Že njegova ka.pianska mesta to poj trjujejo, saj se je v njih pojavila z vso ostrino vsa predvojna slovenska politična, gospodarska in socialna problematika. Z vsemi sloji slovenskega naroda je imel opravka. Povsod je bilo treba garati, pomagati, svetovati. 'Vse to je namreč bil jubilant med' svojim ljudstvom.. vedno dober dušni pastir, vnet za delo za vedno večjo čast božjo, za oznanjevanje božjih resnic, tako kot so zapisane in ne ¡tako, kot bi dostikrat ■ljudje hoteli, da bi si jih po svoje prikrojili, na drugi,strani pa vedno neumoren v vsej farni dejavnosti, naj je bilo v prosvetnem društvu ali organizaciji
1r«ot teden ei
TIHA POLNOČ ZEMLJO KRIJE..
Tiha polnoč zemljo krije, iožnomirna — plan in log, bledi mesec temno sije, spava, sanja vse okrog.
A če vse odeva spanje, srce moje še bedi, njega ne blaže mi sanje, duh otožni moj ne spi.
Tu (klečim vrh griča v noči, lipa nad menoj Šumija, k zvezdam zrem in vzdihi vroči vro iz duše do neba.
Prošnjo to usliši Večni, oh ne molim je za se, molim jo za dom nesrečni: Zjasni zvezde mu temne!
ali v hranilnici, posojilnici ali konzumu. Povsod' je bil zraven kaplan in 'župnik Milavec in povsod je svojemu delu vtisnil tudi pečat svoje močne osebnosti.
Vojna leta in leta komunistične revolucije ter vse njene strahote je preživljal kot župnik na Želimljah in kot župnik ter dekan na Vrhniki. Dokler bo živel slovenski narod in se bo pisala njegova zgodovina, bo ime tedanjega župnika Milavca v Želimljah zapisano poleg imen vseh tistih, ki so se v tedanjih dneh gorja in strahote neustrašeno postavili v bran trpečega sloven-
g. Pavle Čibej, kateremu je bila na članskem sestanku poverjena skrb za ustanovitev in vodstvo odseka za balinanje. Zahvalil se je predsedniku za njegove besede in odboru za sredstvo, ki jih je dal na razpolago za balinišče. Pozval je vse navzoče, da naj, se nove športne naprave pridno poslužujejo. S tem. je bilo balinišče odprto in do trde noči se je potem vršilo tekmovanje balincarjev. 'V' vseh prostorih doma pa se je nato razvila živahna prosta zabava.
skega naroda tako pred komunističnimi morilci, kakor tudi pred fašističnim okupatorjem, ki se zaradi komunističnih izpadov ni znašal nad njimi, ampak nad nedolžnim, ljudstvom in tako s komunisti zasledoval isti cilj: pobijati slovenska življenja.
Enako odločno zadržanje proti komunizmu je vodilo vs'o njegovo dušno-pastirsko in javno dejavnost tudi na. Vrhniki, kjer na' njegovo delovanje v tej fari med drugim še danes spominja velika oltarna slika Rika Debenjaka, ki prikazuje Marijo Pomagaj nad Vrhniko.
Vedno z ljudstvom. Tega življenjskega vodila se je jubilant držal tudi v begunstvu, kjer je z ljudmi delil vesele in težke ure, ure veselja in ure bridkosti ter ponižanja kot dušni pastir slovenskih beguncev v taborišču 7. v Seniga-lliji in nato v Barleti.
Ko je bil v Moronu imenovan za župnika v novo ustanovljeni fari sv. Mihaela, ob prihodu v to faro ni našel ne cerkve, ne farovža, ampak samo prazno stavbišče, s katerega naj bi se razvijala njegova dušnopastirska delavnost.
Z njemu lastno odločnostjo se je lotil dela in v kratkem času postavil veliko barako iz fibrocementa za cerkev. Taka kot jo je bil postavil župnik Milavec je je ostala še do danes. Tu je jubilant med okoliškim, ljudstvom s pravo misijonsko vnemo širil nauk kat. Cerkve in nepoučeno ljudstvo seznanjal z božjimi resnicami. To dela še naprej v svoji novi župniji v cerkvi sv. Marte, katere notranja ureditev in snaga 'ter red', ki vlada v njej, vse pričajo, da tu deluje ro.ož odločne volje in reda.
