leto XXXVIII., St. 1 Ptuj, 10. januarja 1985 CbNA 17 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IV 78890 IZ VSEBINE: Izvoz bodo povečali (Sfran 2) Še nikoli toliko pšenice (stran 3) Ivan Potrč o TonetuŽnidariGu (stran 5) Ormoški večer v čitalnici (stran 6) Takšno je bilo videti jutro po novozapadlem snegu in močnem mrazu. V Laciiovi ulici so imeli največ dela trgovci. foto: Martin Ozmec Sneg in mraz - veselje in težave Sneg, ki smo ga vsi skupaj težko pričakovali, nam je tokrat ob pomoči mraza krepko zago- del. Sicer je otrokom in ljubiteljem zimskih športno prinesel nepopisno veselje, precej skrbi in težav pa je povzročil voznikom in predvsem dežurnim v zimski službi. Takoj po prvem močnejšem sneženju so pri- čeli čistiti vse regionalne, zatem pa tudi lokalne ceste. Tudi ptujske ulice in pločnike so odgovorni pravočasno očistili in posipali s so- ljo. Od 6. januarja naprej pa je pričel pritiskati močan mraz in ceste so skupaj s pločniki posta- le spolzke. Tudi najstarejši Ptujčani ne pomni- jo, kdaj je zadnjič zaledenela Grajena. Tokrat je pri minus 24 stopinj Celzija že v nedeljo 6. januarja dobila trdo ledeno skorjo, kar s pri- dom izkoriščajo otroci za svoje zimsko veselje. Številnih opozoril pred nevarnostmi, ki jih povzroča hud mraz, mnogi niso vzeli dovolj resno. Marsikdo je moral pustiti svoj avtomobil doma, precej pa je bilo tudi nesrečnih pešcev. Samo v ponedeljek, 7. januarja so v kirurški ambulanti ptujske bolnenice nudili pomoč zaradi zlomov ali nalomov desetim občanom. Ponekod je zamrznila voda v ceveh — tudi v radiatorjih, ki niso bili čez noč ogrevani, nekaj vozil na naftni pogon je obstalo ob cestah, ker je postala zaradi mraza nafta preveč gosta. Skratka mraz, ki je pokazal tokrat svoje prave zobe po vsej državi, je tudi v ptujski občini povzročil precej težav. V štabu zimske službe so nam zaupali, da imajo na zalogi zaenkrat še do- volj posipnega materiala — torej soli in peska, vprašanje pa je, kako bo s tem, če se bo snežna ujma zadržala pri nas še dalj Časa. M. Ozmec Odslej SŠC Dušana Kvedra Ruj Delavci Srednješolskega centra v Ptuju so se na referendumu odločili za združitev temeljnih organizacij Srednja ekonomska in Srednja, družboslovna šola v novo temeljno organizacijo združenega dela Srednja družboslovna in ekonomska šola Jožeta Lacka Ptuj. Sočasno pa so tudi na novo poimenovali delovno organizacijo, ki se od 1. januarja 1985 dalje imenuje SREDNJEŠOLSKI CENTER DUŠANA KVEDRA PTUJ. Tako sedaj v okviru delovne organizacije poslujejo tri TOZD in DSSS in to: TOZD Srednja kovinarska, metalurška in kmetijska šola Veljka Vlahoviča, ; TOZD Srednja družboslovna in ekonomska šola Jožeta Lacka, ; TOZD Dom učencev Ptuj in ' Delovna skupnost skupnih služb SSC Dušana Kvedra Ptuj. Na predlog komisije za volitve in imenovanja SO Ptuj je tudi \ Skupščina občine Ptuj, kot ustanoviteljica SSC, dala soglasje k 1 samoupravno sprejeti zidružitvi dveh TOZD in k poimenovanju Sred- nješolskega centra. K temu še pojasnilo, da je pred združitvijo v Srednješolski center ptujska gi.Tinazija nosila ime Dušana Kvedra, ekonomska srednja šola pa Jožeta Lacka, dočim SSC (nekaj časa tudi CSUI — Center srednjega usmerjenega izobraževanja) pa doslej ni bil poimenovan po nobenem revolucionarju. Tako so delavci SSC z odločitvijo na referendumu ustrezneje uredili organiziranost in poimenovanja. PP UGODNA BILANCA OSEBNE KRONIKE Na matičnem uradu v Ptuju sta v letu 1984 sklenila zakonsko zvezo 402 para. To je sicer za malenkost manj kot leto poprej, vendar je treba upoštevati, da je med novoporočenci bilo manj starejših parov, kar zagotavlja, da število mladih družin ni v upadanju. V mrliško matično knjigo je bilo zabeleženo 434 primerov smrti, kar je nekaj manj kot leto poprej; v rojstno matično knjigo pa so v letu 1984 vpisali 1308 novih občanov, kar je nekaj več kot v letu 1983. Oba podatku kažeta, da kljub gospodarskim in drugim težavam zaenkrat ie ni bojazni za upadanje naravnega prirasla prebivalstva v ptujski občini. FF HalojetamPetovia? Od 1. januarju živilske industrije Petovia ni več. Tako smo lahko zasledili v nekaterih sredstvih obveščanja. Ta ugotovitev pa ni povsem točna, saj Petovia uradno še vedno obstaja. Ukinitev temeljne organizacije je statusna sprememba, ki jo je potrebno sprejeti na referendumu. Referenduma v Petoviji ni bilo, res pa je, da sta zbor delavcev tozda in delavski svet delovne organizacije kmetijski kom- binat Ptuj sprejela sklep o prenehanju dela. Stiriindevetdeset delav- cev ie bilo razporejenih na druga ustrezna delovna mesta v temeljnih organizacijah kmetijskega kombinata. Kot so povedali na upravi kom- binata bo, oziroma je stavbe prevzela TOZD Tovarna močnih krmil, del proizvodnega programa pa TOZD Kletarstvo Slovenske gorice-Haloze. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Ptuju je povedal, da lahko na osnovi informacij, ki jih je dobil le iz časopisa, ugotovi, da v primeru Petovie ni bil izveden pravilni samoupravni postopek, oziroma ni bil izveden do konca in temeljito. Sicer tudi družbenopolitične organizacije v občini in izvršni svet niso bili iz prve roke informirani o zadevah v zvezi s Petovijo. Kakorkoli že, temeljne organizacije Petovia ni več. Nakopičena izguba, ki je grozila, da bo iz leta v leto še večja, je narekovala sklep o prenehanju proizvodnje. Povsem razumljivo in pametno je, da proiz- vodnjo, ki prinaša izgubo ukinemo. Navsezadnje ostale temeljne organizacije v nedogled ne morejo pokrivati izgube. Vendar: pred desetimi leti je Petovia združila delo in sredstva s kmetijskim kom- binatom. Takrat so sredstva informiranja pisala o veliki pridobitvi za Petovijo, o možnostih za razvoj dejavnosti temeljne organizacije. Zelo obetavni so bili tudi sanacijski programi. Obljube pa so biLe, vsaj izgleda, ne dovolj tehtno proučene ali pa grobo rečeno — zlagane. Iz vsega tega ni bilo nič, razen mnogo uglednejše zunanjosti temeljne organizacije čez Dravo. Zgradbe pa so za uspešno proizvodnjo z manjšimi stroški zdaleč premalo ali takorekoč nič. V tem času bi bilo gotovo tudi težko dobiti podatek, koliko milijard je ,,požrlo" izvajanje tako obetavnega sanacijskega programa. Morda bi ljudje radi spoznali tistega, ki ga je pripravljal, predvsem v času, ko tako na veliko govorimo o zaostreni odgovornosti. V zadnjih nekaj letih je zasebno kmetijstvo vložilo precej napora za zagotavljanje surovin predelovalni industriji. Ko je bilo takorekoč vseh surovin — od kumaric do zelja — dovolj, je bilo potrebno proizvodnjo ukiniti. Pridelave kumaric in ostalih vrtnin s tem v ptujski občini ne bo konec. V zadrugi so namreč povedali, da se že dogovarjajo z drugimi kupci. Kako pa lahko delajo drugi predelovalci, ki imajo še precejšen strošek s prevozom surovine? Tako je zelo na mestu vprašanje, ki smo ga že marsikje slišali in prebrali: zakaj ne more uspešno delati tovarna, ki ima surovino takorekoč na dvorišču? J. Bračič Podpisali pogodbo o nakupu tehnologije v TGA Kidričevo se krepko zavedajo, da je edina rešitev iz sedanje težke situacije zaradi zastarele proizvodnje v modernizaciji proizvodnje primarnega aluminija. To nalogo so zapisali kot prednostno in sedanji kolektivni poslovodni organ je takoj pričel z razširjeno aktivnostjo na tem področju. Tako so po predhodni odobritvi delavskega sveta TGA že 6. decembra podpisali pogodbo o nakupu tehnologije s francosko firmo ,,Aluminium Pechiney" v vrednosti 29,5 milijonov francoskih frankov, oziroma z ustrezno dinarsko protivrednostjo, ki znaša trenutno okoli 600 milijonov dinarjev. Omenjena pogodba vsebuje najsodobnejšo tehnologijo za proiz- vodnjo aluminija, trenutno pa je v fazi registracije in pridobitve raznih dovoljenj v republiških in zveznih organih. _ OM PLAVALNI TEČAJI V POČITNICAH v Ptujskih toplicah so odločili, da bodo skupaj s plavalnim klubom v času počitnic organizirali plavalne tečaje za otroke. S tem bodo prispevali, da bo počitniški čas dobil tudi ob njihovi pomoči pravo vsebino. S tečaji bodo pričeli v ponedeljek, 14. januarja. Te dni pa so pričeli tudi s prodajo vstopnic za zimske bazene in to s 30 odstotnim popustom. Cenejše vstopnice bodo lahko kupili le do 10. februarja. Odločitev je v skladu z novo poslovno politiko. Nizke jutranje in dnevne temperature povzročajo težave tudi Ptujskim toplicam, kjer porabijo veliko dodatne energije, da ohranijo temperaturo v notranjih bazenih, to je 32 stopinj Celzija. Kopalcev pa je te dni izredno malo, le sto na dan. MG Umrl je Milko Goršič v ponedeljek zvečer nas je; prizadela boleča vest, da je 7.! januarja v Ljubljani umrl' MILKO GORŠIČ, naš rojak ii' Središča ob Dravi, nosikc par-j tizanske spomenice 1941, pred-H vojni komunist in revolucio-| nar. Milko Goršič je bil rojen leta 1911 v Središču ob Dravi, član KPJ je postal že leta 1932. Po naročilu CK KPS je leta 1941 organiziral radijski sektor KPS in ilegalno radijsko postajo Kričač. Po vojni je Milko Goršič op- ravljal številne visoke družbene dolžnosti, med drugim je bil minister v vladi LRS, direktor Radia Ljubljana, sodnik Ustavnega sodišča SRS, član sveta republike in opra>ljal vrsto drugih dolžnosti. Bil je tudi redno povezan s svojim domačim krajem in s celotnim biv. ptujskim okra- jem. Na partijski konferenci, oktobra 1948 v Ptuju je bil iz- voljen za delcKata na 11. kong- res KPS, kjer je bil izvoljen tu- di za člana CK KPs, na Ul. kongresu pa za člana CK ZKS. Med drugim je bil tudi ljudski poslanec za ptujski okraj. V ponedeljek začetek politične šole v občini Ptuj Občinski komite ZKS Ptuj je že v maju lanskega leta sprejel sklep o razpisu izobraževalnih oblik v občinski organizaciji ^KS za šolsko leto 1984/85. Razpis je obsegal 7 izobraževalnih oblik, od teh so nekatere že v teku, najpomembnejša oblika Politična šola socialističnega samoupravljanja v občini Ptuj pa bo začela v ponedeljek, 14. januarja. v politično šolo so kadrovali ZKS, SZDL, ZSS in ZSMS, zato bo šola tudi razdeljena na tri oddelke, kjer bodo poleg skupnega programa, obravnavali tu- di konkretne naloge v ZK, Zvezi sindikatov. Zvezi socialistične mladine in v drugih DPO. Politične šole v občini so ena najbolj tradicionalnih oblik idejno- političnega iu praktičnega usposabljanja za delo v ZK, v sindikatih in v ZSMS. Letošnji program politične šole je pripravljen tako, da omogoča veliko gibljivost in prilagajanje pro- grama. Obsegal naj bi od 120 do 200 ur, s tem, da priporočajo za vsako temo poprečno po 3 ure. Pri tem ne gre za rutinsko šolsko izvedbo programa, temveč bodo uporabljene take metode, ki bodo udeležence dodatno motivirale k sodelovanju. To po- meni, da bo čim manj predavanj, zato pa več okro- glih miz, razgovorov o posameznih temah, seminar- skih oblik, praktičnih preizkusov in podobno. Skupni program obsega pet področij in to: Idejno- zgodovinski temelji socializma (7 tem), Aktualni ekonomski položaj Jugoslavije (7 tem). Komunisti v graditvi nove Jugoslavije (8 tem). Odprta vprašanja razvoja samoupravnih odnosov (5 tem). Občina kot samoupravna in oblastna skupnost (3 teme). Ob kon- cu šole pa naj bi bila še okrogla miza Družbenopoliti- čni trenutek v občini — s prikazom gospodarskih in političnih razmer, varnostne ocene in podobno. FF IZROČILO POHORSKEGA BATALJONA Zopet je tu H. januar, datum, ki je vtisnjen v zgodovino naleta NOB. Letos mineva 42 let od tistega usodnega zimskega dne, ko je v poslednji bitki pri Treh iebljih nad Osankarico, izkrvavel I. pohorski bataljon. Čeprav je preteklo mnogo let od takrat, nam ne samo ob obletnicah tega dne misli večkrat preblisne spomin na vse tiste fante, moie, dekleta in žene, ki so znali v odločilnih trenutkih v sebi zatreti spoznanje, da irna vsak človek eno samo ti vije nje. Za borce Pohorskega bataljona je bila 8. januarja 1943 to Pf>'ilednia bitka, saj je v dve in polurnem boju padlo vseh 69, eden pa je bil ujet in pozneje ubit. Junaštvo, ki so ga bora pokazali v tej bitki, nas lahko še danes navdihuje s spoštovanjem in spoznanjem, da se je potrebno na sleherni delovni in boja. liniji boriti z vsemi močmi, ker le takrat ideja postane dejanje, ki lahko rodi zrele sadove. Venaar pa Nemci s pogubi t vijo Pohorskega bataljona niso zatrli narodnoosvobodilnega gibanja na Pohorju, nasprotno, to gibanje se je kmalu zatem še bolj razmahnilo in zadajalo okupatorju še močnejše udarce, vse do njegovega končnega poraza. Čez leto obišče prizorišče zadnje bitke več tisoč ljudi. Obiskovalci pa se lahko ustavijo tudi v domu na Osankarici, kjer je zraven tudi muzej in lahko vsakdo vidi resnične dokaze, ki nam pričajo o okupatorjevem divjanju na Pohorju. Ljudje v občini Slovenska Bistrica so si izbrali za ta dan svoj občinski praznik, ne samo zaradi hvaležnosti in spomina na hrabre borce, ampak tudi zaradi tega, ker so bili ti partizani v temačnih dneh okupacije, ki je vedno znova navdihovala naše ljudi, da ne smejo kloniti in pozabiti na največjo človekovo dobrino — svobodo. Na dan bitke so se na tem kraju razlegali streljanje, eksplozije, kriki. . . Danes je tukaj mir — zmoti ga le nrihod obiskovalcev /n ptičje ivrgolenje, ki ga dopolnjuje šef>ei mirnega vetra v krošnjah visokih smrek. Samo Brbre 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 10. januar 1985 - TEDNIK Porast inventivne dejavnosti v preteklem letu je 76 delavcev prijavilo 72 inventivnih predlogov, kar je 4,2 predloga na 100 zaposlenih, oziroma vsak 22 zaposleni je inovator. Ciospodarska korist pa je po oceni skoraj 10 milijonov dinarjev. Primer- java s preteklimi leti pove, da se je gospodarska korist povečala za 100 odstotkov. Večina inventivnih predlogov ima značaj tehnoloSkih sprememb. Kot je povedal Dušan Znidarič, referent za inovacije v tej delovni organizaciji, niso imeli nobenega predloga, ki bi zagotavljal nadomeščanje uvoza. Zanimiv je tudi podatek, da se struktura inovatorjev ne spreminja; še ve- dno je največ predlagateljev s srednješolsko izobrazbo (49 odstotkov), sledijo kvalificirani delavci (29 odstotkov), nekvalificirani in polkvalifici- rani (16 odstotkov), nekaj manj je .visokokvalificiranih, z višjo šolo jih je 2,5, z visoko pa le 1 odstotek. Do decembra so realizirali že več kot polovico predlogov. Najvišje posebno plačilo, ki ga dopušča nedavno sprejeti samoupravni sporazum, je znašalo 350 tisoč dinarjev. Letos so prvič podelili tudi priznanje za inovacije izven delovne organizacije. Komisija za množično inventivno dejavnost je razpravljala o predlogu za podelitev priznanja srednji kovinarski šoli — strojni in metalurški šoli Maribor in sprejela sklep, da priznanje prejme Jože Zamuda, vodja kovinarske delavnice 1 omenjene šole in kolektiv te delavnice. Priznanje je nagrada za uspešno opravljeno delo in pomoč pri organizaciji procesa izdelave naprave za 100 odstotno kontrolo zavornih valjev za temeljno organizacijo Kovinska obdelava. Avtor in konstruktor naprave je agisov štipendist Albin Stumberger. Ob prazniku republike pa so podelili priznanja naslednjim inovatorjem: Zvonku Petku, Štefanu Juričincu, Jožetu Vidoviču, Mladenu Vuku, Francu Peklarju, Francu Lacku, Marjanu Veršiču in Martinu Stafeli (tozd Avtooprema); Vekoslavu Hostniku, Branku Rašlu, Antonu Horvatu in Vladu Matjašiču ( tozd Precizne mehanika); Jožetu Fridauerju, Mirku Lačnu, Francu Žitniku in Alojzu Nadižarju (tozd Orodjarna); Janezu Pičerku in Stanku Bračiču (tozd Vzmetarna); Zvonku Kaučeviču (tozd Vzdrževanje); Francu Cvetku (tozd Velika oprema); Ivanu Kostanjevcu (tozd Kovinska obdelava): Jožetu Krajncu (tozd Komerciala) in Vladu Mlinariču in Milutinu Novakoviču (delovna skupnost skupnih služb). Glede na novi samoupravni sporazum so za leto 1985 že planirali inven- tivno dejavnost. Pri tem imajo določene naloge tudi družbenopolitične organizacije, zlasti sindikat in zveza komunistov. MG OBNOVA VRBOVIH NASADOV v sestavu DO Hinko Olga Meglic je tudi obrat v Dobrini, ki je dedi- ščina pletarstva. Trenutno razpolagajo s poslovnimi in delovnimi prostori ter s 15 hektari kmetijskih obdelovalnih površin, ki so služile in danes v manjšem delu še pridelavi zelene vrbove šibe. V pletarstvu, ki je bilo nekoč tradicionalno, je danes zaposlenih zelo malo delavcev. Kot je povedal Alojz Cuš, pomočnik direktorja DO Hiko Olga Meglic, so le trije delavci, ostali delavci v obratu pa so se prekvalificirali v kovinsko proizvodnjo. Kdaj