XXIX, števil
O R N J E
k a 12, 13
SAVI
. j u n i j 19 9 7
N J S K I
Cena 239,00 SIT
ČASOPIS
Nudimo dnevno sveže <$/dopoldanske malice po 400 SIT '	Kosila že od 700 SIT naprej
Jedi po naročilu tel.: 841-401
9770351
Tema meseca: Lahkih nog naokrog
Zadruga mozirje
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o.
AKCIJSKA PRODA m U TEH nicniH TRG0VH1AH od 12.G do 28.G.1997
ELEKTRO IJUBIJH_831047
MEZnmniUCE....844-024
BMGOUMM LJUBI10.___841-020
ZElEZninn GOROJI GRM._843-D16
ZENSKO KOLO 24 CINZIA./
MOŠKO KOLO 26 CINZIA..
ŽENSKO KOLO 26 CINZIA.
PRALNI STROJ PS WA 91 1 X-1100 obratov,
HLADILNIK HD 19,1 E ŠTEDILNIK K 51 1, KOMBINIRANI SET VIBRACIJSKI VRTALNIK S5 81 3 in VIBRACIJSKI BRUSILNIK VB 23.
LIKALNIK TB 80301, SIEMENS......f, ..........•
SUŠILNIK ZA LASE PX 1200.
PHIL. PRENOSNI RADIOKASETOFON AW 7550, STER.'
PHILIPS WALKMAN AQ 6562
24.790,00	SIT
28.390,00	SIT
28.390,00	SIT
76.990,00	SIT
34.990,00	SIT
50.990,00	SIT
16.990,00	SIT
..5.790,00	SIT
..2.990,00	SIT
17.990,00	SIT
..5.690,00	SIT
Trgovine KRZNAR
Gornji Grad, tel. 843-262 Pobrežje, tel. 832-886 Kokarje, tel. 831-069
-koruza ................................29,90
-pšenična krmilna moka..................27,90
-pesni rezanci..........................29,90
-krmila za krave........................43,90
jo
lo
*	mlekovit
*	krmila za kokoši, zajce, purane, teleta, prašiče
*	umetna gnojila KAN, NPK 15-15-15
VAFEL KOCKE 1 kg....................449,90
KOMPOTJAGODA........................239,90
IMhMil ca$
wiin« »BsisagafK
pon - pet od 7h do 19h sobota od 71ido l5h nedelja od Slidol2h
Vabimo vas v naše poslovalnice Gornji Grad, Pobrežje in Kokarje!
Prepričajte se o ugodnem nakupu!
kolektiv KRZNAR
12
3
TJA ST
'xxx 'm
ISSN 03S1-8140	W\\. \\S^
Leto XXIX, št. 12, 13. junya 1!
Izhaja vsak drugi petek
x.\ "'x//X\ XX,V \ X/,X\.
Ustanovitelj: ' ,
Skupščina občine Mozirje
X\ XXXX v^xXxXxN Izd^atie^j! X'.xn. \\\\ \X\;x x./x . Savinjske novice, Franci Kotnik, s.p., XX. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, X\'X< telefon: 063/833-230,	.	- x
faks: 063/833-210,	.	\
žiro račun 52810-685-13016 -.. v '
Xx/\\ "X\\\ \XX\ X\\;;\ \'\^yV\sS Glavni in odgovorni urednik:	XXX
Franci Kotnik X/X\\ xX\X/v X N\č\' \\\\ \\\v xX\\\'■••\\\\ \\\\ '\'v\\
Stalni sodelavci:	X X /^vX^X
Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik, Benjamin Kaqjir, > Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, , X /Alenka Klemše, Igor Pečnik, Marija \ Sodja-Kladnik, dr. MajaNatek, Franjo Pukart,.Milena Zakrajšek. Metod Rose, . Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove" ■	Xx^X'-X/v'^vXXX
Tajnica uredništva:
Barbara Zacirkovr.ik

Računalniška obdelava:
Tomaž Pajk . . X\X\, X\Xx X\X\ 'X
X'XXXX, / <\ V--X.\
•■X. XXXX •N\ "	■
Trženje:
Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240

Naslov uredništva:
Savinjske novica Xx Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 X\ ' ' Faks: 063/833-2ip\\^v^\x''
E-posta:
savinjske, novicefirsiol.net
/internet:
http//:www.inetia.cunet.si/savinjske-r.ovice

Cena za izvod: 239,00 SIT, za naročnike: 203,00 SIT
'X;sXX., v::x'>
X X X X X X xX X\/x\ X
IGEA d.o.c. Nazarje:
Tisk:
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo / / najkasneje osem dni pred izidom .
, tekoče številke.
XX'
Po mnenju Ministrstva za x \X '■/ informiranje RS št. 23/130-92 z dne X. 26.2.1992 šteje časopis rr.ed proizvode informativnega značaja, za katere se X plačuje davek od prometa proizvodov
po stopnji 5%. XXX -
Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Pridržujemo si pravico krajšanja
"^XX;\ ^ 'X.xXx \x'--\
Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Xv\\, 'X\\x, x Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. X XSSčx 'xČXX;'XxSx'x - X\X
X XX XX X

eJ.
ć/sietztz c/fžavzi&d £z
rfratfia/n i/i
/i&vžc/
č/ref/ft/jfoe
\Vv
■ XX VXXXX XXx. X\ X. :X>Č-
Negotovost sc nadaljuje.. 4
Obrtna zbornica:
Zgornja Savinjska dolina se je v minulih dneh znova pojavila v ospredju medijske pozornosti. Žal spet zaradi tragične novice: na usposabljanju gorskih mševal-cev letalcev v steni Turske gore je prišlo do nesreče, v katerije umrlo pet izkušenih gorskih reševalcev in inštruktorjev.
Gre za nesrečo, kakršne slovenska GRS v 85 letih obstoja (prav včeraj je imela rojstni dan) še ni doživela. Preiskava, ki v času zaključka naše redakcije še poteka, bo pokazala, kaj je botovalo smrti dr. Janija Kokalja, Mitje Brajnika, Rada Markiča, Borisa Mlekuža in Luke Karničarja. Po doslej znanih podatkih je do nesreče prišlo v trenutku, ko je helikopter, ki je sodeloval na vaji, dobil znak, da lahko z vitlom dvigne reševalca in re-ševalko, ki je bila v vlogi ponesrečenke, eden od petih omenjenih reševalcev pa se pred tem ni odpel. Helikopter je potegnil žico, ki je bila privezana na sidrišče v skali. Prišlo je do močnega sunka, reševalce je dvignilo v zrak in odlomilo del skale s sidriščem. Peterico je vrglo s stene v 300-metrski prepad, česar niso preživeli.
Takšna novica je kajpak vse prej kot prijetna ob bližajočem dnevu slovenske državnosti. Vendar tu ni kaj storiti. Dogodek bo šel v anale težke zgodovine upornega naroda na sončni strani Alp...
Sekcije še premalo aktivne...............5
X	X
Elkroj Mozirje:
50 let dela in razvoja.'5x
Območna gospodarska zbornica:	x
Neugodni pogoji
gospodarjenja.........6
Savina pri Ljubnem: Mostje zgradila složnost 8 Odbor za zaščito Menine pred radarji:
Ustavljen postopek še ni
končan................9
Mirko Zamernik,	/ /
poslanec SDS:
V parlamentu ne morem- x biti radikalen v dejanjih 10 Kulturno društvo Gornji h Grad:
Pred uprizoritvijo Mrtvega
meniha.................12
OŠ Ijubno:
Ljubenski nonet je pel v
; Švici  ......13/
Zgodovina in narodopisje:
"Zdrahe okoli lončarskega ":
Tema meseca:#
; Lahkih nog naokrog 22
Zgornjesaviqjska liga v malem nogometu:
Kokarje stari in novi
prvak .....i..^.X....vv... x32
ŠD Mladost Rečica ob Savinji:
Uvrstitev v drugo državno
NASLOVNICA
Xv^XxXXXvvv^wXXX
Kvadratlon -Zgornja Savinjska dolina
\V\ \\\\. \\\\ WW'XWX S>
W '
Komunala
Negotovost se nadaljuje
Že par mesecev vlada med delavci Javnega podjetja Komunala Mozirje bojazen, da bo podjetje ostalo brez dela, sami pa bodo morali na zavod za zaposlovanje. Pisanje nekaterih časnikov in radia jih je vzpodbudilo, da so preko sindikata sklicali sestanek z župani in pri njih poiskali jasnejše odgovore, ki bi pojasnili njihovo nadaljno usodo.
Negotova usoda JP Komunala Mozirje seje pričela kmalu po uvedbi lokalne samouprave. Ustanovitelj podjetja, občina Mozirje, je takrat razpadla na pet novih občin. Komisija, ki skrbi za delitveno bilanco bivše občine, je prisodila komunalne objekte občinam, na katerih ozemlju stojijo. Tu gre predvsem za centralno odlagališče odpadkov, ki ga je prevzela v upravljanje občina Gornji Grad. Ob delitvi občine so bili sprejeti dogovori, da se na tem področju ustanovita dve novi komunali, ena za ravnanje z odlagališčem, druga pa za opravljanje ostalih komunalnih dejavnosti. Občina Gornji Grad je to svoje novo podjetje ustanovila aprila letos, občini Mozirje in Nazarje, ki naj bi bili po pismu o nameri ustanoviteljici drugega podjetja, pa nista n^šli kompromisnih rešitev, zato'podjetja še ni.
Nastali problemi okoli JP Komunala Mozirje se vežejo predvsem na izbiro izvajalca zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Nepopolni podatki, ki so pricurljali na dan, so bili objavljeni v mnogih medijih. Po teh podatkih naj bi koncesijo za odvoz občine podelile velenjskemu podjetju za upravljanje prostora. Staro, oziroma obstoječe Javno komunalno podjetje pa so mediji obsojali mnogih nepravilnosti. Na sestanku, ki so se ga, razen Lučkega, ki ga je zastopal predsednik občinskega sveta, udeležili županja in župani zgornjesavinjskih občin, so delavci terjali odgovore o svoji nadaljni usodi. Gre za 40 delavcev, domačinov, ki bodo po črnem scenariju ostali brez zaposlitve in vira preživetja.
Prvi je besedo prevzel Jakob Presečnik, župan občine Mozirje. Delavcem je zatrdil, da v Mozirju vseskozi vlada interes, da zbiranje in odvoz odpadkov vrši domača Komunala. Glede na nove trende v zbiranju odpadkov, gre za ločeno zbiranje, bo potreben dober program in velik začetni kapital podjetja, ki
ga bo vršilo. Mozirsko podjetje tega kapitala nima, saj občinski sveti pred leti niso sprejeli cen odvoza, kot jih je podjetje predlagalo. S temi nizkimi cenami, ki so bile doslej, pa si kapitala niso mogli ustvariti. V večini slovenskih občin je dejavnost zbiranja in odvoza odpadkov ločena od javnih podjetij, zato so tudi na našem prostoru pričeli iskati izvajalca, ki bi mu bila podeljena koncesija. Ponudbo je dal velenjski PUP, ki je najbližji. Bodočnost narekuje regijska odlagališča. Področje naših dveh dolin s 16000 prebivalci, pa je premajhno za takšno odlagališče.
Direktor JP Komunala Mozirje, Jože Kumer je v nadaljevanju zatrdil, daje podjetje sposobno opravljati to dejavnost. Žal čutijo, da so postavljeni pred časovni zid, ker se v parih mesecih niso sposobni prilagoditi finančnemu bremenu. Prav tako ne morejo pridobiti kredita, ker vse banke vedo, da, po govoricah sodeč, podjetje propada. Zagotovil pa je, da so se sposobni prilagoditi v letu dni.
Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad je razložil razmere, ki so nastale v centralnem odlagališču v Podhomu. Odlagališče je polno, na določenem delu tudi preko meje. Potrebno bo dokončanje sanacije in v nekem roku tudi zaprtje. Posebni odpadki pa morajo iz doline že sedaj. Ločeno zbiranje odpadkov opravlja v Sloveniji nekaj podjetij, ki pa imajo za sabo velik kapital. Med njimi tudi PUP. Gornjegrajski občinski svet izvajalca še ni izbral, na naslednji seji, ki bo 20. junija, pa bo to gotovo storil. V novem podjetju so že zaposlili 3 delavce JP Komunala iz Mozirja, pripravljeni pa so še koga.
Alojz Selišnik, predsednik občinskega sveta občine Luče je dejal, da domači delavci nikakor ne bi smeli ostati brez dela. Zakaj bi siromašili svoje ljudi, bogatili pa tuje.
Ves čas razprave so se vključevali tudi prisotni delavci, ki so županom očitali, da so bile zadeve zavite v celofan. Vsako delovno mesto je dragoceno. Resje, da velenjski PUP ponuja ločeno zbiranje smeti. Res pa je tudi, da se velenjske smeti zbirajo ločeno, odvažajo pa se skupaj in na isti prostor.
Tej trditvi je pritrdil tudi Toni Rifelj.
PUP je z novim letom za 100% povečal cene svojih storitev. Nacionalni programi govorijo o razvoju projekta ločenega zbiranja odpadkov do leta 2005, do takrat pa so se sposobni prilagoditi tudi v mozirskem JP, je zatrdil Jože Kumer.
Župan občine Nazarje, Ivan Purnat, je izrazil svoje ogorčenje okoli zbiranja odpadkov. Župani se morajo s smetmi ukvarjati več, kot z vsemi ostalimi stvarmi. Občine so pred kratkim sprejele nove cene zbiranja in odvoza. Glede na to pa pričakujejo tudi kvalitetnejše usluge za svoje občane. Zatrdil je, da bodo, v Nazarjah sprejeli tistega izvajalca, ki bo ponudil boljše in cenejše usluge.
Županja občine Ljubno, Anka Rakun, je izrazila svoje prepričanje, da zadeve sploh niso tako črne, kot jih vidijo delavci. Pohvalila je njihovo delo in izrazila zadovoljstvo z njihovimi uslugami na področju urejevanja cest, vodovoda, letos bodo zgradili kanalizacijo in kolektor, kar bodo prav tako dali
v upravljanje Mozirjanom, ki imajo na tem področju dovolj izkušenj. Očitala je Jožetu Kumru, da nikoli ne obišče županov, da bi jih povprašal o ravni kakovosti uslug, kijih vrši Komunala. Te povezave je bilo premalo.
Jakob Presečnik je dejal, da bo, takoj ko bo znana struktura dejavnosti, občina Mozirje sama ustanovila novo komunalno podjetje, ki bo zraslo iz starega. Očiščena in racionalizirana Komunala bo tako lahko poslovala neobremenjena z dediščino starega podjetja. Direktorju in delavcem je predlagal, da ustanovijo komisijo, ki naj obišče vse občine. Ponudi naj jim svoje programe in se z njimi dogovori o dejavnostih, ki bi jih zanje lahko opravljala.
Dejstvo je, da delavci želijo delo, ki ga znajo opravljati in so mu kos. Prav tako je dejstvo, da na področju komunalnih dejavnosti marsikaj škripa in to ne le na našem področju. Če bodo občine dale koncesijo za upravljanje z odpadki drugemu podjetju, bo to podjetje moralo zaposliti stare delavce in tehniko. Takšne bodo morale biti obljube koncesionarja. Žal pa se v podobnih primerih lahko zadeve obrnejo precej drugače, kar bi na svojih ledjih občutili predvsem delavci, kasneje pa morda tudi ostali prebivalci, zaenkrat še, obeh, kolikor toliko čistih dolin.
Benjamin Kanjir
3330 MOZIRJE. Savinjska c. 2 Tel.: 833-080, 833-101
SAMO S PRAVIM PRIJATELJEM V VARNO ŽIVLJENJE!
DOBRODOŠLI!
Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica
Sekcije še premalo aktivne
Poglavitni zaključek tretje redne seje skupščine Zgornje-savinjske obrtno podjetniške zbornice Mozirje, bila je zadnji petek v maju, se je tako kot lani nanašal na (ne)delovanje sekcij. Razen nekaterih izjem se delo zbornice namreč ne odvija preko sekcij, kar pa bi bilo glede na ključ povezovanja po vrstah dejavnosti razumljivo.
Elkroj Mozirje
50 let dela in razvoja
12. maja 1947. leta je bila v Grabnerjevi hiši v Mozirju ustanovljena obrtnostoritvena delavnica za izdelovanje raznih oblačil. Sije kdo takrat mislil, da bo iz te delavnice zraslo moderno, na mednarodnem trgu uspešno podjetje Elkroj Mozirje? Najbrž ne, toda zgodilo se je natančno to.
Da bi vendarle na nek način “presekali” obstoječe stanje, se bo izvršilni odbor zbornice še v tem tednu sestal z vsemi predsedniki sekcij in skušal nakazati rešitve. O tem več prihodnjič, tokrat le poročilo s seje skupščine, iz članstva katere je v minulem letu odstopil Herman Remic, ??? Rednak pa se je upokojil. Za novega člana skupščine je bil izvoljen Božo Govek, za člana nadzornega odbora (namesto Rednaka) pa Vinko Matjaž.
Predsednik zbornice, Franc Benda, seje v svojem poročilu o delu v minulem obdobju osredotočil predvsem na obnovo kovačije v Savinjskem gaju, obnovo doma obrtnikov in ustanovitev Zgornje-savinjskega podjetniškega centra. Omenil je tudi preskromno dejavnost sekcij, neuspelo pobudo za fonniranje skupnega sklada za razvoj malega gospodarstva v dolini in probleme v žalskem skladu za izobraževanje delavcev.
Večina predsednikov sekcij je na seji skupščine poročala o minulem delu, med njimi tudi Zlatko Vitanc, ki vodi športno sekcijo. Le-ta se bo tudi letos, po lanskem nadvse uspešnem nastopu na obrtniških igrah v času MOS-a, udeležila omenjenega tekmovanja, poleg tega pa skrbi tudi za čimbolj še možnosti za rekreacijo obrtnikov.
Pri obravnavi zaključnega računa za leto 1996 seje razvila pestra razprava o tem, zakaj se vodstvo zbornice še vedno poslužuje pogodbenega dela in o nagrajevanju sekretarke zbornice Nevenke Rojs. Pojasnjeno je bilo, da so z zaposlitvijo pripravnice, ki jo v večjem delu sofinancira zavod za zaposlovanje, ustvarjeni pogoji za postopno zmanjševanje pogodbenega dela, še posebej na področju knjigovodstva. Zbornica bo pridobila tudi ponudbe posameznih knjigovodskih servisov za opravljanje omenjenega dela in se nato odločila za najugodnejšo varianto.
Pogodbeno delo čistilke je v vsakem primem cenejše od storitev čistilnih servisov. Kar pa se tiče nagrajevanja sekretarke je Franc Benda pojasnil, daje iz primerjave z ostalimi območnimi zbornicami razvidno, da ima mozirska sekretarka razen ene izjeme najnižjo plačo od vseh v Sloveniji.
Skupščina zbornice je na predlog izvršilnega odbora sprejela tudi sklep, da znaša za leto 1997 članski prispevek 2,65 odstotka od zavarovalne osnove, ki se uporablja za obračun prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Člani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in iz tega naslova niso zavarovani, plačujejo članski prispevek v nominalnem znesku 1.500 tolarjev mesečno. Pravne osebe plačujejo mesečno članarino v višini 2.200 SIT na podlagi izstavljenega računa zbornice za pretekli mesec.
Pri obravnavi finančnega plana za letošnje leto je predsednik zbornice, Franc Benda, menil, da je potrebno več razmišljati o izobraževanju obrtnikov, medtem ko predlog, da bi se zbornica udeležila Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, ni dobil podpore. Za obrtnike je bolje, da se sejma v Celju udeležujejo v okviru svojih sekcij.
O problemih v žalskem skladu za izobraževanje delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, sta poročala Franc Benda in Jani Kaker. Slednji je v upravnem odboru sklada nasledil razrešenega Viktorja Kovača. Mozirski obrtniki imajo trenutno v skladu okrog 3,3 milijona tolarjev sredstev, upravni odbor pa enkrat mesečno odloča o prispelih vlogah za plačila izobraževanja. Do konca leta naj bi bilo jasno, kakšna bo nadaljnja usoda sklada, iz katerega sta najavili izstop žalska in velenjska obrtna zbornica.
Franci Kotnik
Leta 1970 seje podjetje preselilo v nove poslovne prostore na Prihovi in dve leti kasneje izvozilo prve kose hlač na zahodnoevropsko tržišče v obliki dodelavnih poslov. Leta 1974 je Elkroj prevzel delavce podjetja Konus in posodobil proizvodnjo. Dve leti za tem je začel s kooperacijskim načinom proizvodnje, leta 1977 pa je ob tedanjih proizvodnih prostorih zrasla nova upravna zgradba in sodobna kuhinja z jedilnico. Tri leta pozneje je bila zaključena investicija v novo proizvodno halo, leta 1981 pa seje Elkroju priključil takratni Toprov TOZD v Šoštanju.
Leta 1985 je podjetje Elkroj zgradilo proizvodni obrat v Lučah in novo proizvodno halo v Šoštanju, leto kasneje pa še proizvodna obrata v Odžaku (BIH) in Alibunar-ju (Vojvodina). Novembra 1990 je podjetje prizadela katastrofalna poplava, zaradi krize v poslovanju pa je bilo v začetku leta 1991 zamenjano takratno vodstvo. Še istega leta je Elkroj začel z izvozom lastnih blagovnih znamk in obnovo proizvodne opreme v šivalnici. Za izdelavo krojnih slik je bila nabavljena računalniška oprema Assyst.
Leta 1992 je Elkroj Mozirje ustanovil zunanjetrgovinsko podjetje Schlicht & Eigen GmbH s sedežem v Celovcu in nabavil CAD-CAM sistem Bullmer. Leto zatem je na nizozemsko tržišče izvozil prve hlače pod lastno blagovno znamko, predstavil pa je tudi svojo novo znamko Carier, ki se je zelo hitro uveljavila na domačem tigu.
Leto 1994 je bilo za prihodnost Elkroja zelo pomembno, saj je firma pridobila certifikat kakovosti ISO 9001, kakor tudi leto 1995, koje ustanovila svoje invalidsko podjetje. Tega leta je združenje Manager podelilo Elkroju priznanje “Ženskam prijazno podjetje”.
Lani je Elkroj odprl kemično čistilnico in z
zamenjavo računalniške opreme ter poenotenjem programskega jezika storil korak naprej pri racionalizaciji poslovanja. V začetku letošnjega leta pa je bil zaključen postopek lastninjenja podjetja, ki je sedaj delniška družba z družbenim in zasebnim kapitalom. Delavci Elkroja so postali 63-odstotni lastniki podjetja; le-ta ima tričlansko upravo, nadzorni svet in svet delavcev. Letos modernizirana šivalnica je osnova za nadaljnje povečevanje produktivnosti in kvalitete izdelkov, kar je edini recept za preživetje na zahtevnem evropskem tržišču.
50 let zares ni kratka doba, zato bodo ta jubilej v Elkroju primemo obeležili. V podjetju so skromno slavje že opravili, v torek pa so v ljubljanskem klubu Central pripravili še družabni dogodek, kjer so nase in na svoje dosežke opozorili tudi širšo slovensko javnost. O tem več v prihodnji številki, gotovo pa je, da pri praznovanju ne bodo pozabili omeniti imen vseh dosedanjih direktorjev Elkroja. Takole so se vrstili: 1947-1954 Franc Kokalj, 1954-1966 Vlado Matko, 1967-1979 Alfred Božič, 1979-1990 Ivan Kramer, od leta 1991 dalje vodi podjetje Marija Vrtačnik.
Franci Kotnik
Polzela
3313 POLZELA Polzela 131 1EL&FAX 720-770 TEL 720-343
Območna gospodarska zbornica Velenje
Neugodni pogoji gospodarjenja
Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so se zadnji petek v maju zbrali na osmi redni seji. Osrednji temi sta bili namenjeni gospodarskim gibanjem v regiji v minulem letu in dogovarjanju glede splošne kolektivne pogodbe in socialnega sporazuma.
V primerjavi s preostalimi dvanajstimi regijami v državi seje v lanskem letu število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo, medtem koje število zaposlenih v negospodarstvu raslo hitreje kot drugod. V strukturi prihodkov seje povečal delež trgovine, proizvodnja pa je ostala na ravni leta 1995 in zaostaja za indeksom rasti v državi. Slabše rezultate, kot je povprečje v Sloveniji, dosega savinjsko-šaleška regija tudi na področju turizma.
Tukajšnje gospodarske družbe so v letu 1996 "pridelale” za sedem milijard in 21 1 milijonov tolarjev izgub. Negativno je poslovala nekaj manj kot tretjina vseh podjetij, kar 77 odstotkov vseh izgub pa sta ustvarila Premogovnik Velenje in šoštanjska termoelektrarna. Eden redkih spodbudnih kazalcev v regiji je bruto dodana vrednost na zaposlenega, kije enaka republiškemu povprečju.
Upravni odbor območne gospodarske zbornice je bil enoten v oceni, da so rezultati lanskoletnega gospodarjenja na meji zadovoljivega, vendar hkrati skrbi dejstvo, da ne dopuščajo realnih možnosti razvoja. Slovenski bančni sistem je po mnenju gospodarstvenikov še vedno nekonkurenčen, pa tudi slovenska politika ne teži k prepotrebnemu novemu gospodarskemu zakonu. Pogoji poslovanja so še vedno bolj naklonjeni uvoznikom kot izvoznikom, moteča je tudi njihova nestabilnost na daljši rok.
Aktivnosti glede pridruževanja Evropski uniji je potrebno intenzivno nadaljevati, so menili člani upravnega odbora, saj prave alternative temu ni. Če bi bila, bi morala biti znana že sedaj. Savinjsko-šaleška zbornica v celoti podpira stališče Gospodarske zbornice Slovenije glede previsoko načrtovane javne oziroma proračunske porabe v letošnjem in prihodnjem letu.
Zal predstavniki regijskega gospodarstva tudi tokrat niso imeli možnosti svoja mnenja povedati neposredno poslancem v državnem zboru, saj se nihče od vabljenih seje ni udeležil. Odgovora na vprašanje, ali Slovenija ima strategijo nadaljnjega razvoja gospodarstva z uporabnimi smernicami, tako ni bilo.
O dogovarjanju med delodajalci in delojemalci glede splošne kolektivne pogodbe je člane UO informiral podpredsednik GZS Valter Drozg. Izrazil je upanje, da se bodo pogajanja z razumnimi zaključki končala čim prej. Delodajalci si prizadevajo za znižanje stroškov dela, ki so relativno visoki glede na ostale države, ki konkurirajo slovenskemu gospodarstvu.
Valter Drozg je ob zaključku seje predsedniku upravnega odbora Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Borutu Mehu izročil praktično darilo GZS za njegov izreden prispevek pri delu zbornice.
Franci Kotnik
Kokarje
Tretja Krznar jeva trgovina
Zadnji majski dan je Kokarčanom v njihov kraj prinesel zanimivo novost. V
zadružnem domu je namreč odprla vrata Trgovina Krznar, za prodajalnama na Pobrežjah in v Gornjem Gradu tretja \ skupini Krznarjevih trgovin.
Prodajalna na Pobrežjah uspešno posluje že od leta 1990 dalje, gornjegrajska pa seji je pridružila dve leti kasneje. Poslovni izziv je bil tisti, kije lastnico Danico Krznar spodbudil k odločitvi, da se na podlagi ponujene možnosti odloči še za tretjo prodajalno v Kokarjah. Kupcem tukaj ponujajo širok izbor živilskega programa, poleg tega pa še čistila, kozmetiko, žitarice, krmila, gnojila in plin. To pomeni, da dobijo vse na enem mestu tudi kmetje, ki običajno potrebujejo kar najrazličnejše blago.
Trgovina Krznar ob tem ponuja možnost naročila po telefonu 831-069 in dostavo na dom.
Po besedah Danice Krznar si bodo tako kot doslej prizadevali, da bi zadovoljili vsako stranko, saj se zavedajo, da se le zadovoljne stranke rade vračajo nazaj v prodajalno.
Franci Kotnik
Danica Krznar vas vabi v svoje trgovine (foto: F. Kotnik)
POSLOVNE
INFORMACIJE
1.	Obveščamo vas, da območna zbornica Celje in Savinjsko-šaleška območna zbornica, Velenje, organizirata POSLOVNO SREČANJE Z MADŽARSKIMI PODJETJI iz županij Bchcsc-saba, Egcr, Miškolc in Szolnik, ki bo 24. junija 1997 ob 9. uri v sejni sobi Celjanke v Celju, Upravna stavba na CELJSKEM SEJMU. Z Madžarske strani se bodo srečanj a udeležili podjetniki iz naslednjih področij: Trgovina z oblačili, jcansom, športnimi oblačili, industrijskih izdelkov iz gume, rezervni deli za vozila, umetnih sklopov, magnetnih terapevtskih sredstev, konzervirano hrano, živila, volno, mesom, proizvodnja surovin in clcktroliznih proizvodov, proizvodnja in trgovina z žico in žeblji ter zdravilnimi zelišči, proizvodnja jeklenih konstrukcij in stiskanih kovinskih izdelkov, storitve za pekarsko industrijo, vzdrževanje clcktro strojev, turistična agencija, proizvodnja ročno izdelanih proizvodov iz suhih rož, trgovina s tropskim lesom iz Daljnega Vzhoda, proizvodnja čevljev, proizvodnja vin, proizvodnja vin, proizvodnja kaminov, trgovina s sadnimi sokovi, proizvodnja s kemičnimi izdelki proti mrčesu, proizvodnja metel, proizvodnja in trgovina z gospodinjskimi pripomočki... Prijavite se lahko najkasneje do 23. junija na Sav.-šal. območni zbornici Velenje?
2.	Center za tehnološko usposabljanje in jezikovna šola Babylon organizirata SEMINAR IZ POSLOVNE ANGLE[ČINE v dveh delih in sicer od 19. do 21. junija in od 26. do 28. junija 1997 v prostorih CTU-ja, Ljubljana, Dimičeva ul. 9.
3.	Gca College v sodelovanju s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti organizira v jesenskem obdobju z usposabljanjem nove skupine svetovalcev v podjetništvu.
4.	ČEŠKO-SLOVENSKA POSLOVNA KONFERENCA .
Gospodarska zbornica Slovenije pripravlja v sodelovanju s Trgovinsko zbornico Brno Čcško-slovcnsko poslovno konferenco, ki bo potekala v obliki vnaprej načrtovanih individualnih poslovnih razgovorov med zainteresiranimi slovenskimi in češkimi podjetji. Poslovna konferenca bo 23. septembra 1997, na drugi dan Mednarodnega sejma strojegradnje v Brnu. Udeležba je zato še posebej zanimiva za podjetja, katerih ponudba je čim bližje programu tega sejma. Vabimo vsa slovenska podjetja, ki so zainteresirana za udeležbo, dato sporočijo do 13. junija 1997 na GZS - Oddelek za mednarodno sodelovanje, ga. Zvonka Maicr, Slovenska 41, 1504 Ljubljana, tel.: 061 12 50 122, fax 061 219 536.
5.	Podjetje BOROVO TRADE iz Celja vabi k poslovnemu sodelovanju vsa podjetja oz. podjetnike s proizvodno in trgovinsko dejavnostjo, ki imajo v svoji ponudbi artikle s področja obutve, tekstila, usnjene konfekcije in galanterije, nimajo pa svojega prodajnega prostora ali pa gaje premalo. Podjetje BOROVO TRADE vam nudi sodelovanje v svojih številnih poslovalnicah po vsej Sloveniji. Zato pišite, kličite ali pa jih osebno obiščite na sedežu podjetja: BOROVO TRADE, d.o.o., Trubarjeva 11,3000 CELJE, tel.: 063 441 532, fax: 063 441 538.
VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE SO NA VOLJO NA SAVINJSKO-ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, RUDARSKA 6A, 3320 VELENJE, TELEFON: 063 856 920, FAX: 063 855 645
Benda d.o.o. Sp. Rečica
Otvoritev poslovnih prostorov v Blagovni hiši T
Podjetje Benda iz Spodnje Rečice je konec maja v pritličju Blagovne hiše T v Celju, odprlo novo urejene prostore.
Na večjem delu površine so uredili oddelek prodaje malih gospodinjskih aparatov Siemens, Bosch in Gorenje - MGA, drugi del pa so namenili papirnici, kjer stranke dobijo tudi tobačne izdelke, spominke, darila, svečarske izdelke, slike...
Skupaj z ostalimi najemniki
poslovnih prostorov v Blagovni hiši T podjetje Benda v času od 29. maja do 21. junija organizira akcijo z nazivom “Mesec ugodnih nakupov”, v sklopu katere so za stranke poleg zajetnih popustov pripravili tudi nagradno igro z bogatimi nagradami.
Franci Kotnik
Bogata ponudba malih gospodinjskih aparatov
Vizije se začnejo z vprašanji.
Novi Audi A6.
Od 12. 05. 1997 tudi pri nas.
Avtocenter Meh
Koroška c. 7d Velenje 3320 tel.: 063- 852-955
Kakovost v gostinstvu
Na podlagi zakona o gostinstvu je minister za gospodarske dejavnosti izdal Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin. Pravilnik je začel veljati 7. junija letos.
Kategorizacija je zasnovana na obveznem izpolnjevanju minimalnih tehničnih pogojev in minimalnih storitev za posamezne vrste nastanitvenih obratov. Predpisana merila in način kategorizacije nastanitvenih obratov se uporablja za nastanitvene gostinske obrate in sicer: hotel, motel, apartma, penzion, kamp, gostišče, prenočišče, za kmetije, stanovanjske prostore sobodajalcev in marine.
Kategorizacija nastanitvenega obrata je po zakonu o gostinstvu obvezna. Postopek za izdajo odločbe vodi pristojna upravna enota po določilih zakona o splošnem upravnem postopku. Postopek se prične po zahtevo stranke s predpisanimi prilogami.
Na podlagi ocene o minimalnih pogojih opremljenosti in minimalnih storitvah na posameznih kategorijah se nastanitveni obrat razvrsti v kategorijo z eno, dvema, tremi, štirimi ali petimi zvezdicami. Nastanitveni obrat, ki ima posebno
ponudbo, npr:kmetija z nastanitvijo, se lahko označi z drugačnimi kategorizacijskimi simboli. Število teh simbolov označuje stopnja dosežene kakovosti.
Nastanitveni obrat, ki že opravlja gostinsko dejavnost, se uvrsti v kategorijo na podlagi ocene dejanske opremljenosti in dejanskega obsega storitev.