Pri vsem svojem obilnem dušnopa-stirskem, delu pa dekan Ciril Milavec ni prav nič odmaknjen od slovenske organizirane skupnosti. Je njen .aktivni član, zasleduje in podpira vse njeno delo in tiste slovenske emigrantske liste ter revije, za katere smatra, da so za, slovensko ideološko emigracijo potrebne ter jih je treba za vsako ceno ohraniti.
Številnim jubilantovim prijateljem in znancem, iz duhovskih in laičnih vrst, se ob njegovem 70-letnem življenjskem jubileju pridružuje s svojimi čestitkami in najlejišimi željami tudi Svobodna Slovenija in prosi Boga, naj bi nam. ga ohranil še mnogo, mnogo let, da bi ibil mlajšemu rodu še naprej lahko za vzor požrtvovalnega dela za širjenje božjih resnic v novem okolju, pa tudi za ohranitev verskih in narodnih izročil med slovenskimi izseljenci.
V	« »V o
Plotiislst »pes4 v Sloven siti hiši
Čezdalje bolj se dvorana v Slovenski hiši praktično uveljavlja in tako dokazuje svojo potrebo in korist. Kazalo pa bi: s časom relšiti še problem ogrevanja, ■saj je v ziro.ski sezoni družbena dejavnost najaktivnejša, pa bi bilo obžalovati, če bi bila dvorana vsled mraza v tem času praktično neuporabna. Prepričani smo, da ima vodstvo rešitev tega problema na programu za čas, ko bo za tako investicijo razpolagalo s potrebnimi finančnimi sredstvi.
Kljub temu, da se nam je zima v svojih pivih letošnjih dneh predstavila z razkošjem hlada, so slovenski planinci in njih prijatelji s pravo gorniško vz-tranostjo v sicer prikupnem, a topot hladnem am.bientu dvorane v Slovenski hiši, navdušeno sledili pohodu v še hladnejše domovanje čudovitega gorskega sklopa Fitz Royeve skupine.
Tja, prav na rob Kontinentalnega ledu, je zaneslo gorniško navdušenje šesterico mladeničev, med njimi naša rojaka, brata Petra in Jurija Skvarča, v odpravi na 'še nezavzet vrh 2945 m visokega, Pier Giorgia. Svojstveno nastro-jenje je zajelo navzoče, ko je brat Peter na .platno projeciral v naravnih barvah očarljive poglede na pravljične formacije skalnih tvorb v mogočne stebre in stolpe, okinčane s kristalno, oledenelo odejo.
Če so francoski gorniški veterani čutili potrebo upravičeno odlikovati vrhovje Fitz Roya v odnosu do Alp, Apeninov, Himalaje, Andov z nazivom kralj gora, bi mi dodali, da je to gorsko kraljestvo za nas prispodoba svetišča božje ljubezni in dobrote do nemočnih človeških bitij.
S pripovedovanjem o poteku odprave zanese brat Jurij življenje v te samotne in dozdevno nepristopne stene, ki so jim, vrhu tega zvesti luvarji še malone stalni viharji vetrovja. Pot nas vodi čez mestoma težke prehoda, ob Rio de las Vueltas proti severu ob vzhodnem boku stolpa Poincenot, Fitz Roy, Cerro Eléctrico, odtod na zapad po dolini Río Eléctrico, nato še proti jugu po dolini -obeh gorskih verig in po ledeniku Fitz Roy na njega znradni konec do vznožja naše današnje gore, granitnega bloka Pier Giorgio. Odtod nov razgled na sosednji Pollone, na zapadno lice Fitz Royeve verige, nižje doli na kapriciozno se vzpenjajočo podobo vrha Torre, Pij XI.„Dedos... vse sami stari znanci izza časa prve francoske zmage nad Fitz Royem v letu 1952,
Končno vstop v nepoznano steno. Tisoč metrov nav.pik po ledenem, žlebu do grebena. Od šestorice so štirje odnehaj Ostala sta le še dva, Peter in Jurij, ki
se .prebijata stopinjo za stopinjo v tehniki umetne plezanje, z nezadostnimi pripomočki, da v skrajnem naporu volje zmagujeta meter za metrom nad uporno goro. Ko se dan nagiba k zatonu in je čas za povratek v taborišče (v snežno steno izkopan zaklon), se brata po kratkem posvetu odločita za tvegani neprekinjen vzpon in nočni bivak v steni — brez.spalnih vreč in brez hrane! Nocoj ■sta namreč nameravala obdelati le dolnje stene, se vrniti v snežno luknjo na nočevanje, pa jutri opraviti kar ostane. A v zaupanju ▼ svoje moči, se odločita ostati v žlebu. v7eil:>r vsa stena ne ■premore niti ene borne poličke, katera bi nudila nogam trdno opore. Navežeta se tedaj na v v, zavarovano s klini, in na zankah te', v stremenih viseč pre-čujeta noč Toplomer bi kazal sam bog-sigavedi kolik) pod ničlo.