ste ponovno pričeli razmišljati o obnovi vrbovih nasadov in s tem tudi o oživljanju pletarstva? ,,0 usodi tega obrata razmišljamo že dalj časa. Preusmeritev naše proizvodnje na kmetijsko mehanizacijo in hidravlično dvižno opremo izstopa iz tega koncepta; zato smo ustrezno rešitev iskali že dalj časa. Med drugim smo se povezali s specializirano organizacijo za predelavo in pletenje vrbovih izdelkov — Medjimurjepletom iz Cakovca in smo z njimi našli najustreznejšo rešitev," je povedal Alojz Cuš. Kdaj pa boste pričeli z realizacijo pogodbe, ki ste jo sklenili z Medjimurjepletom? ,,Delavski svet je sklep o podpisu pogodbe sprejel 21. decembra lani. Del površin smo že preorali in pripravili za sajenje vrbe. S sporazumom o poslovno tehničnem sodelovanju predvidevamo, da bomo v letu 1985 obnovili že prvih pet hektarov vrbovih nasadov. Koristi, ki si jih obetamo: kmetijske površine bodo dobro izkoriščene, Medjimurjeplet pa se je obvezal, da bo za vso pridelano vrbo organiziral pletenje na območju Dobrine in Haloz v celoti. S tem je omogočen dodaten zaslužek, nekaterim celo edini zaslužek na tem nerazvitem predelu. Sporazum smo sklenili za deset let s tem, da se- po preteku le-ta podaljša za naslednjih pet let. V tem času bo prevzem plasmana izdelkov, ki jih bomo izdeli, prevzel Medjimurjeplet, ki večino pletarske proizvodnje že tako izvaža. V prvem obdobju bomo izdelovali enostavnejše izdelke: balone za tekočino, pisarniške košare itd., pozneje pa zahtevnejše. V delovni organizaciji smo izračunali, da bo po današnjih cenah čisti dohodek po hektaru ob poprečnem letnem pridelku okrog 300 tisoč dinarjev," je zaključil Alojz Cuš. V KS Podgorci za samoprispevek Na reterendumu za krajevni samoprispevek, ki je bil v nedeljo, 6. januarja v krajevni skupnosti Podgorci, se je kar 65,66 odstotka glasovalnih upravičencev odločilo za krajevni samoprispevek. Tako bodo krajani te KS od 1. februarja 1985 do 31. januarja 1990 plačevali krajevni samoprispevek po stopnjah, ki so jih sprejeli na zborih krajanov in so bile objavljene v sklepu o razpisu referenduma. Predvidevajo, da bodo v petih letih zbrali s samoprispevkom 19,8 milijona dinarjev, kijih bodo porabili za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju KS Podgorci. Naloge bodo podrobneje opredelili v sred- njeročnem nroeramu razvoja KS za obdobje 1986—90. FF Že dvanajst lokalov za potrebe obrti Pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj so sestavili analizo uresničevanja plana stanovanjskega gospodarstva v občini Ptuj za obdobje 1981 —1985. V njej je nekaj razveseljivih podatkov. Grdilev se nanaša predvsem na tisti del, kjer so podatki o urejanju prostorov za potrebe obrti. Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj za obdobje 1981—"5 namreč obvezuje samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ptuj, da za potrebe obrti le- tno uredi vsaj dva poslovna prostora. Za leto 1984 je podatek še najbolj razveseljiv, saj so uredili kar dvanajst lokalov; dva pa še pripravljajo in sicer v Cankarjevi in Jadranski ulici. Zanimivo je, da v lokale preurejajo zlasti tista stanovanja, kjer je nekoč že bila obrt. Običajno gre za stanovanja, ki ne ustrezajo in so ,,od- skočna deska" za novo solidarnostno stanovanje. Lokali so v glavnem v starem m.estnem jedru, kar je še en dokaz, da smo resno vzeli revitalizaci- jo in obnovo mestnega jedra in prizadevanja za njegovo oživljanje. V letu 1981 je bilo za potrebe obrti urejenih pet lokalov, v letu 1982 tri- je, v letu 1983 sedem in v letu 1984 kar dvanajst, skupno doslej sedemin- dvajset. MG TDZD VOLNENIH IZDELKOV MAJP^ERK Izvoz bodo povečali v Merinkini temeljni organizaciji Volneni izdelki Maj- 5perk ocenjujejo, da je bilo pre- teklo poslovno leto glede na do- sežene rezultate poprečno, čeprav niso dosegli vseh zadanih nalog. Kljub vsemu so povečali proiz- vodnjo vseh izdelkov, tako kot so zapisali v plane za leto 1984. Preje so izpredli za 46 ton več kot leta 1983. izdelali 20 tisoč komadov več straminov, iztkali 52 tisoč metrov več tkanin in oplemenitili 30 tisoč metrov več tkanin kot leto poprej. Tudi pri proizvodnji vol- nice za ročno pletenje so bili uspešni, saj soje izdelali 10 ton več kot lani. Lani jih ni pestilo po- manjkanje surovin, saj so se pre- usmerili na domače surovine, ne- koliko pa .so si pomagali tudi z blagovnimi krediti. Močno pa so občutili pomanjkanje rezervnih delov in nekaterih barvil ter ke- mikalij. Kljub velikim prizadevanjem so v proizvodnji še vedno vrzeli, pravijo v tozdu v Majšperku. Predvsem morajo izboljšati ka- kovost svojih izdelkov, za kar je tuje tržišče izredno občutljivo, z disciplino pa doseči tudi upošte- vanje dogovorjenih rokov. Vsak izpad dogovorjenega roka in ka- kovosti pomeni veliko breme pri planiranju in realizaciji zastav- ljene proizvodnje. Tržni položaj se močno slabša, zato so zahtevki domačih in tujih kupcev vedno večji. . »Ce smo dosegli in celo presegli količinsko proizvodnjo, bi bilo normalno, da v tem času doseže- mo ludi celotni prihodek, doho- dek in čisti dohodek,« pravi di- rektor temeljne organizacije Jože Pavlenič.<( Ker pa so močno po- rasli stroški materialnega značaja in kapitala, moramo na finančni rezultat še počakati. Očitno pa je, da bo slabši kot je bil med letom."« In kakšni so obeti za letos? »Tudi letos situacija ne bo dobra. Pogoji gospodarjenja se še vedno zaostrujejo zaradi razv- rednotenja dinarja, pritiska tuje- ga trga, kar vpliva na znižanje cen, domači trg pa je že pod močnim vplivom manjše kupne moči po- trošnikov. Stroški močno rastejo. 2e v letu 1984 so bili za okrog 65 odstotkov višji kot leto poprej, energija pa je bila dražja celo za 86 odstotkov. Tako lahko tudi letos pričakujemo podobno situacijo, saj je že federacija planirala 56 odstotno povišanje stroškov.« Kje so rešitve? »Samo v pridnem delu. Naše rezerve v poslovanju so le še v produktivnosti.' kakovosti, po- polnem izkoriščanju delovnega časa. v zniževanju nekaterih stroškov. Seveda pri tem ne sme- mo zanemariti kreativnosti, novih artiklov in spremljanje modnih trendov. Plan proizvodnje našega tozda za letos je podoben re- alizaciji v preteklem letu. Le iz- delavo volnice povečujemo na 550 ton. Zaradi ozkih grl v proiz- vodnji bo potrebno f povečati nočno delo. na nekaterih mestih bomo morali preiti celo na delo v štirih izmenah. Na področju izvoza smo si za- dali težko nalogo. Na ravni de- lovne organizacije Merinka smo planirali, da bomo povečali izvoz na šest milijonov dinarjev, kar je za 14 odstotkov več od lanskega plana. Naša temeljna organizacija je v preteklem letu izvozila 200 ton volnice ali 40 odstotkov celotne proizvodnje in 150 tisoč metrov tkanin, kar predstavlja 20 odstot- kov te proizvodnje. Zavedati se moramo, da ne bo surovin in ne dela. če ne bo izvoza. Tu pa lahko uspemo samo s kakovostno in pravočasno proizvodnjo. Tudi investicij ne smemo za- nemarili, saj moramo tovarno obnavljati, da bi lahko tudi v bo- doče dobro poslovali. Investicijski plani so za naš tozd v okviru de- lovne organizacije zelo ugodni, pa tudi v okviru Mariborske tekstilne tovarne. Proizvodnjo meterskega blaga bomo obdržali na sedanji ravni, zamenjati pa bo treba strojni park. da bomo iz cenejših surovin pridobivali bolj kakovos- tno blago. Proizvodnjo volnice za ročno pletenje nameravamo po- večati od 500 na 700 ton na leto. Na ta način bi lahko obdržali proizvodnjo za domači trg, kjer smo zaradi izvoznih obveznosti izpadli. Planirana je tudi predelava lastnih odpadkov in sortiranje volne, za to pa bo potrebna tudi določena investicija. Poleg tega planiramo še investicijo za proiz- vodnjo, kije na tem območju po- vsem nova. Gre za šivanje hlačnih nogavic. Če bo šlo vse po načrtih, bo že v sredini tega leta dobilo s to proizvodnjo kruh okrog 100 pre- bivalcev s haloškega območja. torej so vsi plani za letos in tudi za naslednje srednjeročno obo- dbje zelo smeli in obvezujoči. Za večino od nas je ta tovarna drugi dom. ki nam daje delo in mate- rialne dobrine, potrebne za nor- malno življenje. Zato si moramo prizadevati, da bomo plane tudi uresničili.« N. Dobljekar Na nekaterih delovnih mestih bodo morali uvesti št>Filipa« iz girnnazijske Rasti in novelo »V mraku« iz Seliškarjevega ljubljan- skega Zvona — obe ti dve pripovedi iz triintridesetega leta. Te besede ali pisanja, ki so izšla v tej Žnidaričevi knjigi, pa so Vam ali Vam bodo že tako veliko spre- govorila o takratnem našem Ptuju in o njegovi slovenjegoriški in ha- loški okolici izpred petdesetih let, posebej pa še o ptujski revolucio- narni mladini in o njihovih na- prednih profesorjih ali učiteljih — največ pa Vam bodo povedale vrstice v tej knjigi o Tončkovi tako kratki a tako bogati revolucionarni življenjski poti — in zato Vam jaz tega zdaj ne bi ponavljal. To so besede ali so strani, ki sta jih na- pisali zgodovinarki Ljubica Suli- gojeva in Vida Rojic, zatem besede, ki jih je povedal tak ptujski ko- munard. kakor je bil naš nezaz- nansko pravični in pošteni sošolec Rudi Ilec . . . in da zatem omenim še druge; kar je zapisal Tonekov španski soborec Imre-Ivan Kobal in kar je zapisal njegov poslednji obiskovalec Uragan-Rudi Ruše- nj ak: in še so tu Radkove ali Poli- čeve vrstice iz knjige »Čudežna pomlad«. In za vedno nam bodo mogle ostati v spominu Božine ali Milenine kurirkine besede. To so same z najbolj ljudsko toplino na- pisane besede o tem iznajdljivem, preudarnem. neustrašnem in hkrati vedno tako občutljivem člo- veku kakor je bil Tunek. A kar se mene samega tiče. mo- jega nekdanjega zapisa o Tončko- vem nasmehu, pa naj povem — in to z velikim zadovoljstvom pred vsemi Vami. posebej pa še pred šolsko mladino, kako me poslej ne more in ne bo več razjedalo občutje krivice, kako premalo vemo o Toneku. ali da pozabljamo nanj. kakor sem napisal pred dvajsetimi leti. kaj; ti. . . kajti spomin na Toneka ven- dar »še vedno živi«, kakor še vedno živi v meni Tonekov ljubezenski sonet ter »živi Tončkova samosvoja pristna in pocestna proza ptujske predmestne siromaščine. živi za- nemarjena gimnazijčeva pojava, skregaria do kraja s šolo in s pro- fesorji — do konca pa bo živelo z mano Tončkovo ponašanje ■ to kar se je dogajalo po aretacijah, na železniški postaji, a že popreje. pred žandarmerijo«. V kakšnem svetu pa smo živeli takrat? Mislim na naše kočarje in na kmetiški svet. na kočarsko in kmetiško revščino. Najboljše gori- ce so bile v nemških ali v cerkvenih ali v veleposestniških rokah, zi- darski delavci so morali v tujino, »v fremd« smo rekli, in kočarska dekleta, te so morale iti za dekle, ali pa so se odpovedovale življenju ter odhajale za nune. To je bila naša takratna stvarnost, to je bil tisti krivični svet. ki ga je prav mladim še najbolj na svojih plečih začutila — a to, ta krivičnost sveta je bilo tisto, da si vzel pero v roke in da si začel s pisanjem — tudi s Tonekorn je bilo tako! Mladeniški ljubezen- ski sonet, ta je bil pri njem kaj kmalu izpet. — in zgodbe o življe- nju njegovih prizadetih ljudi ko da so se same začele pisati. Prav v teh pripovedovanjih, vedno s takšno barvitostjo in živostjopopisanih, pa se tudi najbolj razkriva njegova človeška, recimo kar igrivo mla- deniška in bistra ali neskaljena podoba — skozi in skozi segava in čuteča, kakor je to tudi že Boža povedala. Še pravi, kako je bilo v njem že vse. kar je razkrivalo sa- moniklo pisateljsko osebnost, da že vse. kar je moglo obetati jutrišnja širša pripovedna dela — prav ti dozdajšnji slikoviti življenjski po- pisi ali utripi bi mogli kdaj postajati večja pripovedna dela. Ali to smo s Tonekom zgubili — veliko, veliko smo zgubili. Vendar, kakor je že povedal partizanski pesnik Peter Leveč, so partizanske kolone šle v smrt. da bi bili mi srečni. In prav ob štiride- setletnici Tončkove smrti, je prav da se zavemo, posebno pa, da se zave tega naš mladi svet, kako bi mu tudi on pomagal uresničiti to, za kar je hodil z dolgimi partizanski- mi kolonami naš Tonek; kajti če je ta njegova partizanska kolona pe- ljala v smrt. je peljala, »da mi bili bi srečni«. In — kakor je bilo to včeraj in kakor je to danes z našo domo- vino ter z nami. tako boste jutri mladi vi tisti, ki boste tudi pomagali ustvarjati to pesnikovo domovino srečnih ljudi, se pravi, uresničevali upe tistih partizanskih kolon, s katerimi je hodil tudi naš tonek Žnidarič. Njegova revolucija more le tudi z Vašo privrženostjo zaživeti in s^e uresničiti. To more postati tudi za nas veliko spoznanje in ne samo upanje. Kajti tudi mlademu svetu je dano in mu mora biti dano. da postane graditelj novega in pravičnejšega sveta, kakor si je to kdaj tudi Tone Žnidarič zaželel. Prisluhnite svetu 'in zaživite z njim. zaživite pa tudi s Tončkovim hotenjem, kako bi tudi Vi postali graditelji teh Tončkovih hotenj — in Vaša šola ne bo nosila samo njegovega imena, ampak tako on sam. ko njegova revolucija bo zaživela z Vami in bo živela z Vami. Jubilejni večer v ptujskem gledališču Piujsici Taiijin hram nam je minuh četrtek ponudil prijeten večer. Večer, ki pa ni bil samo običajna premiera našega domačega gledališča, naših zagnanih lju- biteljev odrskih desk, temveč nekaj več. Bilje večer, bila je predstava s katero je vrsta ustvarjalcev praznovala tri in več desetletij svojega gledališkega ustvarjanja. Režiser Peter Malecje praznoval ob svojem 75-letnem življenjskem jubileju že 55 let režiserskega dela. Via Mala Johna Knitlia je bila predstava, ki si joje izbral, da obeleži to pol stoletja in 5 let zraven staro strast, ljubezen do vsega, kar je gledališče. Od trenutka, ko seje zavesa dvignila, pa do takrat, ko seje spustila, smo zavzeto spremljali tragedijo družine, kije ubila moža, očeta. Njihov obup, njihov strah, da jih kdo odkrije, njihovo sovraštvo do človeka, ki jih je telesno pohabil, duševno uničil in hkrati kesanje nad storjenim zločinom, njihovo vest, ki jo je poosebljala hči. sestra, ki se v porog usodi poroči s preiskovalnim sodnikom. Konec dober, vse dobro. Tako se konča tudi dogajanje na odru. V dvorani pa navduSeno ploskanje. Igra Je prijetno tekla, zasedba vlog je bila posrečeno izbrana in naših starih znancev domačega gledališča kar nismo mogli prepoznati, tako so se vživeli, kar je brez dvoma režiserjeva zasluea. V orvem hipu skromna scena je skozi igro dopolnila dogajanje in zaokrožila predstavo v celotno sliko, ki ji ni kaj očitati. Igra je dopadljiva. vsebina pritegne in igralci so prijetno presenetili. Želeti je, da bi predstava obiskala tudi več odrov zunaj občinskega središča in tako dopolnila ponudbo gledališke sezone. Zveza kulturnih organizacij Slovenije je jubilantom za trideset in več let gledališkega dela podelila Linhartove značke, ki so jih dobili Franjo Gunžer, Slavica Alič. Lojze Matjašič, Natalija Mesaric in Peter Malec (ti so sodelovali v predstavi) ter Jožica Skok, Martina Lešnik, Stane Horvat in Lojze Kostanjevec. N. Vodušek Prizor s premierne uprizoritve Via Male na ptujskem odru. MIR - SODELOVANJE -RAZVOJ To je geslo mednarodnega leta mladih. Pred petimi leti so na konferenci Organizacije Združenih Narodov namreč sprejeli sklep, da bo leto 1985 posvečeno mladini po celem svetu. Prav tako pa so sprejeH geslo, ki bi naj ponazarjalo moč današnje mladine. In kaj nam geslo Mir-sodelovanje-razvoj pomeni v današnjem času? Nič novega, pravzaprav le stare težnje mladih o razorožitvi in gospodarskem sodelo- vanju med državami v svetu. Torej bomo naši mladini, če pravimo, da na njej svet gradimo, morali ponuditi kaj več in ne samo transparentov s parolami. Morali jih bomo bolj vključevali v delo in jim omogočiti odločanje o stvareh, ki burijo duhove po svetu. Velika želja in težnja mladih sta razorožitev in mir v svetu. Kajti ravno v vojnah izgubljajo dragocena življenja mladi, ki so komaj spoznah življenje, ki so si za cilj zadali prav to. da vojn v svetu ne bi bilo. Seveda pa imajo strokovnjaki in državniki glede lega drugačno mnenje kot mladi. Prav v preteklem letuje bila mladinska aktivnost v občini Ptuj na nekaterih področjih v nekakšnem zatonu, drugje pa je dosegla prav najvišji razvoj. Torej bodo morali mladi prav o tem in o svojih težavah razpravljati mnogo več in sprejeti kakšno kritiko svojega dela. Kot vemo se mladi v novem letu srečujejo z mnogimi perečimi problemi, omenim naj samo, da morajo nadaljevati svojo