Upravna enota bo z odločbo ugotovila, ali so izpolnjeni pogoji za poslovanje nastanitvenega obrata s predlagano kategorijo. Ocenjevanje bo izvedla s strokovnjaki-izveden-ci. Izdana odločba bo veljala tri leta.
Pravilnik vsebuje tudi določbe o neobveznem delu kategorizacije nastanitvenega obrata in sicer pogoje za pridobitev znaka kakovosti in znaka specializacije.
Obstoječi nastanitveni obrati morajo najkasneje v enem letu po uveljavitvi pravilnika, torej do začetka junija prihodnjega leta, pridobiti odločbo o kategorizaciji.
Upravna enota Mozirje
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d. d. Velenje
SPOŠTOVANI OBČANI - KOMITENTI BANKE!
JE VAŠ MOTO - HITRO IN POCENI DO ZASTAVLJENIH CILJEV?
LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D.D.
JE S SVOJO PONUDBO POTROŠNIŠKIH KREDITOV BREZ POLOGA IN BREZ DEPOZITA PRAVI NASLOV ZA REŠITEV!
KAJ PA POGOJI?
-	NAJNIŽJA OBRESTNA MERA ŽE OD T+7% NAPREJ
-	GOTOVINSKI KREDITI DO TREH LET IN NAMENSKI DO PETIH LET
-	KREDITE DOBITE TAKOJ.
UPOKOJENCI IN USLUŽBENCI V DRŽAVNIH SLUŽBAH - KI NISTE KOMITENTI BANKE, LAHKO ENAKO KOT KOMITENTI BANKE DOBITE GOTOVINSKE KREDITE Z ODPLAČILOM DO TREH LET - BREZ DEPOZITA.
Telefonske informacije: 063 854-251, interno 249 in 303.
Savina pri Ljubnem
Most je zgradila složnost
Znana in že mnogokrat opisana j e zgodba o mostu pri apnenci v Savini pri Ljubnem, ki mu je edinemu med Lučami in Radmirjem naravna ujma leta 1990 prizanesla in ga pustila “pri življenju”. Lahko bi brez pretiravanja dejali, da je bil takrat in še nekaj časa po tem prav zato življenjskega pomena za dolino, toda država mu njegovih zaslug ni priznala. Ob izdelavi projekta rekonstrukcije ceste Ljubno-Luče ga je enostavno “pozabila”.
Letos ponovno
Moja dežela -lepa, urejena in čista
Turistična zveza Slovenije je pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor objavila tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja “Moja dežela - lepa, urejena in čista” v letu 1997.
Projekt, tekmovanje in izbira najbolje urejenih krajev prispeva h kakovosti življenja ljudi, urejenosti okolja, promociji turizma, kakovosti turistične ponudbe ter razvoja turistične in ekološke zavesti prebivalstva.
Vsebina tekmovanja krajev je urejenost kraja kot celote, kakovost turistične in gostinske ter ostale ponudbe, kakovost življenja v kraju za prebivalce in goste, varovanje narave in kulturne dediščine, varovanje okolja in gostoljubnost.
V letu kulture v turizmu bomo posebno pozornost posvetili urejanju objektov kulturne dediščine in njihove okolice ter objektov oziroma odprtih prostorov za kulturne prireditve.
Poleg tekmovanja krajev poteka vzporedno panožno tekmovanje bencinskih servisov, pošt, gasilskih domov, kmetij, planinskih domov, policijskih postaj, Mercatorjevih trgovin, industrijskih podjetij, zdravstvenih domov, lekarn itd.
Pretekli teden so se na povabilo Upravne enote Moziije že sestali predsedniki turističnih društev z območja Zgornje Savinjske in Zadrečke doline z namenom dogovora o poteku aktivnosti v naših krajih. Predlagali so, da letos v kategoriji izletniških krajev tekmujejo: Gornji Grad, Mozirje in Solčava, v kategoriji hribovskih krajev Šmihel, v kategoriji drugi kraji pa Rečica, Šentjanž, Nazarje, Kokarje, Šmartno, Ljubno in Luče.
Prvi krog ocenjevanja bo na regionalnem nivoju konec meseca junija. Kraji, kijih bo predlagala v nadaljnje ocenjevanje regionalna komisija bodo ponovno ocenjeni meseca julija s strani republiške ocenjevalne komisije in nato še septembra.
Kriteriji se niso spremenili, glavna vsebina tekmovanja pa je naslednja: urejenost glavnih uporabnih elementov, objektov različnih dejavnosti, prometnih površin in objektov, gojenih zelenic ter ocvetličenje, objektov kulturne dediščine in kulturnih dejavnosti, objektov turistične infrastrukture in celoten vtis o kraju. Ocenjevali bodo tudi celostno snažnost kraja, ustreznost zbiranja in deponiranja odpadkov, skrb za zaščito in urejanje voda itd.
Predsedniki turističnih društev prosijo in pričakujejo, da se bomo v akcijo vključili vsi ljudje v svojem in skupnem interesu, predvsem zato, da bi sami živeli v urejenem in prijaznem okolju. Urejeno in zdravo okolje pa je tudi prvi pogoj vsake turistične dejavnosti.
Upravna enota Mozirje
S tem se tamkaj živeči krajani seveda niso mogli sprijazniti. V začetku novembra 1995 so na ljubensko občino naslovili prvo uradno vlogo za pomoč pri gradnji novega mostu. Županja Anka Rakun jim je kljub temu, daje investicija na prvi pogled izgledala ogromna, pozorno prisluhnila. Imenovanje bil gradbeni odbor, na čelo katerega je stopil Franjo Atelšek. Kot je sam dejal na otvoritvi novega mostu, je bil finančni zalogaj tako velik, da bi most nekaj krat skoraj “padel vodo”, Še preden je bil zgrajen. Sredstva so se nato vendarle našla, ograjo so postavili domačini sami in v petek, 30. maja je napočil trenutek slovesne otvoritve. “Čudovito je spoznanje, da sc lahko z vztrajnostjo in s pomočjo dobrih ljudi tudi sanje uresničijo,” je svoj priložnostni nagovor zaključil Franjo Atelšek.
Županja Anka Rakun je povedala, da so se lani spomladi po predhodni podpori s strani občinskega sveta začele operativne aktivnosti za izgradnjo mostu. Prvi stiki pri pristojnih v Ljubljani niso bili ohrabrujoči, saj so le-ti menili, da je most zasnovan preveč “razkošno”. Toda tudi tu seje obrestovala vztrajnost, z uspešnim zbiranjem sredstev na različnih naslovih je bila realizirana tudi ta, več kot 18 milijonov tolarjev vredna investicija.
Poslanec SLS v državnem zboru in predsednik njegovega odbora za infrastrukturo Jakob Presečnik je menil, da si Slovenija na področju cestogradnje veliko dolguje, to pa še posebej velja za našo dolino. Urejene cestne povezave so predpogoj za obstoj podeželja in hkrati za razvoj turizma, vendar je tudi pri tem potrebna strpnost. “Današnji korak je majhen za državo in velik za domačine,” je sklenil svoje misli Jakob Presečnik, ki je zbranim posredoval tudi pozdrav predsednika parlamenta dr. Janeza Podobnika.
Blagoslov novega mostu je opravil ljubenski župnik Martin Pušenjak, nakar sta objekt simbolično otvorila Anka Rakun in Jakob Presečnik. Domačin Joško Vodušek je prebral Šaljivo pesem, ko jo je napisal prav na temo gradnje novega mostu, Jože Atelšek, ki vsako leto v času Flosarskega bala žge apno, pa je
navzočim razkazal edino še delujočo apnenco v dolini.
Sledil je seveda še družabni del otvoritve z ljudskimi godci, ki so si ga domačini res več kot zaslužili. Poleg že omenjenih sta bila med uglednimi gosti njihovega slavja tudi poslanec SDS in lučki župan Mirko Zamernik ter direktor Direkcije za ceste RS Anton Šajna.
Franci Kotnik
Občinski svet Ljubno
Ljubenci sledijo ostalim občinam
Ljubenski svetniki so v četrtek, 5. maja opravili redno sejo in spravili pod streho precej konkreten dnevni red. Po predstavitvi, ki jo je podal Rudi Hramec, so se odločili, da občina Ljubno vendarle pristopi k ustanovitvi Zgomjesavinjskega podjetniškega centra.
Pozitivno je bila sprejeta tudi pobuda za ustanovitev turističnega podjetja Zgornja Savinjska dolina d.o.o..
Več časa so svetniki namenili razpravi o spremembi uredbe o taksah za obremenjevanje okolja. S pozitivno izglasovanim sklepom so se Ljubenci pridružili ostalim občinam, kar pomeni 303 tolarje mesečno na osebo v gospodinjstvu, za kvadratni meter gospodarske površine pa bo potrebno mesečno odšteti 11,48 tolarjev. Poleg tega so izglasovali sklep o javnem razpisu za posojila s katerimi želijo na Ljubnem pospešiti razvoj malega gospodarstva.
Savinjčan
Novi most sta otvorila Anka Rakun in Jakob Presečnik (foto: Ciril Sem)
Odbor za zaščito Menine pred radarji
Ustavljen postopek še ni končan...
Nedavno je slovensko javnost, Zgornjo Savinjsko dolino še prav posebno, presenetila vest iz kabineta podpredsednika vlade Marjana Podobnika.
Vsi postopki v zvezi z načrtovano gradnjo radarjev na Menini so ustavljeni, se je glasila izjava, ki je očitno razen novinarskih hiš ni dobil nihče od pristojnih oziroma strank v postopku. Medtem se je obrambni minister Tit Turnšek, na lastno iniciativo, v Nazarjah sestal z županoma Pumatom in Rifljem iz Gornjega Gradu. Srečanje naj bi osvetlilo problem načrtovane in ustavljene gradnje na Menini. Minister Turnšek je poudaril, da se Slovenija mora z vključevanjem v evroatlantske integracije vključiti v skupen sistem nadzora zračnega prostora širše regije, kar pomeni vključevanje radarjev sosednjih držav, avione tipa Avax, ki imajo vgrajen radarski sistem, in drugo (ta čas preletavata slovenski zračni prostor dva aviona tega tipa, op. S.)
Gre za enoten sistem, v katerega naj bi bil vključen tudi načrtovani radar, ki se uporablja za potrdilo obrambe in potrebe civilnega nadzora zračnega prostora. Govora je torej o skupnem načrtovanju nadzora zračnega prostora, zato je po mnenju ministra Turnška potrebna revizija dosedanjega koncepta. Do takrat naj bi obrambno ministrstvo ustavilo vse dejavnosti, vključno z aktivnostmi za postavitev radarja na Menini planini. V kolikor se bo pokazalo, da bo potreben tudi drugi radarje po ministrovem mnenju smiselno razmišljati o mobilnem, ki lahko po potrebi spreminja lokacijo. Zaradi tega ministrstvo pripravlja tri lokacije, od koder bi radar lahko deloval. “Ena od teh je tudi Menina, ki je zelo dragocena lokacija in seji kot taki ne moremo odpovedati,” je bil povsem nedvoumen in konkreten minister Turnšek. To pa seveda pomeni, da bo potrebno na načrtovani lokaciji utrditi platfonno, razširiti dovozno cesto in jo opremiti z energetskim in telekomunikacijskim kablom.
Člani gornjegrajskega odbora so prepričani, da hoče država taktično pripeljati radar na Menino skozi zadnja vrata. Vsi posegi, ki naj bi se izvedli za mobilni radar, so zanje nesprejemljivi, saj gre tudi v tem primeru za prevelik poseg v naravno okolje. Poleg tega ni občina Gornji Grad dobila nobenega uradnega obvestila, da so postopki res ustavljeni. Povedano drugače, po mnenju župana Tonija Riflja gre za taktičen manever SLS. Kakorkoli že, resnica je ta, da ustavljen postopek praktično ne pomeni nič, saj je lahko vsak hip tozadevni aparat ponovno v funkciji. Samo končan ali dokončno odpovedan postopek, ki mora imeti legitimnost v uradnem dokumentu pristojnega ministrstva (investitorja) ali vlade, je merilo, ki mu kaže z veliko mero opreznosti komajda pogojno verjeti. Tako pa ostajajo samo osebni podpisi ministra Tita Turška, ki lahko dosežejo zgolj folklorni učinek na lokalno prebivalstvo. Zaradi tega so v Gornjem Gradu sklenili od vseh treh pristojnih ministrstev zahtevati uradne izjave o postopkih na Menini. Do takrat je vse izrečeno samo del političnega leporečja, ki ima lahko tolažilno, nikakor pa ne vsebinsko funkcijo.
Savinjčan
OBVESTILO
Zaradi nesoglasja škofije za nastop v farni cerkvi v Nazarjah Vas obveščamo, da bo koncert komornega mešanega pevskega zbora
“VIVA LA MUSIČA” v osnovni šoli v Lučah, v soboto dne 14.6.1997 ob 20.00.
Hvala za razumevanje in vljudno vabljeni!
Zbiranje vlog za spremembe namembnosti zemljišč na območju občin Upravne enote Mozirje
Uvod
Občine upravne enote Mozirje so z Zavodom za urbanizem Velenje sklenile pogodbo o izdelavi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana za območje vseh posameznih občin upravne enote Mozirje (v nadaljnjem besedilu prostorski plan).
V obdobju od sprejema in dopolnitev starega plana je bil napovedan sprejem novega zakona o prostoru. Ker se to še do danes ni zgodilo, je Ministrstvo za okolje in prostor omogočilo izdelavo sprememb in dopolnitev prostorskih planov občin, z namenom da se prebivalcem in občinam omogoči razvoj. Prostorski plan, ki ga bomo izdelali, bo predvsem dopolnjen in spremenjen stari prostorski plan.
Vloge občanov
Za začetek izdelave prostorskega plana je potrebno predhodno zbrati vloge občanov za spremembe namembnosti zemljišč. Na osnovi novega zakona o kmetijskih zemljiščih je potrebno hkrati s planom izdelati ti. kmetijski elaborat. V njem je potrebno za vsako parcelo, ki bo z novim planom izvzeta iz prvega območja kmetijskih zemljišč (po veljavnih planih nekdanje občine Mozirje so to “A” območja”) napisati številne podatke. Pomembno je, da se vse občane obvesti o možnosti, da dajo vlogo, ker si bodo samo na ta način za naslednjih cca deset let zagotovili možnost poseganja v prostor. Zato naj občani na občini v kateri so njihova zemljišča, dajo vlogo za kakršnokoli spremembo namembnosti zemljišča, predvsem pa za spremembo 1. oz. “A” območij:
*	za spremembo kmetijskega zemljišča v stavbišče (stavbišče je edino zemljišče na katerem je možno postaviti kakršenkoli objekt: hlev, hišo, obrtno delavnico itd.),
*	za spremembo gozda v stavbišče (poseki),
*	za spremembo gozda v kmetijsko zemljišče,
*	za predvidene agromelioracijske posege.
Vsaka vloga mora biti dopolnjena z mapno kopijo (parcelnim načrtom, ki je lahko star!), na kateri mora biti natančno označeno območje, ki ga vlagatelj želi spremeniti. Tisti, ki so že izdelali krčitev s soglasjem gozdarjev, morajo to soglasje priložiti. Vsak vlagatelj je dolžan priložiti vsa dokazila o že veljavnih posegih, ki pa še niso bili vnešeni v plan.
Pomembno je vedeti, da je prostorski plan za občino nekakšna ustava za ravnanje s prostorom inje osnova za izdelavo nadaljnjih prostorskih dokumentov. Vsak, ki bo želel na svojih zemljiščih spremeniti namembnost (si npr. postaviti hišo), si mora to zagotoviti z vrisom v prostorski plan. Ta bo po izdelavi javno razgrnjen, da si ga bo lahko vsak ogledal in zapisal svoje pripombe. Po razgrnitvi bo plan skupaj s spremljajočimi dokumenti poslan v pregled na republiško Ministrstvo za okolje in prostor in šele po vrnitvi bo dokončno jasno, kako bodo vloge rešene. Na osnovi sprejetega plana na svetu občin, bodo posamezne občine pristopile k izdelavi nadaljnjih prostorskih dokumentov, ki bodo določili načine predlaganih posegov (npr. kakšno hišo je možno postaviti na določeni parceli). Na osnovi sprejema slednjega dokumenta pa bo lahko vsak vodil svoj postopek (pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja).
Vloge bodo zbirali na sedežu posameznih občin najkasneje do 14. julija 1997 do 14. ure in jih ob zaključku roka dostavili izdelovalcu. Upoštevane bodo samo tiste vloge, ki bodo pravilno izdelane in prispele v razpisanem roku. Obrazce lahko dobite na sedežu občin. Pot do cilja je dolga in zapletena in zato je to obvestilo zelo pomembno!
S pooblastilom občin v imenu Zavoda za urbanizem zapisala Saša PIANO, dipl. ing. kr. arh.
Pogovor s poslancem Socialdemokratske stranke Slovenije in županom občine
V parlamentu ne morem biti radikalen v
Tokratni razgovor s poslancem SDS in lučkim županom Mirkom Zamernikom, ki smo ga opravili v njegovi pisarni v državnem zboru, se je začel z dobro novico iz parlamentarnega odbora za infrastrukturo glede letošnjega nadaljevanja gradnje ceste Ljubno - Luče in mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Sicer je res, da državni proračun še ni sprejet in da se hkrati tudi ne ve, kakšne posledice bo imela negativna odločitev Iučkega občinskega sveta glede zožanja ceste s 5,5 na 5 metrov, toda Zamernikov optimizem ima kljub temu realno osnovo.
SN: Po lanskoletni izvolitvi opravljate funkcijo poslanca v državnem zboru že približno pol leta. Gotovo ste po tem času že strnili prve vtise in občutke. Se ti bistveno razlikujejo od pričakovanj?
ZAMERNIK: Odkrito moram priznati, da sem malce razočaran. Prepričan sem namreč bil, da bodo zadnje državnozborske volitve dejansko na novo “premešale karte”. To se je sicer zgodilo, vendar so se žal dogajale stvari, katerih, upam, volilci ne bodo kmalu pozabili oziroma si jih bodo zapomnili vsaj do naslednjih volitev. Dejstvo je, da so stranke slovenske pomladi dobile več kot 50 odstotkov glasov, pa jim vendarle ni oziroma nam ni uspelo sestaviti vlade. Zaradi tega sem razočaran oziroma zaradi potez, kot sta prestop Cirila Pucka in vstop SLS v vladno koalicijo. Resje, da ima vsak pravico odločanja po svoji presoji, toda pri sedanjem glasovanju v parlamentu je jasno, da bi lahko stranke slovenske pomladi z zelo načelno politiko in kljub temu, da nebi imele vlade, igrale odločilno vlogo. Tudi sedaj nam kdaj pa kdaj uspe spraviti “kaj skozi”, vendar žal premalo. Uhajajo nam stvari, s katerimi se niti slučajno ne strinjamo.
SN: Kakšen konkreten primer? ZAMERNIK: Na primer zadeva v zvezi z dajanjem garancije za najetje mednarodnega kredita. Vložili smo amandma, naj bo marža slovenskih bank enaka kot zunaj - 0,3 odstotka. Na žalost je ostala desetkrat višja, torej 3 odstotke, kar pomeni, da na leva vrata spet saniramo naše banke, čeprav smo jih že. Drugi takšen primer je pred nedavnim sprejet avtomobilski davek. Argument je bil, da gre za ekološki tolar. Toda kje je tu logika, da deset in več let starih jugov, ki so vse prej kot varčni, ne obdavčimo, obdavčimo pa nove avtomobile, ki imajo majhno porabo in so ekološko neoporečni?! Rečeno je bilo, da gre tudi za finančni efekt. Tega zagotovo ne bo, saj seje v zadnjem obdobju prodalo veliko avtomobilov in še veliko se jih bo do 1. julija, ko stopi zakon v veljavo. Vsak, kdor ima namen letos kupiti avto, bo to storil še ta mesec. Kje je potem smisel vsega tega?
SN: Je bilo podobno tudi takrat, ko je vaša poslanska skupina protestno zapustila zasedanje državnega zbora?
ZAMERNIK: Seveda. Šlo je za to, da si je oblast sama izbrala nadzornika v podobi Ferija Horvata iz ZLSD. To je nedvomno cena, ko jo mora LDS plačati za podporo mandatarju s strani tisitih, ki naj bi sedaj opravljali nadzor. Dokaz temu je tudi v tem, da nas je nazaj v parlamentarno dvorano pozivala prav ta kvazi opozicija. To seveda zunaj vidijo, morda celo bolje kot mi. No, zaradi takih stvari sem razočaran. Toda ker sem po naravi optimist, verjamem, da če smo znali zadeve na lokalnem nivoju obrniti na bolje, jih bomo v doglednem času tudi na državnem. SN: Sami ste že načeli odgovor na naslednje
vprašanje: kakšen je odnos med vlado in parlamentom oziroma med koalicijo in opozicijo?
ZAMERNIK: Spet bom odgovoril s primerom. Pri sprejemanju zakona o pošti je naša poslanska skupina vložila precej amandmajev, toda noben ni bil sprejet. Eden izmed njih seje nanašal na težo poštnih pošiljk, predlog je pripravila naša strokovna služba v sodelovanju s poštarji, in ni bil sprejet samo zato, ker je v tekstu manjkal narekovaj. Naknadno je bil sprejet predlog matičnega parlamentarnega odbora, kije bil vsebinsko popolnoma enak našemu predlogu, le da je imel tudi manjkajoči narekovaj. Ampak zdaj zadeva ni bila več socialdemokratska.
Drugačen zaplet seje zgodil pri obravnavi predloga sprememb in dopolnitev zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Znano je, da nekateri poslanci, državni svetniki in ministri kljub določilom omenjenega zakona v 30 dneh niso predložili pristojni komisiji svojega premoženjskega stanja. Znameniti direktor HIT-a tega ni storil kar cel mandat. Sankcij za takšne kršitve pa v sedaj veljavnem zakonu ni, zato je naša stranka že v prejšnjem mandatu vložila spremembe, s katerimi bi se kršitelje kaznovalo na podoben način kot navadne smrtnike, ki ne oddajo pravočasno napovedi za odmero dohodnine. Prejšnji predsednik komisije Pucko je dejal, da so zaradi Kovačiča trikrat opozorili predsednika državnega sveta. In to je bila vsa kazen! Kje pa je potem z ustavo zagotovljena enakost pred zakonom? Pri glasovanju o posredovanih predlogih sem glasoval proti, zato sem bil prepričan, da sem se pri
glasovanju zmotil in sem zaprosil za ponovitev glasovanja. Med odločanjem o ponovitvi glasovanja so me kolegi iz stranke opozorili, daje predsedujoči dal na glasovanje predlog matičnega odbora, ki je predlagal zavrnitev predloga SDS. Tako sem z glasovanjem proti v bistvu glasoval za naš predlog, zato sem enako glasoval tudi pri ponovljenem glasovanju. Novinar ljubljanskega Dnevnika je zato napisal, da si zaslužim opomin ali tovriško kritiko, ker je izpis glasovanja pokazal, da sem obakrat glasoval enako. Ko pa sem želel v skladu z zakonom o javnih glasilih stvar pojasniti v istem časopisu, te možnosti nisem dobil. Mar naj se zdaj tožim z njimi, da bodo objavili tudi moj odgovor?
SN: V parlamentu imate poleg ostalih zadolžitev tudi pomembno funkcijo podpredsednika odbora za infrastrukturo. Kaj se novega v omenjenem odboru?
ZAMERNIK: Omenil sem že, da smo “spravili pod streho” štiri pomembne zakone: zakon o cestah, zakon o javnih naročilih, zakon o pošti in zakon o telekomunikacijah. Zakon o cestah je podlaga za prekategorizacijo cest, pred nedavnim pa smo obravnavali tudi zakon o odpravi posledic zime. Državni sekretar nam je pokazal tabele, po katerih naj bi občine dobile nekaj denarja tudi za lokalne ceste in za našo dolino lahko rečem, da je'predlog dokaj ugoden. Računam, da bo zakon dejansko sprejet, da bomo lahko kaj postorili tudi na lokalnih cestah. Sicer pa funkcija podpredsednika odbora za infrastrukturo ni nič posebnega. Je pa pomembno biti pri informacijah, kakor tudi to, da je predsednik omenjenega odbora Jakob Presečnik iz Mozirja.
SN: SDS je v državnem zboru načela tudi vprašanje investicij v šolstvu... ZAMERNIK: Po sedanjem zakonu je financiranje šolskih investicij urejeno tako, da polovico denarja prispeva država, polovico pa lokalna skupnost. Šola, kot bo nazarska, stane na primer okrog 300 milijonov, nazarski proračun pa je velik samo okrog 100 milijonov. Tu se sedaj pokaže vsa teža problema, saj bi bilo potrebno žrtvovati celoten letni proračun, da bi zagotovili polovico sredstev ali pa še to ne, ob tem, da bi hkrati ugasnili vse ostale dejavnosti. Zakon o financiranju občin tudi ne dopušča zadolževanje, dokler ni končana delitvena bilanca. Pa četudi bi bila, se je možno zadolžiti le v višini 5 odstotkov zagotovljene porabe proračuna. Kaj je to pri 100-milijonskem proračunu? Nič. Zaradi tega smo vprašali vlado: povejte nam, kako naj taka majhna občine izpelje takšno investicijo! Dobesedno nas silite, da kršimo zakonske določbe. Na podlagi našega predloga, naj vlada pripravi ustrezne rešitve, se je vnela žolčna razprava, tudi veliko poslancev SLS je podprlo naš predlog, žal pa nas je koalicija skupaj s kvazi opozicijo tudi tokrat preglasovala.
SN: V parlamentu je bila in še bo vroča tema
Luče, Mirkom Zamernikom
dejanjih zato sem včasih radikalen v besedah
(ne)ratifikacija pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo. Kakšno jev zvezi s tem stališče vaše stranke?
ZAMERNIK: Vsem je znano, da na tem področju zelo zamujamo. Zdaj se iščejo vsi mogoči izgovori, zakaj ta zamuda, zdaj je kriv Korun oziroma gibanje 23. december, krivi smo mi, ki smo zahtevali sklic izredne seje parlamenta na to temo. Dejstvo je, da na tem področju vlada ni naredila praktično nič. Ali so bile res volitve tiste, ki so za vrle delo za skoraj dve leti, to je vprašanje, vsekakor pa prihaja trenutek resnice. Vladna koalicija se vse bolj zapleta. Pred kratkim smo imeli skupno sejo odbora za obrambo in odbora za mednarodne odnose, kije bila nenavadna vsaj iz treh razlogov. Prvič, ker je bila to posledica naše, torej opozicijske zahteve za sklic izredne seje državnega zbora. Drugič zato, ker je prav opozicija opozorila, da pri določenih zadevah zaostajamo. In tretjič zato, ker je odločitev, ali bomo v prvem krogu širitve NATO pakta ali ne, najbrž že padla. Mi sicer še čakamo na vrh v Madridu, toda odločitev bo slej ko prej padla že pred tem.
Prav na tisti dan, koje potekala omenjena seja, je dnevno časopisje objavilo Drnovškovo izjavo, da so naše možnosti v prvem krogu 50:50. To so bile po naših ocenah preveč optimistične napovedi. Tudi Lojze Peterle je povedal, da so mu v Bruslju rekli, da so vrata v Evropo sicer res tam, toda ključe imamo mi sami. K temu bi lahko dodali, da smo ključe sicer imeli, toda medtem so najbrž že zamenjali ključavnico. Zato v prvem krogu nimamo realnih možnosti. Državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Ivo Vajgl je dejal, daje govoriti o petih ali 75 odstotkih možnosti špekulacija. Na moje vprašanje, ali je premierova izjava o 50 odstotkih tudi špekulacija, je odgovoril pritrdilno. Državni sekretar! SN: Kako pa je z izpolnjevanjem pogojev za vstop v EU in NATO?
ZAMERNIK: Osnovnih pogojev za vstop v NATO ne izpolnjujemo, čeprav v poročilu, ki smo ga dobili od vlade, piše nasprotno. Tam med drugim piše, da so pri nas človekove pravice na zadovoljivi ravni, če pa to primerjamo s poročilom varuha človekovih pravic, Ie-ta govori povsem drugače. Koga torej zavaja naša vlada? Pa še nekaj je. Dovolj je pobrskati po časopisih dve leti nazaj in našli bomo, da je LDS na svojem kongresu sprejela sklep, da se o vstopu v Evropo izvede referendum. Prav tisti referendum, kateremu sedaj tako zelo nasprotovali. Pri tem se znova potrjuje moj življenjski moto: nikdar se ne smeš lagati, saj se boš slej ali prej opekel. To je to. In nenazadnje - glavna obtožba proti takratnemu ministru za zunanje zadeve Zoranu Thalerju, zaradi katere je bil odstavljen, je bila nesposobnost. Leto in pol za tem je znova sposoben. Vse to zunaj zelo dobro vidijo.
SN: Preselimo se sedaj na relacijo Luče -Ljubljana. Nedvomno je težko hkrati opravljati funkciji župana in poslanca v državnem zboru. Kako vam to uspeva? ZAMERNIK: Če odmislimo pot tja in nazaj in zoprne zamaške pred Ljubljano, je treba upoštevati, da moram “preklapljati” med
“V poslanski pisarni na občini sem kot nekakšen mali Bizjak”
(foto: Ciril Sem)
pozicijo in opozicijo. Na občini skušam biti zmeren v besedah in radikalen v dejanjih, v parlamentu pa ne morem biti radikalen v dejanjih, zato sem včasih radikalen v besedah. Kar se tiče občinske uprave, moram reči, da sem z njo zelo zadovoljen. Ob ponedeljkih imam odprto poslansko pisarno, kar me precej obremenjuje, saj sem tam kot nekakšen “mali Bizjak”. Ljudje prihajajo z vsemi mogočimi problemi, ki so zanje seveda zelo pomembni. Tako sem ob ponedeljkih običajno ves dan na občini, dogovorimo se glede dela v tekočem tednu, sicer pa smo dnevno na telefonski liniji.
Lastniki knjig radi označujejo lastništvo s podpisom. Večji ljubitelji knjig raje nalepijo na notranjo stran sprednjih knjižnih platnic knjižni znak-ekslibris. Na njem sta ime in priimek lastnika ter latinski napis ex libris, kar pomeni: ena od knjig tistega, katerega ime je na ekslibrisu. Ekslibris je tako preprosto rečeno lastniška oznaka knjige. Najstarejši so iz časa faraona Amenopisa tretjega, izpred več kot 2000 let. Današnjo obliko je izdelal znameniti slikar in grafik Albert Durer na prehodu iz 14. v 15. stoletje.
Posebna lepota in okras na ekslibrisu je umetniški izdelek, ki knjigo polepša in okrasi. Največ umetnikov vreže ekslibris v lesorez, linorez, bakrorez ali ga izdela v kakšni drugi grafični tehniki. Posebno cenjeni so tisti motivi, ki nekaj povedo o lastniku.
Primerno prostoru razstavišča, ki ima v svoji okolici ogromno geoloških zanimivosti, kot so jama Potočka Zijalka, slap Rinka, Igla, presihajoči studenec in druge, so tokrat razstavljeni samo ekslibrisi z geološko vsebino. Na enih so fosili, minerali, nagubane plasti in še kaj. Drugi
Letos imamo v občini Luče velike načrte, saj nameravamo zgraditi nov gasilski dom, dozidati dva prostora na osnovni šoli in asfaltirati približno takšen odsek ceste kot lani. Dejansko je zelo naporno in največ na račun tega trpi moja družina. Je pa po drugi strani človeku v zadovoljstvo, ko vidi, da se nekaj vendarle dogaja, da si dodal svoj kamenček v mozaik. Čas bo pokazal, ali to odtehta tisto, o čemer sem govoril prej.
SN: Kaj pa vaš komentar Presečnikove izjave, da se bo zavzemal za nezdružljivost županske in poslanske funkcije? ZAMERNIK: Moje stališče glede tega je nekoliko drugačno. Če si organiziraš stvari tako, kot so trenutno v Lučah, čeprav je to ena najmanjših slovenskih občin, sta funkciji združljivi. Seveda je res, da je razlika med vodenjem neke mestne občine in majhne občine, kot je naša, je pa tudi res, da ima mestna občina močnejšo upravo in je po tej plati delo lažje. Včasih je zelo pomembno, da si pri viru informacij takrat, ko se stvari začnejo dogajati. Ko so objavljene v Poročevalcu, je običajno že zelo pozno. Ne samo za Luče in Mozirje, za celo dolino je pomembno, da sva tukaj v Ljubljani dva župana, saj sva na račun tega še bolj odgovorna našim ljudem. Da postaneš župan, potrebuješ več kot 50 odstotkov glasov, za poslansko mesto pa včasih zadostuje, da si na “pravi listi in da imaš srečo. Iz tega razloga se ne strinjam povsem s tezo, da sta omenjeni funkciji nezdružljivi.
SN: Hvala za razgovor in veliko uspehov na obeh funkcijah vam želimo!
Pogovarjal se je Franci Kotnik
so narejeni za geologe. Vsi razstavljeni ekslibrisi so iz zbirke prof. dr. Rajka Pavlovca, raziskovalca ledenodobnih sesalcev in velikega zbiralca ekslibrisov. Dr. Rajko Pavlovec je razstavljene ekslibrise sam predstavil. Očaran z lepoto okolice je predlagal, da bi lokalne geološke zanimivosti zaščitili v smislu boljšega poznavanja. Potrebno bi bilo ustanoviti nekakšno turistično pot, ki bi te zanimivosti povezala in približala tistim, ki so pravi ljubitelji narave.
Otvoritve se je udeležil tudi predsednik znanstvenega sveta slovenske znanstvene fondacije Venčeslav Kavčič. Razstavljalcem, Pokrajinskemu muzeju Celje in društvu Ekslibris Sloveniae Ljubljana, je zaželel, da bi razstava privabila čimveč ljudi. Podprl je ideje Rajka Pavlovca in obljubil pomoč fondacije, ki bi lahko z denarjem in strokovnjaki pomagala k zaščiti narave. Otvoritev so s kulturnim programom obogatili učenci OŠ Solčava, pevke ŽPZ iz Solčave, pevci MPZ iz Luč in citrar Tone Mlačnik.