Ko se zdani se lepita v steni od klina do klina naprej proti izstopu iz žleba na gr.-ben, kjer opazovanja plezalcev izza prejšnjih let napovedujejo konec tehničnih težav. Na licu. mesta pa spoznata, da so ovire te smeri prav tu najsilnejše. Ledeni skladi se v ploščah lomijo, ko skušata izsekati vanje luknjo za klin, oprijem ali stopinjo. Ob robu prepada lezeta po polževo nekako naprej. Petru zdrsne in vrv se z njim. vred napne v prepad. Jurij za časa poprime in ga obvaruje. Naveza spet trže gori korak za korakom proti cilju. To je
katerakoli točka 'zobčasto raztegnjenega slemena, posutega z 8 do 19 metrskimi zglajenimi granitnimi stolpiči.
Končno ponosno zavihrajo raz vrha v vetru slovenske, belo-m.odro-rdeče. barve v pozdrav Marconijevemu otočku grebenov sredi Kontinentalnega ledu na eni verigi Fitz Roya na drugi strani!
Zdaj upata fanta na lažji sestop. A prečuta noč in postni dan jima hromita prožnost udov. Večer ju spet zateče še v steni, v žlebu. Ponovno se obesita na vrv na istem mestu kot v prejšnji noči. In spet do zore dramita drug drugega, da ju m.raz ne zajame v objem dokončnega sna. Po dveh prečutih nočeh in j dveh dneh brez hrane se zdaj, za dne, mukoma in dolgotrajno prebijata po zadnjem delu žleba navzdol — po steni, ki bi jo v normalnih fizičnih kondicijah pustila za seboj v dveh urah. Juriju so za nameček v noči omrznili prsti na nogah. Boleče se vleče navzdol. Proti večeru se z ostanki sil in volje, zbita in •premražena zatečeta končno v snežno izbico, kjer naj bi ju sprejel titulami vodja ekspedicije z okrepčujočo jedjo in .pijačo, pa plinski kuhalnik s trohico toplote. Namesto tega, ju pričaka v snežno steno gravirano sporočilo: Me fui! Vendar se jima posreči zdramiti tovariša, ki se je medtem preselil v drugo, večjo in udobnejšo vdolbino, kjer se fanta naposled lahko okrepčata in spita, spita, spita. Jurijevi omrzli prsti sicer že
temne, nohti bodo odpadli, a amputacija ne bo potrebna. In čez leto ali dve, bodo nemara vse zle posledice podlegle zmagi mladostne odpornosti organizma.
Ko sta tako brata Skvarča srečno sestopila v dolino in se v snežnem brlogu naspala, jima je v dvorani predsednik Slovenskega planinskega društva, gospod Robert Petriček, ki je večer vodil, čestital v imenu planincev k tej edinstveni planinski storitvi. V spomin na ta večer jima je poklonil obe izdaji planinske revije Gore in .separat iz Zbornika Svobodne Slovenije 1960 Delo slovenskih gornikov in raziskovalcev. Z obžalovanjem pa je ugotovil, da nista mogla te zahtevne gore po stari gorniški navadi krstiti njena zmagovalca in tako pustiti s slovenskim imenom sled' našega rodu tudi ob Kontinentalnem ledu. Italijanski alpinist in raziskovalec Patagonije, salezijanski pater De Agostini, je že pred nekaj leti čisto preprosto poim.enoval z italijanskimi imeni še neosvojene vrhove, ki jih je tedaj lahko zajel kar s pogledom iz doline.. . Vendar je naključje naneslo, da nosi gora slučajno, dasiravno v italijanski izdaji, vsaj krstni imeni naših slovenskih osvojevalcev.