voHlno-pro- gramsko konferenco, kije niso izvedli v preteklem letu zaradi nediscipHniranosti m neodgovornosti posameznikov v tej organizaciji. ZB IVEKAJ RAZMIŠUANJ O DELEGATSKEM SISTEMU V SAMOUPRAVNI INTERESNI SKUPNOSTI Kjer ni samoupravljanja se tudi delegatski sistem ne uresničuje Samoupravna interesna skupnost je oblika sa- moupravnih socialističnih odnosov in združevanja dela. ki zagotavlja zadovoljevanje skupnih potreb, ne več prek države kot proračunsko-administrativni odnos, ampak resnično samoupravljanje delavcev v združenem delu. Ta odnos, med delavci iz mate- rialne proizvodnje in delavci iz družbenih dejav- nosti — svobodna menjava dela, se uresničuje in usklajuje skozi delegatski sistem, zasnovan na de- mokratični pravici slehernega posameznika, da v samoupravnih oblikah svojega okolja, od temeljne organizacije do krajevne skupnosti, voli svoje dele- gacije in delegate, prek katerih lahko in mora ne- posredno vplivati in odločati o uresničevanju svojih lastnih interesov na vseh področjih družbenega življenja. Tako kot povsod kjer delamo in živimo, se tudi pri uresničevanju delegatskih razmerij srečujemo s težavami in problemi. Razreševanje problemov in iskanje poti iz težav ne vidim v razpravah o ustrez- nosti gradiv, njihovi razumljivosti ali nerazumlji- vosti, obsegu, kot tudi ne ali so konference delegacij primerne ali ne. Menim, da bi morali preseči raz- prave o delovanju delegatskega sistema kot obliki. Kot temelj in izhodišče bi nam morala biti vsebina, zakaj uveljavljanje svobodne menjave dela terja drugačne odnose, ki jih včasih bolj, včasih manj uspešno uresničujemo v SIS kot dogovorjeni obliki za iieposredni vpliv, za odločanje o dogajanjih v družbenih dejavnostih, saj so SIS sestavni del zdru- ženega dela. sestavni del celovitega razvoja naše družbe. Ko bomo resnično dojeli vsebino, ta odnos medsebojne odgovornosti za samoupravno dolo- čanje skupnih ciljev, presojo rezultatov družbenih dejavnosti in soodločanja pri delitvi družbenega tlohodka. potem se bo oblika za uresničevanje tega odnosa več ali manj sama oblikovala. Problem vidim v tem, da se je opredeljevanje potreb in interesov, torej razprave o programih SIS družbenih dejavnosti, preveč razdrobilo. Gre za celovito obvladovanje družbene reprodukcije, za dolgoročne razvojne potrebe družbe kot celote v kateri tudi družbene dejavnosti neposredno pri- spevajo k povečanju družbene produktivnosti dela. To pa največkrat presega moči delegata v vseh okoljih. Tako seje ta prisiljen odločati parcialno, v SIS, le redko tudi širše npr. v zboru združenega dela. Delegati v skupščinah SIS so tudi preobremenjeni z zadevami, kijih sicer narekujejo obstoječi predpisi (npr. prispevna stopnja), a na vprašanja o razvojni politiki, pogojih svobodne menjave dela. spremlja- nja kakovosti uresničevanja programov, nimajo bistvenega vpliva. Navsezadnje bi bilo mogoče del teh formalnih obveznosti odločanja prenesti tudi na organe skupščine, tudi ti so sestavljeni iz uporab- nikov in izvajalcev. Zakoni določajo SIS kot obvezno obliko samo- upravnega organiziranja uporabnikov in izvajalcev, v ustavi pa ni določen način oblikovanja skupščine SIS. zato bi bilo mogoče oblikovanje delegacij pri- lagoditi samoupravni naravi, torej vsebini posa- mezne skupnosti. Danes imamo za vse SIS druž- benih dejavnosti v občini enako metodologijo oblikovanja delegacij oz. konferenc delegacij (npr. ali imajo delegati krajevnih skupnosti resnično in- teres v skupščini raziskovalne skupnosti). To je le nekaj, vzrokov, ki pogojujejo nizko ude- \tzho delegatov v zborih skupščin SIS' Ie"-te so v prejšnjem mandatu (podatki skupne komisije za delegatski sistem — izobraževanje, kultura, razis- kave, socialno varstvo, otroško varstvo, telesna kultura) zasedale z minimalno večino. V povprečju je bija udeležba v obeh zborih na skupščinah za navedenih šest SIS 64 %, v zboru uporabnikov 56 %, v zboru izvajalcev 72 %. Prav zaradi tega je bilo v novem mandatu zmanjšano število delegatov v skup.ščinah (zbori uporabnikov prej 72 do 75, sedaj 40 do 42 delegatov, zbori izvajalcev prej 15 do 20, sedaj 6 do 20 delegatov) in v tem mandatu se je povprečna udeležba na sejah skupščin dvignila in je 81,5 % in sicer v zboru uporabnikov 75.3 % v zboru izvajalcev pa 88 %. Podatek, ki govori v prid zmanjšanju števila delegatov v skupščinah. Na prvih sejah skupščin novega mandata so de- legati sprejeli tudi osnutek poslovnika o delu skupščin in njenih organov. Poslovniki so bili za tem v javni razpravi, vendar žal brez odziva. Ker torej več kot enomesečna javna razprava ni dala od- govora na vrsto dilem, ki bi jih bilo potrebno raz- rešiti v besedilu predloga poslovnikov, je komisija zaprosila za mnenje in usmeritve družbenopolitičiie organizacije v občini. Zal tudi s te strani ni bilo odziva. Ker bi naj prav poslovniki v največji možni meri opredelili načine razreševanja odnosov in di- lem, ki nastajajo pri delu skupščin in njihovih organov, odnosov med uporabniki in izvajalci, opredelili pravice in dolžnosti delegatov, vlogo de- legacij, konferenc delegacij, je molk nerazumljiv oziroma kaže na stanje, ki opozarja na mlačen odnos do uveljavljanja svobodne menjave dela, ne na- zadnje samoupravnih socialističnih odnosov. Nekaj ugotovitev, ki zavirajo dosledno uveljav- ljanje načel delegatskega sistema: — družbenopolitične organizacije bi se morale bolj kot doslej zavzemati za to. da bi delegati bolj odgovorno opravljali svoje naloge, redno prihajali na seje, sodelovali pri oblikovanju stališč, dajali več ptobud in predlogov ter zahtevali, da se stališča in sklepi skupščin pov.sod dosledno upoštevajo; — izobraževanje delegatov še vedno ni postalo stalna oblika dela z delegati; — delegacijam kot neločljivim delom samo- uprave je treba zagotoviti enakopraven položaj v vseh okoljih in jim omogočiti, da bodo bolje obveščene, povezane z vsemi samoupravnimi organi ter neposredno vključene v razreševanje in uresničevanje nalog na področju za katerega so bile izvoljene; — konferencam delegacij kot obliki dogovarjanja in demokratičnega usklajevanja stališč med dele- gacijami je potrebno posvetiti posebno skrb; — funkcionarji skupščin skupnosti skupaj z de- legati bi si morali prizadevati za take odnose, v katerih bodo lahko prišle pobude, zahteve.potrebe in predlogi delegatov do polne veljave in jih vz- podbuditi za aktivno delo; — predsedstva skupščin bi morala programe skupščin oblikovati tako, da bi le-ti zajeli resnično vsa tista vprašanja, ki najbolj neposredno vplivajo na delo in življenje delovnih ljudi in občanov na posameznem interesnem področju, da bodo gradiva predložena z natančno oblikovanimi predlogi, po možnosti v variantah, predvsem pa s popolno in- formacijo o rezultatih in posledicah posamezne odločitve; — za uspešno izvrševanje delegatskih dolžnosti pa bi bilo nu'no potrebno izpopolniti sistem infor- miranja v občini. Pri tem ne gre za večji obseg in število gradiv, temveč boljšo vsebino, aktualnost, predvsem pa celovitost in uporabnost informacij, podatkov in gradiv, ki jih delegati potrebujejo, če hočejo uspešno spremljati dogajanja in se odgovorno odločati za najboljše^možne rešitve. Gre za to, da bi moral biti ta sistem informiranja celovit in enoten, organiziran in usklajen. Nataša VODUŠEK 6 - IZ naSih krajev 10. januar 1985 - TEDMIK SLOVENSKA BISTRICA Ob občinskem prazniku otvoritev osnovne šole v teh dneh je veliko aktivnosti, posvečenih letošnjemu prazniku občine, že za nami, še veliko pa je takšnih, ki bodo na sporedu v naslednjih dneh. Med najpo- membnejšimi prireditvami, ki so bile namenjene 42. obletnici herojske borbe borcev Pohorske- ga bataljona pri Treh žebljih nad Osankarico, s tem pa tudi prazni- ku občine Slovenska Bistrica, so že bila izvedena številna športna srečanja najmlajših pa tudi sred- nje generacije in starejših. Pome- rili so se v odbojki, pionirji so preizkusili svoje sposobnosti v šahu. za prehodni občinski pokal so se pomerili tudi kegljači, strelci, šahisti, smučarji skakalci in še bi lahko naštevali. Številne so bile tudi kulturne prireditve, med njimi likovne razstave, na- -stop folklorne skupine France Marolt in številne prireditve v kulturnih domovih krajevnih skupnosti. Številne so bile tudi akcije namenjene ohranjanju tradicij NOB in še posebno obujanju spominov na 8. januar 1943, ko je pri Treh žebljih nad Osankari- co v neenakem boju z okupator- jem izkrvavel celotni Pohorski bataljon. V soboto, 5. januarja je tako odšla na že tradicionalni pohod k trem Žebljem posebna oartizaiiska patrulja. V nedeljo, 6. jantarja pa je iz Slovenske Bistrice odšla na poslednje boji- šče Pohorskega bataljona še posebna brigada mladih in voja- kov iz bistriške občine. Tega dne so odšli, prav tako po partizan- skih poteh Pohorja od Osankari- ce preko Treh žebljev do Rogle, planinci s širšega območja Štajer- ske. Že tradicionalno so ta dan izvedli še smuški tek po poteh pohorskih partizanov. Letošnja osrednja slovesnost ob prazniku občine pa je bila slavnostna seja skupščine občine in vodstev družbenopolitičnih organizacij v novi osnovni šoli v Sp. Polskavi, kjer so podelili tudi najvišja občinska priznanja posa- meznikom in društvom ter orga- nizacijam. Med letos maloštevil- nimi novostmi ob občinskem prazniku je tudi nova polnilna linija za vino v Kmetijskem kombinatu Slovenska Bistrica. Svečanost je bila v ponedeljek, 7. januarja dopoldne. Kljub temu, da je doslej bilo izvedenih že veliko prireditev, posvečenih letošnjemu prazniku, pa se jih bo v naslednjih dneh zvrstilo še veliko, saj bodo aktiv- nosti potekale vse do konca januarja. Razdeljene so časovno in po krajevnih skupnostih, tako da se jih bo lahko udeležilo kar največje število občanov. Ze jutri, v petek, 11. januarja, bo v osnovni šoii tdvard Kardelj Poljčane literarni večer. V soboto bo v Slovenski Bistrici turnir v karateju, za tem pa še tradicio- nalni odbojkarski turnir z udelež- bo ekip republiškega in zveznega ranga za prehodni pokal. Turnir bo v Laporju. Zvečer tega dne pa bo v osnovni šoli Veljko Vlahovič v Crešnjevcu še literarni večer. V nedeljo, 13. januarja bo v Sloven- ski Bistrici košarkarski turnir ekip republiškega ranga. V sre- do. 16. januarja bo streljanje z zračno puško za pionirje na strelišču na Zg. Polskavi, v četr- tek dopoldne pa v sindikalnem domu DO IMPOL razstava H- kovnih del kluba ljubiteljev li- kovnih del Slovenske Bistrice. S to razstavo bodo gostovali v četrtek, 24. januarja tudi v EL- KOM EMl Poljčane. V soboto, 19. januarja bo zanimiv košarkarski turnir za in- valide v telovadnici v Slovenski Bistrici. Ljubitelji likovne umet- nosti bodo 29. januarja pripravili še razstavo v jedilnici Tovarne olja. Kljub težkemu gospodarske- mu položaju si nosilci svečanosti ob prazniku občine prizadevajo, da bi ob kar najmanjših stroških vključili v praznovanja kar naj- večje število občanov. Ponudili so jim vključevanje v različne aktivnosti. Vse pa imajo za cilj ohraniti spomin na bogato zgo- dovinsko preteklost izgradnje nove Jugos avije, v kateri je bil pomemben delček mozaika tudi legendarni Pohorski bataljon. Spominsko obeležje pri Treh žebljih obišče na leto tudi do 20 tisoč obiskovalcev in je eden najbolj obiskanih spomenikov NOB v Sloveniji. Osrednja svečanost ob letošnjem prazniku občine Slovenska Bistrica je bila v avli nove osnovne šole Sp. Polskava. Središče KS Sp. Polskava. V ozadju del nove osnovne šole. Foto in tekst: Viktor Horvat V JURŠINCIH SREČANJE TISTIH. KI SO SE ROOlU LETA 1942 Rodili SO se v vojni vihri Letniki 1942 in njihovi na srečanju v Juršincih. K različnim prireditvam ob prazniku JLA so pridružili v Jur- šincih, na pobudo Ivana Vučina, tudi srečanje tistih, ki so se v tej krajevni skupnosti rodili leta 1942. Rekli so jim otroci vojne, saj so se rodili v času, ki si ga nihče več ne želi. V gostilni pri Darinki se jih je zbralo 15 s to letnico rojstva, s se- boj pa so pripeljali tudi svoje živ- ljenjske sopotnice ali sopotnike. Ko so vsak zase in vsi skupaj listali po knjigi, sicer še ne tako dolgega življenja, so oživeli veseli pa tudi žalostni dogodki. Spomnili so se enajstih vrstnikov, ki so že umrli. Najstarejša udeleženka med njimi je bila 65-letna Ana Vučina, mama dvojčkov Ivana in Avgusta. Vsi skupaj so ob vedrih zvokiii ■ harmonikarja Zvonka Hauzerja sklenili, da se bodo spet tako organizirano srečali, ko jih bo obiskal Abraham. JOiS Velika veČina za samoprispevek Krajani KS Tomaž pri Ormožu so se v nedeljo, 6. januarja z veliko večino, nad 76 odstotkov glasov vseh glasovalnih upravičencev odločili za' samoprispevek, ki ga bodo plačevali za 5-letno obdobje, to je od L; februarja 1985 do 31. januarja 1989. Računajo, da bodo iz naslova samoprispevka zbrali skupno 31,676.000 dinarjev. Od tega bodo namenili 70 % za komunalno dejavnost, to je za asfaltiranje in gramoziranje krajevnih cest, vzdrževanje mostov in brvi ter cestnih propustov. Nadalje za vzdrževanje pokopališča in mrtvašnice, za vzdrževalna dela na kulturnem domu in zgradbi sejne sobe ter drugih komunalnih objektov. Za družbene dejavnosti bodo namenili 7 % samoprispevka, pred- vsem za financiranje potreb SLO in DS, društev, družbenih organizacij in prireditev predšolskih otrok in starejših občanov. 10 % sredstev bodo namenili za gradnjo prizidka k šoli Tomaž, 13 % pa za financiranje materialnih in funkcionalnih potreb krajevne samouprave. FF Prvo leto izhajanja glasila ODLOČANJE Lani je začelo izhajati glasilo skupščine občine Ormož ODLOČANJE. V lanskem letuje izšlo 8 številk v nakladi 500 izvodov. Odgovorni urednik je Milan Vičar, tajnik skupščine občine Ormož. »Trudili smo se in v glavnem uspeli, da je v ODLOČANJU bilo vedno objavljeno celotno gradivo za seje zborov. Res je, da s samim glasilom še nismo dosegli tudi nove kvalitete v vsebini gradiv, kar brez dvoma ostaja naloga za prihodnje leto. Prav gotovo pa ODLOČANJE pomeni prvi korak k popolnejšemu in racionalnejšemu informiranju vseh delegatov, kar mora vplivati tudi na kvaliteto delegatskega odločanja v občini. Zato bomo hvaležni vsake pobude in tudi kritične misli, saj nam vse to lahko pomaga, da bo naše glasilo v prihodnjem letu še boljše in vsebinsko bogatejše.