Razstava geoloških ekslibrisov
V razstavišču gostišča Firšt v Solčavi, kjer je postavljena tudi stalna razstava o Potočki Zijalki, so v torek, 13. maja, odprli razstavo geoloških ekslibrisov. To je že četrta zaporedna manjša razstava v tem razstavišču, ki jo organizira Pokrajinski muzej iz Celja. Vse dosedanje razstave so prikazovale zanimivosti tega dela Slovenije, na svoj način pa so na to področje vezani tudi sedaj razstavljeni ekslibrisi.
ČESTITA BRALKAM IN BRALCEM SAVINJSKIH NOVIC
OB 25. JUNIJU DNEVU DRŽAVNOSTI
Slovenska ljudska stranka
Luče
Poleti pesem
V večnamenskem prostoru osnovne šole Luče je bila v petek, 23. maja revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Revije seje udeležilo 12 zborov iz osnovnih šol in Glasbene šole Nazarje.
Kulturno društvo Gornji Grad
Pred uprizoritvijo Mrtvega meniha
Člani Kulturnega društva Gornji Grad se letos niso zbrali na rednem občnem zboru, na katerem so običajno pregledali postorjeno v minulem obdobju. Pa ne da tokrat ne bi imeli o čem govoriti, le časa so imeli premalo, saj spomladi sploh niso imeli predaha, ampak so se “s polno paro” začeli pripravljati na letni projekt, ki je zdaj tik pred izvedbo.
Poleti pesem proti soncu je geslo, ki je zbralo v Lučah kar 480 mladih pevcev, združenih v 12 pevskih zborih. Geslo je izražalo željo mladih po soncu, svetlobi, morda mirnejših in lepših dneh. Otroci vse prevečkrat na lastni koži okušajo tegobe in skrbi, ki težijo starše. Zato pa si želijo več sonca, ki bi ogrelo srca in pregnalo slabe misli. Če pa so te želje združene v ubrani pesmi, imajo še toliko večjo moč. Nasmeh in veselje ob petju sta izkazovala svet otroštva, svet, ki ga razumejo le oni sami. Ubrani glasovi so napolnili prostor in preplavili srca in misli odraslih ter mnogih ponosnih staršev.
Trud vsakega zbora preko šolskega leta se mora na reviji pokazati preko dveh zapetih pesmi, kar ni povsem enostavno. Izbrane pesmi morajo odsevati značaj pevcev in njihovo zbranost pred zborovodjo.
Začetno tremo je premagal zanos in pesmi so nato zvenele v čast tistemu, ki jo je napisal, in pa seveda pevcem, ki so v izvedbo vložili ogromno časa in truda. Vsakoletne
revije so dobrodošle tudi zborovodjem, ki ob poslušanju drugih zborov iščejo navdihe za svoje delo.
Na reviji otroških in mladinskih pevskih zborov so se predstavili: Mladinski PZ OŠ Luče, Otroški PZ Glasbene šole Nazarje, Otroški PZ OŠ Gornji Grad, Mladinski PZ OŠ Ljubno, Otroški PZ OŠ Gornji Grad - podružnica Nova Štifta, Otroški PZ OŠ Mozirje -podružnica Rečica, Mladinski PZ OŠ Mozirje, Otroški PZ OŠ Ljubno, Otroški PZ OŠ Mozirje -podružnica Nazarje, Mladinski PZ OŠ Gornji Grad, Otroški PZ OŠ Mozirje in Otroški PZ OŠ Luče. Za instrumentalno spremljavo so poskrbeli profesorji in učenci Glasbene šole Nazarje ter učenci gospe Mire Kelemen.
Petkov popoldan je tako minil v duhu otroške pesmi, veselja in nasmeha, kije edina stvar, ki si jo mladi resnično zaslužijo.
Benjamin Kanjir
Gre za zgodovinsko delo na temo gornjegrajskega benediktinskega samostana, njegovega blišča in bede ter razpustitve z naslovom Mrtvi menih. Zgodba, ki temelji na zgodovinskih dejstvih, prikazuje tudi boje in intrige za celjsko dediščino, rdečo nit pa predstavlja ljubezensko razmerje med mladim menihom in hčerko podložnika iz Rečice.
Mrtvi menih, za katerega je na podlagi zgodbe “Vrnitev v življenje” rečiškega rojaka Oskarja Hudalesa napisal scenarij Edi Mavrič in se ga lotil tudi po režiserski plati, je brez dvoma izjemno zahteven projekt, v katerem poleg gornjegrajskih gledališčnikov sodelujejo tudi gostje iz Nove Štifte in Polzele. S tem delom Kulturno društvo Gornji Grad odpira novo poglavje v tej dejavnosti, saj bo uprizoritev potekala v enkratnem naravnem ambientu pred gornjegrajsko katedralo. Prav takšno letno gledališče je dolgoročni cilj liderja gornjegrajskih kulturnikov Edija Mavriča, vendar ne samo za amaterske ampak tudi za profesionalne dramske zasedbe.
V Mrtvem menihu je kar nekaj igralcev prevzelo dve vlogi, kar bo zaradi bistveno večje zahtevnosti v pravi luči predstavilo kapaciteto igralske zasedbe. Kostume je tudi tokrat posodilo Slovensko narodno gledališče iz Maribora, za kostumografijo je poskrbel Brane Brezovnik, sceno sta izdelala Jože Napotnik in Viktor Kovač, za luč in zvok pa sta zadolžena Darko Rihter in Rudi Stakne. Brez močne tehnične ekipe takšen projekt seveda ne more uspeti.
Premierna uprizoritev Mrtvega meniha bo na sporedu v sklopu prireditev ob 50-letnici Lovske družine Gornji Grad v petek, 27. junija. V tistih dneh so planirane
še tri ali štiri predstave, predvsem za obiskovalce, ki bodo obiskali središče Zadrečke doline s posre-dovanjem turističnih agencij. Ponovitev predstave je predvidena tudi v času letošnjega občinskega praznika.
Jasno je, da tako zahteven projekt pomeni hudo obremenitev ne samo za društvo temveč tudi za občino. Z razumevanjem in posredovanjem gornjegrajskega župana Tonija Riflja so se na srečo našla dodatna finančna sredstva tudi na nivoju države. Projekt je bil namreč uvrščen v sklop turistične promocije Slovenije, saj je letos leto kulture v turizmu.
V Kulturnem društvu Gornji Grad pa ni dejavna le gledališka skupina. Zelo lepe rezultate v -zadnjem času dosega galerijska dejavnost, ki jo vodi Vika Ven-išnik. Ljudje so tudi to zvrst kulture sprejeli za svojo, v velikem številu obiskujejo razstave, pa tudi galerija v Steklu je v tem pogledu nadvse primerna.
Vse našteto se v Gornjem Gradu ne bi dogajalo, če ne bi bilo ekipe zanesenjakov, ki svoj prosti čas žrtvujejo praktično dan in noč. Ekipa ve, kaj hoče, želi delati, zato je predvsem od neposrednega okolja odvisno, v kolikšni meri jo bo podprlo. Okolje pa ni samo župan, ni samo občina, ampak je tudi širša j avnost, ki se zna z gornj egraj ski-mi kulturniki ob pravi priložnosti še kako pohvaliti. V resnici gre za promocijo Gornjega Grada, doline in, to lahko trdimo brez zadržkov, tudi regije. Upoštevajoč to dejstvo se lahko že danes veselimo projekta, kije v načrtu za 120-letnico društva na prelomu tisočletja - uprizoritve Križarja Lenarta.
Franci Kotnik
Prijatelja ne izgubiš zaradi črnega oblaka, odžene ga sonce “prijateljstva”, ki ožarja sence sprevržene morale.
Edi Mavrič Savinjčan
OŠ Ljubno
Ljubenski nonet je pel v Švici
Na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji že deset let deluje dekliški nonet Lip’ca, ki višek svojega delovanja doživlja prav v teh dneh.
Pred dnevi je bila v Rogaški Slatini prva državna revija ljudskih pesmi, plesov in običajev, katera je širom po Sloveniji vzbudila veliko zanimanja poslušalcev, kakor tudi strokovnjakov, ki se zavzemajo za ohranjanje ljudskega petja in ljudskih običajev.
Na njej se je zelo opazno predstavil nonet ljubenske šole.
V nonetu nastopajo: Mojca in Mira Lenko, Mihaela Orešnik, Jožica Grudnik, Marta Vol-er, Slavica Tadič, Suzana Prušnik, Mihaela Kladnik in Anja Zamernik.
Vodi jih Lenka Kralj. Skupina se posveča ljudskim pesmim z ljubcnskega konca, ki jih pojejo na “tretko”. Deklice so oblečene v ljubenško nošo, s seboj imajo košarico poljskega cvetja, iz katerega med nastopom spletajo kito. Pesmi spremljajo na citre, diatonično harmoniko ali na kitaro, saj vse te instrumente obvladajo dekleta sama.
Na OŠ Ljubno že več let poteka projekt učen-
ja ljudskih instrumentov, kar je pravzaprav sama posledica dolgoletne tradicije godčevst-va na Ljubnem.
Nastop v Rogaški Slatini je imel za posledico Številna vabila na nastope. Tako so dekleta 4. junija pele v celjskem Narodnem domu na letnem koncertu mladinskega pevskega zbora II. OŠ.
Prav posebno presenečenje za mlade pevke in zborovodkinjo pa je bilo povabilo na nastop v Švico, kamor je nonet odšel 5. junija.
Tam so zapele dvakrat, najprej v katedrali, nato pa še na prireditvi, ki jo tamkaj živeči Slovenci prirejajo ob zaključku šolskega leta.
Mlade pevke v pesmi in običajih predstavljajo Ljubno in celotno Zgornjo Savinjsko dolino, kjer je ljudska pesem še doma in seje otroci ne sramujejo - kakor marsikje v mes-
Dekliški nonet Lip’ca pod vodstvom Lenke Kralj
Vzgojnovarstveni zavod Mozirje
Predstavitev vrtca in ponudba
za vpis
Vrtec pomeni v času, ko so njihovi starsi na delu, drugi dom. Vzgojnovarstvene delavke se po svojih močeh trudijo, da nadomestijo njihove starše. Otroke zaposlijo z igro in drugimi vzgojnimi dejavnostmi.
številne raziskave so potrdile, da je predšolsko obdobje izjemno pomembno za človekov nadaljnji razvoj. Do četrtega leta si otrok razvije 50% svoje inteligentnosti (to je obdobje razvoja možganskih celic). Zaradi tega je pomembno, da je otrok v tem obdobju deležen bogatega stimulativnega okolja in raznolikosti izkušenj, ki jih dobi v vrtcu.
Vloga družine je pomembna, vendar da
vrtec otroku tisto, kar mu starši ne morejo dati. V njem se dopolnjuje družinska vzgoja.
Sam prehod iz družine v vrtec marsikateremu otroku v začetku dela težave, vendar mu prav kmalu sestrico ali bratca nadomestijo drugi otroci, s katerimi preživi prijeten, pester dopoldan.
Igraje tisto čudovito sredstvo in hkrati me-
toda organiziranja večine vzgojnih dejavnosti, ki se odvijajo v času otrokovega bivanja v vrtcu. V igri je aktiven in čustveno angažiran.
V	njej spoznava svoje okolje, si bogati govor, pridobiva družabne veščine, razvija mišljenje, se nauči obvladati različna čustva in pridobi telesne spretnosti."
V	vrtcu vzgojno osebje izvaja z otroci vsakodnevne pestre zaposlitve, kjer lahko vsak najde sebe, svoje interese, razvija svoje sposobnosti in krepi samopodobo. Pri vseh oblikah vzgojnega dela so nam pomembni vzgojni cilji, ki izhajajo iz razvojnih potreb otroka.
Cilje predšolske vzgoje uresničujemo preko različnih vsebin, metodičnih postopkov, sredstev in oblik dela. Otroci v teh dejavnostih radi sodelujejo, se sprostijo, utrdijo določena znanja in veščine.
Prizadevamo si, da otrok preko lastne aktivnosti razvija svoje sposobnosti na vseh področjih, saj s tem napreduje in doživlja zadovoljstvo ob lastnih uspehih. Pridobljeno znanje bo v šoli še naprej razvijal.
Zaradi vsestranske vzgoje, ki so jo otroci deležni v vrtcu, je prava škoda, da ni vanj vključena dalj časa večina predšolskih otrok.
V	vrtcu izvajajo vzgojnovarstvene delavke Še dodatne obogatitvene dejavnosti, ki niso z zakonom predpisane in tudi ne posebej financirane. Vsi mali šolarji, ki so v vrtcu, imajo zastonj program tekmovanja za cicibanovo športno in prometno značko.
Ostale dodatne obogatitvene dejavnosti so premišljeno izbrane glede na pogoje v delovni enoti, interesu izvajalcev, željo otrok in staršev. Take dejavnosti so: ritmično-folklor-na skupina, smučanje, plesni krožek, ciciban planinec, tečaj nemščine in tečaj angleščine.
V	te dejavnosti so vključeni zunanji sodelavci, starši in vzgojno osebje vrtca. Trajajo skozi celo šolsko leto ali nekaj mesecev -odvisno od vsebine, števila sodelujočih otrok, njihovega interesa ter organizacijskih pogojev izvedbe.
Otroci, ki so vključeni v dnevni program, prihajajo v vrtec zjutraj, ko gredo njihovi starši v službo in se vračajo domov okrog 15. ure.
V	poldnevnem programu so od 8. do 1 L ure oz. 12. ure. Dolžina je odvisna od tega ali ima otrok v vrtcu kosilo ali ne.
V	vrtec Mozirje in Nazarje sprejemamo otroke od 1 leta starosti do 7 let, v vse ostale pa od 2 do 7 let starosti.
Premislite, če je vrtec tisto, kar potrebuje vaš otrok.
V	primeru, da se boste odločili za vpis za Š. 1. 1997/98 v vrtec Mozirje in Nazarje, Rečica, Solčava, Luče in Šmartno ob Dreti, dvignite potrebne obrazce v tajništvu VVZ Mozirje, šolska 25, 3330 Mozirje in izpolnjene vrnete najkasneje do 20.6.1997. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 833-315 (tajništvo).
Ravnateljica Ana Kladnik
OŠ Ljubno
Matilda oživela
Že nekaj let na ljubenski osnovni šoli deluje dramski krožek, ki ga zelo prizadevno vodi Marica Žveglič, učiteljica slovenskega jezika na tukajšnji šoli.
Mladi gledališčniki vsako leto pripravijo dve predstavi - v letošnjem šolskem letuje bila prva predstava iz prstnih lutk, druga pa je bila igra avtorja R. Dahla Matilda, katero je režirala Marica Žveglič.
Na premiero je prišel tudi slovenski gledališki igralec Jernej Šugman, ki se je o mladih igralcih in njihovi igri zelo laskavo izrazil.
V izvedbo predstave je bilo vloženega zelo veliko dela in truda prav vseh igralcev. V igri, ki traja 50 minut, nastopajo:	Ana
Napotnik, Jernej Pintar, Tanja Dobovičnik, Aljaž Kladnik, Suzana Prusnik, Nataša Žagar, Marina Jurič, Mario Šlogar, Polona Zavratnik, Dani Volčanžek,. Eva Matko, Nejc Natek, Anja Cerar, Tina Marovt, Petra Plesec in Mojca Rakun, scena pa je delo Marije Siljar-Strgar, likovne pedagoginje.
Igra govori o mladi, zelo bistri deklici, ki je željna znanja, njene starše pa bolj kot izobrazba hčere zanima denar in stranpoti, po katerih bi prišli do njega. Deklica Matilda pa si bolj kot denarja želi razumevanja v družini, ljubezni in pomoči pri pridobivanju znanja, zato se tesno naveže na svojo učiteljico, ki ji postane druga mati. Kaj aktualna tematika za današnji čas, kajneda?
Mladi igralci nedvomno zorijo, saj so njihove predstave iz leta v leto boljše. Veliko poleta jim je dalo lanskoletno tekmovanje filmov v projektu Oskar junior, prav tako pa obljuba, Jerneja Šugmana da bo prišel na njihovo predstavo. Zato se tudi v bodoče ni bati za dejavnost na ljubenski šoli in tudi v Kulturnem društvu Ljubno.
IPP
Ob mesecu evropske kulture
1997
Samouki likovnik Vlado Parežnik iz Mozirja, sem v mesecu evropske kulture, za leto kulture v turizmu -1997, pri nas, postavil pregledno na ogled 500 svojih unikatnih likovnih del - slik, na 8 krajevno različnih lokacijah, v 5 občinah, po Zgornji Savinjski dolini. In sicer v naslednjih krajih in prostorih:
“SKB banka” v Mozirju; podjetje “Pinter”, v Poljanah nad Rečico ob Savinji: penzion “Rop”, v Homcu pri Nazarjih; kmečki turizem “Zavratnik” v Raduhi nad Lučami ob Savinji; kmečki turizem “Govc”, v Robanovem kotu pri Solčavi; kmečka hiša “Brecel”, v Brezju nad
Mozirjem; v hiši “Parežnik” v Mozirju; in okrepčevalnica “Če-tara”, v Okonini pri Ljubnem ob Savinji.
Slednja, s 50 likovnimi delije namenjena z izkupički, v sklad za lačne otroke sveta - preko RK Slovenije.
Vlado Parežnik
Učiteljici Heleni Deleja v spomin!
Ko je pomlad objela naša polja in travnike, ko se vsa narava kiti z živopisanim cvetjem in ko se vse prebuja v življenje, je prenehalo biti plemenito srce naše učiteljice Helene Deleja.
Luč sveta je zagledala v obrtniški družini leta 1912. Že kot punčka je bila izredno vedoželjna, zato je že z 11 leti zapustila domače ognjišče in dve leti obiskovala meščansko šolo na Jesenicah, nato pa še dve leti v Celju. Z odliko končana šola ji je omogočila vpis na mariborsko učiteljišče. Kot učiteljica je za krajši čas nastopila službo v Novi Štifti, nato pa je poklicno pot nadaljevala v šoli na Rečici.
Čas najtežjih preizkušenj za slovenski narod tudi njej ni prizanesel. Mož je odšel v partizane, sama pa je poučevala otroke v materinem jeziku. Kljub temu da je v najtežjih časih ostala sama z majhnimi otroki, je ni ničesar zlomilo. Ostala je pokončna in klena, kajti vedela je, da mora biti zlo poplačano z dobroto. Njeno življenjsko vodilo je bilo prav gotovo povezano z izkušnjami njenih staršev, saj je izhajala iz družine, ki se je v hudih letih boja za pravico in svobodo bojevala na strani majhnih in odrinjenih. Večkrat j e dejala, da je življenje mozaik sreče in gorja. Toda živeti je treba za srečo, gorje pa potisniti v skrite kotičke srca. Gospa Helena je znata to storiti.
Po osvoboditvi se je zaposlila v Mozirju. Najprej na nižji gimnaziji kot učiteljica slovenščine, nato pa v osnovni šoli. To je bil čas trdega dela, ko ni bilo časa za bolezen, pogostokrat tudi za družino ne. Če so bili doma bolni otroci, ni bilo čaša za bolniško. K njim domov je tekla med odmorom, saj so učenci v šoli morali imeti svojo učiteljico. Večino svoje poklicne poti, najustvarjalnejša leta, je torej razdajala učencem in sodelavcem v mozirski šoli, kjer se je pred 34 upokojila.
Njeno delo pa ni bilo omejeno le na delo z učenci, ampak je dala del sebe tudi bogatemu kulturnemu življenju v Mozirju. Poznali smo jo kot izredno gledališko igralko, saj je nastopala v mnogih igrah kot odlična nosilka glavnih vlog. Njeno vživljanje v odigrane like je bilo tako prepričljivo, da je še dolgo odzvanjalo v gledalcih, ki so jo spremljali z navdušenim ploskanjem. Pa ne samo to. Z otroki in odraslimi je pripravljala nepozabne proslave in druge kulturne prireditve v kraju. Ostala bo nepozabna tudi po svojem čudovitem glasu in veselju do petja, saj je dolga leta prepevala v pevskem zboru. Njena ideja in zasluga je, da imamo v Mozirju pevski zbor Društva upokojencev, edini v naši dolini. Za vse to delo je prejela zlato značko Zveze kulturnih organizacij in zlato Gallusovo značko.
Helena Deleja je bila nepozabna sodelavka, vzgojiteljica, predvsem pa iskrena prijateljica, ki je zmeraj našla čas za vsakogar, mu znala prisluhniti in svetovati. Vedno smo bili veseli njenega obiska v šoli, ko je prišla na prijateljski klepet, saj sta iz nje vela posebna vedrina in optimizem. S svojim pristnim pedagoškim žarom nas je vedno bodrila, da se je vredno razdajati za učence.
Za njo ostaja bolečina in praznina, a tudi lep spomin na njeno tako bogato življenje.
V imenu kolektiva Osnovne šole Mozirje
Marija Venek
VELIKA IZBIRA KOPALK
NANCY!
IN OSTALE POLETNE KONFEKCIJE.
VZAMEŠ
DANES, PLAČAŠ nT septembra!
3330 IVföziije'y Tel.: 063/ 831 981
Ekspresije Gorana Horvata
Natančnost in fantazija
V Salonu Celjskega doma razstavlja svoje slike Goran Horvat, ki samostojno deluje na slovenski likovni sceni že od leta 1973, ko je imel prvo samostojno razstavo v Slovenskih Konjicah.
TD Rečica
Bližata se lipa in pranger
Člani Turističnega društva Rečica so pripravili že skoraj vse potrebno za tradicionalno prireditev Od lipe do prang-erja, ki bo od 29. junija do 6. julija.
Do danes je ustvaril več samostojnih grafičnih in slikarskih ciklov, med katerimi velja posebej omejiti grafična dela po Shakespearovi komediji Kakor vam drago in obsežen slikarski biblijski opus, kije generiral tudi nastanek in pred leti izid knjige pri Cankarjevi založbi. Za Goranom Horvatom je že lepa ustvarjalna pot, nabita z erupcijo, kije sprva ne bi pripisali diplomiranemu strojnemu inženirju. Toda ravno ta primerjava nam daje odgovor pri vprašanjih, ki se porajajo ob njegovem likovnem ustvarjanju. Morda nanje najlepše odgovarja prav z risbo, v kateri biva posrečeno sozvočje med inženirsko natančnostjo in smislom za red ter med sproščeno, že fantazijsko iracionalnostjo. Dvajset slik, ki jih je Goran Horvat razstavil v salonu, je izbral po posebnem časovnem zaporedju, kakor da bi hotel s kombinacijo starejših in novejših datumov ter s kombiniranjem manjših in večjih formatov opozoriti na izreden razpon, ki gaje dosegel v zadnjih letih, pa hkrati sporočiti, kako je zrelostno rasel. Na prvi pogled izstopajo trije portreti: njegovega očeta slikarja Jakija, Božidarja Jakca in Janeza Bernika. Izstopajo zato, ker so edini in so individualno razpoznavni. Z njimi slikar (večina del je v oljni, nekaj pa v mešani tehniki) izraža svoj odnos do por-
tretiranja, v katerem mu je najpomembnejši psihološki okvir. Zato se ne ukvarja s podrobnostmi, temveč v iskanju značajskih potez uporablja izrazito likovna sredstva. Portreti delujejo nekoliko groteskno, toda to le še poudarja njihovo izrazito moč;;
Prav veličastno delujejo slike iz svetopisemskega cikla (Beg v Egipt, Sveta družina, Sv. Hieronim), v katerih je umetnik združil videnje mnogih simbolnih sporočil, ki so bistvo knjige vseh knjig. S fantazmagorično močjo likovnega izraza je poudaril posamezne značaje, ki bivajo v svetopisemskih podobah in nastopajo v številnih zgodbah. Ob tem je treba poudariti, da so slike iz tega cikla tudi barvno izredno kultivirane in daje kljub navidezno zelo svobodno interpretirani ekspresivni metodi slikarju ves čas uspelo ostati na robu skladnega, obvladujočega, celostnega.
Tudi nekateri drugi motivi so za pregledni značaj te razstave zanimivi, zlasti krajinski (Alpska sladkoba, Zima v Alpah), posebne pozornosti pa je vredna kompozicija velikega formata 130 x 200 cm z naslovom Strah pred ognjem. Z njo je slikar pokazal svoje znanje, lahko bi celo rekli, da že na ravni sinteze. To je bistveno sporočilo razstave v Salonu Celjskega doma.
Drago Medved
Organizatorji tudi za letos obljubljajo pester program, med drugim bodo zadnji vikend v juniju pripravili dve razstavi. Naj za pokušino izdamo, da bo na eni razstavi predstavljeno vse, kar so nekdaj uporabljale neveste. Prvi vikend v juliju, ko se bodo zvrstile tudi druge prireditve, bo precej športno obarvan, saj bodo pripravili tekmovanja v tenisu, nogometu in otroških igrah; predstavili se bodo zgornjesavinjski konjeniki; na Večeru pod trško lipo pa bo veselo, kot že dolgo ne. Saj veste - Zasav-
PGD Grušovlje
Gasilci prostovoljnega gasilskega društva Grušovlje so v soboto,
17.	maja, slovesno predali v uporabo novo kombinirano gasilsko vozilo znamke Mercedes. Podvozje vozila je bilo kupljeno v Nemčiji, avtoklepar Marjan Pušnik, pa je izdelal nadgradnjo. Cisterna za 4000 litrov vode, kombinirana črpalka, 4 kW agregat, 215 konjskih moči in prostor za osem članov posadke, je le nekaj karakteristik, ki označujejo to novo vozilo. Njegova skupna vrednost je 15 milijonov tolarjev, ki jih je prispevala občina Mozirje, KS Rečica ob Savinji, 22 botrov in številni prostovoljni darovalci, skupno okoli 275 darovalcev. Slovesne predaje seje udeležilo veliko število gasilcev. Predsednik društva, Alojz Blažič, je v svojem govoru izpostavil podporo, ki soje bili deležni ob zbiranju denarja za nakup vozila. Poudaril je, da vozilo ni znamenje prestiža in tekmovalnosti med društvi, ampak nujno potrebno sredstvo v primeru požarov ali drugih nesreč. Slovesnost sta pozdravila tudi poveljnik gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, Franc Finkšt, in župan
ci, naboljši izdelovalci želodcev, častni člani turističnega društva in seveda, ponovno največji ognjemet.
Organizatorji vabijo k sodelovanju vse tekmovalke, ki bi se rade pomirile v ženskem nogometu. Turnir bodo pripravili v petek 4. julija ob 16. uri. Če bo dovolj prijavljenih ekip, bodo pripravili tekmovanje v dveh starostnih skupinah, do in nad 18 let. Vse zainte resirane vabimo, naj se pridružijo, podrobnejše informacije in prijave pa so na voljo po telefonu 831 -464.
Turistično društvo Rečica
občine Mozirje, Jakob Presečnik. Občine so odgovorne za varnost svojih občanov in tako tudi za opremljenost gasilskih društev. Denarja za vse potrebe ne bo nikoli dovolj, župani pa se po svojih močeh trudijo za izpolnitev čim več želja, ki so nujno potrebne pridobitve za ljudi.
Ker pa je človeška pomoč omejena, je potrebno tudi božje varstvo. Župnik župnije Rečica ob Savinji, Ferdo Luknar, je zato opravil slovesen blagoslov vozila. Vozilo bo tako odhajalo na pomoč tudi z božjo pomočjo.
Društvo je najzaslužnejšim za uspešen nakup novega vozila podelilo priznanja, ki jih bodo spominjala na ta dan.
Govorniki, ki so se zvrstili pred mikrofonom, so se združili v enotni želji, da bi se vozilo uporabljalo čim več v namene izobraževanj a in čim manj v namene reševanja v nesrečah. Gasilska posadka s šoferjem Brankom Kolencem mlajšim, ki bo upravljala z novim vozilom, je ob koncu slovesnosti praktično prikazala njegovo uporabnost.
Benjamin Kanjir
Pridobitev za ljudi
Za uspešno delo gasilcev so potrebni mnogi pripomočki. Mednje na prvo mesto sodijo gasilska vozila, ki ob nesrečah pripeljejo gasilce na intervencijo. Razvoj tehnike narekuje veliko znanja ob gašenju, ta pa tudi vse bolj izpopolnjeno tehniko in opremo teh vozil.
ZGS IN SaGD Nazarje
Moč gozda je v pestrosti
Ob tradicionalnem TEDNU GOZDOV sta Zavod za gozdove in Savinjsko gozdarsko društvo povabila v gozd predstavnike javnega življenja, ki imajo neposreden ali posreden vpliv na stanje in razvoj naših gozdov ter na negovanje javnega mnenja o gozdu, naravi in krajini.
Namen srečanja je bil približati in osvetliti pomen in značaj sonaravnega gozda, njegovo pestrost in samoohranjevalno moč; pa tudi predstaviti nevarnosti našega vsakdana, ki gozd siromašijo, hromijo njegovo življensko moč in ga ogrožajo.
Gosteje najprej pozdravil nazarski župan g. Pumat. Nato so se odpeljali na teren. Čakal jihje res lep pomladni dan. Najprej so si ogledali pester sonaraven gozd različnih drevesnih vrst in različnih starosti na odličnem rastišču v Blatih. Tako sestavljen gozd ne zraste sam od sebe. Skrbno je treba načrtovati in predvideti njegov razvoj in ga usmerjati s pravilno zastavljenimi sečnjami in negovalnimi deli. Ustavili so se ob novo urejenih mlakah, ki vnašajo večjo pestrost v gozdni ekosistem. Potem so si za primerjavo pogledali smrekov nasad, sestavljen iz dreves enake starosti. Čisti smrekovi nasadi so veliko bolj izpostavljeni napadom lubadarjev, različnim boleznim in tudi naravnim katastrofam.
Revirni gozdarje najpomembnejši gozdar, ker prenaša usmeritve iz gozdarskih načrtov v gozd. Delo revirnega gozdarja je v gozdu kmeta Dobravca na Pobrežju predstavil Pavel Bitenc. Lastnik gozda pa najbolj vpliva pri izvedbi del v gozdu od sečnje do negovalnih del. Gostje so se živahno zanimali za delo gozdarjev. V razpravi so povedali so tudi svoja mnenja in pričakovanja.
Med udeleženci prireditve so bili trije župani, g. Meh iz občine Velenje, g. Rakun iz občine Šmartno ob Paki in g. Pumat iz občine Nazarje, predsednik sveta občine Mozirje dr. Jezernik in predstavnica Upravne enote Mozirje ga. Juvan. Pogrešali smo župane ostalih občin in predstavnike osnovnih šol. Skupna ugotovitev vseh udeležencev je bila, da je bilo srečanje koristno, saj bomo le z združenimi močmi lastnikov gozdov, gozdarjev, predstavnikov oblasti in javnosti še naprej ohranjali naše gozdove tako zdrave in bogate kot dosedaj.
MSK
savinjske.novice@siol.net
v	J
Za prijatelje gora
Klemenca jama vabi planince
Planinci dobro poznajo kočo na Klemenci jami pod Ojstrico, kjer je veliko priložnosti za izvedbo tur različnih težavnosti na okoliške vršace, predvsem pa so tu dobre možnosti za izvajanje planinskih taborov.
Elizabeta in Janez Slapnik
(foto: Niko Ivanuša)
Koča na Klemenci jami leži na nadmorski višini 1.207 metrov, ob vznožju Planjave, Ojstrice, Krofičke in Strelovca. Od Doma planincev v Logarski dolini je oddaljena 45 minut hoje. Koča na Klemenci jami je najstarejša koča na Slovenskem, saj stoji tam že od leta 1832. Častitljivih 165 let torej.
Le deset minut hoje od koče stoji najdebelejši macesen na Slovenskem, njegov obseg meri 464 cm, po dvajsetih minutah hoje pa prispemo do slapa Sušica, ki je visok preko 100 metrov.
V prijetnem klepetu z oskrbnikoma koče na Klemenči jami, Betko in Janezom, zveste o teh planinah še marsikaj zanimivega. Po predhodnem dogovoru organizirata predavanja z diapozitivi alpinista o plezanju in reševanju v gorah, lovca o življenju divjadi, gozdarja o rastlinstvu in še bi se našlo kaj zanimivega. Še posebej so dobrodošli mladi planinci, za katere pripravita
tabore šole v naravi, organizirata pa tudi eno ali večdnevne izlete z vodičem po bližnjih hribih in gorah.
Vse ostale informacije so zainteresiranim na voljo na naslovu Elizabeta in Janez Slapnik, Solčava 74 ali po telefonu 846-072, kjer pustite svojo telefonsko številko, da vas lahko oskrbnika pokličeta glede nadaljnjih dogovorov. To velja tudi za družine in vse tiste, ki želijo svoj dopust preživeti v prijetnem planinskem okolju. Planinci in prijatelji gora, vabljeni!
Niko Ivanuša
PP Mozirje
Dan odprtih vrat
Mozirska policijska postaja bo v torek, 24. junija, prvič po mnogih letih odprla svoja vrata širši javnosti. Gre za prireditev v sklopu praznovanja dneva varnosti, ki bo potekala omenjenega dne od 10. do 16. ure.
V prostorih policijske postaje in pred njo bodo na ogled najrazličnejša tehnična sredstva, kijih danes uporabljajo policisti: od vozil, orožja, prisilnih sredstev, kriminalistične opreme, radarja, itd. Vsem zainteresiranim bodo strokovnjaki odgovarjali na njihova vprašanja, zato mozirski policisti vljudno vabijo kar najširši krog občanov, da se dneva odprtih vrat udeležijo. Tudi nasvete glede zavarovanja osebnega premoženja bo mogoče dobiti ob tej priložnosti, skratka vse s tega področja na enem mestu.
PP Mozirje bo dan pred tem dobila tudi laserski merilec hitrosti, ki ga bo nato intenzivno uporabljala do 4. julija. Ni torej odveč opozorilo, naj ' vozniki dosledno spoštujejo predpisane omejitve hitrosti.
Franci Kotnik
LD Gornji Grad
Zatrobili bodo lovski rogovi
Poročali smo že o obsežni prireditvi, ki jo v počastitev okrogle, 50. obletnice pripravljajo lovci iz Gornjega Gradu. Ni pretirano, če zapišemo, da gre za prireditev, ki bo vsebinsko in krajevno krepko presegla meje ne samo Gornjega Gradu ampak celotne Zgornje Savinjske doline.
V času od 25. do 29. junija si bodo lahko obiskovalci ogledali lovsko razstavo s poudarkom na živi naravi, kjer bodo poleg dvajsetih LD sodelovali tudi ribiči, dva gojitvena zavoda, predstavili se bodo turistični delavci iz doline, športniki, v ta sklop sodi tudi obvezen prikaz etnografskih značilnosti kraja in celotne doline. Komercialni del razstave bo zajemal lovni turizem, prodajo lovskega orožja in opreme in še mar-skikaj zanimivega, med drugim si bo mogoče ogledati in tudi kupiti razna terenska vozila.