Mladima nadarjenima plezalcema pa želimo poleg novih uspehov še, d'a bi tudi v bodoče, kot je topot, bdel nad njima angel gorniške previdnosti in ju ne samo očuval v podobnih kočljivih položa-(Nadaljevanje na 4. str.)
rStran '4
SVOBODNA
SLOVENIJA
Buenos Aires, 27. junija 1963
OSEBNE NOVICE
t Franc La narhar. Po
5 - mesečni hudi bolezni (rak na jetrih) je 20. ni ja umrl v Caserosu 54-letni rojak in domačin France Laharnar. Imel je lepo domačijo na Goriškem, pa kot velik nasprotnik komunizma je pustil kot mi, vse in se je umaknil v —tujino. Leta 1948 je prišel z. nami v novo domovino Argentino •— par mesecev pred boleznijo je dobil tukajšnje državljanstvo, med' tem ko je njegova sestra čuvala dom in doma čakala, kdaj se vrne brat. V V Caserosu si je postavil lep nov domek in mizarsko delavnico, pred petimi leti. se je tudi poročil z ugledno Gori-čanko. Bil je zares srečen, dokler ga ni napadla težka in neozdravljiva bolezen. Pokojni France je bil vedno praktičen katoličan in tako je tudi v zadnjih urah ■bil lepo spravljen z Bogom. Gotovo je imel lep «prejem v onostranstvu, m.ed tem ‘ko mi tu ostali žalujemo za njim.
Imel je veliko prijateljev tako med
(Nadaljevanje s 3. str.)
PLANINSKI VEČER V SLOVENSKI HIŠI
jih, temveč jima že predhodno navdahnil čut za odgovornost, preudarnost in zdržnost pri odločitvah, kar ni samo prvo in najvažnejše .gorniško pravilo, ampak je zapoved' vsakemu gorniku in posebej še plezalcu! Upravičeno se ljubitelj planinskega športa nazove gornikom. ali plezalcem šele tedaj, ko zna vz-kladiti svoje telesne sile in tehnično izurjenost z modrostjo in etosom gorniškega duha. Čeprav se planinska bratovščina, ki je pod varstvom Marije Snežne, iskre, no in nesebično veseli slehernega uspeha svojih tovarišev, ji je vendarle ljubši kasnejše zmage obetajoči, pa živ ’n zdrav drug, kot pa zmaga za vsako ceno.
Dasiravno v veliki meri, vendar ni .zaznavna planinska storitev izklučno zasluga končnega zmagovalca. Uspeh pripravljajo vsi predhodniki, ki nadrobno .grade osnove in pogoje za stvarno in tehnično omogočeno izvedbo namere. Ko si telesno sam v steni, so ob tebi vse že opravljene storitve in napori tvojih vrstnikov. Goré so kaj neprimerno torišče za' uveljavljanje osebnih ambicij. Gorniška dejavnost je izraz kolektivnih prizadevanj tudi takrat, ko so ti edine priče stene in skalni previsi in ti je osamljen pomočnik kvečjemu kak dober prijem. Zato je v nekem, smislu sleherni gornik v svojih dejanjih vezan z odgovornostjo do gorniške skupnosti, kot je po njej vezan in posvečen v ljubezni do gorá.
Te misli naj veljajo vsem mladim planincem v prijateljski nasvet in opomin v času, ko se izteka prvo desetletje po Tončkovi tragediji, ki je bil sicer pravi prototip gorniškega tovariša.
Bratoma Skvarča pa čestitamo še za odlično posnete barvne diapozitive, kakršni so bili tudi oni treh bratov Ahčinov in katere smo uvodoma videli iz območja Bariloč, predvsem iz Tronador-ja, v nenavadno lepih primerkih.	d.
rojaki, kakor tudi med domačini, kar je prišlo ¡posebno do izraza pri kropljenju in pogrebu.
Dragi France, naj Ti bo lahka zemlja v tujini, ženi Ivanki in njenim številnim sorodnikom ipa- naše res iskreno sožalje!	P. N.
Pogreb g. Franceta Laharnarja je bil v petek, dne 21. junija, s pogrebno mašo, ki jo je imel v župni cerkvi v San Martinu g. direktor Anton Orehar. On je tudi vodil pogrebni sprevod na san-
in.artinsko pokopališče ter izvršil vse pogrebne obrede ob asistenci g. župnika Gregorija Malija ter g. p. Cirila Petelina.
OBVESTILA
Srednješolski tečaj bo zopet v soboto, 29. junija, ob običajni uri v Slovenski hiši.