« Tako je med drugim v uvodu zadnje številke v letošnjem letu zapisal Tone Luskovič, predsednik skupščine občine Ormož. Temu lahko le pritrdimo in želimo, da bi v prizadevanjih v celoti uspeli. -u Srečanje predstavnikov krajevnih skupnosti Dušan Kveder Na dan praznika JLA — 22. decembra so se v Ljubi'ani srečali predstavniki vseh krajevnih skupnosti v Sloveniji, ki nosijo ime narod- nega heroja Dušana Kvedra-1 omaža. Letos je bila organizator krajevna skupnost Dušan Kveder Ljubljana-Nove Jarše, ki je ob tej priložnosti predala namenu nove prostore krajevne skupnosti. Na sre- čaniu so sodelovali tudi predstavniki vojašnic iz Maribora in Ptuja, Id prav tako nosita ime Dušana Kvedra-Tomaža. MG NOV IZZIV V STAREM PTUJU v Prešernovi ulici 29 v Ptuju je Nenad Protič iz Maribora uredil modno trgovinico, .v kateri je tudi delavnica. Uvodno predstavitev modneea športne^ajjroerama in drugih irdelkov^ ki iih številni Ptujčani že "poznajo, je opravil v četrtek, 20. decembra. Trgovinico pa je odprl nekaj dni pred novim letom. Za začetek napoveduje deljen delovni čas, če pa bo treba, bo odprta tudi ves dan. Zanimivo je, da je najprej hotel imeti obrt v Ptuju, ker pa ni dobil primernega lokala, seje odločil za Maribor. V glavnem pa bomo v njegovi trgovinici dobili moške srajce, hlače, bluzone in jopiče, kar pa še ne pomeni, da se ne bodo potrudili za nove izdelke. Preoričana sem. da bomo v nieeovo trgovinico z veseljem prihajali že tako. ker je njegova moda lahkotna, mladostna in udobna. MG ORMOŠKI VEČER V ČITALNICI Ormoška Svoboda je pripravila * v sredo, 19. decembra 1984 Ormo- žanom lepo kulturno doživetje. Krajanom so se predstavili z dram- sko prireditvijo ,,Večer v čitalnici" in uspešno prikazali politični in kulturni dih šestdesetih let prej- šnjega stoletja, ko smo Slovenci na čitalniških besedah gojili slovensko narodno zavest. Tako so dostojno obudili spomin na ormoško Čital- nico, ki so jo v Ormožu ustanovili že 9. maja 1869, tri mesece pred ormoškim taborom (8. avgusta 1869), ki pa je pozneje začela usi- hati. Leta 1884 so jo ponovno obudili k aktivnejšemu delu, aktiv- na pa je vse do današnjih dni. Se posebej pa decembra 1906, ko je odprla javno Ljudsko knjižnico, ki deluje še danes. Danes delo Čital- nice nadaljujeta DPD Svoboda Ormož in Matična knjižnica Or- mož. Ormoški igralci so nam lepo pri- kazali, kako so se pred 100 leti v Čitalnici zbrali slovenski ljudje in na prireditvah, ki so jim rekli besede, ,,deklamovali" (deklami- rali), peli, brali, igrali manjše ,,igrokaze", imeli narodnobudne govore, se veselili in vzbujali slo- vensko narodno zavest, kljub hu- demu nasprotovanju sovražnikov slovenstva. Igralci in pevci so se dobro vživeli v tedanji čas in nam skušali verno pokazati tedanji trenutek. Začetek prireditve je bil udaren in nevsakdanji za današnje dni. Na balkonu Kulturnega doma v Or- možu je igral pihalni orkester glas- bene šole Ormož same .,stare" in privabljal gledalce, ki se jih je pred domom zbrala kar lepa množica. Nestrpno so čakali, da se bodo odprla vrata in jih bodo povabili v dvorano. Bila je prava gneča, ki je Ormožani že dolgo časa nismo do- živeli. Ko so gledalci prišli v dvo- rano, je bilo res enkratno vzduSie. čeprav je polovica obiskovalcev stala. Toda nihče se ni pritoževal, še posebej, ko se je na odru pričel domači spored. Začeli so s sloven- sko narodno himno ,,Naprej za- bava Slave," nadaljevali z naro- dnobudnimi govori, deklamacija- mi in petjem. Odigrali so igrokaz Miroslava Detelja, ki so jo gledalci dobro sprejeli. Tudi petje solistk Karoline Frasove in Tanje Cvetko- ve se je lepo zlilo s predstavo. Med vsemi je.blestel (napovednik) po- vezovalec Ciril Rajšp, ki je kljub stari arhaični govorici uspel vnesti v dogajanje mnogo dinamike, da ni nikogar motila stara slovenšči- na. Omeniti moramo tudi čitalniški moški pevski zbor, ki je pod vod- stvom Mirana Antauerja dobro zapel stare pesmi in na koncu dvignil dvorano s Hej Slovani. Vsi v dvorani so pritegnili in tako po- kazali igralcem, da njihov trud ni bil zaman. Gledalci smo zadovoljni zapu- ščali Dom Kulture in z zanosom prisluhnili pihalni godbi, ki je za odhodnigo zopet zaigrala, Bili bi krivični, če ne bi ob vsem omenili še lepe scene akademskega slikarja Ignaca Premuša in seveda režiserja (,,reditelja") predstave Milivoja Žemljica, ki je ustvaril nekaj, kar nam je vsem blizu po srcu. Ustvaril je predstavo, ki nam bo ostala dolgo v spominu, pred- stavo, ki je pokazala, da si naši ljudje žele tudi domače, preproste igre in besede Zato ne bo odveč, če bodo Večer v čitalnici z naslo- vom ,,Omika naša dika" ponovili in morda še kje gostovali. Vida Topolovec Večer v čitalnici je navdušil Ormožane TEDNIK - 10- januar 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Razstava likovnih del Borisa Žoharja v Srednješolskem centru v Ptuju v ponedeljek, 17. decembra je bila v Srednješolskem centru v Ptuju otvoritev razstave likovnih del našega ustvarjalca Borisa Zoharja. Uvodne besede je spregovorila Meta Puklovec in se Zoharju oseb- no zahvalila za sodelovanje. Sledi- la je prcJsiavitev enega naših naj boljših naivcev. ,,Z likovno umetnostjo se uk- varja od leta 1970, razstavlja pa od leta 1974. V Borisovi biografiji ni nič senzacionalnega. Ni tako priljub- ljene zgodbe o čudežnem otroku, ki je poslikal vse od zibelke do va- ških plotov. Toda nekaj ga je vlek- lo v druščino barv in platen. Mor- da je bila to prirojena nadarjenost in morda bi bila zapravljena, če Borisov delovni zanos ne bi bil ta- ko izjemen. Na razstavi mladi umetnik razgrinja pred nas svet kurentov, običajev življenjskih radosti in te- gob z domačega Ptujskega polja. Na vsaki sliki so grozeže temni z razcvetelimi rogovi, dolgimi rdeči- mi jeziki in opasani z zvonci — to ni samo verno preslikavanje vidne- ga, temveč postajajo Zoharjevi kurenti simbol slikarjevih pre- okupacij in njegove umetniške govorice. Boris Žohar ve, da so bili pod temi maskami vedno ljudje — simbolizirana moč človeka, ki je vedno nadvladal prostor in težave. Lik kurenta ne utesnjuje, v okvire prikazovanja tradicije, nasprotno, umetnik ga podreja svoji notranji potrebi, da bi ljudem govoril s slikami in jim povedal čimveč na izviren, zanimiv in preprost na- čin." Menim, da so bili ti povzetki dovolj zgovorni, jasnejšo sliko pa si lahko seveda sami ustvarite z ogledom njegovih del. V nadaljevanju otvoritvene slovesnosti je o ustvarjalcu in njegovem delu govoril akademski slikar Albin Lugarič. Žoharja je pozval, da nam je tudi sam spregovoril o nastajanju svojih mojstrovin. V zaključnem delu je z recitalom nastopila Zvezdana Mlakarjeva, ki jo je z glasbilom spremljal Branko Ciglar. Sledil je ogled razstave. Le-ta zajema dvaindvajset slik in troje plastik, s prej opisanimi Žoharje- vimi motivi. Za konec naj dodam, da je to sedma samostojna razstava Borisa Žoharja, ki je za svoje umetniško ustvarjanje prejel Zlato plaketo ta- bora likovnih samorastnikov Tre- bnje 1983 in plaketo ,,Kurent Ptuj 1983". S. S. Priznanja na dnevih plesa 84 v začetku decembra se je v Cankarjevem domu končala manifestacija, ki je v organizaciji Združenja plesnih skupin Slovenije predstavila občinstvu v treh večerih selekcijo liajboljših dosežkov slovenskega sodobnega plesa pri nas. Strokovna žirija v sestavi: Niko Goršič — predsednik, Bojan Kavčič, Breda Krofiič, Marija Vogelnik — člani, je podelila že tradicionalna PRIZNANJA ZA ISKANJA sodobnim plesnim ustvarjalcem. Za najbolj koherentna plesna desežka v celoti in tudi kot svojevrstno odzivanje mlade generacije na današnji čas sta proglašeni Plesna skupina ,,AKT" iz Celja z delom ,,Trije obešalniki" (koreografija Ana Vovk) ter plesna skupina ,,T4" iz Ptuja z delom ,,1984 — Za vsak ples sta potrebna dva (Ronald Reagan)" v koreografiji Mire Mijačevič. Za koreografski prispevek sta podeljeni dve nagradi in to Kseniji Hribar za koreogr." ijo v gledališki predstavi „Jaz nisem jaz" ter skupinski koreografiji pod vodstvom Silve Ros v „Divertimentu" v izvedbi Studia za svobodni ples iz Ljubljane. Za razvijanje folklornih elementov v plesni kompoziciji ,,Slovenska rapsodija" je prejela nagrado Gordana Stefanovič (Plesno gledališče Celje), za avtorsko uporabo glasbe v plesni uprizoritvi pa Daliborka Podboj (Studio za svobodni ples iz Ljubljane) Z nastopa ptujske skupine T4 IZ MUZEJSKE FOTOTEKE slej ko prej uganka. Korant je bil maskirana personifikacija totem- skega demona. Danes je ob svojo nekdanjo magično funkcijo. Ko- Ožja korantova domovina v Sloveniji zajema devet vasi na Ptujskem polju: Markovci. Za- bovci. Novo vas. Bukovci, Stojnci. Sobctinci. Strelci. Prvenci in Bo- rovci. Koranta so sprejele tudi obrobne vasi. Srečali pa smo ga tudi že v Halozah in Slovenskih goricah. Šemam, ki so tipološko neposredni sorodnik korantov, sledimo preko Medjimurja (lam- pe). čez Slavonijo v Baranjo do Mohača (bušari. bušami). Sle- dimo jim do Srbije na Balkan. Tu zbude pozornost bolgarski kukeri, ki kažejo neverjetno sorodnost z na.šimi icoranti. Tako so lahko naši koranti zadnji zahodni člen neke verige, kipoteka z vzhoda proti zahodu. Nemogoče ni. da so stari Slovani prinesli prednika našega koranta ob naselitvi v 6. stoletju s seboj. Prav tako je tudi mogoče, da so našli njegovo ilir.sko-kel- tsko varianto že v svoji novi do- movini. Korantu so iskali še druge pri- merjave. Tako v indijskem bogu Šivi. z nekaterimi našemljenci nemškega alpskega sveta, ki jim pravijo laufer. Tako ostaja korant rantovo opravo (korantijo) so včasih izdelovali doma. Danes to delo opravlja poseben mojster. Oprema je doživljala spremembe. Kapaje iz ovčje kože. Do leta 1930 so ušesa usnjena, izdelana iz do- služenih usnjenih torbic za orodje. Nato so začeli uporabljati peruti puranov in gosi. Tudi naglavni okras se je spremirijal. Pred 2. .svetovno vojno se pojavi namesto rogov nekakšno stojalo iz dveh pokončnih paličic prepletenih s trakovi iz pijanega papirja. Na- ličje je usnjeno. Pod nosom so zobje iz fižola nanizanega na vrvico. Jezik je iz rdečega blaga ali usnja. Oblači se v ovčji kožuh, kije v glavnem bel. Zelo pa je iskana črna barva. Prepasan je z verigo, na kateri Je pet uglašenih zvoncev. Za pasom nosi žepne robce, ki so mu jih podarila dekleta. To je inovacija, ki se je pokazala kmalu po 1. svetovni vojni. Obuje se v volnene nogavice in črne visoke čevlje. V rokah nosi ježevko. To je tanjši kij iz trdega lesa. ki ima na odebeljenem koncu pritrjeno ježevo kožo. Tako napravljen je korant vse- kakor mogočen pojav. Sam na- stopa kot plužar pri oračih, sicer pa se druži v skupine. Andrej Brence Koranti, Markovci 1961 Tekst povzet po: N, Kuret, Maske ; slovenskih pokrajin, Lj. 1984 ^ JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (185) Ne vsega na isto kopito »Zakaj v naših občilih stalno uporabljajo oblike kot intervencija, agencija, ko pa imamo vendar konferenco, diferenco, potenco, insufi- čienco itd. Morda boste rekli »Habent verba sua fata«, mislim pa le, da imajo ti izrazi isto latinsko slovnično poreklo in je do te neenotnosti prišlo zaradi novinarske malomarnosti. Imam prav?« Iz daljšega dopisa J. C. iz i Celja. j Pri stvareh, kijih navajate, imate na prvi pogled prav, saj se potegujete ■ za enotnost, kjer imamo sedaj videz nepotrebne razlike. Jezikovni sestav \ take neenotnosti pogosto tudi res odpravlja. Vendar v jeziku deluje tudi načelo, da enkrat utrjenega ne spreminjamo brez potrebe, in to načelo jezik brani pred enolično uniformiranostjo. — Besede z obraziloma j — enea in — encija so sicer lahko enakšnega latinskega izvora, so pa prišle k nam tudi po različnih poteh ali v različnih časih. Oblike na — enea] so prišle k nam večinoma preko nemščine: prim. nemško DifTerenz, kar j je iz francoščine (difTerence) in to iz latinščine (difTerentia); te oblike so | verjetno starejše, tiste na —encija pa mlajše in bližje latinskim (prim.' nem. Intervention, fr. in angl intervention, lat. interventio); za agencijo prim angl. agency, za kar v latinščini sploh ni ustreznika. Tu torej ni nikakršne »novinarske malomarnosti«. Časnikarji nam v tem primeru ohranjajo različnost, v tej ali oni meri izkazano tudi v drugih jezikih. Ta neenakost pa ima svoj izvor lahko že v latinščini, ki je samo- stalnike iz pridevnikov delala na dva načina: enkrat s priponskim obrazilom —ia, drugič —io(n). Torej te besede niti v latinščini nimajo zmeraj istega izvora in v tem smislu tudi ne doživljajo kake presenetljive usode v naši knjižni slovenščini. »Ne vsega po istem kopitu« je načelo, ki tudi jeziku ni neznano. Latinci so za take primere imeli rek. ki nas uči, da različnost (ne morda enakost ali celo enoličnost) človeka razveseljuje. V danih okvirih te latinske besede prav gotovo drže. _.__..__„...„....^ Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (184) Filmi za otroke in odrasle ,,V otroškem kinu Mojca te dni preevajajo izredno zanimiv film o živa- lih ,,Ta čudovita bitja". Ker sem film poznala že prej, sem menila, da bi bilo to pravo doživetje za mojega triletnega otroka, zato sem ga peljala v j kino. Na začetku filma pa sem z ogorčenjem opazila, da je spremno bese- ' dilo v srbohrvatskem jeziku. Tudi od drugih staršev je bilo slišati neje- voljne pripombe. Mar že od predšolskih otrok, katerim je kino prav tako namenjen, pričakujemo, da bodo razumeli srbohrvaščino? — V Sloveniji tudi drugi kinematografi večkrat prikazujejo filme v srbohrvaščini brez slovenskih podnapisov ali celo v srbohrvaškem prevodu ter s takim ali drugačnim pojasnilom kršijo našo ustavno pravico do svojega jezika, i j Toda pri otrocih si tega gotovo ne bi smeli dovoliti. Zato me zanima, s| kakšno pravico kino Mojca predvaja film brez prevoda in kdo mu QiTn) to dovoli." N. A., Ljubljana. O predvajanju srbohrvaško podnaslovljenih filmov v slovenskih kime- j matografih smo v Jezikovnem razsodišču pisali že pred dvema letoma. \ Tedaj je bil namreč pred sprejemom nov Zakon o kulturnoumetniSkih dejavnostih, ki dopušča glede posredovanja kulturnih prireditev v kakem tujem jeziku nekatere izjeme. Te naj bi dovolil pristojni republiški organ (Republiški komite za kulturo). Pri Jezikovnem razsodišču sodišču smo , tedaj opozorili na nevarnost, da si bodo kinematografska podjetja take nujne izjeme razlagala po svoje in skušala vsiliti Republiškemu komiteju svoja (tržna) merila. Zato smo predlagali, naj bi bilo iz zakona črtano določilo o izjemah, tako da bi morali biti vsi filmi v naši republiki pod naslovljeni oz. sinhronizirani slovensko. Vendar je to zakonsko določilo ostalo. Uresničila se je praksa, da kinematografska podjetja širijo krog ,,izjem", prilagajajoč se bolj tržnim kot moralnim in ustavnim zahtevam. To je seveda še posebno neodpust- no, kadar gre za otroke. Zato se pridružujemo kritiki naše dopisovalke. 'Jtroci in odrasli v Sloveniji zaslužimo kulturne prireditve v slovenščini. ] -MITJA MERŠOL- 44. nadaljevanje Ameriški časopisi so se v zadnjem času pospešeno lotih tudi »zo- niranja«, se pravi, da posamezne rubrike na svojih straneh posvečajo le (enemu) območju v mestu aH predmestju. Imajo nekakšno rubriko »iz naših krajev«. N astala pa je v začetku šestdesetih let predvsem iz eglasnih potreb in nagnjenj časopisa. Takšne področne izdaje včasih dajejo vtis, kot da sploh niso del svojega matičnega časopisa. Časopis Chicago Tribune uporablja v svojih devetih področnih izdajah povsem različno grafično tehniko: ločene krajevne rubrike so na primer tiskane na ofsetu in v tabloidnem formatu, medtem ko je matični časopis natisnjen fo- tostavno in na velikem formatu. Včasih krajevna rubrika pomeni tudi jX)v«PTn ločeno prilogo, ki je časopis v časopisu. Lov za oglaševalci je tudi povzročil, da časopisi zožujejo sv(^e vsebinske zasnove in se ozko specializirajo za posamezna področja. Po mnenju nekaterih ameriških novinarjev se utegne v prihodnosti pripetiti, da bo časopis podoben »veUkemu svežnju, ki bo sestavljeni iz številnih majhnih svežnjev, vsak od teh pa bo namenjen posebni skupini bralcev«. Ti svežnji naj bi bili ali v časopisni ah pa videotekstni obliki. Tako naj bi imeli v prihodnosti časopise izključno za ljubitelje športa, za poslovneže, za tiste, ki so jim najljubše krajevne zadeve itd. Časopis, tako kot je zasnovan danes, se pravi splošno informativno, 5a naj bi polagoma izumri. Seveda je to ekstremno predvidevanje. Kaj ahko se zgodi, da se pojavi težnja — ob vsej tehnološko novi komuni- kacijski zasičenosti — »nazaj k pravemu časopisu«, ki je še vedno naiceneisi. naiaktualnej.M m naitciovucjii sveženj inlormacij. V. »Ne moreš samo brezosebno buljiti v kamero. Nasmehniti se moraš, napraviti takšno ali drugačno kretnjo, nabrati čelo, namrščiti obrvi, skratka, podati moraš svojo osebnost,« je dejal na začetku razvoja televizije neki britanski komentator. »To sploh niso reporterji,« seje v pionirskih časih ameriške televizije razburjal nad televizijskimi novinarji neki časnikar, kije poročal iz Bele hiše. »Samo mikrofon nastavijo predsedniku pod nos in se delajo pa- metne in pomembne. In medtem ko mi v prostem času igramo poker, ti samoljubneži recitirajo Shakespeara, se posnamejo na magnetofon in se potem poslušajo, kako govorijo ...