Pomembnost jubileja je podkrepila Lovska zveza Slovenije, ki je Gornjegrajcem zaupala organizacijo 24. revije slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov.
Na tej edinstveni manifestaciji naj bi se predstavilo preko 600 lovcev združenih v pevske zbore, ki bodo svoje petje predstavili v vseh občinskih središčih Zgornje Savinjske doline. V sklop kulturnih prireditev ob lovskem prazniku sodi tudi izvirna zgodovinska gledališka predstava, ki jo bodo domači kulturniki umestili v enkraten prostor pred katedralo in ostanek graščine.
Lovski praznik v Gornjem Gradu z nacionalno zastavljenim programom gotovo ponuja izziv turističnim, kulturnim in vsem ostalim dejavnikom ponudbe Zgornje Savinjske doline, da enotno promovirajo mali košček dežele med Raduho in Menino planino.
Savinjčan
== zavarovalnica triglav d.d.
OBMOČNA ENOTA CELJE
Zavarovance obveščamo, da na območju Ljubnega z okolico sklepa zavarovanja za ZAVAROVALNICO TRIGLAV pooblaščeni zastopnik Robert PRUŠEK.
Robert PRUŠEK
Praprotnikova 3, 3330 Mozirje, tel. 832-030
Opozarjamo vas, da gospod Maks Slatinšek nima več pooblastila za sklepanje zavarovanj za Zavarovalnico Triglav.
ZAUPAJTE DOBRI IN TRDNI ZAVAROVALNICI
Turistično društvo Nazarje in Zveza kulturnih organizacij Zgornja Savinjska dolina
vabita
na izbirno tekmovanje
za ZLATO HARMONIKO 97
PROGRAM:
Prvi večer, petek, 20.6.1997,
ob 18. uri v Delavskem domu Nazarje:
-	revijalni nastop godcev veteranov z diatonično harmoniko
-	najboljši učenci Roberta Zupana
-	citrar Miha Dovžan in pevka Jožica Kališnik
Drugi večer, sobota, 21.6.1997,
ob 17. uri pred gradom Vrbovec:
-	tekmovanje godcev z diatonično harmoniko v vseh starostnih kategorijah
-POLKAOKE
-	izbira polfinalistov zlate harmonike in Grajskega godca prireditve (program povezuje BORIS KOPITAR)
-	večerne in nočne ure vam bodo v zabavnem delu prireditve ob žrebanju glasovnic popestrili:
gostja Irena Vrčkovnik in ansambel Slovenskih 5
V primeru slabega vremena bo tekmovalni del drugega večera v Delavskem domu Nazarje, zabava z ansamblom in Ireno Vrčkovnik pa v torek, 24.6.1997 ob 20. uri.
GLAVNI SPONZORJI:
NiiAnznAnRn joehiM
PIVOVARNA LAŠKO«
PRIREDITEV SO TUDI OMOGOČILI: IGEA 0.0.0. NAZARJE * ZAVAROVALNICA MARIBOR * VIVA IRAOE * MESARIJA BOGNER * RADIO VELENJE - NAŠ ČAS * KLASJE CELJE * M GA NAZARJE * VTIS, SP. REČICA * EURO) * GG -NAZARJE * M • Ul MOZIRJE * SAVINJA MOZIRJE * GUN GOSTINSTVO * GLIN IPP * GLIN ŽAGARSTVO * SMREKA D.O.O. GORNJI GRAD * COCA - COLA ŽALEC * DAVIDOV HRAM * KOVINSKA GALANTERIJA CIGALE NAZARJE ' EIKTROMEHANIKA REMIC HERI * ROTOTEHNIKA - FIRŠT MOZIRJE * MEHANIZACIJA RIBEZI - PUSTO POLJE * INPUT NAZARJE * EPSI * TISK - PAPIRNA GALANTERIJA - BRUNET * BUNNY NAZARJE * LJUBUANSKA BANKA VELENJE d.d.' SKB BANKA * MIZARSTVO ČASL - NAZARIE * MIZARSTVO MAROVT REČICA * MIZARSTVO KOVAČ IN MILVA • LJUBIJA * MIZARSTVO POTOČNIK - REČICA * MIZARSTVO - ŽAGARSTVO IN INŽENIRING MIKEK ■ BOČNA
*	MIZARSTVO NADLUČNIK SANDI * MIZARSTVO SELIŠNIK LUČE * MIZARSTVO FRICELJ - NAZARJE ’ MIZARSTVO IN TRGOVINA V010VŠEK ■ EJUBNO * MVM MOZIRJE' MIZARSTVO BENDA MIRAN TRNOVEC ’ PRAZNIK JOŽE -IZDELOVANJE LESENE EMBALAŽE KOKARJE * GAMU VARP0UE * ZIDARSTVO SLAPNIK " S080PIESKARSTV0 GRADIČ LAČJA VAS * STEKLARSTVO BENDA ■ MOZIRJE ’ KALIN NAZARJE * BIDER - REČICA * TELCOM DUŠIČ MARTIN • NAZARJE * TRGOVINA DIANA IN SPLOŠNO KLEPARSTVO ■ FILAČ NAZARJE * WEISS REČICA * IZLETNIK CELJE PE MOZIRJE * JOLLY NAZARJE * ZLATARSTVO KVAS • MOZIRJE * ZLATARSTVO MATJAŽ - LJUBNO * TORI s.p. ■ GORNJI GRAD * RANČ VENIŠE BURGER * CVETLIČARSTVO IN VRTNARSTVO PRI SKAZU • JELKA BIDER RIHTER NAZARJE * VRTNARSTVO KRANJC • NAZARJE * PRO-AS OTO ŽAGAR ■ ŽALEC * IZOLES - NAZARJE * TUŠ ■ NAZARJE
*	SLAŠČIČARNA POLONCA • MOZIRJE * PEKARNA HRIBERNIK-VARPOLJE * PEKARN A IN SLAŠČIČARNA MIŠ-MAŠ
*	PEKARNA IN TRGOVINA PRI ŠTEFKI - MOZIRJE * PEKARNA REDNAK - LUČE * PEKARNA KRAMER - GORNJI GRAD
*	TURIST BIRO SONJA ■ NAZARJE * ŠPORT CENTER PRODNIK - JUVANJE ' GOS HOTEL ŠTORMAN VENIŠE * TRA-GAL - NAZARJE * TRGOVINA ANA -MOZIRJE * RIVON NIMAN - MOZIRJE * IVONA- MOZIRJE * POLŽEK - MOZIRJE
*	CEKIN - MOZIRJE, KRIM CENTER * TRGOVINA SANDRA - MOZIRJE * DROGERIJA MAXI * DROGERIJA PALMA MOZIRJE * KORONA ■ MOZIRJE * PLETILJSTVO SLAPNIK - BOČNA * ELEKTRO TRGOVINA DOLMAN - MOZIRJE * ČIRA-ČARA - NAZARJE * ULTRA d.o.o. NAZARJE * OPTIKA LIKEB - MOZIRJE * SLATINŠEK MAJDA ■ LJUBIJA * R8M COMMERCE - LETUŠ * ŠPORT TEKSTIL CESAR SUVA - MOZIRJE * AGROKOMBINAT • KRŠKO * URARSTVO AUBRE-HT • MOZIRJE * TRGOVINA EN KRAJCAR • UUBNO * TRGOVINA KRZNAR - KOKARJE, POBREŽJE, GORNJI GRAD * RSL d.o.o. OBRAT MOZIRJE * AVTOKOZMETIKA TOMAŽ - MOZIRJE * GOSTIŠČE VRBOVEC ■ NAZARJE * BISTRO ERBO ■ NAZARJE * TRSAT d.o.o. • PRIHOVA * GOSTIŠČE MARKELJ * GOSTILNA PEVC - UUBNO * PENZION RADUHA * GOSTILNA NA KUNCU • UUBIJA * BISTRO GAMS • MOZIRJE * OKREPČEVALNICA BOHAČ - NAZARIE * PIZ-ZERIJA LESJAK SP. REČICA * OKREPČEVALNICA ČETARA - OKONINA * PIZZERIJA 902 - GORNJI GRAD * GOSTILNA PRI JOŠKU - GORNJI GRAD * TRANSTEX- VOVK BORIS - VARPOUE * GOSTILNA KUMER - LJUBNO ’ OKREPČEVALNICA KNEZ - LUČE * GOSTILNA TROBEJ - GORNJI GRAD * BISTRO PEPEL - MOZIRJE * FRIZERSKI SALON METKA -NAZARJE * BARBARA PUSTO POLJE * MOJCA ■ MOZIRJE * AVTOPREVOZNIŠTVO MIKUVC MARJAN ■ NAZARJE * BAG - GOVEK BOŽO • ŠMARTNO OB DRETI * BASIL DUŠAN ■ NAZARJE * GAV GOVEK ADI - ŠMARTNO OB DRETI ’ RIFELJ PRIMOŽ s.p. BISTRO T NAZARJE ’ FRICELJ JOŽE KOKARJE' KOREN PETER - KOKARJE * AVTOPREVOZNIŠTVO ■ JURIJ * KOKOVNIK IVAN ■ LAČJA VAS * SUPNIK JOŽE - KOKARJE' VELIKA ZAHVAU GASILSKEMU DRUŠTVU NAZARJE ŠPORTNEMU DRUŠTVU - VRBOVEC NAZARJE IN PROSVETNEMU DRUŠTVU JELKA NAZARJE
VELTRAG d.o.o.
Matke 41, 3312 Prebold
STORITVE S TRADICIJO IN ZNANJEM:
montaža in servis oljnih gorilcev elektroinstalacije in meritve v stanovanjskih hišah in poslovnih objektih strelovodi na objektih Opravljamo pa tudi: storitve na višini z zgibalko - lestvijo podiranje in obžagovanje dreves v naseljih vzdrževanje javnih razsvetljav
vozilo oddajamo v najem za vzdrževalna dela na višini
Vse informacije dobite na telefonskih številkah: 063- 724-289,	0609-624-282,	041-664-448.
__________Se priporoča Boštjan Veber
ALPSKO MLEKO 1 I
LEDENI ČAJ II__
(breskev, limona) S0KPFANER2I
t“ubno ob SaVI
lel: 341-512
99.90
79.90
PIVO PLOČEVINKE 0,33
HOLSTEIN
SAMOKOLNICE
PESNI REZANCI 40/1 PŠENIČNA KRMILNA40/1 KORUZNA KRMILNA40/1 OTROBI 20/1 MLEKOVIT 25 kg
239,00
82,90
B.RD.
25.90
25.90 27,00
17.90
4.200,00
Z.D.
27.20
27.20 28,35 18,80
4.752,38 4.990,00
r
mvvya
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o.
MOZIRJE
Blagovnica III. etaža vam nudi:
tovarniško znižanje cen kon {ekcije MONT copati za mali nogomet PATRICK
Bkcijska prodaja pohištva do 30.6.1997
regal RUBIN že za. ..66.990 SIT
jogi LUX................11.990	SIT
vrtiljak PETRA...........6.990	SIT
dvodelna kredenca natur.50.990	SIE
PAPIRNICA Mozirje, TRGOVINA Nazarje SPREJEMATA
PREDNAROČILA ZA ŠOLSKE KNJIGE IN DELOVNE ZVEZKE ZA ŠOLSKO LETO I997/98.
SE PRIPOROČAMO!
Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil
R 5 CAMPUS 3V 2/92	61500	629.035,00
R 5 CAMPUS 3V 2/91	64000	621.000,00
R 4 GTL 4/89	114000	330.000,00
CLIO 1,2 RN 5V 8/93	44000	1.070.000,00
CLIO 1,9 DIESEL 5/93	65000	1.287.000,00
CLIO 1,2 RN 5V 1/91	43000	738.000,00
R 19 GTS 5V 5/91	73.000	1.125.000,00
LAGUNA 1,8 RT 11/94	26300	2.381.400,00
EXPRESS FURGON D 2/91	145000	735.000,00
R 21 TL 1,4 5V 8/90	176000	724.500,00
AX ALLURE 11 4/93	43000	840.000,00
FIAT UNO 1,0 IES 4/93	40000	740.000,00
GOLF JX 12/90	85000	766.500,00
GOLF CL 5/95	30000	1.620.000,00
MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO		
UGODNI OBRESTNI MERII		
DQSCLi d. o.o.
Obrat Mozirje,	Del. čas:
tel. 833-320	8.00 - 16.00	RENAULT
fax 831-043	v soboto 8.00 - 12.00	--------------
TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 063/720-598
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER
_______________IZDELKOV________________
STIHL • JONSERED HUSQVARNA . SOLO
-	VRTNE KOSILNICE - s pogonom ali brez, s košem ali na stranski izmet, različne širine noža...
-	MOTORNE KOSE - nahrbtne ali stranske, z različnimi rezili (laks, kovinska rezila, plastični nožki, sekularji...)
-	MOTORNE ŽAGE - kmečke, hobby ali profesionalne
-	KOSILNICE IN MOTOKULTIVATORJl(Bȧ)
-	REZERVNI DELI: MAG, ACME, LOMBARDINI, BCS, Gorenje Muta, SIP...
Vsak pri nas kupljen stroj sestavimo, preizkusimo in vas poučimo o pravilnem delovanju. SERVIS IN REZERVNI DELI ZAGOTOVUENI! _______________VABUENI!______________
Odprto: pon. - petek od 7. do 18. ure sobota od 7. do 12. ure.
Avtomobili in ure!
Kako združiti? Enostavno rešitev vidijo v novem, malem mestnem avtomobilu imenovanem SMART. Le 2,5 metra dolžine in varnost enaka kot v mercedesu razreda C. Dvojno dno omogoča umikanje spredaj vgrajenega motorje, zračne vreče 'in ojačitve pa ščitijo voznika in sovoznika pred hujšimi poškodbami.
Motor bo zaenkrat trivaljni turbo, 650 cm3, 55 KM z največjo hitrostjo 130 km/h. In še zanimivost. Avtomobilček bo vedno v dveh . barvah. Ena barva bo poudarjala okvir, druga pa karoserijo. Sestava avtomobila bo trajala le 4 ure, kar je čista “špica”. Vzrok za takšno hitrost pa je v modularnem sestavljanju. Prodaja se ne bo vršila prek obstoječih zastopnikov, temveč bo ustanovljena čisto nova veriga prodajaln, ki bodo prodajale zgolj vozila SMART. Tam si boste lahko izbrali opremo, barvo in ostalo. Malce boste počakali, pa bo avtomobilček vaš. In še najpomembnejše: cena okoli 16.000 DEM.
Gremo na dopust!
Dopust ne predstavlja zgolj stresa za naš žep temveč tudi za našega jeklenega ljubljenčka. Večinoma je le-ta naložen s prtljago, da se mu šibijo “kolena”. Vozimo v koloni in vročini, zaviramo, pospešujemo ipd. Uh, kakšna groza! Prava groza pa nas doleti, če nas v vsej tej vročini in “gužvi” pusti cedilu. Zatorej poskrbimo, da bo avto v “fit” formi pred odhodom na dopust.
Najenostavnejša rešitev je, da ga peljemo na redni servisni pregled, kjer naj preverijo vse vitalne dele. Tukaj pa nekaj nasvetov za tiste, ki imamo radi stvari v svojih rokah!
Preverimo stanje tekočin
Motorno olje, olje v menjalniku, voda v hladilnem sistemu in sistemu za čiščenje šip, hidravlična tekočina v volanu, zavorna tekočina, tekočina v klima napravi so bolj kot ne “življenjsko” pomembne tekočine za vašega konjička.
Hladilni sistem
Preverimo vse cevi in hladilnik, ali pušča ali drži, po potrebi popravimo, da ne bo prepozno in da ne bomo “kuhali” v vsakem večjem klancu.
Vžig
Pri starejših modelih preverimo razdelilno kapo in vžigalne svečke
Izpušna cev
Če vibrira, jo pritrdite, zamenjate gumice in če je luknjasta, jo popravite oziroma zamenjajte.
Gume
Naj bodo letne in s pravim profilom, na dolgi poti in vročem asfaltu se gume grejejo precej bolj kot običajno. Povečajte pritisk na stopnjo, ki jo priporoča proizvajalec avtomobila v primeru, ko je le-ta polno obremenjen. Ne pozabite dodatno napolniti tudi rezervnega kolesa. Prazno ni vredno nič!
In kaj bomo dali v prtljažnik?
Vlečno vrv, vžigalne kable, orodje od avtomobila, rokavice,cunjo, posodo z rezervnim oljem, posodo z nekaj goriva. Seveda tudi rezervne žarnice, varnostni trikotnik in prva pomoč zavzemajo najvidnejše mesto v opremi avtomobila. Pa srečno in brez nepotrebnih nezgod. Če pa se že zgodi kaj malega, se tolažimo s tem, daje pestro življenje gotovo bolj zanimivo kot čisti dolgčas.
IGOR
Piše: Aleksander Videčnik
Mali lončarji so se dosledno držali lončarskega reda, ki ga je predpisala gornjegrajska gospoščina. Njihovo skromno življenje so pač prilagodili skromnim zaslužkom, vendar pa ob tem smatrali, daje bolje nekaj kot nič.
Omejevanje trgovanja z lončarskimi izdelki, predvsem pa prepoved prekupčevanja je povzroči-la pri nekaterih trgovcih in prekupčevalcih z lesom in drugimi kmečkimi pridelki odpor. Mimo obstoječih predpisov sta premožna kmeta Jožef Petek iz Lačje vasi in Ignac Goričar iz Potoka pričela s neomejeno prodajo lončarskih izdelkov. Nista niti upoštevala krajevnih omejitev prodaje, ki jih je odrejal lončarski red, z vprežnimi vozila sta lončarske izdelke vozili celo v Celje in še dlje.
Nadlončar Martin Oberštaj iz Pustega Polja je leta 1778 prijavil njuno kršitev lončarskega reda upravi gornjegrajske gospoščine. Očitno sta prekupčevalca in trgovca kršila 14. člen lončarskega reda, kije veljal za gornjegrajske podložnike, lončarje.
Uprava v Gornjem Gradu je sprožila proti navedenima prekupčevalcema postopek za kaznovanje in izdala obema pisno prepoved njunega ravnanja z lončarskimi izdelki. Toda Goričar in Petelin sta se pritožila na celjsko kresijo in dokazovala, da je lončarski red, po katerem so bile določene razne omejitve prodaje in proizvodnje, protizakonit in ni v skladu z veljavno obrtniško zakonodajo. Dokazovala sta, da z večjo proizvodnjo lončarji več zaslužijo, ona pa skrbita za odkup teh izdelkov. Dalje sta trdila, da skrbita za prodajo, lončarjem pa sploh ni treba več na pot z nosili s posodo.
Seveda je vse to njuno dokazovanje padlo v čas, ko so se cehovske pravice že rušile, trgovina pa sproščala, kljub nasprotovanju fevdalcev oziroma zemljiških
mozirski gasilci-110 lef
Zdrahe
okoli
lončarskega
reda
gospoščin, ki so pred tem imele popoln nadzor na trgovino in jo tako lahko njim ustrezno obremenjevale z dajatvami.
Dne 27. januarja 1779 sta celjska kresijska in okrožna oblast odločili, da gornjegrajski lončarski red ni v skladu z obstoječo zakonodajo in daje vsako trgovanje neomejeno in prosto. Torej velja to tudi za lončarske izdelke. Skratka pritožnika Goričar in Petelin sta v sporu z gornjegrajsko gospoščino zmagala!
Seveda je bilo pričakovati, da gospoščina tega poraza ne bo sprejela dobrohotno. Uprava gornjegrajske gospoščine seje pritožila na gubernijo v Gradec. Dokazovala je, kako s spornim lončarskim redom preprečuje revščino na svojem območju in kako so s to ureditvijo zadovoljni tudi lončarji. Toda gubernij v Gradcu je pritrdil razsodbi celjskih oblasti in odredil razveljavitev gornjegrajskega lončarskega reda, ker le-ta ni v skladu z obstoječo obrtno zakonodajo.
Pri tem je ostalo. Lončarji so poslej lahko neomejeno izdelovali in prodajali lončarske izdelke komur so hoteli oziroma uspeli.
Lončarija je z uvajanjem novih tehnologij v gospodinjstvih in na sploh počasi usihala. Stoletna tradicija je tonila postopoma v pozabo. Lončena posoda ni bila več zanimiva za kupce, saj so na trg prihajale sodobne izvedbe različnih posod. Lončarji pa tedaj niso imeli pogojev za preusmeritev proizvodnje v kakšne drugačne lončarske izdelke. Tako je ta stara rokodelska dejavnost v Zadretju odmrla. Zadnji lončar Cigale v Potoku je leta 1931 prenehal z lončarijo in s tem seje zaključilo obdobje slovitih “kokarskih lončarjev”.
Danes spet segajo ljudje po lončeni posodi, ker ugotavljajo, da je kuhanje v njej zdravo in jedi so okusnejše. Toda v Zadretju se pač nc bo več vrtel lončarski boben...
Mozirje je, kot marsikateri srednjeveški kraj, imelo v času do prve svetovne vojne veliko, še prej pa pretežno lesenih hiš. Za požarno varnost ni bilo preskrbljeno. Res je, da so tržani sami načrtovali rokodelske in druge dejavnosti, ki so predstavljale nevarnost požara, zunaj trga. Tako so kovačije vedno postavili v odmaknjene dele od naselja. Isto je veljalo za opekarne in podobne dejavnosti. Toda organiziranega gasilstva vse do druge polovice preteklega stoletja ni bilo.
Prvi zakonski predpisi, ki so urejali požarno varnost, so iz leta 1825, toda tudi v njem še niso predvidena posebna društva za požarno obrambo. Občinski odbori so imenovali požarnega komisarja, kije poskrbel za skupino “požamikov” in njihovo usposabljanje pri gašenju, toda rnanjka-laje oprema. Zato je mozirski sodnik leta 1825 izdal nalog za pobiranje denarja med tržani, s katerim bi kupili brizgalno na ročni pogon. Prve oblike gašenja so bile zelo enostavne in zato neučinkovite, edino orodje so bila vedra in prtiči... Obveščali so s trobili, potem so se požamiki zbrali.
Mozirje je doživelo več katastrofalnih požarov, opisani so le redki. Tako je leta 1580 trg v celoti pogorel, pogorele pa so tudi vse trške listine, pol trga pa je pogorelo ob zasedbi po Francozih, konec
mc
18.	stoletja.
Leta 1887 so v Mozirju sklenili ustanoviti svojo požarno brambo, ki bi naj delovala kot društvo in bila organizirana kot skupina usposobljenih mož. Zakonski pred-spisi še niso bili povsem dorečeni, zato so se Mozirjani sprva odločili delovati kot “požarni brambovci” znotraj sokolske organizacije, kije bila povsem narodnoobrambnega značaja. To poudarjamo, ker so po večini mest in trgov požarno brambo ustanavljali Nemci, kot del svojega raznarodovalnega načrta. Gasilci so torej kot taki delovali od leta 1887, čeprav so ustanovili svoje društvo leta 1890. Vsekakor so tudi gasilci v Mozirju predstavljali močan branik proti vse bolj nasilnemu potujčevanju na Spodnjem Štajerskem.
Zanimivo je, daje gasilska uta, kot so tedaj imenovali gasilski dom, stala že leta 1826 in to spodaj pod nekdanjim rotovžem (sedaj dom Partizana). V društvo so se vključili domala vsi tržani, vodilne položaje pa so prevzeli na-juglednejši med njimi. Kako so bili mozirski gasilci narodno zavedni, kaže primer, ko so med gasilce na sploh bile razdeljene spominske medalje z napisom v nemškem jeziku. Član vodstva mozirskih gasilcev je zahteval, da se z medalj odstrani nemški del napisa, tako so tudi storili.
Najprej so uporabljali gasilci dve ročni brizgalni, ki jih je trg nabavil s prispevki tržanov. Kroje so postopno kupovali, saj so stroške krili sami člani. Sele po prvi svetovni vojni je nabava krojev postala naloga društva.
Prvi načelnik po osamosvojitvi društva je bil Anton Mlinar, nasledil ga je Martin Šuster. Vodstvo društva je sklenilo leta 1912 sprejeti leto poprej ustanovljeno pihalno godbo iz Šmihela v svoje vrste. Toda kmalu je društvo moralo ostati brez godbe, ker seje le-ta osamosvojila.
Leta 1922 so našteli v društvu 41 “izvršujočih” članov, tu gre verjetno za operativce. Leta 1925 so oblikovali znotraj društva gledališko skupino. Tedaj so razpolagali z rešilnim vozilom in določili ceno prevoza do Celja v višini 50 din. Leta 1927 so sprejeli pravila Jugoslovanske gasilske zveze. Gasilski zdravnik je postal dr. Jože Goričar iz Mozirja. Prav posebno so bili ponosni na novo pridobitev v letu 1928, ko so nabavili prvo motorno brizgalno znamke Rosenbauer. Za to so morali pri Gomjesavinjski posojilnici v Mozirju najeti posojilo. V letu 1929 je društvo štelo 44 aktivnih članov, uvedli so članarino, iz katere so plačali občasne izlete za člane. Gasilstvo je leta 1932 doživljalo jugoslovansko preobrazbo in postajalo bolj vojaško organizirano, postale so čete (gasilska četa) in ne več društva. Uvedejo srbski gasilski pozdrav “pomozi Bog”, tako so pozdravljali tudi v vojski. V Ljubljani je nastala Gasilska zajednica, namesti Gasilska zveza. Leta 1937 so dobili nove kroje, vsejugoslovanske.
Seveda so takšni posegi v gasilsko organizacijo imeli določne negativne posledice. Kot nekoč nemška nadvlada, je sedaj ta postajala srbska. Leta 1938 so zgradili nov gasilski dom v Vapetovi hiši. Leta 1940 pa so mozirski gasilci našteli 17 “službujočih”, 16 “rezervnih” in 6 častnih članov. Tedaj je bil poveljnik Franc Pečnik, tajnik Alojz Novak in blagajnik Vinko Janko.
Okupatorje gasilstvu posvečal že zaradi vojnega časa veliko pozornost. Hitro so gasilce oblekli v nemške uniforme, postali so še bolj vojaški, kot v prejšnji državi.
Po drugi vojni so nabavili prvi orodni avto, leta 1948, in ga doma prikrojili potrebam. Načrtovali so novogradnjo doma na Marofu. Leta 1951 odprodajo že začeti dom na Marofu in obnovijo stari dom, ki so ga leta 1952 predali svojemu namenu. Tega leta šteje društvo 35 aktivnih in 40 podpornih članov. Nov gasilski prapor so razvili 11. septembra 1955. Leto kasneje šteje društvo 24 “operativnih” članov. Gmotne težave so nekoliko zavrle razvoj društva, predvsem pa nabavo sodobne opreme. Občina Mozirjeje pomagala pri izgradnji novega doma v Mozirju. Leta 1975 so pričeli rušiti starega in v letu 1977 so se vselili v nov dom, kjer so še danes. Medtem so dom povečali in gasilsko dobro opremili. Redno usposabljanje članov in vodstva je pripomoglo k veliki učinkovitosti glede požarne obrambe. Mozirskim gasilcem želimo še veliko volje do dela in uspehov.
Vošnjak in
Letos mineva 160 let od rojstva šoštanjske-ga rojaka, pobudnika slovenskih hranilnic in velikega narodnjaka Mihaela Vošnjaka.
Mihael Vošnjakje bil sin Šoštanjskega usnjarja Mihaela Vošnjaka, obiskoval je osnovno šolo v Šoštanju, gimnazijo v Celju in v Gradcu, tehnično visoko šolo pa je končal na Dunaju in postal železniški inženir. Kot tak je služboval na številnih železniških postajah, ki so bile zaradi pomembnosti še posebej tehnično zahtevne. Ko je bil v Zagrebu posta-jenačelnik, seje banu Rauchu hudo zameril, ker je dovolil hrvaškemu škofu in narodnemu vodji J.J. Strossmayerju sprejem v dvorni čakalnici, kar je politično odmevalo tudi zunaj Hrvaške. Škofje namreč bil madžarskim vladnim krogom trn v peti, ker je zahteval neodvisno Hrvaško, na vatikanskem posvetu, od koder seje vračal, pa je ostro nasprotoval sprejetju dogme o papeževi nezmotljivosti. Vošnjaka so na zahtevo vladnih krogov tedanje Madžarske iz Zagreba prestavili, vendar pa proti njemu, kije bil že znan železniški strokovnjak, niso ukrepali. Pozneje je delal na zahtevnih delovnih mestih in se bolan leta 1879 upokojil ter naselil v Celju, kjer je njegova soproga imela ugledno premoženje.
Njegov brat dr. Josip Vošnjakje ob obisku na Češkem zaznal veliko gospodarsko prednost v hranilnicah, ki sojih Čehi tedaj že dobro poznali. Z zamislijo o ustanavljanju narodnih denarnih zavodov med Slovenci se je vrnil domov. V časopisih je priporočal hranilnice kot možnost gospodarskega osamosvajanja, predvsem pa neodvisnost od tujega kapitala. Pripravil je celo prva pravila, ki pa seveda niso bila prepričljiva, saj Vošnjak ni bil ekonomist, temveč zdravnik... Toda brata
njegov čas
Mihaela je prepričal! Kmalu je v Celju pričela delovati Posojilnica v Celju. Že prej pa so ustanovili nekatere posojilnice oziroma hranilnice, kot v Ormožu, Šoštanju, Šentjakobu v Rožu, Mozirju in še kje. Ledje bil prebit, le vladni krogi, ki so imeli s Slovenci na Spodnjem Štajerskem dmgačne načrte, namreč potujčiti jih, so nasprotovali hitremu širjenju slovenskih hranilnic. Mihael Vošnjakje kmalu postal deželni in državnozborski poslanec. V parlamentu na Dunaju seje ves čas odločno zavzemal za enakopravnost slovenskega jezika, za priznanje slovenščine kot uradnega jezika, za uvedbo slovenščine na vse šole, tudi ustanovitev slovenskih paralelk na celjski gimnaziji, za pomoč države kmetijstvu, za dosledno izvajanje predpisov o dvojezičnosti na slovensko govorečem območju, za pravičnejšo obravnavo socialnih razmer in njih reševanje in podobno. Skratka, tako v Gradcu, kot na Dunaju je bil glasen in dosleden, pa poudarjeno uspešen!
O Mihaelu Vošnjaku zgodovinarji govorijo kot o očetu slovenskega hranilništva, o človeku, ki je za svoj narod storil izredno veliko. Toda o njemu in njegovih delih je premalo zapisanega. Ocenjevali so ga skozi čas bolj politično kot gospodarsko in narodnoobrambno, predvsem pa ne kot razgledanega, prodornega slovenskega voditelja prejšnjega stoletja, ki je tudi veliko storil, da smo Slovenci prišli izpod jarma cesarske države Avstrije.
To kratko in bežno opisovanje Mihaela Vošnjaka naj bo le dokaz, da ga tudi v naši dolini nismo pozabili, saj je tod delovalo kar 11 slovenskih hranilnic v dobro naših ljudi in slovenstva na sploh.
3>ščemo stare fotografije
Na sliki, ki nam jo je poslala Terezija Mikek, je vesela planinska družba iz Šmihela. Slikani so leta 1932 na Okrešlju.
Uvodnik
Lahkih nog naakorog smo naslovili tokratno temo meseca, ki vos seznanja, koko preživeti počitnice. Dodali po smo tudi za ščepec tujine, da ne bo kdo rekel, kako smo lokalni... Čeprav je bil naš namen prav tak!
Zakaj ne bi proste nedelje preživeli v naši res lepi dolini? Zakaj bi hiteli naokrog, domače lepote pa poznamo le iz turističnih prospektov in šole? Na zadrečkem in savinjskem ko neu je namreč vse polno krajev, ki vabijo, da jih obiščemo, mimogrede pa še zavijemo na kosilo ali poslodek. Predstavljamo namreč tudi del gostinske ponudbe, ki vabi, da jo preizkusimo. Zmerne cene in dobra ponudba pa so bile naše vodilo, ko smo se pogovarjali z gostinci.
Če ste tudi vi med tistimi, ki boste med težko zasluženim dopustom doma - nič zato! Odpravite se na enodnevni izlet oli sprehod. Zasanjajte se med travniki, zazrite v gozdove! Posedite ob šumenju reke! In ko se vam bo zazdelo, da si želite spet malo vrveža, poglejte v Savinjske novice, kam na posladek ali kosilo. Po srečno pot in dober tek!
Priprawila:^^ iCorolfnes in Edward 'Vrtačnik
Turistični drobiž
Radijske oddaje iz Savinjskega gaja. Prišlo nam je na uho, da bödo neutrudni skrbniki Savinjskega gaja poskrbeli za prijetno poletno popestritev: 27. julija ter 10. in 24. avgusta bodo med cvetjem v parku pripravili skupaj z radijem Ognjišče enourna javljanja, na katerih bodo sodelovali znani ansambli in pevci. Se vidimo!
Še ena ljubenska gostilna.
Konkurenca je zdrava! Tako menijo Ljubenci, ki so pred kratkim dobili staro - novo gostilno. Gostilna Savinja, ki se nahaja v prostorih “Pri Emi”, je na široko odprla vrata ljubiteljem dobre hrane iz cele doline. Če bomo pri njih zadovoljni, bodo odprli še kakšno “podružnico”, da bo pestre ponudbe povsod dovolj.
Po celem svetu. Najemnik Planinke (že spet Ljubno!), Stane Podsedenšek, seje odločil svojo ponudbo predstaviti prek interneta. Med tem ko berete to prilogo, je domača stran gotovo že v svetovnem spletu. Naslova vam
ne moremo posredovati, saj ga v času zapisa še ni bilo.
Za špas na vas. Pod omenjenim geslom se je predstavljala edina slovenska specializirana agencija Vas, kije ponujala počit-
letom prenehala delovati, se bo moralo vseh 16 ponudnikov iz Savinjske doline, ki so se predstavljali v zadnjem katalogu, znajti po svoje. Sezona je pred vrati, zato jim želimo obilo uspeha ...
nice na kmetijah. Ker je z novim
VODNIKOVA RAZMIŠLJANJA
Pot preko Golt, Smrekovca in Uršlje gore
Odhod je iz Žekovca, s spodnje postaje gondolske žičnice, ki nas popelje do smučarskega centra Golte.