Dijakom srednješolskega tečaja sporočamo, da bo g. Zorko Simčič pričel v soboto, dne 29. junija, s ciklom. Vsakodnevna problematika. Predavanja, ki bodo obravnavala odnose mladostnika do sebe in okolja, bodo imela značaj rednega, predmeta.
Izredni sestanek vseh članov SFZ Morón bo v soboto, 29. junija, ob 16 na pristavi. Glavna snov bodo Mladinski dnevi, za katere se je treba prijaviti. Bo sestanku bo trening v odbojki, ki ga ibo vodil g. France Šturm. Vsi fantje iz Morona ‘ter okolice, ki želijo sodelovati pri Mladinskih dnevih v okviru našega odseka pr:av lepo vabimo.
Domobranska proslava v Berazate-guiju bo v nedeljo, 30. junija, ob pol 4 popoldne v cerkvi v Villa España, kjer bo sv. maša za padle borce, nato pa bo spominska slovesnost v Našem domu. Vsi bližnji in daljni rojaki vabljeni.
Krožek SDO in odsek SFZ iz San Martina bosta imela spominsko proslavo za padle protikomunistične borce v nedeljo, 30. junija po sv. maši v prostorih Slovenskega doma.
Pristava Moron-Castelar. V nedeljo, 30. t. m. ob 17 bomo imeli lep prosvetni večer, združen s predvajanjem skioptič-nih slik iz Bariloch in Lujana. Lepo vabljeni! — še nekaj, da ne pozabite! Rezervirajte si tudi že nedeljo popoldne, 21. julija, za Pristavo v Moronu. Pripravljamo koline!
Roditeljski sestanek staršev šolskega tečaja A. M. Slomška, bo v nedeljo, 30. junija o'b 16 v Slomškovem domu. Na programu predavanje g. dr. Brumna in razgovor o problemih tečaja. ‘Starši vabljeni.
V.	kulturni večer SKA bo v soboto
6.	julija ob 7 zvečer pri Bullrichu, Sa-randi 41, Cap. Fed1. Posvečen bo Beneški Sloveniji ob 100-letnici rojstva Ivana Trinka. Govorila bosta Rudolf Wagner in Štefan Tonkli.
Povratna tekma v šahu med reprezentancama Našega doma iz San Justa
in Slomškovega doma bo v soboto, 6. julija ob 21 v Našem domu v San Justu. V namiznem tenisu pa bo v soboto, 29. junija, ob 20 tudi v Našem domu.
Zvezni sestanek SDO bo v nedeljo,
7.	julija, po sv. maši v Slovenski hiši. Na sporedu bo zanimivo predavanje dr. Krajnika o sv. Cirilu in Metodu. Vabi odbor SDO.
Naraščaj: V torek, 9. julija, ob 15 bo na Pistavi v Moronu naraščajsko tekmovanje v .raznih panogah športa, pri katerem bodo sodelovali vsi odseki, ‘ki imajo naraščaj, od! 7—;1A' leta. Pokal, za katerega se bodo vršile tekme, je podaril odsek iz Lanusa. Tekmovalo se bo v: 1. nogomet, 7 naraščajnikov; 2. med d verna, 6; 3. Skoki v daljavo, 3; skok v višino, 3; 4. štafeta, 4; 5. tek na 100 metrov, 2. Vsak odsek mora nastopiti v vseh panogah'. Zmagal bo tisti, ki si bo pridobil največ točk.
Poleg referenta . za naraščaj, mora biti prisoten vsaj še en odbornik, da bo pomagal sodnikom pri raznih panogah.
Ker je bilo to tekmovanje že dvakjrat prestavljeno zaradi slabega vremena, prosimo vse druge organizacije, naj to upoštevajo in ne prirejajo drugih programov na isti dan. Po končanih tekmah bodo vsi tekmovalci pogoščeni. Lepo vabljeni!
Koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi bo v Slomškovem domu v soboto, 13. julija, ob 19,30. Program bo izvajal kvartet Finkovih; čisti dobiček
je.	namenjen kulturnemu skladu Slomškovega doma. Program prihodnjič.
Društvo Slovenska vas pripravlja za nedeljo, 14. julija, svoje letne koline, že sedaj vljudno vabi odbor.
Otroška igrica „Sirota Jerica“ katero so pripravili otroci .šolskega tečaja iz Slovenske vasi je bila zaradi slabega vremena prestavljena na nedeljo, 14. julija oib 16 v Slovenski dvorani.
V	ISIovenskem domu v San Martinu bodo koline dne 14. julija.
