Cepljenje z BSG bo pospešilo borbo proti  jetiki
Zaradi aktualnoeti priobčujemo nekaj glavnih podatkov o nastan-ku cepiva BCG (izg. beseže). Cla-nek je bil objavljen v »Ljudski pravioi« dne 10. novembra ter je posvečen aJcciji cepljenja z ome-njenim cepivom, ki so jo pred dvema meseeema začeli v Beo-gradu.
Ko je pred dobrimi osemdesetimi leti odkril sloviti bakteriolog Koch bacil tuberkuloze, je bil prepričan, da je s tem rešil tudi vprašanje zdrav-Ijenja jetike. Toda bil je v zmoti. Cepivo, ki ga je dobil iz povzročiteljev te nevarne bolezni (imenovano tu-berkulin), se je pokazalo kot nevar-no in v mnogib. primerih celo kot zelo škodljivo. Kljub temu so strokov-njaki nadaljevali s poskusi in konč-no so dosegli uspeh. Francoska uče-njaka Calmette in Guerin sta po tri-najstih letih napornega raziskovanja vzgojla bacil, ki je imel vse lastnosti bacila jetike, ni pa povzročil bolez-ni. Kako sta prišla učenjaka do tega uspcha ?
Calmette in Guerin sta vzela go-veji bacil jetike in ga začela presa-jati iz gojišča na gojišče. Kakor mnogokrat koristi presajanje raznim rastlinam in jih oplemeniti, tako sta tudi onadva hotela dobiti na takšen način bacil jetike, ki bi bil še vedno povzročitelj bolezni, vendar tako oslabljen, da v nobenem primeru ne bi mogel povzročiti pri človeku bo-lezni. Svoje poskuse sta vršila tri-najst let. Po uspelih poskusih na ži-valili je seveda nastalo vprašanje ali takšen »prevzgojen« bacil ohrani vse svoje lastnosti. Po ponovnem kon-troliranju in poizkusih sta dosegla uspeh. Bacil BCG (imenovan po za-četnih črkah učenjakov Calmetta in Guerina) je prestal vse preizkušnje. Ohranil je svojo pridobljeno naravo in sposobnost, da vbrizgan človeku, ki še nikoli ni bil okužen z bacili jetike, močno dviga odpornost proti tej bolezni.
Z BCG serumom cepimo le tlt»L* ljudi, ki niso okuženi z bacili jetike. To pa spoznamo s tako zvanim tu-berkulinskim poskusom. Cloveku vbrizgamo zelo malo količino tuber-kulina in če je bil že kedaj okužen
z bacili jetike, postane mesto, kjer srao mu vbrizgali tuberkulin, v neka] dneh rdeče, nekoliko zateklo in toplo. Tiste, ki reagirajo na tuber-kulinski poskjas brez sprememb, ce-pimo z BCG.
Uspeh cepljenja z BCG ni pri vsa-kem človeku enak, ker tudi življenj-ski pogoj, možnost obolenja in pri-rodna odpornost ni pri vseh enaka. Za novorojenčke zadostuje, če jim dajemo serum v usta trikral. vsak tretji dan, pričenši s petin. «..iein po rojstvu. Zaš^itni učinck g,e po-javija pri dajanju seruma v usia šele po 8 do 10 tednih in se povečuje do konca prvega leta. iritc p-i pri-čenja padati. Zato ie ' "o dajati serum v usta vsako lo o ;'a.!ar se vcepi serum v ko""\ fv - •¦• •:.nek 1 do 5 let.
Dolgotrajni znanstveni poskusi, predvsem pa dolgoletna praktična uporaba BCG v mnogili državah je dokazala, da to cepivo ni v nobensn primeru nevarno. Po c-?p'ienju nima človek nobenih reakcij, kot je to pn-mer pri nekaterih drugih espivih. Tu in tam se zgodi, da oiroliom na-koliko zatečejo bezgavke na vralu. vendar oteklina  hitro  izprine.
Ccpivo BCG je doživelo v iinor^lh evropskih in izvenevrcpskih CAržavaSi ogronien uspeh. V Sovi>tr.k: z\ez\ izvajajo cepljenje mncžično že oi leta 1936. Sarao leta 1940. so cep:!i 635.000 otrok. Umrljivost je bila p-i cepljenih otrocih dvakfat manjSa k^-kor pri necepljenih in sicer bres kakršnih koli ukreriov izoh.cije, V Kanadi so pregledali otroke. ki a"» bili cepljeni pred 20. l^ti. izraeJ M7 cepljenih otrok, ki niso ob^lfli p ¦.-*• štiri mesece po rojs*vur r> : ")'el n\ jetiki nobeden, dasi so živelf pozneje skupaj z jetičnimi. V Norveški s'j ugotovili, da je znašala utRrljivor?' pri cepljenih novoro.ienčkih 0.15%, pri necepljenih pa 0.45 odstotkov.
Ko bomo v Sloveniji v kratkem. za-čelj z obveznira cepljenjem prcti jc-tiki, se moramo zavedati. da s svo-jtm polnira odzivam proti cepljeniu v veliki meri poraagamo v borbi proti jetiki.                                M.