« Pogosto je slišati, daje ameriški predsednik Nixon že zdavnaj pred Watergatom izgubil bitko, ker ni bil »telegeničen«. Tudi predsednik Johnson se je pritoževal, da ga je »povozila televizija, ki pa je hkrati ustvarila razne Teddyje Kennedyje, ki brez nje niti na prvi klin politike ne bi stopili«. Gerald Ford in Jimmy Carter sta za predvohtvi nakup televizijskega časa porabila več kot deset milijonov dolaijev. Povsod je čutiti televizijo, to najmlajšo sedmo silo. Radio je pred šestdesetimi leti začel v vsako hišo prinašati glas. Postal je orodje znanih osebnosti in sredstvo za zabavo. Televizija je prekosila radio, gledališke in koncertne dvorane, galerije, muzeje. In čeprav je po splošnem mnenju njen novičarski prikaz le okostje dogodka ali dejstva, ima kljub temu velik vpliv pri oblikovanju javnega-mnenja. Njeni poročevalcTin voditelji dnevnikov so postali osebnosti, ki povedo večkrat mnogo več kot pa tisto, kar povedo. Ameriški gledalec televizije je dobro vedel, kdaj se bo na malem zaslonu pojavil Walter Cronkite ali Barbara Walters, britan- skemu gledalcu ni treba posebej pripovedovati, kdo je napovedovalka Angela Rippon, novinarka Jan Leeming ah komentator Tim Sebastian. Pri nas vsi poznajo Tomaža Terčka; vsi tudi dobro vedo. da bo »nekaj o vzhodnoevropskih zadevah«, ko se na zaslonu pojavi Janez Stanič itd. Namesto da bi bil medij sporočilo — kot bi rekel McLuhan — je poročevalec postal medij. Vodja dnevnika pa je postal nekaj takšnega kot naslovnica v časopisu. VELIKE KRATICE V VELIKI IGRI Prvi uspešen prenos žive slike — lutke in človeka — s pomočjo radijskih valov je 25. aprila 1925 v Londonu opravil Skot John Baird (približno ob istem času pa je v ZDA to naredil C. F. Jenkins), medtem ko so bili znanstveno tehnični temelji televizije položeni že sredi pre- jšnjega stoletja, ko je bilo odkrito elektrokemično delovanje svetlobe. Baridov »televizijski prenos«, v katerem je nastopil njegov po- močnik Taystone, je bil prostorsko zelo omejen: segal je od podstrešja do Bairdove prodajalne v pritličju. Dve leti kasneje pa so v ZDA že prikazali prvi televizijski prenos med New forkom in Washingtonom. S prvimi rednimi televizijskimi prenosi je leta 1936 začela britanska radijska korporacija BBC. Ta je leto kasneje s prvim prenosnim oddajnikom s Hyde Park Cornerja prenašala kronanje britanskega kralja Jurija VL Ta prvi javni televizijski prenos »s terena« je gledalo več tisoč ljudi (slaba štiri desetletja kasneje je poroko kraljeve vnukinje princese Anne gledalo po vsem svetu kakih 600 milijonov telvizijskih gledalcev). V SZ so prve eksperimentalne prenose opravili leta 1931, leta 1938 pa sta začela delovati dva televizijska oddajnika, ki sta nehala oddajati ob nemškem napadu leta 1941. Tudi v Nemčiji so imeh v letih pred 2. svetovno vojno eksperimentalni televizijski program. Ves televizijski razvoj paje potem pretrgala vojna. V ZDA so tudi imeli vse tehnične možnosti, da že oktobra 193 začno televizijski program, vendar je družba NBC (National Broad- casting Company) počakala do 30. aprila 1939. Takrat so v New Yorku odprii svetovni sejem in NBC je prenašala otvoritev, hkrati pa je na- povedala, da l?o oddajala vsak teden po dve uri televizijskega programa. Leta 1941 je bilo v ZDA že šest komercialnih televizijskih postaj, od katerih so oiie tri v Nev^ Yorku. Tistikrat le bilo v Amenki deset tisoC lastnikov televizijskih sprejemnikov (od tega prav tako polovico vTMe^v "^^^^^^ Nadaljevanje prihodnjič. 8 - SESTAVKI IN KOMENTARJI - 10. januar 1965 - TEDNIK SREDISCE. 11 DECEMBRA 1984: Ivan Lukman, Obrez 113; Ivan PotoCnik. Obrez 122; Ivan Hor- vat. Obrez 19; Jožica Potočnik. Grabe 33; Franc Zabavnik, Slo- venska 5; Janko Šalamun, Obrez 6; Alojzija Zebela, Trg talcev 1; Franc Rižner, Obrez 137; Julija- na Horvat. Godeninci 8; Anton Horvat. Godenmci 8; Peter Vnuk. Jastrebci 12; Alojzija Hor- vat, Slovenska 47; Slavko Jane- žič. Grabe 200; Alojz LaSič, Gode- ninci v; Anton Borko, Obrez 74; Stanko Pergar, Grabe 1; Vlado Tomažič, Obrez 25; Anton Tka- lec, Središče 74; Franc Štampar, Bercetova 2; Marija Tomažič, Obrez 25; Marija Zadravec, Sre- di.šče 75/a; Jože Košič, Kolo- dvorska 12; Kristina Munda, Slovenska 23; Franc Rotar, Gra- be 14; Marija Horvat, Grabe 38/a; Janko Dogša, Grabe 5; Dušan Fujs, Obrez 111; Milan Potočnik, Obrez 53; Gizela Ne- mec, Šinkova 14; Majda Ploh, Breg 39; Stjepan Horvat, Maci- nec 25; Marjan Kolmančič, Ob- rez 124; Zlatko Horvat, Grabe 39. PERUTNINA, 13. DECEMBRA 1984: Jožica Toplak, Cankarjeva 2; Alojz Zupanič, Nova vas 19; Renata Pečnik, Na obrežju 12/a; Marija Ogrizek, Jadranska 10; Stanko Zagoršek. Bukovci 72; Martin Beranič, Sela 6/a; Milan Potrč. Kraigherjeva 21; Stanko Molnar, Rabeljčja vas l/a; Dra- gica Gajšek. Kajuhova 3; Franc Zajšek, Krempljeva 9; Ivan Me- saric, Starošinci 27; Janez Cigula, Dornava 106. PODLEHNIK, 13. DECEM- BRA 1984: Mere Romana. Dežno l/a; Vika Breznik, Podlehnik 6/a; Marjan Srdinšek, Podlehnik 78; Marjan Mohorko, Podlehnik 53; Marija Vogrinec, Jablovec 13; Milica Jeza, Podlehnik 9/a; Ma-^ rija Jeza, Podlehnik 92; Marta Maučič, Zakl 41; Slavko Fric, Podlehnik 6; Maks Butolen, Žetale 62; Milica Serdinšek, Podlehnik 79; Maks Gregorec, Podlehnik 55; Ljudmila Gajšek, Podlehnik 19; Marija Plajnšek, Gorca 58. TGA KIDRIČEVO. 18. DE- CEMBRA 1984 Janez Kurbos, Kajuhova 1; Franc Noesberg, Kajuhova 1; Janez Amuš, Smolinci 12; Mar- jan Ovčar, Kajuhova 3; Alojz Rozman, Kidričevo 9; Janez Horvat. Kidričevo 10; Lovrenc Šeruga. Kidričevo 31; Vincenc Krajnc. Bukovci 182; Peter Bel- šak. Janški vrh 48; Štefan Hadler, Potrčeva 50; Anton Cenar, Mez- gove! 55; Franc Kokol, Gomil- škova 10; Albina Dovečar, Stre- janci 6; Ciril Beranič, Apače 111; Stanko Munda, Kog 51; Franjo Vrbanec, Kajuhova 3; Branko Kurbos. Krajgerjeva 29; Vlado Kos. Majšperk 34; Maks Plohi, Ob Dravi 3; Srečko Fric, Kungo- ta 29; Marjan Kokot, Kidričevo 32; Stanko Frangež, Lovrenc 75; Jože Korošec, Apače 287; Jože Cafuta, Kajuhova 7; Franc Ser- dinšek, Župečja vas 27; Rudi Horvat, Bolečka vas 5 a; Drago- slav Rudolf, Vlahovičeva 9; Ivan Furman, Zagorci 71; Stanko Perko, Kajuhova 4; Stanko Kir- biš, Apače 45; Franc Hameršek, Zagrebška 2; Martin Leskovar, Apače 107; Anton Vidovič, Kraj- gerjeva 20; Marko Mihelič, Ki- dričevo 4; Bezjak Janez: odklo- njen HAJDINA, 20. DECEMBRA 1984 Anton Bedrač, Hajdoše 43; Stanko Ferš, Hajdoše 6; Ivan Ladinek Hajdina 102; Stanko Sagadin, Hajdoše 55; Jože Ma- jerhofer. Hajdoše 40; Janez Li- pavšek, Hajdoše 31 b; Janez Ornik, Hajdoše 51; Zlatko Ga- lun, Hajdoše 78; Ivan Furek. Hajdoše 39; Alojz Bedrač, Haj- doše 43; Alojz Trbuc, Hajdoše 34; Ivan Glažar, Hajdoše 37 a; Bojan Trlep, Hajdoše 59; Cveta Majerhofer, Hajdoše 40; Franc Zagoranski, Hajdoše 101; Silvo Štern, Hajdoše 50; Franc Brod- njak, Hajdoše 56; Slavko Burjan, Hajdoše 53; Srečko Šilak, Hajdo- še 77; Stanko Matjašič, Hajdoše 26; Ivan Mesarec, Hajdoše 71; Branko Sitar, Kungota 157; Franc Lipej, Brunšvik 14; Anton Gabrovec. Hajdoše 48; Hajdina 25. december 1985: Maks Zupanič, Slovenja vas 65/c, Marjan Zupanič, Slovenja vas 64, Anton Šišek, Jadranska 17, Marija Šišek, Jadranska 17, Drago Furek, Draženci 87, Ivan Auer, Pobrežje 154, Franc Petek, Slovenja vas 47. Janez Lončarek, Seliškarjeva 20, Jože Novak, Gerečja vas 22, Rudi Nahberger, Zg. Hajdina 87, Rado Vodnik, Prešernova 18, Marija Kosec, Draženci 22, Marjana Bračko, Slovenja vas 61, Hedvika Zo- reč. Stanko Kokol. Slove- nja vas 47, Boris Cafuta, Povod- nova 12, Stanko Sitar. Zg. Hajdi- na 58. Marta Sitar, Zg. Hajdina 58. Kristina Kiselak, Gerečja vas 71. Miran Podhostnik, Gubčeva 30. Ludvik Mlakar, Brunšvik 12, Branko Šešerko. Zg. Hajdina 34, Drago Furek. Draženci 87/a, Darko Dobnik. Slovenja vas 54. Elko Ptuj in Maribor, december 1984- Anton Črnivec, Kvedrova 5, Anton Kline. Spuhlja 19. "Agis. december 1984: Franc Karo, Vintarovci 19. Božidar Novak, Videm 38, Jože Krajnčič, Nova vas 107, Slavko Kosec, Desenci 10, Silvo Topolo- vec. Aškerčeva 8, Ljudmila Doki, Stojkova 4, Stanko Pal, Dražen- ska 19. Gumarna Ptuj, december 1984: Stanko Ilec, Grajenščak 91, Branko Horvat, Nova vas 119, Dušan Zemljarič, Dornava 59, Ivan Tušek. Dravinjski vrh 8. TGA Kidričevo, 27. december 1984: Anton Celan, Pragersko, n. h., Alojz Turk, Kidričevo 9, Milan Plajnšek, Potrčeva 50, Borut Srečkovič, Kraigherjeva 40, Fra- njo Škvorc. Kardeljeva 12, Jožica Sabath. Industrijska 9, Jože Lo- venjak. Kidričevo 40, Oto Fab- jan. Mlinska 2/a, Jože Turk, Gerečja vas 33, Anton Kovačič, Zg. Hajdina 37. Mirko Medved, Lovrenc 114, Anton Jeza, Podlo- že 76, Jože Predikaka, Apače 13, Jože Medved, Linhartova 6, Hilda Rojs, Kidričevo 2, Dragica Štumberger, Kidričevo 15, Bojan Stanič, Mihovci 7/a. Stanko Kline, Nova vas 81, Anton Pod- vršek. Kopališka 16, Janko Kirič, Kidričevo 5, Štefka Zupane, Kajuhova 3, Stanko Kolar, Apa- če 188, Anton Jurgec, Lancova vas 68, Janko Mesaric, Cesta kurirjev NOB 6, Jože Slodnjak, Dornava 82. Marija Cafuta. Skorba 57, Milan Škrabelj, Majš- perk 43, Branko Spolenak, Mej- na cesta 2, Branko Mohorko. Apače 284, Jože Polanič, Muzej- ski trg 1. TAM Maribor in Ptuj, december 1984: Branko Šeruga, Kicar 90, Da- nilo Vidovič, Selška 52, Boris Dangubič. Muzejski trg 2, Slavko Majašič, Zagorci 35, Zlatko Ni- gerl. Slovenja vas 29/d, Drago Kolarič, Podvinei 121/b. Srečko Veit, Maribor, Matija Klampfer, Verstovškova 4, Milan Potočnik, Kozminci 6, Jože Topolovec, Jablovec 39, Franc Živič, Krai- gherjeva 32, Anton Kodrič, Čer- možiše 30, Anton Krajnc, Zg. Pristava 52, Janez Štumberger, Stojnci 20, Želj ko Vajda, Bukov- ci 132. Jože Kaučevič, Zg. Prista- va 50. Slavko Janžekovič, Pod- vinei 112/a, Drago Unuk, Lacko- va 5. Miroslav Vajs, Ul. svobode 42. Rudi Zakelšek. Reševa2flL Krvodajalci iz ostalih krajev in podjetij, december 1984: Frane Pušnik, Kungota 27, Miha Jerebic. Moravci 134, Al- bin Svenšek, Zg. Gruškovje 14, Janez Kozel, Potrčeva 4, Ljubo Lajh. Zabovci 91/a, Ivan Horvat, Lancova vas 71, Anton Kram- berger, Lovrenc 24/c, Vili Krajnc. Kvedrova 2, Janez Ku- har. Podvinei 39. Milan Janžeko- vič. Janežovski vrh 45/a, Albert Ceh. Levanjei 33, Janez Tašner, Bišečki vrh 39. Danijel Lončarič, Sp. Gorica 12, Milan Dovnik, Strgonjiea 47, Frane Jurgec, Potrčeva 2, Lizika Prelog, Sobe- linei 15, Dušan Jeza, Finžgarjeva 1. Slavko Krušič, Brezovei 16, Stanko Mere, Hajdoše 54, Dani- jel Golob, Brezovei 19/a, Marija Fučee, Predava 1, Boris Vinkler, Belšakova 59, Anka Oslrman, Trg. mlad. brigad 1, Ana Kuko- vee. Tomšičeva 43, Nikolaj Stra- šek. Kidričeva 17, Majda Serona, Spolenjakova 5, Miran Kerin, Trubarjeva 13, Vinko Tekalec, Pleterje 59, Drago Žerak, Župeč- ja vas 7. Branko Jane, Trdobojci 25. Albin Mihelič, Toplakova 1,, Dolge priprave ne pomenijo vedno tudi končni uspeh SLOVENSKA BISTRICA Občinsko središče se vrsto let že ob manjšem snegu srečuje s prometnimi težavami. Še posebej velja to za starejši del naselja, v katerem je še vedno največ trgovskih in drugih poslovnih objektov, ki povzročajo zgoščenost gibanja občanov na majhnih površinah. Takšno gibanje pa je oteženo, saj so mestne ulice grajene dokaj tesno in tako ostaja zelo malo prostora za pešce. Pločniki so ozki in v največ primerih ostajajo neočiščeni kljub odloku o čiščenju pločnikov na območju tako družbenega kot tudi stanovanjskega objekta. Očitno jim tudi pozna zima ni dala dovolj časa in moči, da bi počistili vsak pred svojim pragom. Vendar tudi tukaj ni mogoče metati vse v isti koš. V mestnem središču so tudi deli pločnikov, ki so lahko vzor vsem ostalim. Zal niso dovolj prepričljivi, saj se obiskovalci in prebivalci občinskega središča srečujejo z velikimi težavami, ki jim jih povzročajo poledeneli pločniki in kupi pohojenega snega. Partizanska ulica je ena najbolj prometnih, žal največkrat tudi najmanj očiščenih v občinskem središču. Fotografija in tekst: Viktor Horvat Nevarnosti električne energije Or. ADOLF ŽIŽEK, dipl. ing. (l.del) 1. UVOD Električna energija nam lahko veliko po- maga pri delu. če pa je ne uporabljamo pra- vilno, nam pa lahko povzroča človeške žrtve in materialno škodo, v obliki opeklin, smrtnih udarov ter požarov in eksplozij, ki nastanejo zaradi isker, oblokov in segrevanja pre- obremenjenih vodnikov. Na resnost poškodbe človeka, ki pride v neposreden dotik z električno energijo, vpli- vajo naslednji faktorji: — električna napetost — jakost električnega toka — trajanje električnega udarca — frekvenca električnega toka — pot. po kateri teče tok skozi človeško telo — vrsta in upornost tal. na katerih stoji člo- vek — upornost človeškega telesa — človekovo telesno in duševno stanje. Najpogosteje povzroče smrtne nesreče na- slednje električne in elektrificirane naprave: — nadzemni vodniki — gradbeni stroji — električne razdelilne naprave — električno ročno orodje — električne napeljave v zgradbah — gospodinjski električni aparati — električni varilniki in spajkalniki. Najpogostejši vzroki smrtnih nesreč pa so naslednji: — nepopolna izklopitev električne napetosti pri delu z električnimi napravami — prekinitev zaščitnega vodnika — neustrezne ali poškodovane vtičnice in vtikači — mehanske poškodbe električnih naprav — zamenjava faznega in zaščitnega vodnika — preobremenitev električnih instalacij — odsotnost zaščitnega ukrepa. 2. REŠEVANJE PONESREČENCA Ponesrečenec se lahko sam osvobodi vpliva električne energije tako, da: — potegne vtikač iz vtičnice pri prenosnih električnih napravah — izklopi glavno stikalo — poskoči v zrak in medtem odvrže pred- met, kije pod napetostjo — se postavi na pete in tako poveča ujiornost tokokroga ter odvrže predmet, ki je pod na- netostjo. Ce je ponesrečenec nezavesten, ali se ne more zaradi krča osvoboditi sam, mu poma- gamo, vendar pazimo, da električna energija pri tem ne prizadene še nas. Najprej poskuša- mo prekiniti električni tokokrog tako, da: — potegnemo vtikač iz vtičnice — izklopimo glavno stikalo — odvijemo varovalke — preščipnemo dovodni kabel s kleščami, ki imajo izolirni ročaj. Ce ne moremo vzpostaviti stanja brez nape- tosti, položimo v bližino ponesrečenca gumi- jasti tekač, plastično podlago, suh les ali kos suhega tekstilnega blaga, na katerega stopimo. Roke si izoliramo z gumo, plastiko ah teksti- lom, primemo ponesrečenca ter ga odmakne- mo iz nevarnega po.dročja. lakoj nato ugotovimo, kakšno je njegovo stanje, pokličemo zdravnika in nudimo pone- srečencu prvo pomoč. 3. OSNOVNI ZAŠČITNI UKREPI Preprečitev, da pride človek v dotik z ne- varno napetostjo, imenujemo zaščitni ukrep. Med osnovne zaščitne ukrepe spadajo nasled- nji: OBRATOVALNA IZOLACIJA. Dele, ki so med rednim delovanjem pod napetostjo, pre- oblečemo z ustrezno izolirno snovjo, n. pr. gumo. PVC ipd. ZAŠČITNI OKROVI varujejo pred doti- kom dele v notranjosti naprav. Vse električne naprave morajo biti izdelane tako, da ni mo- goč dotik naelektrenih delov s prstom ali roko. ODMIK IZ DOSEGA ROK. Po predpisih so deli zunaj dosega rok, če so oddaljeni od možnega stojišča 2,5 m v višino ali 1,25 m v vodoravni smeri ali navzdol. ZASLANJANJE uporabljamo ponavadi v električnih stikališčih in obratovališčih. SVARILNI NAPISI so lahko stalni in opozarjajo na nevarnosti električne napetosti, na primer v transformatorskih postajah. Pri vzdrževalnih delih uporabljamo opozorilne napise »Pozor! Ne vklapljaj. Popravljamo.« Uporabljamo lahko tudi opozorilne simbole. 4. DODATNI ZAŠČITNI UKREPI Dodatni zaščitni ukrep preprečuje, da bi se zadržala nevarna napetost na ohišju priprave ali naprave v primeru, daje v notranjosti zaradi poškodovane izolacije prišel fazni vodnik v stik s kovinskim ohišjem. Dodatne zaščitne ukrepe delimo v dve skupini. V pi-vo skupino spadajo zaščitni ukrepi, pri katerih uporabljamo za- ščitni vodnik, ki mora biti rumen in zelen. Sem spadajo: — ničenje — zaščitno tokovno stikalo — zaščitno napetostno stikalo — sistem zaščitnega voda — zaščitna ozemljitev Pri teh ukrepih je skupno to, da povežemo kovinska ohišja vseh električnih naprav, n. pr. elektromotorjev, grelnikov, stikal itd. na po- sebno zaščitno zbiralnico z rumeno-zelenimi zaščitnimi vodniki. Po zaščitnih vodnikih teče električni tok le v primeru, da pride zaradi okvare fazna napetost v stik s kovinskim ohiš- jem, nakar se v trenutku fazna napetost sama odklopi. V drugo skupino spadajo dodatni zaščitni ukrepi, pri katerih zaščitni vodnik ne sme biti prisoten. Sem spadajo: — mala napetost — zaščitno izoliranje — ločilni transformator Podobno so pisani vsi omenjeni dodatni zaščitni ukrepi v Tehniških predpisih za izva- janje elektroenergetskih instalacij v zgradbah (Ur. list SFRJ 43/66). Od pravilnosti izvedbe dodatnih zaščitnih ukrepov ie odvisna varnost ljudi, zato jim je treba pri instalaciji in vzdrževanju posvetiti vso pozornost. Danes se v naših krajih uporabljajo najpogosteje nasled- nji dodatni zaščitni ukrepi: NIČENJE je dodatni zaščitni ukrep, pri katerem so povezana vsa kovinska ohišja električnih naprav prek zaščitnih vodnikov z ničnim vodnikom. Kovinsko ohišje ničene naprave ob ustrezni izolaciji ni pod napetostjo. Pod napetost pride šele, ko je izolacija v nekem delu naprave prebita. Če ne bi bila naprava ničena, bi postal dotik ohišja nevaren. Ker pa pride fazna napetost na ohi.