Pravljična igra Triglavska roža, ki jo pripravlja Mladinski odsek Slomškovega doma, ne bo v nedeljo, 21. julija, kot je bilo ¡objavljeno v letakih, ker je pre-stavlena na poznejši datum.
V	Našem domu v San Justu bodo 28. julija koline, na katere uprava Doma rojake že danes opozarja.
Romanje v Lourdes bo v nedeljo 18. avgusta.
Meti zimskimi počitnicami bodo na ■Pristavi v Moronu filmski večeri, na| katerih se bodo predvajali kulturni ter rekreativni filmi. Za kritje stroškov bo vstopnina, za vse 10 pesov. Vsi lepo vabljeni. Kulturni referent.
Učiteljski zbor slovenskih Ijudsko-šolskih tečajev nap-roša vse starše, da •mu odstopijo odvisne fotografije, zadevajoče življenje in tlelo tečajev od ustanovitve dalje. Na slikah je treba napi-
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI & GALLETTI Avda de Mayo 302	Ramos Mejia
T. 658-7083
Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TVf hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki itd. Cenjenim, odjemalcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z velik0 izbiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah im z dolgoročnim, odplačevanjem.
Naša ponudba TV velikega apar ata (gran angular), sestavljen iz najboljšega uvoženega materiala po 1500 pesov na mesec-
Obiščite nas in prepričajte se!
(Najboljši prijatelj v brezposelnosti je hranilna vloga v
SLOVENSKO HRANILNICO
z. z o. z.
Av. San Martin 263 — Ramos Mejia ♦
Uradne ure: ob-sobotah 16—20 Dežurna: ob nedeljah 9—11
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Público ?ta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
sati datum posnetka in po možnosti navesti imena in, priimke vseh, ki jih sli-kov bo nastal Album slovenskih tečajev. — Že v naprej hvala lepa!
V Ramos Mejiia napovedani igri misijonskega krožka iz Slovenske vasi sta preloženi na poznejši čas. Ne pozabite in pridite takrat.
Nikita Hruščav je sprejel povabilo za obisk Švedske, Norveške in Danske.
Sovjetska vlada je zagrozila Iraku, da mu bo ustavila gospodarsko pomoč, če ne bo prenehal z boji proti Kurdom..
V Albaniji so uprizorili vohunski proces proti nasprotnikom sed. režima. Vsem obtožencem so očitali, da so bili v ameriški in jugoslovanski tajni službi. Tri so obsodili na smrt, ostale pa na zaporne kazni.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Müos S tare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
o fll»	FRANQUEO PAGADO Coneeaión N* 5774
	TARIFA REDUCIDA Concesión N SSM
Registrfr Ir	Nocional de la Propiedad mutual No. 688.289
Naročnina Svobodne Slovenije za let® 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, _ za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
j	t
; Vse naročnike Svobodne Slovenije v ;
! Argentini, ki so v zaostanku s plači- !
■	lom naročnine, nrav lepo prosimo, naj » ; jo takoj plačajo. Uprava ima velike iz- S 5 datke in stroške z rednim izdajanjem. ■
■	lista. Tem, svojim obveznostim lahko ¡ ; sproti odgovarja samo tedaj, če na- ! ! ročniki redno plačujejo naročnino, ki ¡j ; je poleg pristojbin za obavo oglasov : ; edini vir dohodkov, ki jih ima list. ! S Zato vse tiste naročnike, ki še nima- » ; jo plačane naročnine) prav lepo prosi- ¡ ; mo, da se odzovejo prošnji uprave in S S naj jo akažejo čimprej in naj nikar • ; ne čakajo opominov, ki jih je uprava ;
tudi že začela razpošiljati.	■
f
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne 12. junija za vedno zatisnila svoje blage oči naša zlata mama, stara mama in tašča, gospa
ANA ŠTRAVS' roj. FABJAN
Njeno izmučeno telo so položili k zadnjemu počitku dne 14. junija 1963 na pokopališču v Žalcu.