Pot nas vodi skozi gozdove preko Kalškega grebena na Smrekovec, ki je naš najmlajši
ognjenik. Čeprav je oblika kraterja že davno izginila, nam geološka sestava tal kaže na njegov obstoj. Zaradi vulkanskega izvora se Smrekovec razlikuje od sosednjih gora tudi po rastlinju, kar pozoren planinec hitro opazi. Pot do Smrekovca, kjer naredimo kratek odmor, je dolga dve uri. Po okrepčilu se podamo po Slovenski planinski poti proti Andrejevemu domu na Slemenu, kamor dospemo v dveh in pol urah lažje hoje. Po opoldanskem počitku se odpravimo na najtežji del poti - vzpon na Uršljo goro (1696 m). Tri ure dolga pot na vrh, kjer kraljuje cerkvica sv. Uršule (zgrajena 1602. leta), nas nagradi s čudovitim razgledom. Z vrha pa se spustimo do Poštarskega doma in domov. Srečno pot!
KRATKI NASVETI,
Naša dolina nam s svojo raznolikostjo ter obilo gozda, gora in vod, nudi primeren prostor za veliko športnih dejavnosti. Nekaj od najbolj atraktivnih vam sedaj predstavljamo.
Jadralno padalstvo
Jadranje s padalom je danes vse bolj popularno. Potrebujemo jadralno padalo, primerno vzletno stezo, ugodne vremenske pogoje ter precej izkušenj in znanja. V naši dolini je več vrhov, s katerih je mogoč varen in dolg polet. Ugoden dostop z gondolo nudijo Golte, po cesti pa se lahko pripeljete na Menino planino, Strelovec, Olševo in na Klemenšk-ovo domačijo.
Fotolov
Fotografiranje živali v njihovem naravnem okolju je zanimivo in razburljivo hkrati. Dober posnetek zahteva veliko vedenja o navadah in obnašanju divjih živali, da jih z našo prisotnostjo ne zmotimo. Lepa in doživeta fotografija nam je lahko v večje veselje in ponos kot ustreljena divjad.
GQrsko kolesarjenje
Kolo z ojačanim ogrodjem, nižjimi prestavnimi razmerji in zanesljivejšimi zavorami je prilagojeno velikim vzponom, hitrim spustom in večjim obremenitvam. Gozdne poti in planote so idealne za vznemirljive vztrajnostne vožnje z gorskim kolesom.
Jamarstvo
Jam, opremljenih in urejenih za turistični obisk, v naši okolici ni. Obstajajo pa zahtevne in nezahtevne jame, v katerih je mogoče ob izkušenem jamskem vodniku doživeti pravo jamsko raziskovanje in spoznanje našega prelepega jamskega sveta. Najbolj znane so Snežna jama, Brezno presenečenj, Erjavčeva jama, Trbiška zijalka in Klemenškov pekel.
Gozdne učne poti
Gozdni rezervati Menina - Strojnik, Robanov kot, Matkov kot - Logarska dolina, Robnikove peči, Kle-menškova planina, Mozirska požganija so zadnji neokrnjeni predeli, bogati z raznovrstnim in biološko zanimivim drevjem ter rastlinjem, ki pozornemu opazovalcu vzbudi pravo občudovanje.
Kajakaštvo
Savinja je raj za kajakaše in kanuiste. Spust se največkrat začne pri Rogovilcu pod Solčavo. Ob polnejši strugi pa se pot začne v Logarski dolini in konča v mirnem toku Savinje od Ljubnega do Mozirja.
Pogodba o potovanju
Da bo v deželi Superfajn res fajn
Pred seboj imamo lepo oblikovan katalog, v katerem so čudovite slike turističnih krajev, peščenih plaž, razburljivih peščenih sipin in sanjskih otokov z mikavnimi mladenkami in mladeniči. Ob tej pisani in vabljivi ponudbi nas prevzame potovalna mrzlica. Prijavimo se za potovanje v deželo Superfajn. V turistični agenciji plačamo navedeno ceno in že smo v “razmerju”. Prav ste prebrali. Sklenili smo pogodbo o potovanju, h kateri spadajo tako kratki z drobnim tiskom pisani stavki, ki jih tako hitro spregledamo na koncu kataloga, kot tudi splošni pogoji o poslovanju.
Pravno ureja tako pogodbeno razmerje Zakon o obligacijskih razmerjih, ki določa temeljne pogoje, in Splošni pogoji, sprejeti s strani združenja turističnih agencij. Pogodbene postavke so s tem točno določene, mi pa jih lahko sprejmemo ah zavrnemo. Najpomembnejše je, da splošne pogoje pred prijavo in plačilom našega potovanja pozorno preberemo in se tako seznanimo s pravicami in obveznostmi nas in turistične agencije.
Najprej prijava in potrdilo o potovanju
Pogodba je lahko sklenjena pisno ah ustno. Šteje že naša prijava, ki jo turistična agencija sprejme in to že pomeni sklenitev pogodbe. Ob končnem plačilu nam agencija običajno izda potrdilo o potovanju ali voucher (kot turistična nakaznica), ki mora vsebovati vse zakonsko predpisane podatke. Če agencija tega potrdila ne izda (to zakonsko ni dolžna), je potniku odgovorna za vse stroške, ki jih je imel zaradi neizdaje. Turistična agencija mora potniku nuditi vse storitve, navedene v pogodbi, potrdilu ah programu potovanja. V primeru, da dogovorjene storitve niso bile opravljene ah pa le delno, je agencija odškodninsko odgovorna in nam je škodo dolžna povrniti.
Cene potovanja
Dogovorjeno ceno po sklenitvi pogodbe lahko agencija dvigne le, če je prišlo do sprememb v menjalnem tečaju ah sprememb v tarifah prevoznikov, seveda če je možnost take spremembe predvidena v potrdilu o potovanju. Imamo pa možnost, da v primeru, če se cena dvigne za več kot
10 odstotkov, razdremo pogodbo ob vrnitvi celotnega že plačanega zneska.
Program se spremeni
Običajno se odločimo za določeno potovanje na podlagi programa, ki ga agencija lahko spremeni le pod okoliščinami, na katere ni mogla imeti vpliva. Stroške spremenjenega programa nosi agencija. Če se ti znižajo, je znižanje v prid potnikom. V primeru, če agencija program bistveno spremeni brez utemeljenega vzroka, lahko odpovemo potovanje in smo upravičeni do povrnitve celotnega plačila.
Če odpovemo potovanje ...
Pravico imamo v vsakem času odpovedati potovanje. Ker pa to pomeni za agencijo strošek, moramo te stroške povrniti. V primeru pravočasnega odstopa, tj. prej kot v 30 dneh pred odhodom (agencija lahko še najde zamenjavo za nas), moramo povrniti le administrativne stroške. V primerih kasnejšega odstopa (npr. dan pred odhodom) nam agencija pridrži celotno plačilo, kar je sicer v skladu s splošnimi pogoji, ne pa tudi z zakonom.
V splošnih pogojih nudi večina agencij tudi zavarovanje odpovedi. Gre za odpoved iz opravičljivih razlogov, kot so smrt, bolezen, nesreča v ožji družini in vpoklic na vojaške vaje. Če moramo odpovedati potovanje zaradi višje sile, nam turistična agencija povme celotno vplačilo, dejanske stroške pa agenciji poravna zavarovalnica.
Agencija odpove potovanje
Vedno se na določeno potovanje ne prijavi dovolj potnikov. Takrat agencija lahko odpove potovanje. O odpovedi nas je dolžna obvestiti najkasneje 5 dni pred odhodom. Nam ni dolžna plačati nobene odškodnine, vrniti pa nam mora vse kar smo ji plačah, brez odtrgljajev.
In na koncu reklamacije
Imamo pravico do sorazmernega znižanja cene, če so storitve bile nepopolno ah nekvalitetno opravljene. Tako reklamacijo moramo oddati v 8 dneh po končanem potovanju. Uveljavljamo lahko tudi odškodninski zahtevek, če smo utrpeli dodatno škodo.
penzion KOZOROG .
Na trgu 32, Mozirje	1) \ ^ ^
Tel.: 831 022	V
Vabimo vas na dnevne malice, kosila in nedeljska kosila. Sprejemamo naročila za zaključene družbe in razna praznovanja.
Del. čas: - vsak dan od 7. do 23. ure, kuhinja od 8. do 17. ure;
- nedelja in prazniki od 8. do 22. ure kuhinja od 10. do 16. ure
Po predhodnem naročilu prilagodimo del. čas kuhinje vašim željam!
Ob ogledu Savinjskega gaja vas vabimo,
da posedite ob lepem ambientu ribiške koče, kjer vas z veseljem pričakuje osebje penziona Kozorog.
Del. čas okrepčevalnice RIBIČ v Savinjskem gaju: vsak dan
od 10. do 21. ure.
Pričakujemo vas in se vam za zaupanje zahvaljujemo, kolektiv Kozorog
VAB I VAS
SLOVAN
Vransko 54 3305 Vransko Tel.: 063/725 430
TROBEJ
Attemsov trg 12 3342 Gornji Grad Tel.: 063/843 006
/hrana po naročilu
MALICE
TURISTIČNI MENU SVEČANI OBROKI SKUPINSKI OBROKI OHCET PO DOMAČE PIZZE
SLADOLEDI, SADNE KUPE SLADOLEDNI NAPITKI ŽIVA GLASBA, PRILOŽNOSTNO PRENOČIŠČA - POLPENZIONI
Turistična agencija Sonja
Edinstvena ponudba ob južnem Jadranu
TURISTIČNA AGENCIJA
/.
VJA
Grad Vrbovec Nazarje
umu
Ste tudi vi kdaj razmišljali, da bi si lahko privoščili razkošen hotel za dokaj malo denarja? Najbrž ste, a ste zamahnili z roko, rekoč, da ni mogoče. Pa je! Turistična agencija Sonja, ki domuje v nazarski graščini Vrbovec, vam namreč ponuja natanko to. Ponudbo nam je predstavila lastnica Sonja Bitenc, ki jo lahko pokličete na številko 831-316.
Nekaj načrtov za letošnje poletje najbrž že imate. Večina si gotovo želi na morje, kar ob pestri ponudbi slovenskih agencij res ni težko. Zgornje-savinčanom pa je izbiranje še olajšano, saj se lahko odpravimo v Sonjo, ki je tako imenovani superagent: ponuja namreč storitve domala vseh pomembnejših agencij, tako da skoraj ni mogoče, da bi ostali brez apartmaja ali hotelske sobe. Na več čekov seveda!
Zvezdi med hoteli
In kje lahko preživite sanjske počitnice? V Neumu, tako imenovanem rezidenčnem mestu, kjer seje nekoč zbiralo politično vodstvo, danes pa je dostopen vsem turistom. Mesto leži v Hercegovini, ob južnem delu Jadrana in vabi, da si naberete novih moči v predelu, ki ima največ sončnih dni v letu.
Glavna aduta sta hotela Stella in Neum; prvi se lahko pohvali z najudo-
bnejšo namestitvijo visokega razreda v mestu, Neum pa je prav tako hotel A kategorije in premore kar 800 ležišč. Poleg tega ponuja še kino dvorano, nočni bar, odprt in zaprt bazen (poglejte fotografijo!), kavarno, ženski in moški frizerski salon, kegljišče, biljard ... Najbrž je odveč posebej poudarjati, daje tudi postrežba vrhunska, za goste pa pripravljajo kopico organiziranih izletov v Dubrovnik in Ston, na Korčulo in tudi v Medjugorje, kraj Marijinega prikazovanja.
Ne dvomim, da se vam je ob taki ponudbi kar zavrtelo! Pa cene? Promocijske! Od 209 zunaj sezone do 265 nemških mark v glavni sezoni na osebo za teden dni. Otroci do dvanajst let uživajo od 30 do 50-odstotni popust, dodatna draž tega počitniškega paketa pa se skriva v dejstvu, daje Hercegovina neke vrste brezcarinsko območje. To pomeni, daje vse ceneje za približno štirideset odstotkov.
Pa še to! Če želite potovati organizirano, si rezervirajte termin med 16. in 23. avgustom. Takrat se v Neum odpravlja večja skupina, tako da ne bo problem niti družba niti prevoz.
če želite doživeti tradicijo, romantiko, bogato ljudsko izročilo in priznano kulinariko..., se odpravite ob Blatno jezero! V agenci ji Sonja lahko rezervirate počitnice na Madžarskem, dobrih 120 kilometrov od slovenske meje. Naši sosedje vabijo z odličnimi plažami n neskončnimi izletniškimi možnostmi.
PR
Na planincah luštno je
Dan pred odhodom v gore
Marsikdo se bo v teh poletnih dneh odpravil v gore na enodnevni izlet ali celo večdnevni pohod po gorskih vrhovih. Pred vsakim odhodom se moramo dobro pripraviti in založiti nahrbtnik z vsemi stvarmi, kijih na takem potepu potrebujemo. Na kaj ne smemo pozabiti, pa vam bomo predstavili v naslednjih vrsticah.
Gotovo je eno najvažnejših pravil, preden se odpravimo v gore, skrbna priprava nahrbtnika in trezen premislek o primernosti izbrane poti. V nahrbtnik sodi poleg daljnogleda in planinske izkaznice, ki omogoča občutno cenejše bivanje v planinskih kočah, še marsikaj drugega. Seveda je vsebina odvisna od težavnosti in dolžine poti, ki jo želimo prehoditi. V nobenem primeru pa oprema ne srne biti pretežka.
Za dobro počutje in varovanje zdravja moramo imeti s seboj vsaj en komplet rezervnega perila, če je le mogoče volnenega, saj volna zelo dobro vpija vlago inje odličen izolator. Ne pozabimo tudi na rezervno srajco (najboljša bo flanelasta) in na nepremočljivo vetrovko. Kdor se navdušuje nad novostmi, bo verjetno izbral tako imenovano športno perilo, ki je sešito iz dveh plasti. Prva plast vlago prevaja, druga pa jo vpija.
Poln želodec, težke noge.'
Priporočljivo je, da se na pot ne odpravimo s praznim želodcem. A to ne pomeni, da moramo uživati težko hrano, kar mnogi žal počno. V želji, da bi si zagotovili čim več energije, jedo slanino ali salame z visoko vsebnostjo maščob in s tem po nepotrebnem dodatno obremenijo svoj organizem, namesto, da bi si privoščili polnovreden obrok z žitaricami, mlekom ali sadjem.
S seboj vzamemo hrano, kije lahka za nahrbtnik in za želodec ter da dovolj energije. Pametno je, če vzamemo na primer čokolado z lešniki, saj vsebujejo koncentrirane oglikove hidrate in kalij, ki ga moramo nadomeščati, če nočemo dobiti “mišičnega mačka”, ki se tako rad pojavi po naporni hoji, še posebej, če kondicijsko nismo dovolj pripravljeni. Prav tako imajo planinci v nahrbtniku prostor za fige ali rozine, ki so prav tako bogate s kalijem in ga hitro nadomeščajo.
Veliko morebitnih skrbi in dragocenega časa bomo prihranili sebi in drugim, če se v koči vpišemo v knjigo, kjer navedemo, v katero smer bomo nadaljevali pot. Ne bo odveč, če pred odhodom na pot domače in prijatelje obvestimo, kam odhajamo, za koliko časa in kdaj se vrnemo.
Ker se v hribih skoraj vedno močno potimo, je nujno nadomeščanje izgubljene tekočine. Zato moramo poleg malice imeti s seboj vedno dovolj tekočine, vendar ne preveč osladkanih ali celo alkoholnih pijač.
Čeprav je nahrbtnik že čisto poln, je treba najti še nekaj prostora za vžigalice in svečo oziroma baterijsko svetilko, žepni nož, mali komplet za prvo pomoč in pregledno karto območja, na katerega se odpravljamo.
Pravi čevelj za pravo pot.
Pravilna izbira obutve je zelo pomembna. Tudi če se ne podajamo na visoke vrhove, se moramo dobro obuti. Izogibajmo se športnim copatom, saj se noge preveč utrudijo. Primernejši so višji, planinski čevlji, v katerih bo korak trden na vsakršni podlagi.
KAJ VEMO O...
... naravnih znamenitostih?
ŠKAF V MATKOVEM KOTU
Tako se imenuje kraterju podoben snežni kotel v enem naj lepših predelov nad Logarsko dolino.
Vsako leto ga spomladi izdolbe močan slap, ki pada z višine štirideset metrov. Velikost škafa je odvisna od snežnih razmer.
V povprečju meri v globino 10 do 20
metrov, v premeru pa ima 20 do 30 metrov.
IGLA
Pot proti Logarski dolini preseka kot ost oblikovana skala, ki se dviga nad cesto. Njen vrh se grozeče nagiba proti soteski Savinje.
Od matične skale jo loči 2 metra široka prc-poka, ki od daleč daje vtis ušesa igle. Skozenj vodi stara pot, ki je povezovala Logarsko dolino s svetom.
BRLOŽNIŠKI SLAP
V Zabrložnici, rdečkasti pečini visoko v levem bregu Logarske doline, izvira potok Brložnica. V zgornjem delu se voda spušča po slapovitih stopnjah vse do pod Okna v Luknji. Tam pade preko treh preves visokih od 13 do 30 metrov. Najnižja četrta je hkrati najvišja (50 metrov). Po svoji slikovitosti prekaša celo slap Rinka.
RIHERSKA JELKA
Bogat gozd skriva v sebi mnogo čudes in eno med njimi je mogočna Riherska jelka. Stoji v Riharski dragi na zahodnem pobočju Rogatca nad Podvolovljekom, blizu opuščene planine. Njen obseg je 550 centimetrov in seže skoraj do neba (20 metrov). Če vas pot zanese mimo, je vredna vašega ogleda in občudovanja.
ŽELEZNA VODA
Domačini ji pravijo tudi kisla voda. Izvira v eni izmed strmih grap, ki prekinjajo stene Podolševskih peči. Ne morete jo zgrešiti, če greste po Panoramski cesti. Oznake vas vodijo 50 metrov po bregu navzdol do izvira. Nastal je ob tektonskem prelomu, ki loči Savinjske Alpe od Karavank. Voda je zelo pitna, bogata z železom in ogljikovim dioksidom.
FOTOGRAFIJE IZ VODNIKA ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA ZALOŽBE EPSI.
SN na internetu:
http//:www.inetia.eunet.si/savinjske.novice
KOVINOTEHNA D. D. PENSION PALENK
Dobrodošli domači gostje
Ob vrnitvi s katerega izmed alpskih vršacev, ki se pnejo nad Logarsko, ali po prijetnem izletu do slapa Rinke, se vam bo v Logarski dolini gotovo zahotelo dobre hrane. Predlagamo vam, da se ustavite v Pensionu Palenk, ki ga upravlja domačinka Bernarda Prodnik, mnogim v preteklosti bolj znana kot kmetijska svetovalka. A se tudi v novi vlogi dobro znajde, kar dokazuje številen obisk zadovoljnih gostov.
Ti prihajajo v Palenk na sprostitev ali pogostitev. V prvem primeru jih čakajo številne možnosti, v kratkem bodo ponudbo dopolnili še z masažo (limfno, terapevtsko, klasično ...). Nekateri se odločijo za bivanje v prijetnih apartmajih, ki nudijo tudi možnost kuhanja. Večina
Če želite v Palenku tudi prenočiti, pokličite na 846-088. Pričakujejo vas vse leto, čeprav so določeni termini že skoraj polni. Dober glas pač seže v deveto vas!
i
pa se ustavi, da bi posedela v restavraciji ali na pokriti terasi, kjer se lahko poveseli do 50 ljudi, mogoče pa je prirediti tudi piknike. Dobra hrana je najboljša reklama
Največ pa jih pride, pove med smehom sobesednica Bernarda, zaradi odlične kuhinje. V Palenku se namreč zavedajo, daje ta najpomembnejša. In res se jih mnogo ustavi, ker jih je zasvojil zavitek z domačo skuto, nekaj jih prisega na žlinkrofe, v letošnjem letu pa po predhodnem naročilu za skupine postrežejo tudi s slastno pečenimi jagenjčki in kozlički, vzrejenimi na solčavskih kmetijah. Pa v Palenku še ne mirujejo! Radi imajo domače gost in zato se trudijo, da bi jim v vsem ustregli. Hrana je sestavljena tudi iz “solčavskih sestavin”, vedno pa ji dodajo ščepec pristne domačnosti, ki sicer cenovno ugodni ponudbi višajo vrednost, ne pa cene.
PR
Domača
Večerjel
Poroke'
hrana
«v-"-
Obletnice
Restavracija s prenočišči Piknik prostor
Otroško igrišče Fitnes ]§• ■
■ r&hAW-ta»**	grp
Kajak
Kanu
Rafting
Šport center
Prodnik
Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji tel.: 063 841-317, 841-511
Nedeljska kosila
Restavracija Gaj Mozirje
Nedeljska kosila, divjačinske specialitete, sladke omlete...
Pred slabimi dvajsetimi leti je Mozirje hkrati s Savinjskim gajem dobilo še objekt, ki je dolga leta služil kot bife s štiris-teznim kegljiščem in garderobami za nogometni klub. Reke izletnikov so se po obisku cvetličnega parka odpravile “s trebuhom za kruhom”, dokler ni takratna ZKZ leta 90 vzela stvari v svoje roke in odprla sodobno restavracijo s pestrim izborom jedil. Ker ponujajo res za vsakogar nekaj, je škoda, da jih ne bi kdaj obiskali in poskusili, kako vrti kuhalnice mlad in dinamičen tim.
Kaj ponuja, sta nam predstavila Alojz Plaznik in Anita Semprimožnik.
Torej - če ste se odločili za obisk Savinjskega gaja, ne boste razočarani, če boste zavili še v dvesto metrov oddaljeno restavracijo. Hkrati lahko namreč sprejme prek 200 gostov, od tega osemdeset v gostišču in čez sto na senčnem letnem vrtu. Prav zaradi tega ste lahko prepričani, da boste v Gaju dobro jedli. Kolektiv, ki zna postreči tako velikemu šte-
vilu gostov, zagotovo dobro kuha.
In kaj pripravljajo? Najatraktivnejša so gotovo NEDELJSKA KOSILA. Za samo 1000. tolarjev na osebo vam postrežejo z juho, dvema vrstama mesa, dvema vrstama priloge in solato. Včasih so ob obroku postregli še s sladico, a sojo opustili. Porcije so namreč tako velike, da skoraj nihče ni zmogel še sladice. Če pa bi se vam je kljub temu zahotelo, težav ne bo. Lahko si zaželite prekmursko gibanico, jabolčni zavitek, sladke sirove štruklje, sadne kupe, sladolede ... Otrokom pa privoščite pico ali ocvrte kalamare, če morda nimajo radi običajnih kosil.
Kaj pa med tednom? V Gaju pripravljajo OKUSNE MALICE, ki jih celo dostavljajo v podjetja, vedno pa so na voljo tudi gotove jedi; vampi, obara, goveji ali srnin golaž. Taje sploh specialiteta in če jo boste zalili s kozarčkom konjičana, ne boste zgrešili. Veliko Mozir-janov se sprehodi do Gaja prav zaradi tega izvrstnega belega vina, ki lepo zaokroži okus mnogih jedi. Poda se tudi k PRETAKNJENEMU SRNINEMU STEGNU. Pripravljajo ga v lovski omaki, s kruhovimi cmoki in brusnicami.
Se preden boste uspeli poskusiti vse omenjene dobrote, pa bodo v Gaju že začeli pripravljati nove. Naša sobesednica nam jih je nekaj že omenila. Ko pa bo “prenovljen” celoten jedilni list, vamjih bomo skupaj predstavili. Do takrat pa vam želimo obilo gastronomskih užitkov v restavraciji Gaj.
PR
GOSTILNA "PRI JOŠKU"	
Irena Tiršek	
Attemsov trg 21 63342 Gornji Grad ' @ 063/843-055	gostilna č) J
h 130+50	
BOGATA PONUDBA DOMAČIH JEDI	
IN PIJAČ	
^BOÜCIÜÖOBDi
PROMETNO, GOSTINSKO IN TURISTIČNO PODJETJE 3000 CELJE, AŠKERČEVA 20 SLOVENIJA POSLOVNA ENOTA MOZIRJE, HOFBAUERJEVA 22, 3330 MOZIRJE TEL. (063)831-019, FAX (063)831-019
-	prevozi na rednih linijah
-	osnovnošolski in srednješolski prevozi
-	izleti po domovini in tujini
-	letovanje doma in na tujem
-	informacije
OKREPČSVALN I CA DOBROVC "ERBO"
NAZARJE
ZA VROČE DNI ZA VAS PESTRA IZBIRA PI JAČ, DOMAČIH IM UVOŽENIH,
PO KONKURENČNIH CENAH,
PRI JETNA TERASA, VELIK PARKIRNI PROSTOR.*. DOBRODOŠLI!
TURISTIČNA AGENCIJA
Grad Vrbovec Nazarje
tel./faks: 831-316
Neu rcuxpoiaßo proste, kapeucltete' v-kotelttu uv apavtvptajih!
GOSTIŠČE - PRENOČIŠČE KOZLEVČAR
Bevce n.h. 3320 Velenje tel. 063/861-250, tel&fax 063/861-014
Vas vljudno vabi, da ga obiščete vsak dan od 9.00 - 23.00. Kadarkoli vam poleg jedi po naročilu lahko ponudimo tudi telečjo pečenko in domači refošk. Gostišče sprejme do 100 oseb. Vaše cenjene rezervacije
Spoznajte Zgornjo Savinjsko dolino tudi z višine
POLETITE V TANDEMU!
Izkušeni piloti DJP Finesa Gornji Grad vas popeljejo z jadralnimi padali nad Zgornjo Savinjsko dolino na naslednjih relacijah:
*	Golte (Medvedjak) - Mozirje.............. 4000	SIT
*	Golte (Medvedjak) ■ Rečica................4000	SIT
*	Golte (Stari Stani) - Ljubno..............4000	SIT
*	Lepenatka - Gornji Grad...................4500	SIT
*	Semprimož - Gornji Grad ..............3000	SIT
*	Logarska dolina (pan. cesta) .........4000	SIT
*	Velika planina ■ Podvolovljek.............4000	SIT
Izbor relacije je odvisen od vaših želja in vremenskih pogojev. V ceno so vključeni: prevoz na vzletno mesto, najem opreme in nezgodno zavarovanje.
REZERVACIJE IN INFORMACIJE: 063/843-296 ALI 0609/625-960
Turistično društvo Braslovče
Hmeljarji bodo praznovali tudi letos
V	današnjem vrvežu dogodkov se ljudje skorajda ne ozremo več okoli sebe. Zaradi tega marsikdaj sploh ne opazimo, kaj se dogaja v naši okolici. Na sosede preprosto pozabimo, kar pa seveda ni prav. Prav dobri sosedje so nam včasih v največjo pomoč.
Tega dejstva se v veliki meri zavedajo člani Turističnega društva Braslovče, ki poleg vsakodnevne skrbi za urejen izgled kraja že 35 let organizirajo tradicionalno prireditev Dan hmeljarjev. Zelenega zlata, kot radi rečejo hmelju, imajo tamkaj res veliko, kar poleg značilne podobe kraja z okolico pomeni tudi neposredno eksistenčno povezanost z njim, saj tako ali drugače daje kruh številnim domačinom. Iz opravil pri pridelovanju hmelja so v preteklosti nastali ljudski običaji, ki jih skušajo braslovški turistični zanesenjaki ohraniti za danes in za jutri.
Drugi vikend v avgustu bo tako tudi letos rezerviran za hmeljarski praznik, katerega jedro dogajanja je vezano na povorko vozov, na katerih prikazujejo stare običaje. Tudi letos bodo izvolili hmeljarskega starešino, ki bo dobil svojo spremljevalko. Ob tako lepi obletnici, kot letošnja vsekakor je, bodo na praznovanje povabili vse še živeče starešine in njihove spremljevalke, kar bo prireditev še dodatno obogatilo. Po znanih podatkih je bila v preteklih letih ena od spremljevalk tudi iz Zgornje Savinjske doline, žal pa do trdnejšega sodelovanja med zgomje-savinjskimi in braslovškimi hmeljarji po tej plati nikoli ni prišlo. Toda nikjer ne piše, da ne bi moglo biti v prihodnje drugače. Organizatorji Dneva hmeljarjev na široko odpirajo vrata.
V	času omenjene prireditve bo v lovskem domu v Braslovčah tudi velika gobarska razstava, ki jo pripravlja Gobarska družina Bisernica iz Celja. Poleg ogleda zanimivih gobarskih eksponatov bodo obiskovalci izvedeli še marsikaj o tej dejavnosti, saj bodo navzoči tudi strokovnjaki s tega področja.
Kot že omenjeno, Turistično društvo Braslovče, skupaj s krajevno skupnostjo (le-ta prav jutri praznuje svoj praznik) skrbi tudi za lepo podobo kraja. Pred petimi leti so bile Braslovče razglašene za enega lepših krajev v srednji Evropi, s čimer se brez pomislekov strinja vsak obiskovalec. Društvo je leta 1975 kupilo hišico ob Braslovškem ježem, ki sojo prizadevni člani z leti obnavljali, delno dozidali in danes jez osmimi ležišči na voljo tako za društvene kot za turistične potrebe. V idiličnem jezerskem okolju je primeren prostor za ribiče, lovce ali pa družine, ki si želijo počitka izven utrujajočega mestnega vrveža.
Braslovško jezero meri skoraj pet hektarov in se poleti kar dobro ogreje, zato ni čudno, da kot priljubljeno kopališče privablja tako domačine kot tudi druge goste. Tik ob ježem stoji restavracija, kjer je mogoče dobro jesti, prodajajo pa tudi ribiške dovolilnice in izposojajo čolne.
Kaj torej še čakate, sosedje iz Braslovč vas vabijo na obisk! PR
Hišica ob Braslovškem jezeru
Mr. ph. Boris Jagodič
0 zdravilnih rastlinah
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Ocenjevanje želodcev na
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Poleg teh navadnih sestavin so v rastlinskem svetu prisotne tudi takšne, ki imajo močno delovanje. Sem spadajo glikozidi, ki so kemične snovi in v prisotnosti vode razpadejo na sladkor in na učinkovino, ki jo imenujemo ag-likon. In ta aglikon je nosilec zdravilnega delovanja. Glikozidi so v številnih rastlinah in j ih glede na njihov učinek delimo na zdravilne ter na strupene. Nekateri glikozidi učinkujejo na srčno mišico, drugi na želodec in črevesje, tretji na žolč in jetra itd.
Na črevo deluje skorja krhlike, ki vsebuje antrakinonske glikozide. Nabiramo lub, ki ga lupimo z debelih vej in ga na soncu posušimo. Lubje ima sladkobno grenak okus in če ga žvečimo, sili na bruhanje. Zato mora odležati vsaj eno leto ali pa ga na hitro posušimo pri 100 stopinjah C. Krhlikino lubje je odlično odvajalo in čaj iz njega uporabljamo pri zapeki, oslabelem tankem črevesju, napetemu trebuhu, zastajanju žolča, gošči v žolčnem mehurju, pri težavah z žolčnimi kamni, pri presnovnih boleznih in tudi pri zlati žili.
Potem je tukaj gorčično seme, ki vsebuje glikozid sinigrin. Nekaj zrnc zdrobimo in zaužijemo ter to krepi tek, spodbuja izločanje prebavnih sokov. Prisotno eterično olje se izloči skozi ledvici in pospešuje izločanje seča. Če gorčično seme zmeljemo in pomešamo z vodo, dobimo pasto, ki jo namažemo na kožo. To draži kožo in poveča njeno prekrvavljenost in deluje v globino. To izkoriščamo pri vnetjih sklepov, pri motnjah v krvnem obtoku, vnetjih žolčnika in ledvic. Gorčična pasta hitro blaži krče in bolečine. Iz gorčične paste delamo obliž in ga imamo na koži toliko časa, dokler ne začutimo, da nas močno peče. Tedaj obliž odstranimo in pordelo kožo namažemo z olivnim oljem. Poživljajoči učinek gorčične moke lahko uporabimo tudi za kopel. Četrt kg moke namočimo za nekaj časa v dveh litrih mrzle vode, pustimo stati in nato precedimo in zlijemo to gorčično vodo v vročo kopel. To ugodno vpliva na prekrvavljenost celega telesa.
Grenčine so grenke snovi, ki vplivajo na delovanje žlez v človeškem organizmu in pospešujejo apetit. Poleg tega pospešujejo prebavo in pogosto tudi izločanja urina. Takšna zelo grenka zdravilna rastlinaje griževnjak ali tavžentroža. Ta učinkuje zaviralno na nepravilno vrenje v preb-avilih in spodbuja delovanje želodčnih, črevesnih žlez in slinavke. Krepi oslabel želodec ter spodbuja izločanje solne kisline, pospešuje prebavo in lajša težave, ki ga povzročajo plini. Spodbuja delovanje jeter in pomirja želočne kolike. S tem se izboljša tudi kri in uredi se krvni obtok in s tem izgineta tudi telesna in duševna utrujenost. Čaj iz tavžentrože pijemo vedno po požirkih, vedno pred jedjo.
Potem so v rastlinah tudi snovi, ki se v vodi penijo. Imenujemo jih saponine. Zmanjšujejo površinsko napetost, topijo olja v vodi in tako pomagajo pri tvorbi emulzij. V zdravilstvu uporabljamo dve lastnosti saponinov. Dražijo sluznice in zaradi tega npr.: pri pljučnih boleznih pospešujejo izločanje sluzi in olajšajo iz-kašljevanje. Poleg tega pa saponi-ni povečujejo prepustnost celičnih membranin, zato z njimi učinkujemo globoko v celice. Zelo poznana zdravilna rastlina s saponini je divji kostanj. V zdravilne namene uporabljamo liste, plodove in lubje mladih vej in pripravki iz njih so odlično zdravilo proti krčnim žilam, go-lenskim razjedam in hemeroidom. Izvlečke divjega kostanja dobimo v obliki mazil, sami pa si lahko pripravimo tinkturo, tako da vzamemo 2 dela zdrobljenih plodov in jih namočimo v osmih delih alkohola, zaprto posodo postavimo za 14 dni na sonce. Nato precedimo in uporabljamo razredčeno pri krčnih žilah. V prah zdrobljene plodove lahko tudi uživamo v majhnih količinah. Zaradi'saponinov uporablja ljudsko zdravilstvo divji kostanj tudi pri katarju dihal in ker je prisotno tudi precej čreslovin, tudi za zdravljenje črevesnih bolezni.