šje, se sklene to- kokrog skozi varovalko, ki se v trenutku stali in prekine dovod napetosti. Pomembno je, da varovalka ni premočna ali »zakrpana«, saj se sicer nevarna napetost ne prekine. Da se lahko 'varovalka stali, mora imeti tudi električni to- kokrog dovolj majhno upornost. To upornost je treba meriti vsaj dvakrat na leto in dobljene upornosti zapisovati. ZAŠČITNO TOKOVNO STIKALO je do- datni zaščitni ukrep, pri katerem je zaščitni vodnik ozemljen, fazni in nični pa so speljani ' skozi posebno stikalo, ki v primeru preboja faze na ohišje električne naprave sočasno izklopi vse faze in nični vodnik. Ko se zaradi preboja izolacije pojavi napetost na ohišju, steče po zaščitnem vodniku tok napake skozi zemljo do transformatorske postaje. Ker se tok napake ne vrača skozi jedro stikala, stikalo v trenutku - prekine kontakte in napetost izgine z ohišja. Ozemljitvena upornost naprave mora biti do- volj majhna, da stikalo ob napaki izklopi. De- lovanje stikala vsaj enkrat na mesec preizku- šamo tako, da s pritiskom na preizkusni gumb na stikalu ugotovimo, ali stikalo pravilno iz- klopi napetost. ~MALA NAPETOST imenujemo vsako na- petost do 42 V. Iz omrežne napetostyo Hnhimo s pomočjo transformatorja z močjo do 5 KW, ki ima galvansko ločeni primarno in sekundarno navitje. Pri tem mora biti kovinsko ohišje transformatorja dodatno zavarovano z enim od dodatnih zaščitnih ukrepov. Pri nas upo- rabljamo mali napetosti 24 V in 42 V. Napetost 42 V uporabljamo pri prenosnih brusilnih strojih za mokro brušenje in vibratorjih pri gradbenem delu ter pri drueih naoravah. ki iih uporabljamo v vlažnih prostorih. Napetost 24 V uporabljamo pri igračah na električni pogon, za prenosne svetilke in za svetilke na strojih. Vtikači za priklop potrošnikov na malo napetost morajo biti takšni, da jih ni mogoče priključiti na višjo, oziroma mrežno napetost. ZAŠČITNO IZOLIRANJE priprave aU naprave preprečuje, da bi prišlo kovinsko ohišje pod napetost v primeru preboja izolacije v notranjosti naprave. Priprave in naprave imajo torej dvojno izolacijo: notranjo-delavni in zunanjo-zaščitno. Pri manjših električnih porabnikih, kot so brivniki, sušilniki las ali manjši brusilni aparati, je celoten zunanji okrov izdelan iz močnega izolirnega mate- riala. Ce je zunanje ohišje kovinsko, pa se vgradi posebna dodatna izolacija pod kovinsko ohišje. Dodatna izolacija mora biti trajna in odporna v vseh delovnih pogojih. Vtikači so lahko izdelani tako. dajih je mogoče priključiti na navadne vtičnice ali na vtičnice z zaščitnim kontaktom. Porabniki, pri katerih ip izvedena zaščitna izolacija, so označeni z znakom ^ Ta dodatni ukrep nudi visoko stopnjo'var- nosti. Za dela na prostem se smejo uporabljati le prenosna orodj a, izdelana z zaščitno izolacijo ali na malo napetost. Kako dolgo še v Ptuju so tri Petrolove bencinske črpalke. Krasno! Ce je gneča na eni, še odpelješ na drugo ali še tretjo. Toda — če hočeš preveriti oritisk v gumah, ugotoviš, da manometra oziroma pnevmometra ni na nobeni ptujski črpalki. Na izbiro imaš tri možnosti: kratek izlet do Hajdoš ali Podlehnika in kontrola pritiska z lastnim merilcem, če si ga, ko so bili še na voljo (uvožena roba), kupil. Zdaj pa šalo proč. Ze nekaj let smo bili vajeni, da je stvar delovala VSAJ na eni črpalki, sedanje (mislim, da ni prvič) je pa skrajno malomarno in neodgovorno od Petrolovih delavcev. Na koncu koncev gre za varnost v cestnem prometu, saj vemo, koliko različnih posledic ima lahko napačen pritisk v gumah! Branko Klemenčič Morda je razočaran še kdo Za nami so novoletni prazniki in nekatere navdajajo še prijetni spo- mini, drugi so pa tudi zelo razočarani. Nikoli ni tako, da bi bili vsi zado- voljni, kar tudi izhaja iz naših osebnostnih razlik. Malokdo še pomisli ka- ko je bilo v predprazničnem obdobju, ko ni manjkalo presenečenj, tako dobrih kot tudi slabih. Marsikdo se tolaži, da je to že za nami in do na- slednjega Novega leta je še zelo daleč. Toda tu so se pojavljale tudi vsak- danje stvari v predimenzionirani pojavni obliki. Tako se nismo uspeli izogniti veliki gneči v trgovinah, visokim cenam, sobotnemu voznemu re- du v neprimerno polnih avtobusih in vseh oblik nevzgojenosti ljudi v po- sameznih okoljih. Tokrat bi se podrobneje lotil le ene od slabosti, katero sem doživel in za katero sem prepričan, da jo je marsikdo grenko pozabil. V predprazni- čnih dneh se mnogo mladih in starih poda v ptujske gostinske lokale, ven- dar ne vsi s slabim namenom, da bi tam pozabili na moralo in svoj zdravi ,,jaz", ampak v želii. da se tu ogrejejo, ob kapljici ali čaju pokramljajo in tako rešijo mariskatero stvar. Se zdaleč ne pomeni, da v gostilno hodi- jo le ,,kroniki", ampak sem zaide marsikdo, ki ima povsem drugačne na- mene. Ko prideš v Ptuj, se tako pojavi vprašanje: ,,Kam bi zavil?" da bi bil primerno postrežen. Tako se tudi jaz večkrat obotavljam, vem le to, da k Belemu križu nikoli, ker tu tako ne dočakaš željeno v primernem času. Tako sledi gostilna Pri pošti, kjer pa v zadnjih časih prav tako doživljamo neprijetne scene. Bil je petek pooldan, ko so tudi v tej gostilni padali ko- zarci in še kaj iz rok neveščih gostincev in skoraj pol ure je bilo potrebno čakati, da se je pojavila v naši bližini natakarica. Ta seveda ni stregla v tem delu, ampak je le prisedla k svoji družbi, nekaj popila in se zabavala. Ko pa je opazila goste, ki so nekaj hoteli, je vsa presenečena odšla. Tako se nadaljuje čakanje in glej že nas iz bližine potolaži ,,natakarica", ki pravi, da naj še malo počakamo. Ni potrebno mnogo govoriti, kaj za go- stinca pomeni malo, vendar mi smo kar naprej vztrajno čakali. Naposled smo le bili postreženi, vendar smo zahtevali tudi knjigo pritožb. Te knjige pa nam žal niso zaupali, pa tudi šefa nismo dobili. Tako se nam je ob zapuščanju lokala pojavljajo premnogo vprašanj, da bi kdaj z zadovolj- stvom še stopili v ta lokal. Ali so za gostince vsi gosti le kroniki? Ali sploh vedo, zakaj pride stranka v lokal? Ali vedo da živijo od stranke in prome- ta? Ali je zakonito, da gost ne dobi knjige piitožb??? Tako bi še naštevali vprašanja, na odgovu.... , pravi in inšpekcije, da ugotovi, kdo ima prav, vendar vemo le to, da rasmo prvič razočarani, in nismo edini, samo le eni od mnogih, ki hočemo --'-^erno v nemogočem. V Ptuju imamo veliko nezaposlene delovne sile, mi pa podpiramo takšne, ki jim pač ni za delo. Verjetno bo potrebno korenito pristopiti k reševanju takšnih problemov, saj niso v čast naši gostinski dejavnosti. M. J. TEDNIK - 10- januar 19BS NAŠI DOPISNIKI - 9 Ustanovljeno društvo upokojencev Ivan Rudolf v krajevni skupnosti Ivan Spolenjak živi 220 upokojencev. V želji, da bi ustanovili svoje društvo, so se upokojenci zbrali 7. decembra 1984 na občnem zboru v Domu krajanov na Bregu. Od 167 upokojen- cev, ki so podpisali pristopne izjave, se je zbora udeležilo 108 članov. Zbor je poimenoval društvo po svojem bivšem, zelo zaslužnem, požrtvovalnem dolgoletnem predsedniku SZDL Breg in nadvse priljubljenem krajanu ivanu Rudolfu, ki je umrl 7. septembra 1973 in je pokopan na mestnem pokopali- šču Ptuj. Ustanovnega zbora so se udeležili predsednik Občinske zveze upokojencev Ptuj Ivan Horvat, tajnik Krajnc, predsednik Skupnosti pokojninsko-invalid- skega zavarovanja Ptuj Franc Klemenčič in pred- sedniki DPO iz KS. Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora Alojz Ceh. Po izvolitvi organov konference je Alojz Ceh podal uvodno obrazložitev od ideje do predloga o formira- nju društva. Namen društva je zlasti da: — povezuje upokojence v organizirano skupnost in razvija med njimi razne oblike povezovanja z delo- vnimi ljudmi v aktivni delovni proces, — vključevati upokojence v tiste oblike družbenega in političnega udejstvovanja, ki naj v čim večji meri izkoriščajo njihove delovne in življenjske izkušnje, njihovo pripravljenost za aktivno sodelovanje v .splošnih družbenih prizadevanjih in s tem krepiti polnovrednost njihove udeležbe v družbenem življe- nju, — pomagati pri izboljševanju gmotnega in soci- alnega položaja upokojenca, — razvijati družbeno, kulturno in rekreacijsko dejavnost društva, — po možnosti skrbeti za življenjski standard svojih članov, kot je nabava ozimnice, kuriva, reše- vati stanovanjske probleme in podobno, predvsem pri tistih ki so onemogli in bolni ter si tega ne morejo sami priskrbeti. Pravila društva upokojencev je o obrazložil Stane Janžekovič. Posebna delegacija je odnesla in položila venec na grobnico Ivana Rudolfa na mestnem pokopališču. Zbor je izvolil svoj izvršilni odbor na čelu z Aloj- zem Cehom, ki ga bo vodil naslednje dve leti. Nadzorni odbor bo vodil Albin Drevenšek in discipUnsko komisijo Alojz Cene. Zbor je sprejel program dela in finančni plan za le- to 1985. Društvo je uradno začelo delovati s I. januarjem 1985 in vabi vse tiste upokojence, ki se še niso včlani- li, da to store čimprej. Po zaključnem uradnem delu je bila mala zakuska. Kulturni program pa so izvedli učenci OS Ivan Spole- njak pod vodstvom mentorice Savke Drevenšek, an- sambel Komet pa je zaigral nekaj veselih polk, ob ka- terih so se naši upokojenci zavrteli in dodobra ogreli. Dušan Radovanovič V pripravljenosti tudi gorska reševalna služba Hiter razvoj zimsicc^por- tnega rekreacijskega središča pri Treh kraljih zahteva tudi skrb za obiskovalce. Največ poškodb je med rekreativci, ki se po mirnem delovnem tednu »sprostijo« na smuči.ščih. Da bi bilo tak.šnih nesreč kar najmanj, skrbijo med drugim tudi člani gorske reševalne službe. Ta deluje v okviru Planinskega društva Impol, sestavljajo pa jo, lahko zago- tovo trdimo, najbolj izkušeni planinci, saj so prav ti pred nedavnim svoje spretnosti in znanje prikazali pri osvaianiu južne stene ČO Oja v Hima- lajskem pogorju. Člani gorske reševalne službe PD Impol v teh dneh že skrbijo za pravilno gibanje smučarjev in tudi drugih re- kreativcev. Tiste, ki pozablja- jo, da smučišča niso samo za nekaj »junakov« belih strmin, prijateljsko opozarjajo na spoštovanje naravnih pa tudi človeških zakonitosti. Če je potrebno pa s svojo pridob- ljeno strokovnostjo nudijo prvo pomoč ob nezgodah na smučiščih bistriškega Pohor- Francka iz Slovenske Bistrice Je j^orska reševalna služba oskrbela za transport do doli- ne in zdravnika. Fotografija in tekst: Viktor Horvat DEDEK MRAZ V FRANKFURTU Letos je že petič obiskal dedek Mraz slovenske otroke iz Frankturta in njegove okolice. To zimo se je najavil za 15. december. Zeljno smo ga pričakovali vsi: cicibani, šolska pa tudi izvenšolska mladina. Odbor Združenja staršev si je prizadeval, da je oskrbel ugodno dvorano, nabavil vrsto daril za paketke otrok različnili starosti in želja. Vsak paketek je- vseboval učencu primerno slovensko knjigo. Veseli program na odru so oživljali učenci slovenske dopolnilne šole. Peli, plesali in recitirali so. Botra zima je s svojimi snežinkami in snežni- mi možmi pripravljala pot Novemu letu. Priklicala ga je z belih severnih gora. Nasmejano je pozdravila vse zbrane, zaželela otrokom uspeha v šoli in zdravja vsem zbranim. Ob vhodu v dvorano je zadonela domača pesem in poskočne melo- dije. Vstopil je dedek Mraz s palčki, dimnikarčki in snežinkami. Njegov spremljevalec je bil debel snežak. Dedek Mraz je letos posebno pohvalil tiste učence, ki redno in vestno prihajajo k pouku. Naročil je vsem, da pridno berejo, ubogajo starše in pišejo dragim v domovino. Razdelil je čez 130 paketkov. Do vrha so bili polni in prav vsi so bili veseli njihove vsebine. Po obdaritvi je sledila zabava s plesom. Skrb za veseli del novoletne- ga praznovanja je prevzel odbor Združenja staršev skupno s slovenskim društvom Sava. Njegova predsednica Tončka Obreht se je izredno potru- dila, da je bilo pripravljeno prav vse, da je vsak član odbora svoje dolžnosti izpolnjeval in da je vse do jutranjih ur v dvorani odmevalo prijetno vzdušje. Predsednica Tončka je vsej delovni ekipi in muzikan- tom ,, Veselim Prekmurcem" izrekla hvalo za uspelo novoletno praznova- nje v Frankfurtu. Odboru Združenja staršev v imenu vseh otrok in njiho- vih staršev za dobljena darila in vesel novoletni večer lepa hvala! Dragica Nunčič-Turk Novoletno praznovanje v Darmstadtu 13. december smo si zbrali učenci in starši v Darmstadtu za novoletno' praznovanje. Ze teden dni poprej smo okrasili razred in sklenili, da si na praznični dan izmenjamo paketke. Vsi smo po pouku 13. decembra željno pričakovali svoje starše. Prišli so skoraj vsi. Manjkali sta le dve družini in žal nam je bilo, da se ta večer res nismo veselili vsi. Mamice so napekle in prinesle mnogo dobrot: drobno pecivo in dobro orehovo potico, obložene kruhke, narezke, solate. Miza je nudila sokove, kavo in vino. Učenci oddelka v Darmstadtu so pripravili staršem novoletni pozdrav s pisanim vencem pesmic in recitacij. Starši so se otrokom oddolžili z nakupom velikega radio kasetofona, ki že služi tudi pouku materinskega jezika," Domovina je ena" je bila naša prva poslušana šolska ura. Dragica Nunčič—Turk VOJAKOVO PISMO IZ PRIŠTINE Se malo pa bo minilo dva meseca odkar sem oblekel vojaško suknjo. Po srečni zaprisegi sem postal vojak. Vojak, ki je vsak trenutek pripra- vljen pred agresorjem z orožjem v roki in drugo sodobno oborožitvijo braniti svojo domovino in svobodo. Ponosen sem na to, da sem postal vojak slavne Titove armade, če- prav daleč od svojega rojstnega kraja — prelepega Ptuja. Tu nimam nič domotožja, saj sem tako pri vojakih kot tudi pri starešinah našel nove prijatelje, ki so doma iz drugih republik, in kar je najvažnejše, dobro se razumemo ter si medsebojno pomagamo. Vesel sem tudi, da se tukaj lah- ko seznanjam z zgodovino naše revolucije, NOV-e in nove — Titove Ju- goslavije. Najbolj pa me veseli spoznanje in rokovanje z našim novim orožjem, ki je resnično moderno in se lahko primerja z drugim v svetu, od SZ pa do ZDA. Tudi sporazumevanje z vojaki in starešinami mi ne dela težav, saj sem se že prej dokaj dobro naučil srbohrvatskega jezika, res pa je, da je tudi tukaj nekaj Slovencev, tako da se lahko pogovarjamo v ,,domačem" jeziku. Naj izkoristim to priliko, da s pomočjo Tednika pozdravim svoje starše, brata, prijatelje in prijateljice. Prav posebej pa želim pozdraviti vse iz KK Ptuj, TOZD ,,Ptujsko polje" v Dornavi, kjer sem bil pred od- hodom v JLA tudi zaposlen. Vsem želim tudi srečno 1985. leto, zlasti pa mnogo delovnih uspehov. Bogdan Hovnik NEKOČ JE POBEGNIL ŽENIN Glasba nas pravzaprav sprem- lja od rojstva do smrti. Prisotna je tako ob veselih kot tudi žalostnih dogodkih, le da so vzroki različni. Brez dvoma je glasba ob srnrti človeka med najbolj žalostnimi, da se človeku že od tega orosi oko, zato pa je tista ob veselih trenut- kih, kot so rojstvo novega družinskega člana, na porokah in drugih slovesnostih, toliko bolj vesela, neredko že kar hrupna in sploh temperamentna, ko noge začnejo kar same poplesavati. Ne bi se spuščah v zvrsti glasbe, še manj v glasbila, ki jih je na našem planetu mnogo vrst ter se med seboj zelo razlikujejo. Vsak narod ima več ali manj neke vrste svojo glasbo. Pri Slovencih je med najbolj priljubljenimi melodijami še vedno tista, ki jo spretni muzi- kantje izvabljajo iz harmonik. Zapišimo nekaj o enem izmed več ali manj znanih muzikantov. V starem delu Ptuja, v Prešer- novi uUci, smo obiskali Alojza Furjana, ki sicer ni samo muzi- kant ampak se še kako dobro spozna tudi na »črevesja« glasbil, kajti tu ima svojo, lahko bi dejal miniaturno delavnico za popra- vila glasbil, največ seveda har- monik. Nas je med drugim zani- malo, zakaj seje Furjan odločil da bo ves prosti čas preživel v de- lavnici, kjer iz starih in še bolj starih harmonik poizkuša izvabiti ter uglasiti vsak gumb oziroma peresce, da na koncu potem lahko izvabi vsemogoče tone — cise, aise. base, dese, itd. »Verjetno veste, da jabolko ne ' pade daleč od drevesa«, je uvo- doma dejal, »že moj pokojni oče je : popravljal glasbila ter bil zaradi svoje strokovnosti znan daleč na- okrog; tudi v sosednji Hrvatski. Tedaj smo namreč živeli v Zavrču, na vzhodnih obronkih haloških gričev. Imel je svojo obrt. Kot otrok sem bil tako v njegovi de- lavnici kar stalen gost in sila ra- doveden. Oče mi je seveda dovo- lil, da sem lahko opazoval njegovo delo, mu včasih tudi kaj pomagal. Najbolj pa sem bil vesel, ko sem lahko preizkušal, kako je oče opravil svoje delo, čeprav se tedaj nisem še nič spoznal na takte in še kaj. Ko pa mi je bilo devet let sem že znal zaigrati na harmoniko nekaj korajžnih. Razumljivo je, da sem igral na pamet, brez pomoči not, ki jih nisem poznal. Spominjam pa se, da sem leta 1938, ko se je poročila sestnčna Dragica, prvič skupaj še s štirimi godci igral na gostiji. To je bila diatonična har- monika. Gostija je trajala kar od sobote opoldne do ponedeljka zvečer. Od igranja sem imel vse prste otečene. Bil sem najmlajši muzikant, menda kar daleč na- okoli mi ni bilo para. Spominjam se tudi. da so mi svatje tedaj dali kar precej denarja, koliko pa se žal ne spomnim. Ledje bil prebit, saj sem od začetka imel malo treme, kako se bom ujel z drugimi muzikanti. Potem sem na gostijah igral skoraj vsako drugo soboto in nedeljo, razen seveda v času, ko so pač ženini in neveste čakali, da si minili časi, ko se po verskih ob- ičajih (postu) niso ženiU — ob predvelikonočnem času, ob predbožičnem .. .