Žalujoči:
V Argentini: hči Marija z družino;..........
v domovini: mož Alojzij, hčeri Ana in Milena z družinama, snaha Pavla,, brat Janez, sestra Ivana in ostalo sorodstvo
f
Vsem sorodnikom, ,prijat,■in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne 20. junija 1963 umrl v starosti 55 let dobro pripravljen na srečanje z božjim Sodnikom naš ljubi mož, brat in svak. gospod
FRANC LAHARNAR
K zadnjemu počitku smo ga položili po pogrebni maši na pokopališču v San Martinu dne 21. junija 1963.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob bridki izgubi našega dragega rajnika stali ob strani. Zlasti se zahvaljujemo g. direktorju Antonu Oreharju za pogrebno mašo in vodstvo pogrebnega spre voda ter- gg. župniku Gregoriju Maliju in p. Cirilu Petelinu za asistenco. Prav tako g. dr. Alojziji^ Bercetu za zdravniško nego in skrb, kakor tudi vsem ostalini, rojakom, ki so našega rajnega Franceta obiskovali med boleznijo, mq dajali uteho ter tolažbo, ga prišli kropit in ga v tako obilnem številu spremljali na njegovi zadnji zemski poti.
Žalujoči:
Žena Ivanka, raj. Vidmar in sestra Marija Laharnar; svaki Ivan, Franc, Alojz, Mario Vidmar ter svakinja Frančiška, por. Poljanec
Caseros pri Bs. Airesu —- Pečine na Goriškem — Rosario — Co-modoro Rivadavia
IVAN PREGELJ:
Otroci
„Ali si že kaj preudaril, koga boš prosil za botra?“
„Ježeš,“ je vzkliknil učitelj, „zopet .stara skrb.“
„Ali sem jaz kriva?“ se je začudila žena nejevoljno. Mož je molčal. Iz svojega lepega stanovskega veselja zbujen v domače nadloge, se je krotil kakor je mogel ob vsakdanji težavi zakonstva.
„Pa bo spet začel poštar s svojo norčavostjo o mojih serijah, in da bi vsaj fant bil, in, zlodej vendar, prav nalašč bom njega prosil; če ne bo hotel, mi bo še ljubše, in mu bom vsaj gobec zavezal.“
Polagoma se je umiril, pa zaključil:
„Nekaj kozarcev vina bom prej vrgel vase in potem 'bom. prosil, če drug ne, Poznik in Slavica mi ne bosta zamerila.“
Dva dni pozneje sta začela z župnikom s pesmijo „Jezus male k sebi kliče“ novo šolsko leto...
IX.
Mali šmaren je zadnja poletna radost in je čas zadnjih romarskih žuljev v trdih otroških čeveljčkih in je čas zadnje vročine, vsakih pet let celo zadnje popoldanske nevihte, ki se privali od Benečanov čez Rute in zajame Kozari-šče, Modrejce, Ljubinj in Modrej. Vse •to je še eno veselje tistih krajev, ki
59
sonca
rodijo briške fige in breskve, grozdje do Avč in Mosta, češnje tli mesece od Števerjana do Davče in Novakov. Od Števerjana do Davče in Novakov so videle Mengore romarje. In vsi so užili od juhe, ki jo je kuhal pod hrastom ob cerkvi volčanski krčmar, slišali štiri evangelije, ki so jih volčanski župnik peli v procesiji okoli cerkve, vsi takoj po maši še predpoldne vzeli od cerkve slovo in se razšli; mnogi, da se niso vrnili nikoli več... O Mengore!...
Ko so lezli izletniki v hrib, so jim peli zvonovi z višine na pot; pod vrhom jih je sredi bukovega gozda pozdravil prvi vonj cerkvenega kadila. Ženske so si ob poti nabrale dehtečih božjih žličic, Poznik si je zataknil za klobuk divji nageljček in vršiček divjega timijana. Veronika je natrgala vo-lovjega jezika za očetovo bolezen, Fratnik je pobral kristal kršca in poštarjev Albin je v prispodobi primeril Slavico z „dušo gorjanskega zdravja“, kar m.u je nevljudno vrnila z „jetiko domačega dolgočasja“. Sivčeva najstarejša hčerka ni prav nič pešala, samo navzgor ni hotela posebno goreče in hi se bila za vse na svetu rada prekobalila po gladki košenini niz brega.