(se nadaljuje)
V	okviru letošnjega ocenjevan-ja želodcev, ki je bilo v soboto
17.	maja na Rečici, je bil organiziran tudi ogled in prikaz ocenjevanja za prinašalce želodcev in novinarje.
Predsednik komisije dr. Stanko Renčelj je zbranim pojasnil, da je glavni namen ocenjevanja svetovati izdelovalcem pri izdelavi, da bodo dosegli boljšo kvaliteto in ceno izdelkov. Pri ocenjevanju se daje velik poudarek na obliko, težo, vonj, izgled, barvo prereza in ali so delci mesa ter slanine enakomerno razporejeni. Pod ovitkom ne sme biti opazen izrazit temen in zasušen rob. Nadev mora biti dobro povezan, na rezini pa ne sme biti vidnih razpok ali votlinic. Zelo pomembno je tako za sušenje, kot tudi zorenje izdelkov, da ne prihaja do prevelikih temperaturnih nihanj, zato je potrebno ves čas spremljati temperaturo. V prostoru, kjer sušimo izdelke, pa,naj bo vedno dovolj vlage, in sicer od 69-72%. Izdelki ne smejo vsebovati vina in začimb, ki niso specifične za zgornjesavinjski želodec.
V	letošnjem letu so bili izdelki po kakovosti boljši kot v letu 1996, saj je od 45 želodcev dobilo priznanje kar 26. Pri sušenju je bil dosežen določen napredek, saj želodci niso presušeni, so pa nekateri izdelki še vedno preslani. Jeseni smo trem
Rečici
izdelovalcem dali v uporabo mreže za sušenje, ki so boljše od doslej uporabljenih desk. Na lesenih deskah se zadržuje preveč vlage in se pri tem ustvarja neprijeten vonj. Če želodcev dnevno ne obračamo, postanejo lepljivi. Izdelka na mreži ni treba vsak dan obračati, ker se vlaga sproti suši. Prav tako so mreže bolj higienične, ker se po končanem sušenju želodcev operejo in razkužijo ter shranijo za naslednje leto.
Dr. Renčelj je še poudaril, da je zgornjesavinjski želodec pridobil blagovno znamko, vendar so z njo povezani pogoji, ki jih izdelovalci želodcev zaenkrat še ne izpolnjujejo. Ko bo ustanovljeno društvo oz. konzorcij izdelovalcev želodca, bodo njihovi izdelki pod kontrolo in s tem tudi izpolnjeni zahtevani pogoji. Predlagal je, da bi bila za celotno Zgornjesavinjsko dolino primerna manjša klavnica, kjer bi bili prašiči zaklani na higienski način. Opozoril je vse izdelovalce, da pristopijo k preureditvi prostorov (kašč) za sušenje mesnih izdelkov.
Ob koncu je še poudaril, da ocenjevanje ni namenjeno tekmovanju za medaljami, ampak, da se izdelovalcem pomaga z nasveti do še kvalitetnejših izdelkov.
Kmetijska svetovalna služba Mozirje Bernarda Brezovnik
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Vloge gozdov, ali koristi, kijih imajo ljudje od njih, so se s časom zelo spreminjale. V prvem obdobju (srednji vek) seje v gozdovih okoli naselji, kmetij prosto pasla živina. Za hrastove gozdove je bila površina določena kar s številom prašičev, ki jih je gozd lahko prepasel. Šele z razvojem splavarjenja pred dobrimi 200 leti postane les pomembno tržno blago. Danes pa govorimo o večna-
Varovalna vloga gozdov
menski vlogi gozda in poleg proizvodnih funkcij (les, gozdni sadeži, divjad) poznamo še ekološke in socialne funkcije gozda. Te “neproizvodne”, splošnoko-ristne ali javne funkcije gozdov vse bolj pridobivajo na pomenu. Med njimi je gotovo v ospredju varovalna funkcija.
Vzporedno s tem, koje postajal les najpomembnejši gozdni
pridelek, se je začenjalo tudi načrtno gospodarjenje z gozdovi. Poleg samega pomanjkanja lesa, težnje po trajnosti donosov pa so na ta razvoj vplivale tudi katastrofe, ki so nastale zaradi močno iz-krčenih, izsekanih gozdov zlasti v alpskih deželah. V Švici so tako že zgodaj, na lastnih slabih izkušnjah ugotovili vlogo primerno ohranjenih gozdov pri zadrževanju snežnih plazov, hudournikov in vetrov. Drug primer je naš Kras, kjer je na pretirano popašenih površinah z erozijo nastala gola skala in šele po zelo zahtevnem pogozdovanju je Kras postal spet zelen.
Zaradi tega je bila varovalna funkcija med vsemi javnimi funkcijami najprej upoštevana pri načrtovanju in gospodarjenju z gozdovi. Že avstrijski zakon o gozdovih iz leta 1852 je določil varovalne gozdove, ki varujejo lastno rastišče in gozdne sestoje, pa tudi sosednje površine in objekte. Za varovalne gozdove, ki jih je bilo začetka stoletja v celotnem celjskem okraju kar 22% vseh gozdnih površin, je bil seveda določen poseben režim gospodarjenja. Namesto takrat uveljavljenih golosekov seje lahko tu sekalo samo “prebiralno”, postavljene so bile tudi drage omejitve.
Gotovo vsi gozdovi varujejo tla pred erozijo. Še posebej pa velja za gozdove v izostrenih naravnih pogojih (velika strmina, skalovitost, plitva tla...), da varujejo lastna rastišča in gozdne sestoje, pa tudi nižje ležeče gozdove in ostale površine pred hudourniki, snežnimi plazovi, erozijo, vetrom in drugimi negativnimi vplivi iz okolja. V teh gozdovih je varovalna vloga tako pomem-
bna, da jih imamo opredeljene kot varovalne gozdove in razglašene z občinskimi odloki. Varovalnih gozdov imamo v našem območju zaradi razgibanega gorskega sveta razmeroma dosti (10% površine).
Trenutno se pripravlja zakonska zaščita varovalnih gozdov. Z zakonom o razglasitvi varovalnih gozdov se bo podrobneje opredelil režim gospodarjenja in zagotovila se bodo potrebna sredstva za stroške. Že sedaj so lastniki varovalnih gozdov oproščeni davka za to površino in delež sofinanciranja potrebnih gojitvenih del je v teh gozdovih višji.
Po naših pričakovanjih bodo v varovalnih gozdovih dopustne samo negovalne sečnje, potrebne zaradi varstva gozdov ali za ohranjanje, pospeševanje varovalne vloge. Gradnja vlak zaradi bistveno večje nevarnosti erozije v teh gozdovih ne bo dopustna. Ker pa so varovalni gozdovi večinoma na nedostopnih legah in imajo v veliki meri ustrezno sestavo in zgradbo, poseganje zaenkrat še ni potrebno. Imamo pa tudi varovalne sestoje na izrazito plitvih strmih tleh, ali na pobočjih z nevarnostjo temeljskih plazov, kjer je nujno ohranjati določeno zgradbo sestojev in preprečevati prevelike dimenzije dreves. V teh primerih bodo stroški sečnje in spravila praviloma bistveno presegali prodajno vrednost lesa. Ker spravilo lesa najbolj ogroža varovalno vlogo, bo v nekaterih primerih potrebno les pustiti v gozdu. Za te primere bo zakon moral zagotoviti plačilo odškodnin. Bistveno je, da tudi za te gozdove skrbimo, jih negujemo.
Vid Preložnik
Kaj lahko v tem času storimo v gozdu
- čimprej pospravimo posekano iz gozda in ne pozabimo na gozdni red. Opazili smo močno rojenje lubadarjev, ki lahko ponovno ogrozijo smrekove setoje - Prihaja čas žetve mladja, ne zamudimo ga. - Ne sekajmo v pomlajenih sestojih, saj lahko v tem času naredimo veliko škodo v mladju, ki ima krhke in lahko lomljive vršičke.
Dežela gozdov
Več kot polovico Slovenije prekrivajo gozdovi. Pravzaprav smo dežela gozdov. Vendar so gozdovi včasih tako neopazni in samoumevni. Njihove pozitivne učinke in vplive sprejemamo kot samoumevne, kot da so vedno bili in vedno bodo. Premalo se zavedamo, kakšno srečo pravzaprav imamo, da smo se rodili in da živimo v gozdnati deželi.
Vedno, kadar berem ali poslušam novice o katastrofalnih neurjih, deževjih in poplavah, si potiho rečem: Ampak pri nas, pri nas bi enaka količina padavin naredila precej manj škode. Zakaj? Zato ker nas varujejo gozdovi. Ker gozd zmanjša trenutni odtok padavinske vode. Zadržuje ga najprej s svojo krošnjo, potem se z vodo napojijo humusna gozdna tla. Velikanske količine so jo sposobna zadržati. Šele potem voda začne odtekati. Na golih tleh je drugače. Praktično vsa voda odteče. Zato ni čudno, da so največje poplave v sušnih pol-puščavskih deželah, kjer na gola tla nekajkrat na leto naenkrat pade nakaj dežja, ki odteče po vrhu in s sabo odnaša zemljo. Naše reke se lahko imenujejo Bistrice, saj so lepih, zelenomodrih, čistih barv. Drugje reke odnašajo tolikšne količine zemlje, da so že od izvirov naprej kalne.
Gozd nas varuje tudi pred snežnimi plazovi. Kadar se vozite skozi Avstrijo in Nemčijo, lahko opazite visoko na pobočjih grde kovinske pregrade, zadrževalce snega. Pri nas te drage naprave praktično niso potrebne. Sneg zadržujejo gozdovi.
Gozd nas varuje pred vetrom in ustvarja našim krajem ugodno klimo. Pa se tega ne zavedamo, dokler ne obiščemo kakšne ogoljene dežele, sam imam izkušnje iz Anglije, Španije, ostalih sredozemskih dežel. Tam stalno in neusmiljeno piha veter, ki zmanjšuje pridelke na poljih in odnaša tudi plodna tla.
Gozd čisti zrak. Na iglicah, na listju se usedajo strupene snovi in prašni delci. Zelena pregrada tudi precej zmanjša hrup.
Najboljše od vsega pa je, da
imamo gozdove blizu in pri rokah, da lahko gremo kadarkoli tja na sprehod, na celodneven izlet ali celo na dopust. Ni nam potrebno prevoziti stotin kilometrov, da bi se sprostili v hladni senci gozda in si odpočili svoje noge na mehkih gozdnih tleh. Tradicija naše dežele, daje večina dežele prosto dostopna vsem državljanom in tudi turistom, je zelo dragocena. Ne morem pozabiti obiska v Angliji, kjer je dostop na privatna zemljišča prepovedan. Hodi se lahko le po dobro označenih javnih poteh, za katere država plačuje lastnikom odškodnino. Kako zoprno in odveč je, ko moraš paziti na vsak korak. Zelo omejeno in nesvobodno se počutiš. Tradicija svobodnega dostopa je tudi uzakonjena v zakonu o gozdovih, ki obvezuje lastnike gozdov, da dopustijo obiskovalcem dostop v njihov gozd. Zakon obvezuje tudi obiskovalce, da se v gozdu kulturno obnašajo, da se zavedajo, da le marsikateri lastnik precej odvisen od dohodka iz gozda, da gozd lastnika preživlja. S strpnostjo in obzirnostjo drag do dragega si bomo ohranili možnost svobodne izbire naših izletov v gozd.
Pouk v živi naravi, v gozdu, je veliko bolj zanimiv kot pouk v učilnici. Soočenje z živimi prebivalci gozda, z rastlinami in živalmi, poglobi razumevanje osnovnih življenskih procesov. Zaznavanje narave na čustveni in čutni ravni je zelo neposredno. Občutek imam, da šole premalo izkoriščajo imenitne možnosti pouka zunaj zidov, saj so gozdovi zelo blizu in lahko dostopni.
Ohranjeni gozdovi nam nudijo široke možnosti raziskovalnega dela, saj še nimamo niti popolnega pregleda o prisotnosti rastlinskih in živalskih vrst. V ohranjenih gozdnih ekosistemih se dogajajo številni neraziskani procesi, ki mlade raziskovalce kar vabijo.
Želim vam, da preživite čimveč lepih uric v naravi in da se globlje in pogosteje zaveste prednosti, ki nam jih ponuja življenje v naši gozdnati deželi!
Zeleni Franček
•c 2 o °> ’.h. 22 . S “ g ? 'g
O) o * 'C« ii
? 5 g 5
f.S-l s*
s	s	=»i	©	g
5	S?	2	c«
73	P	o ,t/J	ö	t3
oj a
'S 1
O <?
-J.	O	•	(Ö	N
• -S	,-3	I	H	e
5	S	1	S	*
=°	,?f	o-	.2	5
■& f > -s’ -s' •* ’Ä 5 -SnS g .5
OJ _Srf	«Ö O «Ö
’s 8 t&33
’S3 °
o *5 N o
3 & <55 2 2 °-
- V g g =g g
š o > S 2 s
** ° « « o. ‘5* os M
§ -S	a	-p	.2.	=
■f js	a	I	f
S S	(a	N	^	~3
° S	“
s S-	'-s’	s
>s s	.-s	-s	„	_
s. s	's	o	e*	-s
Vsi so dobili tale vprašanja...
a)	Če bi srečal Piko Nogavičko, k^j bi jo vprašal in kaj biželel početi skupaj z njo?
b)	Sprehajaš se ob Savinji (Dreti). Nenadoma iz vode skoči zlata ribica. Pravi, da ti izpolni tri želje, samo povedati ji moraš katere!?
c)	Pravljice so precej zamenjale risanke na Cartoon Networku. Zato se vprašanje (popravljeno po anketi) glasi takole. V katero pravljico (risanko) bi odšel, če bi tam lahko pomagal kakemu junaku ali stopil v njegovo kožo in komu oziroma kdo bi bil?
d) Kaj boš ko odrasteš?
...in deževali so zanimivi odgovori:
a)	Dober dan Pika. Imaš malo časa, da greva skupaj na pijačo?
b)	Želje: * Čim prej bi rad odrasel. Odrasli so pametni, nam otrokom je pa vse prepovedano.
*	Po gostilnah naj delijo sladoled in druge dobrote zastonj.
*	Da se ne bi bilo treba več učiti.
c)	Šel bi v pravljico Erazem in potepuh, kjer bi bil potepuh. Učil bi se tako, da bi z odprtimi očmi hodil naokoli in opazoval (punčke). Odšel bi do obrambnega ministra in ga vprašal zakaj nsj bi imeli na Menini radar, zakaj moram bosonog hoditi po tako slabih cestah? Kaj bi še počel? Opazoval bi čebelice, ki so simbol pridnosti in marljivosti. Pa še s sladkim medom bi me nahranile.
d)	Ko bom velik? Ko se mi bodo uresničile vse želje iz mladih let, bom postal velik otrok.
Otroška duša in razmišljanje sta nepokvarjena in pristna • vsem dostopna. A to so le sanje...pravi Edi,
JURE ČOLNAR ima osem let...
a)	... in bi Piko vprašal, zakaj nosi dve različni nogavici. To se mu je zdelo zanimivo, ko jo je videl v lutkovnem gledališču v Ljubljani. Zanima ga tudi zakipi je bila na konju in na slonu. Ko bi mu vse to povedala bi jo vprašal še:
"Kaj bi delala?"
b)	Želje:* Da bi bU bogat.
*	Da bi imel BMW-ja.
*	Da bi v luži (nekje v Gornjem Gradu) našel pijavko.
c)	Šel bi v risanko Dva neumna psa (Network) in bil bi ta debeli pes.
Pomagal bi psom. Rad imam majhne psičke.
d)	Ko bom velik, bom športnik • smučarski skakalec, po poklicu pa mogoče policaj.
PATRIK ROSC ie star šest let...
a) ... in tudi njemu ni jasno zakaj dve	_	_	_
različni nogavici? Piko bi povprašal še, če se zna voziti s	X)R,/^\TMK*!! Tfe.
kolesom in če ima rolarje.
b)	Želje: * Pijavka.
*	Da bi imeli prostor za igranje nogometa.
*	Ferrari
c)	Mahnil bi jo v Tom fr Jerry-a, kjer bi pomagal miški, ker je manjša.
d)	Postal bom pa nogometaš.
URŠKA FUNKEL šteje osem let...	a)...Pikine nogavice ena s
črtami in druga s pikami ji pomenijo pravo uganko. Sicer pa bi se s Piko lovila in šla skrivalnice.
b)	Želje: * V šoli bi imela same odlične ocene.
*	Mnogo prijateljev.
*	Veliko sladoleda.
c)	Šla bi k Ostržku. Z njim bi se igrala, nastopala, plesala in prepevala.
d)	Ko bom velika bom frizerka.
MAJA ANŽELAK ie stara pet let...
b)	Želje: * Imela bi igrače (punčke).
*	Veliko sladkarij.
*	Dovolj sladoleda.
c)	V risanki Tom & Jerry bi pomagala pospravljati in pomivati posodo.
d)	Rada bi bila frizerka.
BLAŽ BORSNAKima devet let... a).. S Piko Noga-vičko bi se igral.
b)	Želje:* V šoli bi imel petke.
*	Da bi velikokrat lahko jedel špinačo in pire krompir.
*	Imel bi kako veliko igračo na akumulator.
c)	V pravljico ne bi šel, ker ne bi bilo "fajn". Šel bi pa v risanko Ninja želve, kjer bi pomagal prijaznim.
d)	Ko odrastem? Bil bi policaj.
MATEVŽ RIHTER ima sedem let... a)...Piko bi vprašal kje je doma?
c)	V risanki Tim & Jerry bi se bojeval z miško.
d)	Postati želi nogometaš.
P.S.
Uspelo nam je rešiti skoraj vsa vprašanja. Zelje pa, upam, da se bodo vsem uresničile tudi brez pravljične zlate ribice. Ce ne prej pa, ko odrastete.
MOČERAD
Nekega lepega dne, ko vse rože cvete, gre mlad močerad v pomlad.
Zelo lačen se odpravi na pot, da dobi kaj za pod zob.
Na poti sreča tri lisice in vpraša,
če so videle mušice.
"Nas ne zanimajo mušice, le velike ptice."
Nato sreča miš,
ki na sprehod pelje svoj drobiž.
A tudi ona res ne ve, kje močeradek se naje.
Nazadnje priraca do botra ježa, v želodčku pajkova je mreža.
Tudi on ni videl pajka, mravlje, ne mušice.
Obupan močeradek gre z mislimi domov:
meso ni zdravo,
odslej jedel bom zelenjavo.
Matic Karče 5.a OŠ Mozirje
Skupina Bluesball bi lahko bila čisto navadna, uspeha željna ameriška skupina, če bi njen ustanovitelj ne bil Slash.
Njegov odhod od legendarnih Gunsovje nekoliko spremenil strukturo skupine, ki pa je z priljubljenim pevcem Axiom Rose še vedno na vrhu priljubljenosti.
Skupina Guns n ’Roses napoveduje izid nove plošče do naslednjega leta.
Pred nekaj tedni je novo pesem izdala skupina Worlds Appart. Tokrat skupina pesem poje v francoščini in naj bi v Franciji ponovno splezala na sam vrh. Pesem se imenuje »Quandje reve de toi« in bo za francosko govoreči del poslušalstva prava poslastica.
Skupina Napoleon je izdala ploščo Bodi moja, z novo »boys band« preobleko spremenila image in čez noč osvojila srca številnih najstnic. Njihov stil in način napada bi bilo mogoče primerjati s tistim od Cought In The Act, s čimer se strinjajo tudi sami. Če ne verjamete, vas v to lahko prepričajo številne najstnice, ki so tako tudi pri nas lahko končno prišle na svoj račun.
Alenka
GLASBENA LESTVICA OSNOVNIH SOL
NA RADIJU POVEM
1.	Worlds apart -You said; 8. Latino - Gdje si bila qjelu noč; 3. Julio Iglesias - Craay: 4. Bonnie Bianco - My first laue; B. Texas - Bay what you want; 6. Brie Carmen-All by myself; 7.Bigaxxi - Gloria; 8. Power band-Be my loner; 8. La banda - Lambada; 10. David Bowie - Little Wander
GLASBENA LESTVICA OSNOVNIH SOL
NA RADIJU POVEM
Glasujem za skladbo
izvajalec - skladba
Ime in priimek_ Naslov
Kupon, nalepljen na dopisnici, pošlji na naslov: RAP - Radio
Polzela, p.p. 30, 3313 Polzela najkasneje do ponedeljka, 30. junija 1997.
I_____________________________________________________________________________I
Zgornjesavinjska liga v malem nogometu
Kokarje stari in novi prvak lige
Rezultati 17. kola, 30. maja:
Policija : Zg. Nazarje	6:1	(4:0)
Foršt-Gamit: Davidov Hram	1:1	(0:0)
Kokarje : Solčava	6:2	(3:2)
Polda’s club : Vološki Voli	1:3	(0:2)
Zalugnca : Razborje	2:2	(2:1)
Prav gotovo so bile tokrat vse oči uprte v “derbi” srečanje tega kola in kar celotnega prvenstva, saj sta ekipi Solčave in Kokarij v medsebojnem srečanju odločali o prvaku lige. V pravem prvenstvenem vzdušju, za katerega so poskrbeli številni navijači obeh ekip, so najprej zapretili Solčavani in po mojstrskem strelu Ipavca “s špičko” tudi povedli. Vendar to ni niti najmanj zmedlo izkušene Kokarčane, ki so takoj po prejetem golu zaigrali tako kot znajo ter s tremi doseženimi goli vnesli paniko v vrste nasprotne ekipe. Z dobro in taktično dovršeno igro so nadaljevali tudi v drugem polčasu, ko sta predvsem Hren in Zakrajšek z lepimi potezami pokazala svoj širok spekter nogometnega znanja in dokončno rešila dilemo o letošnjem zmagovalcu. Poleg tega uspeha se jim nasmiha še naslov v krajevni ligi in nedvomno je ekipa Kokarij, kljub povprečni starosti krepko preko 30 let, še vedno številka ena zgomjesavinjskega nogometa in zato si igralci zaslužijo vse čestitek. Od ostalih tekem je Policija pokazala najboljšo predstavo v tem prvenstvu in visoko premagala Zg. Nazarje. Foršt-Gamitu je uspelo v zadnjih trenutkih tekme osvojiti točko proti Davidovemu Hramu, prav tako pa sta si točke razdelili ekipi Zalugnce in Razborja, Vološki Voli pa so v popolni postavi, brez večjih težav premagali Polda’s club. Rezultati 18. kola, 6. junija:
Zalugnca : Kokarje	3:2	(2:1)
Polda’s club : Razborje	0:0	(0:0)
Policija : Davidov Hram 2:4 (0:2) Foršt-Gamit: Vološki Voli	2:2	(0:2)
Zg. Nazarje : Solčava	1:0(1:0)
Zanimivost zadnjega kola je bila predvsem to, daje bilo vprašanje okrog prvaka in uvrstitev ekip do šestega mesta odločeno že kolo prej, odprto pa je ostalo osmo mesto, ki še omogoča igranje kvalifikacij za drugo leto. Zanj pa so se potegovale vse tri ekipe z dna lestvice. Prav zaradi tega je prišlo do dveh večjih presenečenj, saj so se ekipe z vrha kar preveč opustile. Takšno opuščanje so najprej izkoristili igralci Zalugnce, ki so po borbeni igri zasluženo premagali letošnje zmagovalce ekipo Kokarij. In koje Foršt-Gamit remiziral z Vološkimi Voli, je vse kazalo, da bo Zalugnčanom uspela uvrstitev v kvalifikacije. Toda prav zadnja tekma je bila zanje usodna, saj so Zg. Nazarje premagale Solčavo in si z gol razliko 7:6 v medsebojnih srečanjih priigrale želeno osmo mesto. Poleg Zg. Nazarij bo kvalifikacije igrala še Policija, ligo pa zapuščata Zalugnca in Vološki Voli.
Končni vrstni red
1. Kokarje	18	12	3	3	57:25	(+32)	39
2. Solčava	18	11	3	4	52:29	(+23)	36
3. Foršt-Gamit	18	10	3	5	57:36	(+21)	33
4. Razborje	18	7	6	5	35:30	(+5)	27
5. Davidov Hram	18	8	3	7	36:33	(+3)	27
6. Polda’s club	18	7	4	7	28:31	(-3)	25
7. Policija	18	6	2	10	37:43	(-6)	20
8. Zg. Nazarje	18	4	3	11	31:57	(-26)	15
9. Zalugnca	18	4	3	11	31:61	(-30)	15
10. Vološki Voli	18	4	4	10	29:48	(-19)	14 (-2)
Sklepni del Zgomjesavinjske lige bomo zadnjič pod pokroviteljstvom Savinjskih novic izvedli v petek, 20.6. ob 18. uri na igrišču v Nazarjah, kjer se bosta srečali izbrani selekciji zadrečkih in savinjskih ekip. Med polčasoma se bodo med seboj pomerili v prirejenih športnih disciplinah, svetniki občinskih svetov, zaključek pa bo v znamenju razglasitve rezultatov in podelitve priznanj in pokalov najboljšim v Zgomjesavin-jski ligi.
Komisar lige Franjo Pukart
Quadration Zgornja Savinjska dolina
Za može z jeklenimi mišicami
Nazarsko podjetje EPSI seje po treh letih premora znova odločilo za organizacijo Športno rekreativne prireditve v Zgornji Savinjski dolini, ki temelji na ekipni udeležbi in Štafetnem načinu tekmovanja. Za razliko od prejšnjih pen-tatlonov je bil pred dvema tednoma na sporedu kvadratlon.
Že samo ime pove, da gre za tekmo, sestavljeno iz štirih disciplin. S črtanjem etape cestnih kolesarjev so ostale še vožnja s kajakom, gorski tek, jadranje s padalom in gorsko kolesarjenje. Start tekme, na kateri je nastopilo 15 ekip, je bil v kampu mica v Lučah, od koder so se kajakaši podali na 11 kilometrov dolgo vožnjo po Savinji do teniškega centra Jakop na Ljubnem. Tu so predali startne številke kolegom v ekipi - gorskim tekačem, ki so se podali na zelo zahtevno turo do vrha Starih Stan na Golteh. Na tem mestu so čakali tretji člani ekipe, ki so se z jadralnimi padali spustili tisoč metrov nižje v dolino, čim bližje turistični kmetiji Plaznik na Ljubnem. Zadnjo etapo so morali opraviti gorski kolesarji, ki so po 29 kilometrih vožnje z 800 metri relativne višinske razlike prispeli na cilj v kampu mica.
Naporna tura za gorske kolesarje (foto: Ciril Sem)
Na tem ekstremno zahtevnem tekmovanju je bila najboljša ekipa Red Buli Energy Team (Vereš, Sehostarič, Stassenger, Jauk), kije za celotno progo potrebovala 3 ure, 24 minut in 25 sekund. Na drugo mesto seje s šestimi minutami zaostanka uvrstila ekipa Kimfly Novice Extrem, tretja pa je bila ekipa Šmarna Gora Calcit, ki je bila počasnejša še za nadaljnih osem minut. Solidno so nastopile tudi domače ekipe: 9. Raduha Luče (Franci Strmčnik, Pero Remšak, Klavdij Strmčnik, Luka Pustoslemšek) 4:09,23; 10. Pizzer-ija 902 Gornji Grad (Peter Kalan, Miran Žerovnik, Matej Krebs, Janez Pustoslemšek) 4:13,21 in 11. Mozirje (Peter Jurjevec, Sandi Pečnik, Janez Kužner, Matija Štiglic).
Podjetje EPSI je za tokratno tekmovanje pripravilo nagradni sklad v vrednosti 3000 DEM, ki naj bi se v naslednjih letih povečal in tako bi postal kvadratlon zanimivejši tudi za tuje ekipe. Sicer pa tečejo pogovori glede možnega sodelovanja tudi z organizatorji podobnega tekmovanja v avstrijskem Lienzu.
Franci Kotnik
ŠD Mladost
Košarka
Uvrstitev v drugo ligo
Teniška ekipa ŠD Mladost z Rečice ob Savinji je minulo nedeljo dosegla velik uspeh. Po dobrih nastopih v 3. ligi je v play-offu premagala ekipo Hoč in se uvrstila v drugo ligo.
Za ekipo, ki jo vodi Blaž Weiss, o odmevnem uspehu rečiške so nastopali Vojko Meh, Tilen ekipe pa v prihodnji številki. Fatič, Matej Marinšek, Sašo Ro-	KF
senstein in Jaroslav Vratislav. Več
Novi drugoligaši (foto: ToP)
Lokostrelstvo OŠ in SŠ Slovenije
5. državno prvenstvo
Po lanskoletni uspešni organizaciji prvenstva je ministrstvo za šolstvo in šport tudi letos zaupalo izvedbo državnega prvenstva Osnovni šoli Gornji Grad. Tokratno tekmo so organizatorji pripravili na igrišču v Šmartnem ob Dreti.
Najboljši mladi lokostrelci iz osnovnih šol so se letos pomerili na državnem prvenstvu že petič. Prvič pa je pristojno ministrstvo povabilo k sodelovanju tudi srednješolce. Franc Vuga, ravnatelj OŠ Gornji Grad je prepričan, da nudi državno prvenstvo, poleg tekmovalnih užitkov, edinstveno priliko za druženje mladih iz vseh koncev Slovenije. Tekma je priložnost za sklepanje novih poznanstev in obenem spodbuda za še boljše delo z mladimi lokostrelci po šolah in klubih. Poleg šolskega ministrstva in gornjegrajske osnovne šole sta k uspešni izvedbi državnega prvenstva pripomogla tudi občina Nazarje in LK Gornji Grad. Rezultati: goli lok, deklice: 1.-4. razred Sara Šuštar, 5. in 6. razred Anja Čeh, 7. in 8. razred Jožica Ajdovec goli lok, dečki:
1,- 4. razred Rok Mažgon, 5. in
6.	razred Tomaž Rojc, 7. in 8. razred Boštjan Podlesnik
goli lok, srednješolke:
1.-4. letnik Klavdija Morgan, goli lok, srednješolci:
1.-4. letnik Mišo Likar olimpijski slog, deklice:
1.-4. razred Lara Skeja, 5. - 6. razred Vanja Štemberger, 7. in 8. razred Nika Medveš olimpijski slog, dečki:
1.-4. razred Andrej Marc, 5. in 6. razred Jure Urlep, 7. in 8. razred Jernej Konjajev olimpijski slog, srednješolke: 1.-4. letnik Ana Tomšič olimpijski slog, srednješolci L- 4. letnik Matija Žlender compound, deklice:
1.-4. razred Barbara Štrucelj, 5. - 6. razred Maja Marc, 7. in 8. razred Maja Štefančič compound, dečki:
L -4. razred Matevž Uratnik, 5.-6. razred Aleš Rosa, 7. in 8. razred Borat Olenik compound, srednješolci 1.-4. letnik Sašo Emeršič
Savinjčan
Začetek letne lige Mozirje 97
Zadnjo majsko soboto se je v Mozirju začele že tradicionalna letna liga v košarki. V letošnjem tekmovanju, ki bo potekalo do konca julija, sodeluje sedem ekip.
Liga poteka po enokrožnem sistemu, nakar bo potekal še play-off, kjer se bodo prve štiri ekipe pomerile po izločilnem sistemu za naslov prvaka lige. Večina ekip prihaja iz Zgornje Savinjske doline: Pekama Hribernik (Mozirje), Mibi kava (Mozirje), Rečica, Vrbovec (Nazarje), Pizzerija 902 (Gornji Grad), ena je iz spodnjega dela Savinjske doline - Prebold, ena pa iz Šoštanja - Kamnoseštvo Kozjak.
Pravico v ligi delijo sodniki, ki jih delegira sodniška organizacija Slovenije (medobčinska sodniška zveza Polzela), za pravilnost poteka lige pa skrbi še tričlanska tekmovalna komisija.
Rezultati prvega kroga, 31. maja: Kamnoseštvo Kozjak : Pizzerija 902 53:52 (po podaljšku), Pekarna Hribernik : Vrbovec 57:38, Mibi kava : Rečica 50:56, Prebold prost.
Lestvica po prvem krogu: 1. Pekarna Hribernik 2, 2. Rečica 2, 3. Kamnoseštvo Kozjak 2, 4. Pizzerija 902 1, 5. Mibi kava 1, 6. Vrbovec 1, 7. Prebold 0.
Peter Goltnik
Krajevna liga Nazarje
Rezultati 19. kola, 31. maja: Pekel: Metka-Tragal 2:4, Wyatt: Pobrežje 2:3, Kokarje : Zg. Nazarje ERBO 3:1, Polda’s club: Mladost 4:3, Miš Maš : Odpisani 4:0, Mesarija Bogner: Kokarje Quattro 0:4.
Rezultati 20. kola, 7 junija: Kokarje Quattro : Miš Maš 3:0, Odpisani : Polda’s club 0:3, Pobrežje : Mesarija Bogner 1:4, Mladost: Kokarje 0:11, Zg. Nazarje ERBO : Pekel 1:1, Metka-Tragal : Wyatt 1:2.
Lestvica po 20. kolih: 1 Kokarje 53, 2. Kokarje Quattro 45, 3. Polda’s club 44,4. Wyatt 36,5. Zg. Nazarje ERBO 30,6. Metka-Tragal 29,7. Pekel 28, 8. Mladost 27,9. Mesarija Bogner 22,10. Odpisani 12,11. Pobrežje 9,
12.	Miš-Maš 6.
Krajevna liga Radmirje
Rezultati 16. kola, 1. junija: Radmirje: Pekel 3:4, Razborje : Homce 8:2, Juvanje : Gmajna 0:0, Odpisani : Favoriti 2:1, prosta ekipa Šenjtjanž. Rezultati 17. kola, 8. junija: Šentjanž : Gmajna 2:5, Odpisani: Homce 1:4, Razborje : Radmirje 3:0, Juvanje : Pekel 1:0, prosta ekipa Favoriti. Lestvica po 17. kolih: 1. Pekel 36, 2. Razborje 35, 3. Gmajna 35, 4. Juvanje 29, 5. Odpisani 21, 6. Homce 19, 7. Radmirje 10, 8. Favoriti 9, 9. Šentjanž 4.
Veteranska liga
Rezultati 11. kola, 27. maja: Savinjske novice : Trnava 4:4, Odpisani : MVM Trg Mozirje 0:3, Solčava : 3B 2:3, prosta ekipa Lumpi.