« — Se s teh gostij spominjate kakšnih posebnih in morda zani- mivih dogodkov? »Gostija se od gostije razlikuje. Povsod so nekoliko drugačni ob- ičaji, mize različno obložene, svatje različno razpoloženi. Ve- selo paje običajno povsod, za kar morajo seveda v prvi vrsti po- skrbeti muzikantje. Morda je iz- med vseh svatovskih oziroma poročnih običajev najbolj zani- miv tisti, ki seje še danes ponekod obdržal, ko morajo ženini, ob- ičajno s starešino in pričami od vaških fantov nevesto odkupiti. Tedaj običajno pride do šaljivih točk in seveda pogajanj za ceno neveste. Včasih pa se je zgodilo tudi kaj malce bolj nenavadnega. Nekoč smo prišli v cerkev, da še župnik opravi cerkveni obred. Tu paje nenadoma izginil ženin. Ker ga ni bilo na spregled smo odšh v lov za njim. Dohiteli smo ga pred njegovim domom, ga pripeljali nazaj in župnik je obred opravil. Oba zakonca še danes živita v več ali manj srečnem zakonu, kot pač večina zakoncev. Druga zgodba se le malce raz- likuje od prve. Prišli smo s cer- kvene poroke na nevestin dom. kjer je bilo veselo daje kaj. Ni še minila polnoč, ko bi morala ženin in nevesta odplesati svoj prvi ples, kar je običaj na gostijah, že je morala nevesta namesto na ple- sišče dokaj urno v spalnico, kjer je rodila krepko hčerko. Veselje je potem bilo dvojno, saj so svatje skupaj s srečnim ženinom in od tega trenutka dalje tudi očetom, praznovali tudi rojstvo - hčer- ke . . .« Naš sogovornik je povedal, da je godel in pel ter drugače zabaval goste in svate na več kot sto gos- tijah. Igral je na mnogih vaških in gasilskih veselicah oziroma pri- reditvah. Vseskozi pa je pridno pomagal očetu pri popravljanju larmonik. Danes na gostijah več ne igra. ker je to pač prepustil mlajšim. Specializiral pa seje za popravljanje harmonik in drugih inštrumentov, tudi cerkvenih orgel. Ker opravlja popoldansko obrt. mu dela nikoli ne manjka. Neredko vzame v roke tudi harmoniko, ki je že zdavnaj odslužila. Razstavi jo in zopet sestavi ter obnovi, kajti so danes nova glasbila mnogo predraga. Žal pa bo moral to delo verjetno opustiti. Ne more dobiti nad- omestnih delov, ker je vsako po- tovanje na tuje drago. Dosedaj ni imel statusa samostojnega obrtnika, da bi lahko potoval na tuje po repromaterial. Morda pa bo v novem letu bo- lje. Franjo Hovnik Lojze Furjan KULTURNO-PROSVETNO DELO V NAŠI VASI NEKOČ IN DANES Večkrat premišljujem o današnjih dosežkih kukurno prosvetnega dela v vasi Draženci in z grenkim priokusom ugotavljam, da so ti do- sežki preskromni, rekel bi celo, da so nezado- stni v primerjavi z nekdanjimi uspehi dela na tem področju. Ce pogledam statistiko o gibanju števila pre- bivalcev naše vasi, ugotovim, da nas je bilo pred 40 leti okrog 230 do 240. Vas je takrat šte- la do 80 hišnih številk, po poklicu in izobrazbi pa je bila večina kmečkega prebivalstva s kon- čano, pa tudi nedokončano osnovno šolo. Kljub nižji izobrazbi pa je bilo na vasi kulturno pro- svetno življenje živahno in vedno v ospredju. Ce se spomnim na mladost, moram priznati, da je bilo na vasi še vse do leta 1965 sproščeno, ve- selo, prijateljsko sožitje, ki ga ostareli vaSčani še danes čutimo. V svoji starosti 75 let se skoraj dnevno spominjam trdih, trpljenja polnih mla- dostnih dni, zelo rad pa se spomnim tudi veselih ur, ki smo jih doživeli ob petju in pri živahnem kulturno prosvetnem udejstvovanju. Kot režiser in vodja tukajšnje igralske skupi- ne se spominjam igralcev, ki so se dnevno vozili z vlakom na delo v Maribor, ki je s haj- dinske postaje odpeljal že pred 5. uro zjutraj, vračali pa so se šele zvečer ob 20. uri. Kljub te- mu so veseli, razigrani prihajali na vaje-po dva do trikrat tedensko. Vsi so bili prežeti z izredno voljo, vztrajnostjo in veseljem do kulturno pro- svetnega dela na vasi. Ko smo v zimskem času prišli na vaje okrog 21. ure, smo se v sprošče- nem pogovoru najprej razživeli in pošalili ter s tem pozabili na minuli, dela polni dan, nato pa smo začeli z vajo, ki je trajala do 23. ure, včasih pa tudi čez. V nedeljo popoldan smo se zbrali okoli 14. ure in vadili celi popoldan. Za uspeh igre, ki smo jo pripravljali, smo morah vložiti včasih tudi preko 200 ur — odvisno od zahtev- nosti posameznih vlog in prizadevnosti igralcev. ^ 2M,Q jkU^ot- m morem razuineti, da danes kulturno prosvetno delo na vasi šepa, saj je na vasi mladina, ki ima v povprečju precej višjo stopnjo splošne izobrazbe. Ne bi sicer rad žalil naše mladine, moram pa le povdariti dejstvo, da nima prave volje in veselja do kulturno pro- svetnega dela na vasi. To velja, žal, tudi za dru- ga društva, ki so preveč ozkogledno obrnjena vsaka k sebi. Naša krajevna skupnost si je za- dala velike naloge, menim pa, da jih bomo izve- dli le tako, če bomo vsi z dobro voljo in soli- darno prijeli za delo. Nobeden ne sme ostati ob strani. Le tako bomo kulturno prosvetno delo zopet oživeli in ga dalje uspešno razvijali. Ob koncu tega razmišljanja, katerega pravi namen je spodbuda k nadaljnemu, odločnejše- mu kulturno prosvetnemu delu, želim vsem vaščanom iz Draženc srečno in veselo novo leto 1985, posebej še mladini, ki je do nedavnega sodelovala v naši igralski skupini! Matevž Cestnik 10 - NAŠI DOPISNIKI 10. januar 1985 - TEDNIK NOVOLETNE ŽEUK Želim, da bi bili vsi učenci zdravi in pridni, da bi imeli radi starše. Katarina Želim si smuči, sneg in dober uspeh. Marjan Želim si kdaj skromnega darila in, da bi manj jezili tovarišico. Do- movini želim mir. Marjanca Želim si darilo, ki me bo prijetno presenetilo. Sošolcem in sebi želim, da bi imeli lepe ocene. Klavdija Želim si avtomobilček na daljinsko upravljanje. To bi bilo darilo za brata in zame. Izidor Najbolj si želim smučarsko opremo in sani. Vesela bom, če se bomo med seboj dobro razumeli. Petra Želim si zdravja in počitnice na Pohorju. Želim si tudi, da bi bila na- ša domovina vedno svobodna. Vesel bom, če bom dobil drsalke. Želim tudi, da bi na vsem svetu zavladal mir. Antonio Vesela bom, če bo kmalu zapadel sneg, da bi preživljala vesele dni in da bi bili vsi zdravi. Metka Zase želim smučarsko opremo, za mamico kavico, domovini mir, teti srečo, dedku zdravje, moja največja želja pa je, da mamica čimprej ozdravi. Teodor Želim si zdravja, domovini želim mir, tovarišici, da bi Se dolgo učila, vsem ljudem pa, da bi živeli v miru in prijateljstvu. Petra Želim, da bi sijalo sonce, da bi bila z bratom zdrava, da bi šli smučat na Pohorje, da bi imela dober uspeh, da bi zavladal po vsem svetu mir. Mojca Najbolj si želim zdravja in smuči. Želim, da bi izdelal razred. Gorazd Želim, da bi bilo novo leto lepo, da bi zapadel sneg in mnogo zdrav- ja. Vesna Najbolj srečen bom, če bo zapadel sneg. Želim si novo torbico. Darko Za novo leto si želim smuči, zdravje, tovarištvo in lep uspeh. Simona Vesela bom, če mi bo očka v novem letu kupil kolo, želim tudi, da bi se .pridno učila in lepo brala. Karmen Želim si, da bi mi dedek Mraz prinesel smrečico, da bi bilo dosti sne- ga, da bi bili srečni in, da bi psička imela mladičke. Matija Želim, da bi bilo vsem ljudem lepo, da bi šli kdaj na smučarsko tek- mo, da bi bili vsi zdravi in veseli. Ramona Želim si smuči, zdravje, dobro voljo injnir na vsem svetu. Robert Želim si, da bi mi kupili novo kolo, da bi šli v počitnicah na morje in, da bi me sestrična večkrat obiskala. Sabina Želim, da bi bilo vsem ljudem lepo, zase pa želim še zdravje, nov svinčnik, zvezek in žogo. Nataša Vsem delavcem Tednika želimo v novem letu mnogo sreče in uspe- hov. SREČANJE S PISATEUEM V TRNOVSKI VASI Ko nam je tovarišica povedala, da prideta k nam pisatelja Branka Jurca in Ivan Potrč smo se zelo razveselili. Pričakali smo ju tako, da smo se vsi zbrali v avli. Ko sta prišla, smo se razveselili in začeli ploskati. Pričeli smo s progra- mom. Vsak razred je pripravil nekaj točk. Nekaj nas je napisalo ,,Knjiga moja prijateljica". Mi- slim, da jima je bil program všeč. Po programu smo imeli priložnost, da se pogovorimo z njima. Ivan Potrč nam je prebral, kako mu je krava pojedla slovnico. Branka Jurca pa nam je povedala vse mo- goče. Tako smo končali. Zahvalili smo se jima za obisk. Bilo je pri- jetno. Karmen Bauman, 5. razred, OŠ Tone Žnidarič Ptuj — Trnovska vas PRVI NASTOP V zadružnem domu v Dornavi smo na prireditvi „Pokaži, kaj znaš?" nasiupili tudi folkloristi naše osnovne šole. Na prireditvi smo nastopili zadnji. Pred nami je nastopil hipnotizer Darko Ber. Strokovna žirija mu je dala devet- indvajset točk. Prav tako pa tudi žirija iz občinstva. Nastopil je z raznimi spretnostmi. Najbolj mi je bilo zanimivo takrat, ko je karto vrgel v dvorano, nekaj časa je ta letela po zraku in se mu nazadnje vrnila v pest. Kasneje v garderobi smo ga spraševali, koliko žepov ima. Odgovoril nam je, da jih ima samo petdeset in da jih imajo bolj- ši hipnotizerji sto ali pa še več. Po- kazal nam je žepe na čevljih. Imel je štiri. Naučil nas je mnogo spret- nosti. Videl sem, da je to zelo pre- prosto in si zaželel, da bi tudi jaz postal hipnotizer. Našemu prijate- liu sn 7f\n nln«lfnli 7a niim «mn je v dvorani vzbudilo veliko vese- lje. Z manjšo tremo smo uspešno končali nastop. In takrat je v dvo- rani še bilo večje veselje in večje ploskanje. Mi pa smo nestrpno ča- kali na ocene žirije. Strokovna ži- rija nam je dala dve desetici in eno devetko. Pri žiriji iz občinstva smo imeli več sreče, kajti na tablicah so se ena za drugo prikazale tri dese- tice. Vsi smo veseli odskočili od tal in se veselili. Naš prvi nastop se ie obrnil v zmago. Ta zmaga je za nas iskrica, ki nas je vzpodbudila k nadaljnemu nastopanju na priredi- tvah. Nagrado je vzel naš muzi- kant, ki nas je spremljal s harmo- niko. Dobili smo manjšo darilo in dvesto starih tisočakov. Ker smo zmagali, smo nastop še enkrat po- novili. V dvorani še je vedno od- mevalo ploskanje. Drugi dan so nas vse tovarišice in tovariši v šoli pohvalili. Posebej pa tovarišica, ki nas je vse to učila in je zaradi dela bila doma. Tega nastopa ne bom hitro po- zabil, kajti to je moj prvi nagradni nastop. Cela skupina pa si želi, da bi nam uspelo tudi-fla nastopih, ki nas še čakajo. Zlatko Kristovič. 6. a razred OŠ dr. Pranja Žgeča Dornava ŽIVLJENJE NA NAŠI NOVI ŠO- LI V VELIKI NEDELJI Učenci OŠ Velika Nedelja smo dolgo želeli novo šolo in dobili smo jo. Ob tej priložnosti sem spraševala učence naše šole, kaj jim v novi šoH je všeč in kar jim ni. Všeč nam je......ker . . . . — je dolg rekreativni odmor — imamo šolsko dvorišče — smo dobili novo knjižnico — nas poučujejo simpatični-e učitelji-ce JUPI IN FRIJPI OPIS LUTKOVNE IGRICE Danes smo si ogledali lutkovno igrico Jupi in Frupi. Jupi in Frupi sta bila marsovca. Prišla sta na zemljo, da spoznata ljudi. Toda marsovca sta se seznanila z žarni- co, radiom in termometrom. Na koncu igrice smo vsi zapeli. KULTURNI DAN V ponedeljek smo se odpeljali v Maribor. Ogledali smo si akvarij in park. V akvariju smo videli ri- be, želve in krokodila. Nato smo odšli v gledališče, kjer smo gledali igrico Pozdravljen slon. Igrica mi je bila vSeč. Polonca Habjanič, 1. b, OS Olga Meglic Ptuj POMAGALA SEM ... Starejši ljudje so zelo potrebni pomoči. Zgodi se tudi, da kje živi kakšna starejša ženska, ki so jo otroci popolnoma zapustili. To večkrat preberem v časopisih, fe ženske se mi do dna srca zasmililo in sama ne bi mogla take krivice narediti ne mamici ne katerikoli od starih mam. Ce bi pri nas živel kdo, ki bi govoril, kako kruto je sedaj na svetu, kot to govorijo zapuščene ženske, bi mu pravgoto- vo priskočila na pomoč. Ampak življenje le ni tako kruto, kot pravi moja stara mama. Ona reče, da je lahko ponosna na nas, ker jo ima- mo radi, ji vselej pomagamo in si želimo, da bi bila še dolgo tako dobra in trdnejšega zdravja. Pose- bnojaz ji zelo rada pomagam, saj vem, kako težko življenje je imela kot otrok in tudi pozneje. Rada pa pomagam tudi doma, posebno pospravljam in umivam rada. Pa tudi drugi stari mami priskočim na pomoč, kadar je v stiski. Bilo je letos jeseni, ko je moja stara mama povabila nas in strica k njej v trgatev. Prosila je teto, ker je sama šibkega zdravja, da bi ji pomagala kuhati. A jaz sem bila hitrejša in sem se ponudila. Stari ata, ki se rad šali, mi je rekel, da sploh ne znam kuhati. Bila sem malo užaljena, vendar vesela, da bom lahko kuhala, saj to tako ra- da delam. Napočila je napovedana nedelja. S seboj sem k stari mami vzela tudi predpasnik. Ko smo prišli, sem se hitro oprijela dela. Ker stara mama ne prenese, da jo kdo moti pri kuhi, so ostali odšli trgat grozdje. Najprej sem jaz cvi- la piščanca, stara mama pa je de- lala za juho rezance. Ko je bil pi- ščanec ocvrt, sem Sla po solato in jo pripravila. Stara mama, ki da v solato več kisa, se je malo namrdnila, a jaz sem ji le dopove- dala, da sem se tako navadila od doma od mamice. Pa je bilo zopet vse v redu. Potem sva pripravili Se riž z gobicami in polivko. Vse je bilo nared za kosilo in lahko smo šli jest. Medtem pa sem jaz Se spekla biskvit, za drugo ni bilo več časa. Po kosilu so naši odšli naprej trgat grozdje. Stari mami pa je postalo slabo in jaz sem ji rekla, da naj leže. Zaradi prehudih bole- čin je res legla. Medtem sem ji pomila posodo in tla, pobrisala elemente in počistila hodnik. Ko ji je malo odleglo, je prišla v kuhinjo in me presenečeno pogledala. V očeh so se ji zaiskrile solze. Privila me je k sebi in mi dahnila na uho: ,,Sabina, vidiš, ko bi le vsi imeli tako dobre vnuke." Rekla sem ji, da je takih mnogo na svetu, saj ve- do, da je to njihova dolžnost. Nasmehnila se mi je in skupaj sva odšli ven trgat grozdje. Domači so mi rekli, da je lepo, da sem nekaj storila za staro mamo, čeprav ji večkrat kaj pomagam, ampak tako ji Se nisem nikoli prej. Potem me je še tega prosila, da sem Sla z vozičkom vozit sestrično Majo. Tega sem se zelo razveselila, saj imam Majčiko zelo rada. Potem sva s staro mamo še pripravili večerjo in odšli smo domov. Po tem dnevu sem še rajSi pri stari mami. Večkrat grem k njej s kolesom in ji kaj pomagam. Tako sem šla tudi včeraj, ker je ati Sel službeno v Ljubljano, pa še avto imamo pokvarjen. Stara mama se me je razveselila in mi dala nekaj za Miklavža. Mislim, da imam najboljši stari mami na svetu, čeprav vem, da tako rečejo vsi, ki jih imajo radi. Sabina Leber, 6. a OS Ivana Spolenjaka NAŠE NOVOLETNE ŽELJE Moja želja je, da bi bili vsi zdravi in srečni v novem letu. Želim, da bi se dobro učil in da bi prinašal domov dobre ocene. Želim tudi, da bi priSla stara mama in ata k nam v Offenbach na obisk. Le tako bo silve- TEDNIK — 10. januar 1985 TELESNA KULTURA IN SPORT - \\ KOŠARKA Dve zmagi v podaljških Člani košarkarskega kluba Ptuj so že drugo srečanje zapored do- bili po podaljšku. Pred novolet- nimi prazniki so šele po dveh po- daljških v Ptuju premagali Ruše. v soboto pa .se je skoraj podobno primerilo na tekmi z Rogaško, eni odjočilnih /a razvrstitev pri vrhu lestvice vzhodne skupine druge republiške lige. Gostje iz Rogaške Slatine ,so bili boljši večji del sre- čanja, vendar so v zadnjih tre- nutkih domačimi uspeli s košem Marčiča izenačiti in izsiliti po- dalj.