Nato so bil pri maši, gledali, kako nabijajo možnarje in kako so se izstreljeni kobalili raz vrh. Potem, so jedli
fige in grozdje, kupili odpustkov in po-kusili juho pri volčanskem krčmarju. Potem so pri cerkovniku naročili kosilo in vino in odprli 'brašno, ki ga je bil za njimi prinesel Koširjev hlapec. Sivčeva hčerka je zaspala materi v naročju. Materino lice se je bilo pomladilo in napolnilo. Veselo umirjena beseda je vezala vse omizje, ki mu je načeloval Poznik. Nič niso videli, da se je bilo medtem nebo pooblačilo, dokler jih ni vzdramil grom. ženske so se prestrašile. Sivec jih je tolažil, naj se nikar ne boje, ‘ker je na cerkvi in mežna-riji strelovod. Prevedrili so, pili črno kavo. Možje so jo mešali s Koširjevim konjakom. Tedaj se je ojunačil Sivec in poprosil „za vsak slučaj“ Poznika za botra.
„Prav,“ je odvrnil Poznik, „ampak Helena najbrž ne bo mogla. Ali se zadovoljiš z namestnico ?“
„Kakor hočeš, kakor hočeš.“ je hitel Sivec v zadregi.
„Slavica te je že vajena,“ je menil Poznik.
„Kakor veš,“ je zopet hitel Sivec. Poznik je prikimal in napolnil Sivcu čašo e Koširjevim vinom. Sivca je obšlo ganotje in občutje močne hvaležnosti do tega lepega in dobrega človeka. Vino ga je še podvnelo in je govoril:
„To mi je v tolažbo, da živim, med takimi dobrimi ljudmi, kakor si ti. Moj Bog! Saj me je sram. Ta rodovitnost
moja! Nadležna mi je. Nekomu vse, drugemu nič. France, saj nisi hud?‘,
„Čemu pač neki?“
„Zato,“ se je zatikalo učitelju, ,ki si tudi družinski človek, pa nimaš veselja, in se mi zdi, da bi jaz na tvojem mestu vse druge klel, ki imajo, česal nimaš.“
Poznik se je zasmejal:
„Klel nisem,“ je rekel, „a potrudil sem se, da bom srečnim, podoben.“
„Da si se?“ je vprašal nezaupljivo učitelj. Poznik je nesel z vedrim nasmehom vino k ustnicam in molčal.
„Kvantača,“ je zapel tedaj med nji-, ju glavama sladek glas. Učitelj se je ozrl in gledal v zardelo Helenino lice. Pograbil jo je za roko in jo poljubil.
„Gospa/“ (je rekel, „Bog vam daj vso srečo, pravkar sem prosil vašega gospoda soproga za novo botrstvo. Obljubil je. Vrnil bom, gospa, po svojih močeh.“
„Res?“ je vprašala tiho.
„Bog daj, Bog daj, Bog daj!“ je vzkliknil glasno, goreče. Veronika se je očitajoče ozrla po njem; hčerka se ji je vzbudila v naročju...
Veselo so se vračali. Drveli so se po bregu na cesto, katero je bil naliv izpral do bridke rezkosti.
V potoku ob cesti je šumela umazana voda. V poznem soncu so se iskrile deževne kaplje, v travi in zreli ajdi, v usihajočem bukovem listju, v jelšah in
vrbah.
Prednji so počakali zastajajoče in .ob ovinku obstali:
„Zbogom Mengore!“
Nato so zavili mimo hriba v senco. Onstran v polju in bregu je še ležalo sonce. Oni pa so šli po senci, po hladu, iudi sonce onstran je nenadoma ugasnilo. Oblak v zapadu ga je prekril.
„Zbogom. Mengore!“ — —- _____
Drugo jutro je bilo deževno. Prvi jesenski dež, ki niti povodnji ne nosi, samo dolgčas, grdo nezdravo vlago, trganje in otroško davico, mraz in na-zdanje sneg...
Tiste dni je prejela Slavica drugo pismo in ga vrgla v peč, ne da ‘bi ga bila odprla. Potem je šla v svojo sobo in brala sentimentalen roman, dokler se ni zmračilo. Ko ni več videla, je vrgla roman vstran, šla v kuhinjo, si zavihala rokave in začela pomagati dekli, ki je izpirala perilo. (Nato je stopila iz kuhinje v vežo in postala na hišnem pragu. Bila je temna noč, komaj nekaj svetlobe je padalo po lužah, ki so ležale po tleh. Korito sredi trga je ¡togo žuborelo. Težko je kapljalo s kostanjev pred hišo. Deklica je stopila v dež na trg in se ozrla na Poznikova okna. Gorela so v sladki svetlobi. Deklica je vzdihnila.
Od poštarja sta se oglasila klavir in
•pesem.:
„Es ist schon spaet, est ist schon kalt, kommst nimmermehr aus diesem Wald.“'