Rezultati 12. kola, 3. junija: 3B : Odpisani 6:3, MVM Trg Mozirje : Savinjske novice 4:3, Trnava : Lumpi 3:1, prosta ekipa Solčava.
Lestvica po 12. kolih:!. MVM Trg Mozirje 27,2. Trnava 20,3. 3B 15,4. Savinjske novice Nazarje 14, 5. Lumpi 13, 6. odpisani 12, 7. Solčava 3.
Krajevna liga Šmartno ob Dreti
Rezultati 13. kola, 31. maja: Turky : 3B 3:6, BAG : Želve 4:0, Bohinc : Input 1:4, prosta ekipa Vološki Voli.
Rezultati 14. kola, 7. junija: Bohinc : Želve 6:1, Input: Turky 1:6, Vološki Voli: 3B 4:9, prosta ekipa Bag.
Končni vrstni red: 1. Vološki Voli 29,2. 3B 21, 3. BAG 21,4. Turky 16, 5. Input 16, 6. Bohinc 12, 7. Želve 7.
Ho-ruk liga
Rezultati 17. kola: Solčava : CVR 5:2, Trbiž : Rastke 0:8, Forst: Gloria 6:3, Savina : Zalugn’ca 2:1.
Rezultati 18. kola:Trbiž: CVR 3:5, Foršt: Solčava 0:4, Gloria: Zalugn’ca 4:3, Savina : jagri 2:1.
Vrstni red po 18. kolu: 1. Zalugn’ca43,2. Jagri 39,3. Savina39,4. Solčava 35, 5. Gloria 34, 6. Foršt 26, 7. CVR 21,8. Rastke 17, 9. Trbiž 8.
FP
Ilegalca preko meje in nazaj
23.	maja sta na območju Pavličevega sedla ilegalno prestopila državno mejo 32-letni Blagoje M. iz Makedonije in 28-letni Ado K. iz BIH. Avstrijski varnostni organi so ju prijeli v Železni Kapli. Blagoje M. je izpolnjeval pogoje po zakonu o tujcih, zato je bil predan slovenski policiji že 26. maja. Ado K. pa je moral najprej v Avstriji prestati zaporno kazen, nakar je bil priveden v prehodni dom za tujce.
Posojanje avtomobilov se ne obnese
24.	maja zvečer je prišel na mozirsko policijsko postajo 25-letni Davor P. iz Mozirja in povedal, da sta se s prijateljem, 19-letnim Juretom K. z Rečice ob Savinji prejšnji večer odpeljala po gostilnah po Savinjski dolini in nato v Celje. Davorje zaradi vinjenosti prepustil vožnjo svojega avtomobila Juretu, za katerega menda ni vedel, da nima vozniškega dovoljenja. Okrog 15. ure tega dne se je Jure s celjskega sejma, kjer sta takrat bila, odpeljal neznano kam. Ker se do večera ni vrnil, je Davor želel od policije, da ga izsledi, kot da mu je avto ukradel. S podobno željo seje Davor oglasil na policiji še dan kasneje, policisti pa se v takšno “posojanje” avtomobilov seveda ne mešajo.
Napadel ga je sokrajan
25.	maja je okrog 22. ure prišlo do kršitve javnega reda in mini v lokalu Knez v Lučah. K družbi, v kateri je bil 18-letni Robert V. iz Luč, je pristopil njegov sokrajan Daniel F. in ga začel žaliti. Nato gaje tudi napadel in ga telesno poškodoval. Policisti še preverjajo nekatera dejstva v zvezi s tem dogodkom, nakar bodo ustrezno ukrepali.
Neznanci poškodovali fasado osnovne šole
26.	maja so ob 9.30 uri iz OŠ Luče sporočili na policijsko postajo, da so neznanci v času od minule sobote do tega dne poškodovali fasado na šolskem objektu. Ker se podobna poškodovanja pojavljajo tudi na objektih drugih osnovnih šol in vrtcev, je policija poostrila nadzor in zbira informacije za odkritje storilcev.
Pričakal ga je na poti domov
26. maja seje okoli 21. ure zgodila kršitev javnega reda in miru v Strmcu. Kot kaže, je Stanko Š. na poti domov pričakal 42-letnega Ivana Z. in ga fizično napadel ter poškodoval. Dogodek je prijavila Milena Z., policisti pa zadevo še preverjajo.
Prijeli tatove
1. junija so mozirski policisti ob 19.43 uri prijeli tri osebe, ki so osumljene odvzema avtomobila na škodo Srečka H. iz Žalca. Vozilo je bilo odvzeto tega dne okoli 16. ure, dejanje pa prijavljeno ob 19. uri in 40 minut. Le tri minute zatem so policisti prijeli 17-letnega Davida Š. iz Založ, ki je avto odvzel in ga tudi vozil, 20-letnega Mitja Z. iz Šempetra ter 19-letnega Tadeja U. iz Založ, ki sta bila z njim v vozilu.
Pošteni najditelj
64-letni Jože T. iz Mozirja je pred nedavnim našel črno moško usnjeno torbico z večjo vsoto denarja in osebnimi dokumenti, last Borivoja K. iz Celja. Pošteno jo je vrnil lastniku, za kar si zasluži vso pohvalo.
Prodajalci posode brez dovoljenja
3. junija je neznanka obvestila policiste, da so se v Mozirju znova pojavili prodajalci posode. Patrulja je takoj odšla na teren in izsledila dva nizozemska državljana, 42-letnega Johanna M. in 34-letnega Pierra L., ki sta prodajala posodo brez ustreznega dovoljenja. Kasneje seje v postopek vključil še tržni inšpektor, ki je zadevo izpeljal do konca.
Akcija glede varnostnih pasov traja
V	okviru akcije “Varnostni pas - vez z življenjem” so mozirski policisti v mesecu maju razdelili med voznike 60 zloženk, med sopotnike v vozilih 27 zloženk, izrekli pa so tudi 128 represivnih ukrepov.
Opozorilo ob koncu šolskega leta
V	prihodnjih dneh, ko se letošnje šolsko leto izteka, se bo razposajenost šolarjev nedvomno povečala. Policija sc tega zaveda, zato bo poostrila nadzor prometa v bližini šol, hkrati pa poziva voznike, da s strpno in previdno vožnjo prispevajo svoj delež pri preprečevanju prometnih nesreč.
	OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani.
	
Spoštovani!
Akcijo “OHRANIMO NAŠE BOGASTVO” je trenutno zaustavila odločitev Ustavnega sodišča o neustavnosti večine postavljenih referendumskih vprašanj. Predsedstvo ZLSD je na zadnji seji ugotovilo, daje Ustavno sodišče tako spremenilo referendumska vprašanja, da to enostavno ni več referendum, za katerega smo zbrali podpise. Ustavno sodišče je tako onemogočilo, da državljanke in državljani odločamo o privilegijih, ki jih je samo podelilo rimoskkatoliški cerkvi, kljub javni volji preko 52.000 volivk in volivcev, ki smo v rekordnem času zbrali potrebne podpise. Formalno smo odstopili od referenduma, ker ta ne bi imel več nobenega smisla. Ustavno sodišče je namreč odločilo.
-	da cerkvi ni mogoče odvzeti nepravičnih privilegijev pri vračanju nacionaliziranega premoženja v primerjavi z drugimi denacionalizacijskimi upravičenci,
-	da veleposestnikom ni mogoče omejiti obsega vrnjenega premoženja,
-	da niso možne ponovne ocene napačnih in škodljivih pravnomočnih odločb o vračanju premoženja v nasprotju z zakonom in
-	da se nevrnjeni gozdovi ne morejo ohraniti v javni lasti.
Za Ustavno sodišče je nesporno samo vprašanje, da se ne vrača premoženja fevdalnega izvora (razen cerkvi), kar pa itak nikoli ni bilo sporno za večino parlamentarnih strank.
Zaradi tega smo bili v predsedstvu enotnega mnenja, da tak referendum, kot ga dopušča Ustavno sodišče z novimi vprašanji ne bi odrazil volje podpisnikov pobude, ampak samo povzročil nepotrebne stroške za njegovo izvedbo. S tem so se strinjali tudi predstavniki SNS in Zelene alternative ter
nekaterih prizadetih skupin, ki so podprle našo pobudo za zbiranje podpisov.
Toda mi ne bomo odnehali. Storili bomo vse, da se v parlamentarnih postopkih podaljša moratorij na vračanje gozdov in tako pridobili dovolj časa za take spremembe zakona o denacionalizaciji, ki bodo v kar največji meri odražale voljo nesporne večine državljank in državljanov. Čutimo se zavezani volji preko 52.000 podpisnikov pobude in mnogim, ki bi se še tej pobudi priključili, če bi akcija trajala dalj časa. Sprožili bomo vrsto aktivnosti za spremembo zakonov, če bo potrebno tudi ustave, da v bodočnosti preprečimo možnost, da kdorkoli brez pravih argumentov onemogočili volivkam in volivcem, da se na referendumu odločajo o pomembnih vprašanjih našega razvoja.
Pri tem pa je pomembno, da z aktivnostmi nadaljujemo skupaj. Skupaj moramo opozarjati na nedvomno voljo večine, ki seje nekateri tako bojijo. Skupaj moramo opozarjati na številne nepravilnosti v postopkih denacionalizacije, ogromno škodo, ki pri teh postopkih nastaja, številne nove krivice, izgubo delovnih mest itd. Zato smo se odločili, da organiziramo veliko javno zborovanje podpisnikov pobude za referendum, ki ga bomo združili s srečanjem članov in simpatizerjev ZLSD v organizaciji ljubljanske organizacije ZLSD.
Ljudski shod, na katerem bomo opozorili na nesprejemljivost zakona o denacionalizaciji bo v soboto, 14. junija v ljubljanskem Mostecu.
Pokažimo našo skupno voljo in se tega shoda množično udeležimo. Prisrčno vabljeni!
Predsednik ZLSD Borut PAHOR
Ustanavljanje sindikata Neodvisnosti v MGA
Nikakršna skrivnost ni bila, da sem spodaj podpisani navezal prve stike med vodstvom sindikata Neodvisnost in delavci MGA Nazarje. Organiziral sem prvi sestanek in se ga tudi osebno udeležil. To sem storil iz stare obveze, saj sem že takrat, ko smo še delal v tem podjetju, nekaterim sodelavcem obljubil pomoč, pri organiziranju novega, sodobnega sindikata. To pa iz razloga, ker sem se že takrat, ko sem še delal v tem podjetju, jezili na obstoječi sindikat SKEI pri ZSSS, ker smo plačevali članarino, nismo pa nikoli bili seznanjeni, kje se ta članarina potroši, niti nismo bili deležni kakšnih posebnih ugodnosti. Zaradi tega sem se izpisal iz tega sindikata nekje v letu 1992. S tem sem imel kar nekaj težav, saj enkrat ni bilo obrazca izstopne izjave ali pa izčlanitev ni bila možna zaradi kakšnega drugega vzroka, tako da se je bilo možno izčlaniti šele potem, ko sem malo bolj zaostril zadevo in odgovornim nakazal, da bo očitno iz sindikata SKEI težje izstopiti, kot je bilo Sloveniji izstopiti iz Jugoslavije. Včlanitev v ta sindikat pa je bila skoraj avtomatična, saj takrat praktično ni bilo alternative.
Zaradi navedenega in zaradi nekaterih ostalih dejstev v zvezi z delovanjem ZSSS, ki se jih zaradi pomanjkanja prostora ne da navajati, sem v najboljši veri, da pomagam nekaterim sodelavcem, organiziral na začetku omenjeni sestanek. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da sem zaradi določil Zakona o reprezentativnosti sindikatov Uradni list RS, št. 13-589/93, sestanek organiziral povsem javno. Omenjeni zakon v 6. členu navaja:
“Reprezentativni so tisti sindikati, ki:
-	so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic in obveznosti;
-	neprekinjeno delujejo najmanj zadnjih šest mesecev;
-	so neodvisni od državnih organov in delodajalcev;
-	se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov;
-	imajo določeno število članov v skladu z določili tega zakona.”
Očitno pa je, da bi nekateri raje videli, da bi se sestanek organiziral ilegalno, kot so to počeli njihovi predhodniki v Komunistični partiji. Drugače si skoraj ne da razlagati vsega žolča, kije bil zaradi tega
nedolžnega sestanka zlit v zapisniku sindikata SKEI v podjetju MGA Nazarje z dne 17.5.1997. Iz zapisnika je razvidno, daje dnevni red obsegal štiri točke:
1.	Poizkus ustanovitve sindikata Neodvisnost
2.	Izplačilo regresa za letni dopust
3.	Informacija o poteku nove sistemizacije delovnih mest tarifnega dela podjetniške kolektivne pogodbe
4.	Razno
Kljub za delavce pomembnima drugi in tretji točki dnevnega reda, sta tema dvema točkama namenjena samo dva kratka odstavka. Skoraj vse ostalo, tri strani dolgega zapisnika, pa je namenjeno 1. točki. Vse to so dejstva, ki pa ne bi povzročila lega pisanja, če ne bi bilo v 7. odstavku na drugi strani zapisnika zapisano sledeče: “Ni sporno, da imajo gospe in gospodje vso pravico do ustanovitve svojega sindikata, moti le način, kako so k temu pristopili. Metode nekoliko spominjajo na predvolilni golaž, kar pa niti ni čudno, če vemo, katera stranka upravlja s sindikatom, ki naj bi se na novo ustanovil v našem podjetju. Spoštovana sodelavka in sodelavec član SKEI ne pusti se zapeljati raznim politikantom in politikom, ki so do sedaj bore malo storili za tebe, poskrbeli pa so predvsem zase. Visoke plače, stanovanja v prestolnici, dvakrat višje dnevnice, luksuzne kuhinje in še bi lahko naštevali. Prav takšni gospodje potem govorijo, kako naše gospodarstvo ni konkurenčno, ne storijo pa ničesar, da bi to gospodarstvo razbremenili, ker dobro vedo, da bi s tem sebi zaprli pipo.”
Kot sem zapisal na začetku, sem javno pomagal pri ustanavljanju novega sindikata, zato je jasno, da je večina te “umetniško” diletantske demogagije, namenjene meni. To so mi potrdili tudi številni delavci MGA, ki se strinjajo, da sindikat SKEI do sedaj za njih ni storil ničesar.
Vsega niti ne bom mogel komentirati, ker je v zapisniku preveč neumnosti, ki kaže na sila skromen intelektualen domet avtorja.
Komentiral bom samo nekatere najbolj prozorne navedbe. Ali seje avtor zapisnika vprašal, zakaj bi bil potreben “predvolilni golaž” ravno sedaj, komaj pol leta po volitvah. Če bi bilo to pol leta pred volitvami, bi mogoče njegova trditev vzdržala. Vendar tega pred volitvami nisem storil namerno, v izogib
takšnim bolnim insinuacijam. Ali bi mi bilo potrebno ob vseh ugodnostih, kijih avtor našteva, “izgubiti” dva popoldneva za sestanek z delavci in predstavniki sindikata ter del noči za pisanje odgovora na neumnosti, ki ste jih zapisali v zapisniku. Avtorja moram tudi razočarati, da v pol leta opravljanja funkcije, nisem prejel niti ene dnevnice. Kaj je mišljeno z luksuzno kuhinjo; ne vem, če je mišljena menza, v kateri jemo poslanci, vas ob tej priložnosti prisrčno vabim, da gremo tja na skupno kosilo, vendar se bojim, da boste razočarani, saj je ta kuhinja zelo primerljiva s tisto v MGA, mogoče je v prvi malce bolj vroče.
Kar pa se tiče razbremenitve gospodarstva pa sledeče: na marčevski seji DZ smo poslanci obravnavali poroštvo države za najetje mednarodnega kredita za pomoč gospodarstvu. Poslanci socialdemokratske stranke smo vložili amandma, po katerem naj bi marža naših bank, ki dajejo kredite podjetjem, znašala enako stopnjo (0,3%) kot tuje banke, ki dajejo kredit našim bankam. Žal naš amandma ni bil sprejet in tako je ostala marža slovenskih bank kar 10x višja kot marža tujih bank (3%). To je izglasovala večina v parlamentu. Ni pa potrebno poudarjati, daje ta večina zelo blizu vodstvu ZSSS.
Kljub navedenemu pa sem zadovoljen, da so se stvari začele premikati, saj seje stari sindikat vendar-
Najprej lepo pozdravljeni. Vaš cenjeni časopis rada in z zanimanjem berem, odkar izhaja. Nisem “pristna Ljubenka”, vendar živim na Ljubnem že 27. leto. V teh letih sem doživela na Ljubnem vse razen “smrti” in še to so mi - hvala razumnim ljudem in Bogu - že dvakrat rešili življenje v celjski bolnici. Da življenje ni pravljica, tudi veste; prej boj od rojstva do smrti.
G. Kotnik! Le kako ste mogli v Vašem časopisu objaviti tako, milo rečeno, “neumen” članek oz. “v spomin” glede pok. Robija Strmčnika? Oprostite! S tem ste izrazili “ničevost duha”. Grozno! Mene je tako prizadelo, da se še nikoli v 54 letih življenja nisem tako jokala, saj bi tudi jaz skoraj bila na tem mestu.
Res je bil pred leti na Ljubnem “hudičev ples”, poplava, vojna in mladi “Plaznik” seje ženil! Z vso hordo in elito! Krvava svatba!
le ustrašil Demoklejevega meča, ki ga je začutil nad sabo in bo pripravil finančni plan o porabi sredstev za tekoče poslovanje (kaj pa pretekla obdobja?). Tudi je ugotovil, da so plače mizerne (verjetno bo kaj storil tudi na tem področju) in ugotovil je, da podjetje dobro posluje ter ustvarja dobiček in bo zahteval višji regres. Ker večina teh ugotovitev izhaja iz L točke dnevnega reda, je seveda jasno, da tega ne bi bilo, če ne bi bilo začetne akcije za ustanovitev sindikata Neodvisnost. Če se je toliko premaknilo že samo ob poskusu ustanovitve novega sindikata, si lahko predstavljamo, kakšni premiki se bodo zgodili šele po ustanovitvi in potem bodo mogoče tudi tisti, ki “garajo za stroji za mizerne plače”, bliže Evropi, na katero se tudi sklicujete v zapisniku.
Kot sem že zapisal bi lahko polemiziral še z mnogimi navedbami, vendar to razčiščevanje prepuščam novemu sindikatu in ob morebitnih težavah in šikaniranjih članov tega sindikata ponujam pomoč v poslanski pisarni.
Avtorju(em) zapisnika pa bi za konec rad sporočil, da bi s tem želel zaključiti nepotrebno polemiko, vendar že v naprej povem, da bom ob morebitnih odgovorih napisal natanko eno pismo več kot vi.
Mirko Zamernik poslanec DZ
Dokler ni počilo!
Vratanarjevo Cirilo - Lilo poznam in sem jo poznala kot čudovito, lepo in mlado deklico. Draga Lila, vem, da Ti je “bivši mož” s to objavo zadal hud udarec v še nezaceljeno ali pa v nikoli zaceljeno srčno rano. Razumem Te, Lila, ker to lahko občuti samo mati.
G. Strmčnik, tudi Vas poznam -lahko bi se ponovno poročili in imeli otroke. Če Te pa ljudje ne razumejo - svojo bolest in nesrečo razkrivaj le tihim nočem. Ne obsojajte tako neumno! Vsi smo krivi! Na napakah se učimo, na lastnih in na tuj ih. Na grobovih pa bodimo ljudje - mrtvim v spomin, živim v opomin in svarilo. In nenazadnje - kdor ne uboga, ga tepe nadloga, pa čeprav si kralj ali berač!
S spoštovanjem!
Ela Kolenc Plac 10, Ljubno
Spoštovani g. F. Kotnik, urednik Savinjskih novic!
Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji, objavlja na podlagi Statuta Občine Ljubno (Uradno glasilo občin št. 1) v sodelovanju s KREKOVO BANKO
RAZPIS
za dodelitev posojil za pospeševanje malega gospodarstva v občini Ljubno
1.	Za posojilo lahko zaprosijo:
-	samostojni podjetniki oz. podjetniki, podjetja oz. gospodarske družbe z do 30 zaposlenimi delavci;
-	občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. priglasitev podjetnika oz. na pristojnem sodišču prijavo za vpis podjetja oz. gospodarske družbe v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev.
Sedež obratovalnice in kraj investicije mora biti na območju občine Ljubno.
2.	Skupni okvirni znesek posojila znaša 20 mio. SIT.
3.	Posojila se dodeljujejo za naslednje namene:
-	nakup, graditev, adaptacija poslovnih prostorov
-	nakup nove opreme
-	priprava projektne dokumentacije za izgradnjo poslovnih prostorov
-	ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških procesov.
4.	Pogoji, pod katerimi se dodeljuje posojilo:
-	najdaljša odplačilna doba 5 let
-	obrestna mera TOM + 5%
-	znesek posojila do 60% predračunske vrednosti
-	rok koriščenja posojila po prejemu sklepa o odobritvi največ 60 dni
-	anuitete mesečno/kvartalno
-	stroške odobritve in vodenja kredita bo banka zaračunala v skladu s svojo tarifo.
5.	Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje kriterije:
-	dejavnosti, ki povečujejo število zaposlenih
-	dejavnost, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, storitvami in drugimi podobnimi dejavnostmi, ki so v občini redkejše
-	pospeševanje in spodbujanje razvoja malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti in uvajanja sodobnih tehnologij
-	za ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti.
6.	Vloga posojila mora vsebovati:
-	prošnjo, v kateri so podatki: ime, priimek, stalno bivališče oz. firmo in naslov firme, dejavnost, opis investicije, lokacija investicije in predračunski vrednost z viri financiranja in s terminskim planom investicije in višino zaprošenega posojila
-	original dokumentacijo s tekočim datumom kot priloga k prošnji: potrdilo o vpisu obratov v register oz. podjetnika v vpisnik podjetnikov, sklep o vpisu podjetja ali gospodarske družbe v sodni register in delovanje za opravljanje dejavnosti oz., potrdilo, daje občan vložil pri pristojnem organu zahtevek za izdajo dovoljenja oz. priglasitev podjetnika
-	dokazila glede namena posojila: pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo, pri gradnji oz. adaptaciji zemljiškoknjižni izpis oz. dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun; pri gradnji in adaptaciji poslovnih prostorov, kolikor je prosilec najemnik, soglasje lastnika oz. upravl-jalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela, najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila in predračun; pri nakupu opreme predračun in račun
-	izjavo o zaposlitvi določenega števila novih delavcev za dobo, ki ne sme biti krajša od štirih let
-	dokazila o kreditni sposobnosti: davčno napoved za preteklo leto in podatki o poslovanju v tekočem letu, izjavo o dosedanjih kreditih; potrdilo o plačanih obveznostih državi; za podjetje oz. gospodarsko družbo zaključni račun za preteklo leto in podatki o solventnosti in boniteti (obrazec BON 1,2,3); dokazila o možnem zavarovanju kredita.
7.	V posojilni pogodbi sklenjeni med banko in posojilojemalcem se določi obveznost, da posojilojemalec v primeru, če ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe oz., daje bila sklenjena na podlagi lažnih podatkov, takoj vrne indeksirano posojilo ali neodplačani del indeksiranega posojila z zakonsko obrestno mero. Prav tako posojilna pogodba vsebuje določbo, da se prosilcu, v kolikor v dveh mesecih po dodelitvi kredita le-taga ne koristi, možnost koriščenja odvzame.
8.	Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, daje v preteklosti že imel kredit, ki ga ni vračal ali če oceni, da kredita ne bo sposoben vračati. Banka bo potencialnim kreditojemalcem posredovala dodatna navodila za sestavo vloge (Krekova banka d.d., Poslovalnica Šoštanj - telefon 882-653, ga Zdenka LIPNIK).
9.	Vloge podjetij oz. gospodarskih družb, ki ne poslujejo vsaj eno leto, ne bomo obravnavali.
10.	Rok za oddajo prošenj je 15 dni po objavi v Savinjskih novicah na občino Ljubno, Cesta v Rastke 12, LJUBNO OB SAVINJI.
11.	Komisija za javne razpise bo najkasneje v 20 dneh po končanem razpisu sprejela sklep o dodelitvi posojil in ga posredovala vsem prosilcem.
Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog ne bomo obravnavali.
Desanko
KOZIČ
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, upokojencem, govornikom, pevcem, zaposlenim v GG Nazarje in Zavodu za gozdove in vsem drugim, ki ste nam s svojo prisotnostjo lajšali boleče slovo, darovali cvetje, sveče in jo spremili k počitku!
Vsi njeni
NIČ NISI REKEL, DA GREŠ,
KAM GREŠ, ČEMU GREŠ...
(T. Pavček)
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega
Frančiška BUDNA - JUŠKA
12.08.1936 - 23.05.1997
se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z njim in z nami.
Njegovi
V pritličju avtobusne postaje v Mozirju
oddamo v najem oz. prodamo
skupno 58 m2 poslovnih površin, možno tudi ločeno 45 m2 in 13 m2.
Vse informacije na tel.: 063/715-733 int. 233 ali 716-919, vsak delavnik med 7.00 in 15.00 uro.
ZAHVALA
15. maja 1997 smo pokopali ljubo mamo
Heleno
DELEJA
upokojeno učiteljico v Mozirju
Vsem: dr. Širku za njegovo požrtvovalno zdravljenje, ravnatelju g. Veneku, njegovi namestnici ga. Zinki Hadžič, ga. Lenči, Milici, Mariji in drugim kolegicam, pevcem, upokojencem, borcem, ga. Mariji Koren in njenim in vsem drugim, kateri so darovali cvetje, sveče in jo spremili k počitku, se iskreno zahvaljujemo.
Hvala vam Prislanovi in vam dragi nepozabni otroci mozirske osnovne šole.
Njeni otroci: Mitja, Metka, Vikec in Alenka
Nikar ne jočite ob grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Kristine
STRMŠNIK
Žolove mame iz Šmartnega ob Dreti
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala dr. Idi Kramer za vsestransko pomoč, sestri Majdi, gospodu župniku Evgenu za lepo opravljen obred, govornici Vidi Cajner, pevcem in Andreju za odigrano Tišino.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Vsi njeni
Že osmo leto v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ni ure, dneva ne noči, povsod si z nami Ti.
Saj solza, žalost, bolečina Te zbudila ni.
Ostala je praznina, ki močno boli.
V SPOMIN
Stanku
KREBSU
iz Krnice 60
6. julija mineva že 8. leto, odkar ste nas zapustili, dragi ata.
Čas posuši solze a bolečina ostaja. Hvala vsem, ki ohranjate lep spomin nanj.
Zena Francka s svojimi hčerami Faniko, Nuško,
Miko in Jožico.
Trdo delo in poštenje,
Vaše je bilo življenje!
Za zglede in ljubezen milo,
Bog daj večno Vam plačilo.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete
Jožefe PURNAT
iz Vologa
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala tudi dr. Širku in sestri Majdi za obiske na domu. Hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in pevcem ter ga. Cajner za poslovilne besede.
Žalujoči vsi njeni
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 720-662
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Od 09.06. do 15.06 Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417, od 16.06. do 22.06. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-
418,
od 23.06. do 29.06. Lešnik Matjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-
419,
Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418
Konjaška služba: 451 -031,
sobota, nedelja in prazniki: 0609-631-933
Veterinarski zavod Slovenije, Marija Rup, dr. vet. med., tel. 0609-649-436. Izdaja zdravil: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure.
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013.
••••••••••••••••••••••••••••••s
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
Od 09.06. do 15.06. Jeraj Franc, Prihova, tel.: 831-910, od 16.06. do 22.06. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150, od 23.06. do 29.06. Marolt Marko, Mozirje, tel.: 831-263.
Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje,
702-118 - Šempeter, 441-242 - Celje.
Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242.
•••••••«••••••••••••••••••••a«*
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
MATIČNA KRONIKA ZA MESEC MAJ 1997
1.	ROJSTVA:
Rodilo seje 5 dečkov in 4 deklice.
2.	POROKE:
Kleine Avgust iz Rogaške Slatine in Kovač Romana iz Ljubije, Begič Samo iz Kotelj in Klemše Alenka iz Nazarij, Zupančič Zdenko iz Celja in Rihtar Alenka iz Celja, TrbovŠek Erik iz Dobrovlja pri Mozirju in Čanžek Vesna iz Podkraja pri Velenju, Lindner Uwe iz Nemčije in Bider Barbara iz Podveže, Moličnik Jože iz Krnice in Detmar Bernarda iz Ljubnega ob Savinji, Podbregar Franc iz Žalca in Ručigaj Mojca iz Žalca, Polajžer Miran iz Šmartnega ob Dreti in Forštner Marija iz Dobrovlja pri Mozirju
3.	SMRTI:
Budna Frančišek iz Ljubnega ob Savinji, Destovnik Mihael iz Lepe Njive, Tkavc Srečko iz Nazarij, Purnat Jožefa iz Vologa, Fedran Ladislav iz Prihove, Jurko Marija iz Mozirja, Solar Pavla iz Primoža pri Ljubnem, Prislan Rozalija iz Ljubnega ob Savinji, Kramar Frančiška iz Robanovega Kota, Travner Jožefa iz Mozirja.
ALI ZNAMO POKAZATI NAŠE LEPOTE?
Turistično društvo Luče v povezavi z Občino Luče
organizira
usposabljanje turističnih vodnikov za vodenje po Savinjski dolini.
K sodelovanju vabimo vse, ki ste že vključeni v druge vodniške programe in vse, ki vas zanima vodenje skupin. V dveh do štirih vikendih se boste naučili vodenja, nastopanja in predstavljanja zanimivosti.
Prijave sprejemamo na tel: 844-481 (Občina Luče) od 7.00 do
14.00	in sicer do 20. julija 1997, kjer boste dobili tudi vse dodatne informacije.
KINO MOZIRJE
14./15.6.1997 MULARIJA - drama
Režija: Larry Clark
Vloge: Leo Fitzpatrick, Justin Pierce, Chloe Sevigny Film je poldokumcntarcc o newyorskih najstnikih, pravzaprav o 24-umcm življenju pubertetnika Tcllya. Med občasnimi krajami po trgovinah in kajenjem trave poskuša osvojiti kar največ deklet. Dokler ne izvemo, daje ena izmed njegovih cnonočnih partneric okužena z virusom AIDSA in da gaje lahko dobila le od Tcllya...
Zgodba fdma je močna, vzgojna, šokantna, moreča in brezkompromisna, ki ničesar ne olcpšujc.
MLADINI DO 14. LETA STAROSTI FILMA NE PRIPOROČAMO. PRIPOROČAMO PA OGLED V SPREMSTVU STARŠEV!
21./22.6.1997
PRIKAZEN IN SENCA - pustolovski triler
Režija: Stephen Hopkins
Vloge: Michael Douglas, Val Kilmer
Film je posnet po resničnem dogodku s konca prejšnjega stoletja. V Afriki sta namreč dva ljudožerska leva Prikazen in Senca, ki imata za sabo množičen pokol ljudi in sta ustavila načrte Angležev, ki so hoteli tu zgraditi železnico. Inženir in priznani divji lovce pa sc napotita po poti obeh zveri... PPREDSTAVE: sobota ob 20.30 uri in nedeljah ob 19. uri.
KINO NAZARJE
I4./15.6.1997 PRIKAZEN IN SENCA 21 ./22.6.1997
VOJNA ZVEZD - znanstveno/fant.
Režija: George Lukas
Vloge: Mark Hamil, Carrie Fisher, Harrison Ford
Stari film v novi preobleki! Uspešnica izpred 20 let je obogatena z zvočnimi
efekti in novimi atraktivnimi posnetki.
Hudobni duh Darili Vhdcr ukaže ugrabiti princeso Lcilo, da bi zatrl upor proti imperiju. Luke in Han Solo pa sc povežeta z dvema robotoma, da bi rešili princeso in zagotovili mir...
PREDSTAVE : sobota ob 20, uri in nedelja ob 17. uri.
KINO LJUBNO OB SAUINJI
13./15.6.1997
EVITA - glasbeni spektakel
Režija: Alan Parker
Vloge: Madonna, Antonio Banderas, Jeremy Irons Che Guevara pripoveduje zgodbo o Eviti Peron, ki seje rodila kot Eva Duarte, nezakonska hči revnega kmeta. Uspelo ji je priti v Buenos Aires, kjer je spoznala obetavnega politika Juana Perona. Njuna skupna pot je preko različnih ovir pripeljala do izvolitve Perona za predsednika... Filmjc prejel Oskarja za uvodno pesem “You must love me”, ki jo poje Madonna.
20./22.6.1997
MARS NAPADA - “odtrgana komedija”
Režija: Tim Butron
Vloge: Jack Nicholson, Glenn Close, Anette Bening Marsovska invazija na Zemlji! Oči zemljanov so uperjene v ameriškega predsednika, kije zelo neodločen in svet sc prične spraševati ali je to pravi mož, ki predstavlja vse Zemljane. Tudi prva gospa je zelo čudna, ki jo najbolj zanima prenova Bele hiše. Imajo pa vsaj dober team strokovnjakov, ki svetujejo, naj Marsovec lepo pogostijo, potem pa z ukano izstrelijo nazaj na Mars... PREDSTAVE: petek ob 20. uri, sobota ob 20. uri in nedelja ob 18. uri. Cena kinovstopnic je 450 SIT.
Kulturno društvo JURIJ Mozirje
VABI NA
KRESOVANJE
v počastitev dneva državnosti
v torek, 24. junija 1997 na BRDČKEM VRHU V MOZIRJU ob 20.30 uri.
“Bodi zdrava naša domovina Slovenija”
Cvetke in koprive
“ZASTONJ” JE UMRL
Vse kaže, da župani zgomjesavinjskih in za-drečkih občin še niso slišali, da je “zastonj” že lep čas med pokojnimi. Ljudje po obeh dolinah krmentijo, da je v programu VTV -Vaše televizije premalo programa iz njihovih lepih občin. Iz VTV pa so nam sporočili, da Zgornjesavinjčani v glavnem plačujejo naročnino TV Sloveniji, komercialni televiziji iz Velenja pa nihče. Kot je videti na sliki, šef TV tehnike Bojan Petrej natančno spremlja montažo, da ne bi bilo v programu preveč “Šenk” posnetkov iz Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. (VTV PRESS)
MILA PROŠNJA
Ljubenska županja je oni dan spet prav milo gledala in proseče sklenila roke: “Gospodu doktorju bi naslovila prošnjo, da bi...” No, domnevamo lahko, da ga je zaprosila, če bi se udeležil osrednje slovesnosti ob praznovanju 750-letnice Ljubnega. Po navihanem smehljaju šefa državnega zbora je bilo kot na dlani, da povabila ni odklonil. Le kdo se lahko upre takšnemu pogledu? (MAMIKAZLATA PRESS)
UREDNIŠKI ZOBOBOL
Kdor se le malo spozna na uredniško delo, dobro ve, kakšne stiske so med praznimi stranmi in preveliko količino gradiva. “Pressfobi-ja” občasno napade tudi našega odgovornega urednika, kateremu ob petkih še manjka člankov, ob ponedeljkih pa jih ima več kot za dvojno številko. Zaradi tega ubogi urednik trpi za posebne vrste zobobolom, ki zares ni kar tako. V prihodnji izdaji cvetk si oglejte, kako to izgleda v slikovni podobi. (KOTNIK PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične
T

t
OVEN od 21.3. do 20.4.
Zojubljenost je nekoliko popustila in spet prihaja bolj t ospreije partnerstvo in tako tudi dolžnosti, ki jih piinaša.
Potrudili se boste, do boste uredili stanovanje svojemu okusu primerno, vendar ne bodite zaletavi pii nakupih, kajti želje se bodo spreminjale iz ledna v teden. Najbolje je, da spremembe opravite na to način, da bodo z malo spremembe dale v prihodnosti drugačen videz. Naslednji teden boste od ljudi zahtevali, da se prilagajajo vam in vašim že|am. S tistimi, ki so na tak odnos pripravljeni, se boste tudi dobro razumeli, saj jim radi dajate povratne usluge, še posebno tistim, ki se cedijo od prijaznosti, le hitra boste užaljeni, ker boste kmalu spoznali napako. Ko boste slišali besedo ne, boste to dojeli tot lastno zavrnitev. Vendar ravno zdaj se morate oprjeti svojega jaza in na diplomatski način reševati probleme, naj jih ima partner ali vi!
BIK od 21.4. do 20.5.
Meikur bo ugodno spodbujal vaše miselne tokove, študij in podobno, Mars pa vam bo po nekaj dnevih lenobe tudi priskočil na pomoč in vas potisnil naprej. Zato boste tokrat veliko govorili o svojih občutkih in o trpljenju po dragi strani pa boste delali vse ie zato, da nevtralizirate taka občutja. Da, narava vas je spet prisilila, da razmišljate o svoji preteklosti. Pomagalo vam bo, če boste poiskali pomoč tu in tam. Življenjske sile so v vas samih. Aktivirale se bodo proti koncu naslednjega tedna. Tokrat boste opravili tudi pomembno delo, za katerega vas bodo poprosili sorodniki. Iz izkušenj boste vedeli, da se morajo stvari najprej spremeniti in zgoditi v glavi, šele potem lahko zaživijo v praksi. Vse se dogaja le zato, da pozabite stara in začnete nekaj novega.
DVOJČKA od 21.5. do 21.6.
Zaglejte se v naravo in prepričali se boje, za vas je to čas, za katerega bi najraje, do bi trajal droži vse leto. Ker pa ste zelo občutljivi v tem času, morate začutiti nekaj podobnega v svoji notranjosti. Spomnite se, kakšno harmonijo, skladnost začutite, kadar veste, da prav ravnate. Nekaj podobnega boste začutili v naravi, ko boste šli na sprehod brez spremstva. Za partnerstvo in ljubezen so rezervirane urice. Toda ne sočasno. Izkušnje iz zadnjega, bolj turobnega obdobja, vam bodo pomagale, da boste ljudi bolje razumeli, da uvidite njihove težave in da ne boste tako neprizanesljivi, kot ste znali biti včasih. Ne bojte se novih prijateljev in znancev, osnova je zaupanje in sedaj nimate nobenega razloga, da bi o tem dvomili, le opravljanju se ne boste mogli povsem izogniti.
RAK od 22.6. do 22.7.	Q
[e vedno pieveč rozmišjale o svojih čustvih in jih analizirate w ^ in razčlenjujete. Tako boste težko ujeli korak z resnim poklicnim delom, ki od vas zahteva odločnost in nastop. Res je, do tistega, kar se dogaja v vas ne morete enostavno pozabiti ali zanikati, zato pa lahko podcrbite, da imate razčiščene odnose s partnerjem. Naslednji teden boste imeli priložnost, da se pogovorite o vseh intimnih težavah in čustvih. Poskušajte najti svoj duševni in telesni mir ter vzpostaviti blag odnos s samim seboj in z okolico. Če po ste srečno zaljubljeni, bo to prijetno stanje trajalo še nekaj časa. Lahko se zgodi, do bo ob prvi polni luni nekakšno prelomno obdobje v smislu odločitve koko in kaj naprej. Malce mučno vam bo, da se morate o spremembah odločati ravno zdaj, ko vam je nojlepše, vendar čas gre naprej in po 15. se bodo dogodki odvijali z veliko naglico.
LEV od 23.7. da 23.8.
[koda bi bilo, če bi se še naprej žrtvovali samo za druge. Mnogo ( bolje vam bi bilo, če bi vam uspelo povezati cilje drugih s svojimi interesi. Zato se še naprej srečujete s prijatelji. Ni sicer potrebno zapravljati časa s klepetanjem. Ko boste vsebino pogovora izčrpali, odidite! Od množice srečanj zna biti nekaj zelo koristnih. Nekaj vas ho presenetilo, sprejmite, pa se bo obrnilo na bolje. Kar se tiče umetniškega vtisa, veste da ste dosegli kar zavidljivo oceno. Morda vam ni veliko za šport, Sprav vam bo obremenjevanje telesa zelo dobro delo. Junijska Luna bo ravno v tem smislu precej naporna, čeprav lahko ravno zaradi silne notranje napetosti, ko vaš ponos ne prenese več nopihaianja, pridete do spoznanja, da so najboljše reči silno preproste in do je skromnost ena od redkih, vendar občudovanja vrednih lastnosti.
DEVICA od 24.8. do 23.9.
Zelo se trudile narediti nekaj za druge iz čistega sočutja ali iz občutka, da potrebujejo vašo pomoč. To, da pomagate kjer lahko, bo pozitivno vplivalo tudi na vse druge. Na svoje prijatelje se lahko zanesete kadarkoli, posebno pa se zanesite na skupne projekte. V slogi je moč! Gotovo vam ne bo dolgčas, če bo na sosednjem vrtu vaš sosed sadil, medtem ko boste vi urejali svoj vrt. Naslednji teden boste stare naloge morali opraviti najprej, predno se boste lotili nove zadeve. Še vedno pa se boste najbolj sprostili ob dotiku z zemljo. Nabosti bi obložila tudi hojo z bosimi nogami. Sicer pa se tako ali tako pospešeno zanimate za nekaj novega, luna bo tvorila zanimiv aspekt z nekaterimi zračnimi in zemeljskimi elementi, skratka zapihal bo svež kozmični veter, ki bo pognal vaše stvari v tek. Zdravstveno Ne na vidcu svojih moči in prav je, da izkoristite te ugodne vplive nebesnih teles, obdobje je le kratkotrajno.

TO
ut
*
TEHTNICA od 24.9. do 23.10.
Razpeti ste med svojim notrarjim svetom, ki ga doživljate, “ kadar imate zaprte oči ali premišljujete in s svetom kakršnega “““ zaznavate v okoju s čutili. Nepovezanost teh dveh svetov je rezultat tega, da se preveč ozirale na druge ljudi. Počasi pa se boste naveličali se ozirati in razglabljati o vsaki stal Vedno jasneje boste čutili, da je boje narediti nekaj ali pa izpeljati neposredno akcijo in šele potem razmišljati ali je prav ali ne! Kat boste naslednji teden delali, delajte z občutkom, ne prezirajte nikogar, saj se vam utegne to maščevati. Pomagajte nemočnim osebam, to so humane stvari, ki človeka plemenitijo, čeprav wm ostane manj časa zase. Ujeli boste ugodne energetske tokove, ki so iztočnica za uspešnost na katerem koli področju. Če se fizično ne počutite dobro, začnite z enotedensko shujševalno kuro.
ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11.
Vedno pogosteje se vam dogaja, do morate potlačiti svoja čustva, da dosežete tisto, za kar se zavzemate. Napeti odnosi s partnerjem vas bodo postavili že v naslednjih dneh no realna tla. Nič ne boste spremenili, če boste sitni in če ga boste hoteli na silo spremeniti. Tudi obtoževanja se izognile. Ne zapirajte se v individualne partnerske veze, ker se morate najprej odpreti navzven. Morda s prijateljem ali pa sami. Spet boste jasno razumeli, zakaj je človek družabno bitje. Če se boste naslednji teden povezali z družino, boste spoznali, da so ljudje veliko bolj plemeniti, kot si vi mislite. Seveda bo minil še teden, predno boste lahko šli mimo človeka, ki vam ni po volji. Če koga sedaj pustite za seboj ker vam ni po volji, ostanite tam tudi vi. Mislite. Pazile na svoja prebavila in težo ter se več gibajte na svežem zraku.
STRELEC od 23.11. do 21.12.
Prej b se boste sprjaznili s svojo usodo, mirneje boste živeli.
Samo pomislite, kaj se dogaja z vami: zavzemate se za ene cilje, ki wm čez čas niso več všeč. Skušajte spremeniti smer svojega prizadevanja, pa kmalu ugotovite, da bi morali tisto od prej nadaljevati. Tudi zdaj ne veste ali delate prav ali ne! fot vedno vas v podobni situaciji rešuje vaš optimizem. Ta teden naj ima prednost tekoče vsakdanje delo. Naslednje obdobje bo čas srečanja z novimi in zanimivimi ljudmi, za vas nič novega, saj imate prjate|ske mreže razpete na vse Prani. Toda pred vami je nov odnos, prav resna zveza pa iz tega ne bo nastala. Potrebno je počakati, da bo situacija jasnejšo, že zdaj pa vam je jasno, da gre predvsem za to, da spoznate nekaj več. Aktivnost!
KOZOROG od 22.12. do 20.1.
Več boste doli od sebe, več boste imeli. Dajati morate sedaj, potem pa mirno počakajte. Ne bodite sebični in ne glejte samo nase: vašega partnerja bi to močno motilo. Čeprav je res, da vam bo ploskal, le za tisto, kar boste resnično dosegli. Kakšen odnos imate do njega, pa za zdaj pozablja. Srečali boste ljudi, ki hočejo nekaj doseči. To bo dobra spodbuda tudi za vos, saj res ni potrebno, da ste zadnji. Naslednji teden se boste vznemirili zaradi službe. Če se boste preveč zavzemali za druge, zato da bi se dokazovali in s tem pozabljali nase, boste še naprej na napačni poti. Stabilni boste šele tedaj, ko boste drugim okoli sebe nudili korist. Bodite previdni v odnosu s prijate[i, saj ne veste, kaj si mislijo o vas. Sprejmite pravo odločitev takrat, ko boste to tudi intuitivno začutili. Storite nekaj proti glavobolom, mogoče malo tehnike za sprostitev. Joga!
VODNAR od 21.1. do 20.2.
Zelo veliko pozornost boste posvečali partnerju in družini.
Dolgočasno bi bilo za vas, če ne bi poznali tega čustva. Že kmalu pa bo to postranskega pomena, pomembnejša bo energija, ki se bo sproščala ob tem času, ker boste polni načrtov za prihodnost. Izboljšanje razpoloženja in optimizem pa bosta odsev slutnje o času, ki prihaja. Nekje v sebi že veste, da se vam bodo poti odprle in pobirali boste sadeže in sadili drevesa na plodna tla. U ran in Venera lahko krepko pretreseta vaša občutja v naslednjem obdobju, zlasti vodnarjem rojenim druge dekade. Vsi ostali vodnarji se boste skušali dokazati na različne načine. Če se boste odločili, da na poslovnem področju nekaj spremenite, počakajte še nekaj tednov, čas ni najbolj ugoden za vas. Nikar se ne ustrašite, če se boste v prenesenem pomenu, stresla nebo in zemlja nad vami. To je le sestavni del razvoja in spreminjanja.
RIBI od 21.2. do 20.3.
Ste v takem razpoloženju, da bi mirne duše lahko napisali roman o nekaterih dogodkih iz preteklih dni. Spomini se vrtijo tako hitro, da jih komaj sproti razčlenjujete. Poskusite jih komu povedati ali pa pojdite v naravo in izmenjujte doživljanje v naravi s spomini iz preteklosti. Opazili boste, da prihaja do olajšanja, da je narava pokazala svoj sijaj in celo sposobnost reševanja problemov. Tako boste dobili nov navdih, saj veste da morale zaslužiti, da boste zadovoljni sami s sabo! Že naslednji teden boste vedeli, da se do svojih aktivnosti lahko vedete tako, kot da so vaš hobi. Neobremenjeno se jih letite in potem kolikor uspejo, pač uspejo. Na ta način boste imeli še največ uspeha, saj vas primerjava dogodkov iz preteklosti in tistim tor si želite spravlja iz ravnovesja. Kadar vas delo vodi, se mu torej prepustite. Ker radi govorite, se tudi temu prepustite.

K
‘ffcDcSS (püöCD(°xiGp<g> [pG^feffi® dJarfiD® s® feffaD©© SacilcGSMGD m©vö©8
Če je ljubezen, sveža, ji kupi rože!
Počitniška priloga
Kam na dopust?
Vsak začetek je težak, pravijo. Razen začetek dopusta.
Danes vas bomo poslali v naš počitniški kotiček na slovensko obalo. Tam imajo vsega na pretek. Vsak dan znova preoblečene postelje, lepe sobne postrežnice, hladno pivo, lepe sobne postrežnice, svežo posteljnino, lepe sobne postrežnice itd.
Za tiste, ki jim to ni dovolj, zraven plaže najdete tudi morje, v njem se kopajo tudi lepe sobne postrežnice...
Priporočamo vam najbolj miren hotel daleč naokoli. Zadnjega, kije tam razgrajal, so ubili.
Hotel je starinski. V kleti lahko najdete še pradavne kosti starih Slovanov iz konca 17. stoletja in mladih Rimljanov, ki niso hoteli pustiti napitnine za usluge lepih sobnih postrežnic.
V	hotelu lahko naletite tudi na lepotico, hčerko lastnika, druga polovica 20-tega stoletja. Ne dotikajte se njenih eksponatov, tudi če j ih bo imela razstavljene.
V	hotelu se odlično spi. Če se boste vrnili v poznih nočnih urah, lahko še tako razgrajate, pa vam ne bo nihče odprl.
Sobe so različnih cen, odvisno pač od lege. Pri tem nas ne zanima, na katerem boku spite.
Soba s pogledom na morje vas bo prišla malce dražje, tudi če obljubite, da ne boste gledali skozi okno.
Najcenejša soba, če vas drugi hotelski gostje ne motijo, je v dvigalu.
Drugače pa vam po potrebi nudijo tudi kopalnico, zajtrk v posteljo, TV, radio itd..
Če ste bolj globokega žepa, naj vas ne preseneti, ako v svoji postelji naletite na kakšno sobno postrežnico. Onajetisti itd..
V	pritličju je bar, kjer je naj strožje prepovedano razbijanje kozarcev in pluvanje po tleh. Tudi vam bodo čista tla prav prišla, če boste zjutraj po vseh štirih odhajali v sobo..
Plaža pred hotelom je enih redkih, ki je še vama pred morskimi psi. Le v vodo ne hodite!
Čarto Tavrl
Če ljubezen ni več sveža, ji kupi deodorant!

VE

	iii*3
	mu
	Ulli niiii
	IIIHj
m J ■	im«
m ui	im'
fav.i	•m'l
1L	t»p
j
JUTRI BOVA OBŠLA OTOK, DA VIDIVA, KAKŠNO JE ŽIVLJENJE TOD OKOLI...
Počitniški nasveti počitniške priloge
Kmečki turizem za amaterje
MALI OGLASI
PRODAM
Poceni prodam napis:
POZOR HUD PES! ali pa zamenjam za napis: TAŠČA V HIŠI!
KUPIM...
...avto Wulvo Cabrio z nastavljivo ceno.
Nasveti za vse tiste, ki boste letos preživeli dopust na kmečkem turizmu:
Navadno si gost želi uživati v kmečki idili. Seveda ima turist v mislih idilo ob zakuski po končanem delu, ne pa tiste s koso v roki ob štirih zjutraj. Vendar pa obstajajo primerki turistov, ki si zaželc pomagati kmetu pri domačih opravilih.
Nasvet številka ena:
Tudi če je kmet še tako utrujen, vam ne bo hvaležen, če boste orali po njegovi postelji skupaj z njegovo ženo.
Nasvet številka dve:
Če vas napotijo namolsti kravje vimeti, vas bodo tudi v primeru, če ste namolzli kakšnih dvajset litrov mleka, grdo gledali, če predhodno ne boste s sabo vzeli vedra in kangel.
Nasvet številka tri:
OPRAVIČILO
V prejšnji številki smo pomešali kuharske in zdravniške nasvete. Nasvet, da si kuhajte gobe zjutraj ali vsaj dopoldan, je bil pomotoma objavljen v kuharskih nasvetih, spada pa v rubriko doktorja Halila, ker hoče imeti ponoči mir.
Metcorologijaja Vremenska napoved za Gornji Grad
Vreme bo te dni Gornjegraj-cem naklonjeno.
Takole bo: če bo vaš pogled na Menino z zahoda jasen, bo vreme pretežno brez dežja in se bodo najvišje temperature približevale najnižjim le, če se bodo najnižje povečale. Če pa bo vaš pogled na Menino z vzhoda, to pomeni, da niste iz Gornjega Grada in ta vremenska napoved ni vam namenjena.
Obeti za letošnje poletje: Nič ne obljubimo...
POLICIJA OPOZARJA
Alkohol ogroža življenje! Še posebej, če se z njim prevaža pijan voznik v tovornjaku polnem vinskih sodov!
KUPON
MALI
oglas;
MORKTfc
Jožefla Tavrl
*
KRESNIČKE^**,
Ljubezen je kot paket - bomba, čisto lepo tiktaka, dokler ga ne začneš odpirati. Zadrečan
*
PARTA
Obveščamo vas, daje umrl Bulko Tavrlek. Tisti, ki se ga ne spominjate prav dobro, naj povemo, daje poznal skoraj vse gobe.
Pred kmetom nikdar ne izustite kakšno od svojih velemestnih pogruntavščin, ker vas ne bo imel v čislih. Sploh, če boste naleteli na pozabljeni tetrapak v travi in mu pozneje omenili, da ste našli kravje gnezdo.
Nasvet številka štiri:
Domače živali nikar ne krmite brez kmetovega nadzora. V Zad-rečki dolini smo že imeli primer, daje gost pomolil konju stiropor pod gobec, konj pa je sredi poletja zmrznil, ker je mislil, da je sneg.
Nasvet številka pet:
Na kmetih morate vse pojesti. Ne užalite svojega gostitelja tako, da vstanete od polne mize. Posilite se in pojejte tisto mršavo kuro, čeprav je očitno, da bi bilo bolje, da bi kuro prej silili, da bi jedla.
Nasvet številka šest:
Kmetovo tarnanje nad težkim življenjem sprejmite podpirajoče. Tudi če ima s kmetijo, kmečkim turizmom in z vami samo zgubo, ne more vse skupaj pustiti, saj od nečesa mora živeti.
Nasvet številka sedem:
Če vam na kmečkem turizmu podtaknejo kakšno delo, ga le sprejmite. Na savinjski strani Zadrečke doline vam bodo hvaležno postregli s savinjskim želodcem, njihovo specialiteto, ob Dreti pa dobite Zadrečke trebuhe.
Nasvet številka osem:
Pazite pa, da se pri delu ne vnamete preveč. S koso v roki vlecite po travi, ko pa vam kmetov sosed prinese malico, lahko veste, da ste šli predaleč.
Gogeca Tavrl
Ker so danes vsi novinarji družine Tavrl na pogrebu bratranca Tavrleka, humoristični del novic odpade.
Prosimo bralce, da se v svojih pismih ne omejijo zgolj na hvalo ZADREČKIH NOVIC, ampak naj se glede tega na široko razpišejo!
MREŽICA V
SEČNI
KANAL
MENIČNO
JAMSTVO
PRVOTNI PREB APENINSKEGA POLOTOKA
LUKAV
IZRAELU
ORANŽADA
JAJČASTA
POSODA
PRISTANIŠČE V VENEZUELI
TENIŠKI
REKVIZIT
VULKAN NA FILIPINIH
GLAVNO
MESTO
JORDANIJE
APO: Vulkan na Filipinskem otoku Mindanao ARIMAN: Staroperzijski duh zla ATAIR: Zvezda v ozvezdju Orla CUMANA: Pristanišče v Venezueli ROSTRA: Govorniški oder na rimskem Forumu
GLAVNO
MESTO
ČEŠKE
UMETNOSTNA SMER V SREDINI 18. STOLETJA
NEVARNA
BOLEZEN,
KARCINOM
TEŽE
OVOJNINE
PRIMOŽ
TRUBAR
LOVSKA
DRUŽINA
ZNAČAJ
LEVI PRITOK SAVE V SLAVONUI
KOREN
STARO -PERZIJSKI DUH ZLA
TRAVA
DRUGE
KOŠNJE
MARMELADA
ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA
NAJVIŠJA GORA V TURČIJI
MESTO V MOLDAVIJI
NIKELJ
VISOKA
KARTA
GRADBENI
ELEMENT
SVOJE -GLAVOST OTOČJE OB ZAHODNI OBALI IRSKE
ANTIČNO IME ZA VZHODNO OBALO JADRANA
ŽENSKO IME
LOJZE
PETERLE
SLOVENSKI
PEVEC
(TOMO)
LEPAK
SAVINJSKE
NOVICE
PLOČEVINA NA OGRODJU LADJE
NASLOV(ulica, kraj):
I	- -------	>
NASELJE V ZGORNJI POLJANSKI DOLINI NASELJE
VESOLJSKO
PLOVILO
MUSLIMANSKO ŽENSKO IME
SESTAVIL:
METOD
ROSC
ZASTAVA
GOVORNIŠKI
ODER NA
RIMSKEM
FORUMU
GORSKI REŠE VALNI ČOLN
SEMENU PODOBEN TRD PLOD
ZMES PLINOV V ATMOSFERI
SAVINJSKE
HUMORISTKA
PUTRIH
NOVICE
MEDICINI
IZBOLJŠANJE
SLABIH
ZDRAVSTVEN.
RAZMER
IZRAELSKA
POLITIČARKA
(GOLDA)
ČIME in PRIIMEK:
MINI
SLOVAR
v	J
Rešitev prejšnje križanke:
Sirija, amonal, Bamako, Olga, AJ, FK, Sjenica, Kalista, OM, Ljadov, kvota, AMD, Leon, Lap, Punto, Milano, Atis, panj, ZK, Kučan, Isar, UF, Nen, Ogino, paradoks, Rim, aroma, Nikaja, David, Ararat.
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 11. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: I. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Marica Ikovic, Solčava 56; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Anton Tiršek, Rečica ob Savinji 79; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Tanja Ermenc, Aškerčeva 36, Mozirje; 4. nagrada^ (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Minka Papež, Plac 29, Ljubno. Dobitniki prevzamejo nagrade osebno v podjetju Caffe-Tropic v Žalcu. Čestitamo!
Rešeno križanko iz 12. številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 20. junija 1997, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANIČA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, kijih prispeva turistična kmetija Zg. Zavratnik iz Raduhe: 1. nagrada: narezek za 4 osebe, 2. nagrada: 2 ribiški karti, 3. nagrada: 2 uri tenisa.
OTROŠKE MAJICE..900 -1.100
CASSUCI SRAJCE..5.800 - 5.900
ŽENSKE MAJE, TUNIKE.od 1.100 dalje
V JUNIJU POSEBNA PONUDBA

OPRIJETE ENOBARVNE MAJE 500 SIT
Morda ste iskali prav to. ..
I MIZARSTVO NADLUCNIK SANDI
I Po konkurenčnih cenah izdelujemo kvalitetne vrtne ute, manjše j vikende (brunarice), pasje ute ipd. Tel. 063/832-951.
I URARSTVO HOBI IGRAČE
I Igrače za poletne dni: za fante; tovornjaki in traktorji, vodne pištole, I letalski modeli, za deklice; Barbi, Lego in Belville, za vse pa Game j boy igrice, Puzzle in še kaj. Tel. 841-084.
I ILIRI d.o.o.
I Radmirje 1, tel. 843-243, mob. 0609 624 772. Izvajamo vsa gradbe-I na dela.
I PREVOZI IN IZKOPI
I gramoza, zemlje; utrditve parkirišča, dvorišča; selitve. Tel. 841-611.
I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
I Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, I pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. I 831-109.
I KOLESARSKI SERVIS PROFI, Ljubno ob I Savinji
I Ugodna ponudba koles SCOTT, SCHWINN, MARIN 95, 96, 97, I kvalitetna montaža, strokovno svetovanje ob nakupu, zagotovljen I servis. Kolesarjenje z dobrim kolesom: Jport, rekreacija, užitek... Tel. J 063 841-055.
I TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ Sp. Rečica
I Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja I kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu...
I Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti, tel. 831-848.
I ANTENE IN RTV SERVIS
I Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in I dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar j s.p., 845-194.
|RTV PURNAT
I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na I vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424.
I POGREBNE STORITVE ANUBIS
I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Jožica I Štiglic, Radmirje, tel. 841-029.
I MOBILNI GSM
I telefoni MOTOROLA že od 50.000 SIT + P.D. naprej, tudi na šest I obrokov! Uradni zastop, tel. 841-369.
ITESNENJE OKEN IN VRAT
I Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju do 30%.
I Preprečujejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračuna-I no tudi popravilo oken - lažje zapiranje. Nudimo tudi montažo ro-I let, polaganje lesenih oblog, popravilo in montaža pohištva. Tel. 831 -041.
HONORARNO ZAPOSLIMO
I dekle za strežbo v poletnih mesecih. Ponujamo hrano in stanovanje j v hiši ter stimulativno plačilo. Gostilna Savinja, Cesta v Rastke 30, ■ Ljubno ob Savinji, telefon: 841-401.
j ODKUPUJEMO HLODOVINO
J smreke, jelke, češnje, oreha... Inf. na tel. 064/66 086.
IODKUPOVALCA HLODOVINE
I pogodbeno zaposlimo. Tel. 064/ 66 086.
Ugodno prodam dobro ohranjen štedilnik iz žlahtne kovine za etažno centralno ogrevanje. Tel. 841-276 in 841 -621.
Ugodno prodam tri kolesa. Tel. 832-
316.
Prodam R 4 GTL, 1. 89, reg. do 10/ 97, rdeč, cena 2.900 DEM. Tel. 832-
317.
Ugodno prodam travnik v Varpolju cca 26 ha. Tel. 841-232.
Prodam kritino Vinkovci, vhodna garažna vrata - 50% ceneje. Tel. 841 -123.
Haflingcrja za jahanje menjam za kravo molznico in kosilnico Rafant, prodam. Tel. 846-039.
Prodam kozličke mlekarice, odličnega porekla. Tel: 844-453. Tračno žago za razrez hlodovine, prodam. Tel. 844-282, zvečer.
Deske 80 m, smrekove, suhe L, 2. klasa prodam. Tel. 885-412.
Prodam računalnik PC 286 15.000 SIT in tiskalnik A3, nov, 25.000 SIT. Tel. 843-240.
Kupim telička starega 1 teden. Tel. 061 825-400
Prodam nov mešalce za beton. Tel. 833-128.
Po ugodni ceni prodam športne copate Puma cell disc, št. 42. Tel. 844-061.
Kupim elektriko za BT50S. Tel. 841 -373.
Prodam obračalnik Gorenje Muta, malo rabljen. Cena ugodna. Tel. 832-933.
Prodam telico sivko, brejo 8 mesecev in kravo brejo 8 mesecev in pol. Tel.
841-672.
Prodam mlade zajčke. Tel. 832-679.
Kozla in 4 koze z mladički prodam. Tel. 841-302.
Prodam Škoda Favorit 135 2x, 1. 93, cena po dogovoru. Tel. 833-171.
Prodam motokultivator Gorenje s koso, možen za različne druge priključke. Tel. 843-214.
Prodam motokultivator Muta, star 3 leta z rolbo za sneg, desko in plug za oranje. Tel. 832-466.
Prodam R41.88, reg. do 22.2.98. Tel.
844-	568.
Kipcr prikolico, tchno stroj ali podobno kupim. Tel. 831-091.
Pujske težke do 50 kg prodam. Tel.
845-	125.
Kamera Samsung DSP, vsa oprema v torbici, BTV Philips prodam. Tel. 843-014.
Ugodno prodam Fiat 126 P, 1. 87, registriran celo leto. Tel. 832-171.
Kosilnico Bucher - sokol, staro 1 leto, prodam. Tel. 844-288.
Ljubitelji dobro hrane in gostinci. Prodam kozličke, krmljene z domačo krmo. Pripeljemo tudi na dom. Tel. 062 773-934.
V Mozirju prodam hišo in gradbeno parcelo. Tel. 832-756.
Prodam 8 let staro brejo delovno kobilo. Tel. 844-566, zvečer.
Prodam takoj vseljivo cnostanovan-jsko hišo v mozirski občini, z vrtom, 8 a, kopalnica, kuhinja, telefon, 100 m do avtobusne postaje, lep razgled, čist zrak. Inf. v uredništvu.
Prodam bika 350 kg in telico 500 kg. Tel. 846-060.
ULTRA
t* d.o.o. NAZARJE
Trgovina Na trgu Mozirje, Trgovina Bohač Nazarje in Marki
AKCUA
Sladkor 2 kg
Francoska klobasa posebna (Celjske Coca cola in Fanta 2 1 Paradižnik Krompir novi
DISKONT JATA na Ljubnem oo ^avii
Meso in izdelki^o dneVno sveži ip^da J5 - 30% cenejši, kat v redni prodi
16.6. do 28.6. na bo\v vseh naših poslovalnicah
AKCIJA:
PURANJA POSEBNA MINI 0,5 RG od 190,00 do 220,00 SIT KLOBASA 2*A PEČENJE	340,00 SIT/RG
Delovni čas v diskontu je ob delavnikih od 9. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Telefon 841-432.
AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC
Dragi naročniki in naročnice Savinjskih novic!
Kot vidite sami, je poln tudi letošnji avtobus zvestobe. Skozi šest številk ste pridno pošiljali izpolnjene kupone, sreča pa se je seveda nasmehnila samo nekaterim. Pri žrebanju smo vedno preverili, ali ima naročnik plačano naročnino, in tako so se na sedežih znašli tisti, katerih imena najdete vzgornjih okvirčkih.
Na izlet se bomo odpravili jutri zjutraj. Že ob pol šestih bomo krenili iz Nazarij proti Vrhniki, kjer si bomo ogledali Cankarjevo rojstno hišo, nakar bomo nadaljevali pot v Vipavo. Po ogledu mestnega jedra in degustaciji v vinski kleti si bomo ogledali še bližnji dvorec Zemono. Opoldanski del izleta bomo preživeli v Novi Gorici oziroma Kostanjevici, kjer si bomo ogledali grobnico zadnjih francoskih kraljev Burbonov. Nato se bomo povzpeli na Sveto Goro, si ogledali tamkajšnjo cerkev in muzej Soške fronte ter se okrepčali s kosilom. Popoldan bomo preživeli v Brdih, v kraju Dobrovo, kjer ta vikend poteka praznik češenj. Obiskali bomo razstavo največjih soških postrvi in se proti večeru odpravili proti domu. Zanimivo, kajne?
Pa še tolažba za vse tiste, ki niste bili izžrebani. V zgodnji jeseni bomo pripravili izlet po vzhodni Sloveniji, katerega se bo lahko (proti plačilu) udeležil vsak. In bo ravno tako veselo kot tokrat! Reportaža sledi.
radie alfa
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
1C7,8 Aihz
Celje - skladišče
D-Per
7/1997
C0BISS ©
5000004408.12
OBIŠČITE NAS!
PSC PRAPROTNIK d.o.o.
Šaleška 15, 3320 Velenje telefon 063/861-570 faks 063/861-570
Volkswagen Group
°6rnji
INARAVA-DIVJAD-ČLOVEK 97
GORNJI GRAD od 25. junya do 29. junija 1997
Lovska družina Gornji Grad prireja pet dnevnih prireditev z namenom spoznavanja žive narave, kulture, lepot in turizma v Zg. Savinjski dolini. Na tej prireditvi bo sodelovalo veliko družin in društev iz Zg. Savinjske doline in iz osrednjega dela severne Slovenije. V sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije bodo pripravili 1. srečanje lovskih čuvajev in tehnikov Slovenije, 24. revijo Lovskih pevskih zborov in rogistov in obeležje 90 obletnice Lovske zveze Slovenije.
PROGRAM:
25.06.1997	OTVORITEV RAZSTAVE IN 1. SREČANJE LOVSKIH ČUVAJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE V GORNJEM GRADU
26.06.1997	RAZSTAVA PSOV IN TEKMA KRVOSLEDCEV V GORNJEM GRADU
27.06.1997	DAN TURIZMA, PODJETNIŠTVA IN VEČER KULTURE - ZGODOVINSKA IGRA "MRTVI MENIH" PRED KATEDRALO V GORNJEM GRADU
28.06.1997	24. REVIJA SLOVENSKIH LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV IN ROGISTOV S KONCERTI V OBČINAH LUČE, LJUBNO, MOZIRJE, NAZARJE IN GORNJI GRAD, NATO PA SKUPNI NASTOP ZBORNIKOV S PIHALNIM ORKESTROM ZVEČER V GORNJEM GRADU. DRUŽABNO SREČANJE Z OGNJEMETOM.
LOVSKA STRELSKA TEKMA.
29.06.1997	ZADNJI DAN RAZSTAVE
Razstava NARAVA-DIVJAD-ČLOVEK 97 je sestavljena iz dveh delov:
a)	lovska in ribiška razstava s prikazom žive narave, razstava etnografskih zanimivosti, slikarskih razstav, razstava Zavoda za gozdove, razstava osnovnošolcev in drugih
b)	komercialna razstava
*	razstava turizma in podjetništva v Zg. Savinjski dolini
*	inozemski lovni turizem
*	razstava in prodaja športne opreme, lovskih in ribiških potrebščin, igrač in drugega blaga
OSREDNJO KNJ. CELJE