šek. V dodatnih petih minu- tah čiste igre so imeli domačini nekoliko več sreče in zmagali s 82:81. Prvi polčas so dobili gostje s 40:35. v regularnem delu paje bilo 73:73. Tokrat se je zlasti izkazal Damiš. ki je v drugem polčasu zadeval z razdalje in držal korak z gosti. Točke za Ptuj so dosegli: Filipič 2, Damiš 27, Marčič 13, Kotnik 6, Habjanič 2, Cobelj 11, Purič 19 in Vučinič dve. l.k. ZAKUUČNI TURNIR V KARATEJU TRIJE PTUJČANI PRVAKI SLOVENIJE v Zrečah pod Pohorjem je bil 4. turnir prvenstva Slovenije v semi coniact športu. Turnirja se je udele- žilo kar sedem klubov. Tudi na tem, zadnjem turnirju so blesteli Ptujčani in Ormožani, saj so kar trije v svo- jih kategorijah osvojili prva mesta. V kategoriji do 57 kg je Crt Zadravec iz Ormoža v finalu premagal Korošca iz Zreč z 8:7. V naslednji kategoriji do 63 kg je Stanko Satler premagal tri na- sprotnike in osvojil 1. mesto. Malce športne smole pa je tokrat imel svetovni prvak Alojz Vidovič, ki je v fi- nalnem dvoboju z Bajraktevičem iz Zagorja izgubil za točko. Več sreče pa je imel Martin Golob, ki je v final- nem dvoboju s Spiljkom iz Celja premočno zmagal. Poglejmo končno uvrstitev nastopajočih iz Ptuja in Ormoža. V kat. do 57. kg je Zadravec drugi, v kat. do. 63 kg je Satler prvi, Korotaj peti. Breg šesti. V kat. do 69 kg je prvi Vidovič. V kal. do 74 kg je Stumberger zasedel peto mesto ter v kat. do 79 kg Segula četrto mesto, medtem ko je v kategoriji do 84 kg Martin Go- lob prvi. Tako imamo od sedmih kategorij v semi coniact športu kar tri prvake Slovenije, ki jim naj veljajo posebne čestitke. Ostali tekmovalci iz Ptuja in Ormoža so se razen Zadravca iz Ormoža, ki je zasedel odlično drugo me- sto v skupnem seštevku točk, uvrstili nižje. Omenimo naj, da Segula in Breg na zadnjem turnirju nista sode- lovala, ker sta odšla v JLA. Brez dvoma pa so Ptujča- ni še enkrat potrdili, da so najboljša ekipa v Sloveniji v semi contakt športu. franjo hovnik., NAMIZNI TENIS Novi uspeh mladih judoistov Pionirji judo sekcije Gorišnice, ki deluje v okviru judo kluba Drava, .so se znova odlično odrezali. Na tradicionalnem tekmovanju za memorial Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici so namreč zmagali v ekipni razvrstitvi. Drugi je Impol, tretji Železničar iz Maribora, četrta pa Murska Sobota, torej sami znani judoistični centri. V kategoriji do 38 kilogramov je bil D.Tmian Petek tretji. V kategoriji do 42 kilogramov je Rajko Muršic zmagal, Mitja Kostevc pa je bil tretji. V kategoriji prek 58 kilogramov je prvi Jože Marih, drugi Bojan Bezjak, tretji pa Miran Plošinjak. V sku- pni uvrstitvi za memorial Pohorskega bataljona je judo klub Drava osvojil tretje mesto, zmagal pa je po pričakovanju domači Impol. 1. k. Danes seja skupščine TKS Osrednji dogodek tega tedna v ptujski občini na telesnokultumem področju bo gotovo seja obeh zborov skupščine občinske telesno kul- turne skupnosti. Ta bo danes opoldan v dvorani Narodnega doma. Gre za prestavljeno sejo, saj prvi sklic tik pred novoletnimi prazniki zaradi nesklepčnosti v zboru uporabnikov ni bil uspešen. Pričakujemo, da bodo vodje delegacij in konferenc delegacij tokrat svojo dolžnost opravili in zagotovili udeležbo svojih delegatov. Skupščina mora namreč med drugim sprejeti rebalans finančnega načrta, dodatna sredstva v klubih in društvih nestrpno čakajo, hkrati pa sprejeti sklep o začasnem financi- ranju do sprejetja finančnega načrta za letos. Seja se bo začela ob trinajstih. 1. k. Poročila in programi V osnovnih telesnokulturnih organizacijah so pred kratkim dobili vpraš^ike. ki jih morajo izpolnjene vrniti zvezi telesnokulturnih organizacij do 15. januarja. Gre ža podatke o aktivnosti, tekmovalnih - dosežkih, porabi denarja in letošnjih načrtih. Podatki bodo služili za sestavo plana zveze in tudi za bližnjo proglasitev najboljših športnic, športnikov in ekip ptujske občine v letu 1984. Rok je sicer kratek, vendar se velja potruditi, saj bodo v nasprotnem primeru klubi to močno občutiU pri delitvi denarja za letošnjo dejavnost. 1. k. COMET-PTUJ 59:56(30:28) Nepričakovan poraz Igralke Ptuja so v sedmem kolu II. ženske slovenske košarskarske lige gostovale v Slovenskih Konjicah, kjer so z domače ekipo Comet nepričakovano izgubile. Košarkarice Ptuja tokrat niso igrale najbolje. Kljub temu pa ne moremo reči. da so igrale podrejeno vlogo, kajti sam začetek je pripadal igralkam Ptuja. Vodile so z minimalno razliko dveh do treh košev vse do osemnajste minute, ko so naredile nerazumljive napake v obrambi. Domačinke so priložnost, ki se jim je ponudila, izkoristile in prvi del tekme odločile v svojo korist. Tudi začete^ drugega dela tekme je pripadel igralkam Ptuja, tako so si v 34. minuti ustvarile razliko štirih košev. 42:46. Pri tem rezultatu je trener domače ekipe zahteval minuto odmora ter z novimi napotki želel spremeniti potek igre. kar mu je ludi uspelo. Igralke Cometa so si v pičlih štirih minutah priigrale devet točk naskoka 59:50 in zdobro igro prednost obdržale vse do konca, čeprav so Ptujčanke v zadnji minuti dosegle šest točk ublažile poraz. Ptuj: Kornik 10. Vučinič. Pajenk 16. Vogrinec 20. Rozman, Jane 2, .Sirec Jelka 2. Krničar. Kukovec in Sirec Majda 6. IZ. Sklenjeno regijsko prvenstvo za člane v B skupini Na kegljišču konstruktorja v Mariboru je bilo 8. kolo prvenstva v B skupini in tako je sklenjeno pnenstvo za leto 1984. Ptuj so uspešno zastopali člani selekcije KK Drave. Neposreden tekmec Drave za 3. mesto na končni lestvici, ekipa Kovinarja iz Maribora je bila tokrat boljša. Torej so Ptujčani osvojili 4. mesto med desetimi ekipami, ki so sodelovale na prvenstvu. Za Dravo so nastopili: (ŠeidI 155, zamenjal ga je Vranjež 183), 348, IHč 387,: Seruga 409. Colnarič 375, Plajnšek 392 in Spehonja 372. Naj- boljši posameznik je bil Šeruga s 409 podrtimi keglji. Ob zaključku prvenstva moramo pohvaliti člana za njihovo prizadevnost in discipliniranost. Ce bodo tako nadaljevali, se za dobre kegljaške rezultate ni bati. S. Vičar KEGLJANJE Ekipa KK Ptuj. Z leve stoje: Vranješ, Seruga, Špehonja, Plajnšek, Zavec. čepijo: Golob, Colnarič, SeidI in Ilič. TV spored TV LJUBLJANA Petek. 11. januarja 8.55 Zimski šolski spored, 10.30 Poročila. 10.35 Zimski šolski spored. 17.20-23.30 Tele- tekst RTV Ljubljana. 17.35 Poro- čila. 17.40 Šola za junake. 17.55 Za mano. mulci. 18.25 Obzornik ljubljanskega območja, 18.40 Otroške nalezljive bolezni, 19.10 Risanka. 19.24 TV in Radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV DNEVNIK I. 19.55 Vreme. 20.00 Včeraj za jutri. 20.35 Ne prezrite. 20.50 Bes angelov. 21.40 TV DNEVNIK 11. 21.55 Zbo- gom, lepotica moja — film. Sobota. 12. januarja 8.00 Poročila. 8.05 Deček z zelenimi prsti. 8.20 Domišljija je povsod doma. 8.35 Pisani svet. 8.55 Mili in legende. 9.10 Pešec v avtu. 9.40 Orodja prihodnosti, 10.10 Čudeži narave. 10.30 Vče- raj za jutri. 11.00 Spoznano, neznano. 12.10 Svetovni pokal v smučanju — smuk/M. 15.40 Poročila. 15.45 Chaplin. 17.00 PJ v košarki: Zadar—Sibenka. 18.30 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije. 19.10 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do /rna. 19.30TV DNEVNIK. 19.50 Vreme. 20.00 Svetnikovo mašče- vanje, angleški film. 21.40 Zrcalo tedna. 22.00 Moje pesmi — moji prijatelji — zabavnoglasbena oddaja. 22.50 Poročila Nedelja. 13. januarja 8.20 Poročila. 8.25 Živ žav. 9.15 Za mano. mulci. 9.45 Cigani Ivanoviči — 1. del glasbene oddaje. 10.25 Svetovni pokal v smučanju — slalom (M) prenos I. teka. 11.15 Park avenija 79, 12.55 Svetovni pokal v smučanju — slalom (m) prenos 2. teka. 14.00 625 oddaja za stik z gledal- ci. 14.40 Poročila. 14.45 Naša leta. nadaljevanka. 15.35 Visok pritisk. 16.30 Jezebel. ameriški film. 18.10 TV kavarna. 19.10 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV DNEVNIK. 19.50 Vreme, 20.00 Inšpektor Vinko, 21.10 Športni pregled. 21.40 Beseda da besedo — televizijski intervju. 22.10 Poročila Ponedeljek. 14. jan4jarja 9.00 Zverinice iz Rezije. 9.20 Japonske pravljice. 9.35 Pisani svet. 10.05 Otroška zabavna pesem. 10.35 Pred izbiro poklica. 11.00 Deček in deklica — 1. del poljske nadaljevanke. 17.35 Po- ročila. 17.40 Otroška televizija. 18.10 Domišljija je povsod doma, 18.25 Podravski obzornik, 18.45 Pop godba. 19.10 Risanka, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV DNEVNIK L 19.55 Vreme. 20.00 Seslrična Rahela. 21.00 Aktualno, 22.00 TV DNEVNIK II Torek. 15. januarja 8.35 Zverinice iz Rezije, 8.55 Japonske pravljice. 9.15 Pisani svet. 9.55 Svetovni pokal v smu- čanju — veleslalom (M) prenos 1. teka. 11.15 Slovenski venček. 11.45 Pred izbiro poklica. 12.15 Deček in deklica. 13.25 Svetovni pokal v smučanju — veleslalom (M) prenos 2. teka. 15.50 Poroči- la. 16.05 Svetovni pokal v smuča- nju veleslalom (M) posnetek. 17.25 Poročila. 17.40 Pedenjžep, 18.10 Miti in legende. 18.25 Dolenjski obzornik. 18.40 Sanje nekega pesnika. 19.10 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV DNEV- NIK I. 19.55 Vreme, 20.00 Tujca, švedska drama. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 Integrali. 22.15 Poro- čila Sreda. 16. januarja 9.00 zverinice iz Rezije. 9.20 Japonske pravljice. 9.35 Pisani svet. 10.10 Tam ob ognju našem, 10.50 Pred izbiro poklica, 11.10 Deček in deklica. 17.35 Poročila. 17.40 Beli konjič. 18.00 Andro- kles in lev. 18.25 Obalno kraški obzornik. 18.40 Računalništvo. 19.05 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV DNEVNIK I. 19.55 Vreme. 20.00 Mednarodna obzorja, 20.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 20.50 Film tedna: Rdeči krog. 23.00 TV DNEVNIK II Četrtek. 17. januarja 9.00 Zverinice iz Rezije. 9.20 Japonske pravljice. 9.40 Pisani svet. 10.10 Pedenjžep, 10.25 Pe- denjžep. 10.40 Pred izbiro pokli- ca. 11.10 Deček in deklica. 17.35 Poročila. 17.40 Deček z zelenimi prsti. 17.55 Portret pesnika Kaje- tana Kovica. 18.20 Videosport. 18.25 Notranjski obzornik. 18.40 Spet domov. 19.10 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV DNEV- NIK 1. 19.55 Vreme. 20.05 Ted- nik. 21.10 Ludwig. nadaljevanka. 22.05 TV DNEVNIK II 12 - ZA RAZVEDRILO 10. januar 1985 - TEDNIK TEDNIK - 10- januar 1965 OGLASI IN OBJAVE - 13 NOVOLETNI OBISK V PORODNIŠNICI ŠTIRI DEKLICE IN DEČEK Medlem ko je večina od nas preživela najdaljSo siIvt..>trsko noč v prijetnem razpoloženju, ob pesmi in glasbi, je bilo tudi precej tistih, ki so novo leto pričakali na delovnem mestu ali celo v bolnišnici Tudi na porodnem oddelku ptujske bolnišnice so imeli na Silvestrovo precej dela. V sredo, 2. januarja smo jih obiskali in k razgovoru povabili dežurno se- stro Snežano Plohi. Povedala je, da .sama ni sodelovala v dežurni ekipi, zato joje predstavila: »V silvesirski noči je bila na porodnem oddelku dežurna eki- pa v sestavi: dr. Sokolič, sestra Murkova in sestra Slaničeva. Kot je zapisano v porodni knjigi, so imeli kar precej dela. Zadnji porod v lanskem letu so imeli ob 16.50. bila je deklica. Potem so do polnoči in še prek lahko v miru dočakali novo leto. Prvi porod v letu 85 pa so imeli ob 02.40. Srečna mamica je stara 17 let — Angela Gmajner iz Slove- nje vasi 70 je rodila krepko deklico, težko 3.150 gramov in dolgo 53 cm. Dobro uro pozneje, ob 03.45 je Štefka Pušnik z Ormoške 72 v Ptuju rodila fant- ka, težkega 3.000 gramov in dolgega 52 cm. Nato je ob 8.25 Darinka Petrovič iz Stojnc 31/a rodila deklico (3.050 g in 51 cm;. Ob 8.45 je Silva Bezjak iz Cvel- kovc 61 rodila deklico, težko 3.400 gramov in dolgo 53 cm. Zadnji porod 1. januarja pa smo imeli ob 17.40. Katica Novako- vič. to je naša sodelavka, je rodila deklico težko 3.800 gramov in dolgo 53 cm. Tako smo prvi dan letošnjega leta v ptujski bolnišnici pomagali na svet petim novorojenčkom — štirim deklicam in enemu fantku. Vsi so zdravi, prav tako njihove mamice in želimo jim čimveč zdravih in srečnih let!« Ob koncu našega novoletnega obiska smo zvedeli, da so v letu 1984 v ptujski bolnišnici opravili 1.268 porodov, kar je v primerja- vi z leti nazaj nekoliko manj. Vzroki za to so menda jasni, sicer pa velja vsem srečnim mamicam in očkom tudi naša iskrena čestitka; mnogo zdravih in zado- voljnih let želimo vsem skupaj! M. Ozmec Srečni mamici Angela Gmajner s prvo deklico (levo) in Štefka PukSič z edinim silvestrskim fantkom (desno) pred novoletno jelko v porodnem oddelku ptujske bolnišnice. (Foto: M. Ozmec) NOVOLETNI SPREJEM PRI PREOSEDNIKU SO PTUJ Odlikovalo jih je predsedstvo SFRJ Predsednik ptujske občinske skupščine Franc Tetičkovič je v četrtek, 27. decembra pripravil slovesen sprejem za osem obča- nov, ki jih je odlikovalo predsed- stvb SFRJ. Medaljo zaslug za narod je izročil Jaiiezu Irglu. za požrtvo- valno in zelo uspešno delo v gasilskem društvu Destrnik, v občinski gasilski zvezi in v KS Destrnik. Red dela s srebrnim vencem pa je izročil: — Mariji Plaveč, za izredne rezultate, ki jih je dosegla pri delu v odseku računovodstva KBM Maribor PE Ptuj, v planin- skem društvu Ptuj ter v samou- pravnih organih in DPS, — Ivanu Erjavcu, za požrtvo- valno in uspešno delo v TOZD Elektrokovinar Ptuj, — Ladislavu Knupležu, za posebne zasluge pri delu civilne zaščite v KS. ter uspehe, ki jih je dosegel pri vzgoji in izobraževa- nju na OŠ v Markovci, — Milošu Steviču, za posebne in izredne rezultate, dosežene na delovnem mestu delovodja anti- korozistov v Pleskarju, — Jožetu Rakovcu, za požrt- vovalno, humano in zelo uspešno delo v GD Majšperk vas, ter za uspehe pri vzgoji mlade genera- cije na OŠ Majšperk in delo v KS Majšperk, — in Simonu Megliču za izredno požrtvovalno delo v GD Spuhlja, v občinski gasilski zvezi in KS Spuhlja. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo pa je Franc Tetičkovič izročil Konradu Mahoriču, za marljivo, požrtvovalno in huma- no delo v GD Ptuj, občinski gasilski zvezi in v KS Jože Potrč. Vsem dobitnikom odlikovanj tudi naše čestitke! Dobitniki odlikovanj predsedstva SFRJ, po sprejemu pri predsedniku SO Ptuj, Francu Tetičkoviču. (Foto: M. Ozmec) osebna kronika RODILE SO: Valerija Taciga, Sloperce 9 — Denisa in Davida; Marjana Bez- jak. Zabovci 24 — Andreja; Ana Zidarič. Sakušak 79 — Simono; Sonja Gregorič. Predava 9 — Natalijo; Marija Tišler. Grabšin- ci 5. G. Radgona — deklico; Jadranka Splizovič. Užiška I, Ljutomer — Gorano; Milena Kamenšek, Koračice 62 — de- čka; Kristina Plohi. Drakšl 10 — Kristijana; Nevenka Serec. Pre- šernova 14 — Janjo; Božena Perko. Trstenjakova 16 — Nevo; Majda Bezjak. Zamušani 84 — deklico; Vera Kaučevič, Lovrenc 12 - deklico; Silva Lah, Ul. 25. maja 8 — Sebastijana; Neža Kociper, Placarovci 3 — Mihae- lo: Nataša Lah, Zg. Hajdina 84 — Urško; Danica Govedič, Krče- vina 69 — dečka; Dragica Šilak, Žabjak l4/b — Janjo; Majda Bedrač. Dolena 35/a — deklico; Kristina Caf, Gomila 11 — Petra; Cvetka Drevenšek. Trdo- bojci 69 — Aleksandra; Marija Horvat. Tomaž 30 — deklico; Darinka Lazar. Kidričevo, Indu- strijsko naselje 1 — dečka; Irena Kolar. Dobrina 16 — Mitja; Jožefa Rodvajn. Prešernova 21 — Marjana; Terezija Jus. Žetale 1 — deklico; Anica Dovečar. Senik 29 — dečka; Tatjana Košanski. Grajena 56 — Adelo; Nada Petek. Savei 30 — Jasno; Marija Krajnc. Vel. Okič 14/a — Mitja: Ana Kodrič. Bukovci 160 — Mitja: Anica Kaučič. Sodinei 29 — deklico; Marija Kvar. Lasigovci 2 — dečka; Anica Sirec. Zakl 23 — deklico; Marija Bajec'. Stogovei 25 — dva dečka; Tatjana Jelen, Majski vrh 51 — deklico; Danica Cvetko. Grajen- ščak 22 — dečka; Ida Rakuša, Obrez 115 — deklico; Zvonka Kokol. Panonska 34. G. Radgo- na — Tadejo; Katarina Holc, Zagorci 81 — Silva; Darinka Voeanee, Lešnički vrh 16 — Brigito; Angela Gmajner, Slove- nja vas 70 — Natašo; Štefka Pukšie. Ormoška 42 — Boštjana; Darinka Petrovič. Stojnci 31/a — Aleksandro; Silva Bezjak. Cvetkovci 61 — Janjo; Katarina Novakovič, Kraigherjeva 13 — Zvezdano; Katica Brodnjak, Orešje 15 — dečka; Mihaela Šijance, Biserjane 14, G. Radgo- na — Matejo;. POROKE: Ivan Leva. Brezula 37 in Danica Koren. Gerečja vas 15; Jožef Bratuša, Formin 43 in Andrejka Meznarič. Markovci 67/c: Boris Mohorič. Ob Dravi 4 in Danica Šprah, Ob Dravi 4; Zoran Milic. Ljubljana, C. 24. junija 84 in Darja Plaveč, Na obrežju 17; Drago Lozinšek. Krčevina pri Vurberku 108 in Ljudmila Mernik, Titovo Vele- nje. Prešernova 2; Janez Turk, Crtkova 12 in Jožefa Fideršek. Tržeč 34; Alojz Gomboe, Dorna- va 43 in Jožica Forstnarič, Dor- nava 142; Benjamin Lorenčič, Maribor, Gosposvetska 35 in Katarina Petrovič, Trnovska vas 9; Stanislav Ilec. Grajenščak 91 in Stanka Jakob, Brezovec 82; Stanislav Večerič, Paradiž 45 in Ana Kele. Paradiž 45; Ivan Poplatnik. Sobetinci 10 in Mira Toplak. Muretinei 4; Janez Pig- nar. Juršinei 19/a in Marjeta Brumen. Jur.šinci 19/a; Milan Miložič. Pobrežje 10 in Milica, Špori.š. Ciril Metodov dr. 3; Marijan Marčič. Sp. Gorica 8 in Marija Pulko. Mihovce 23; Niko- laj Bien. Ul. B. Kraigherja 13 in Davorina Lamza. Ul. B. Krai- gherja 13; Miran Zagoršek. Mez- govei ob Pesnici 28 in Irena Zvegla. Podvinei 64; Ratislav Vnuk. Ul. 5 prek. brigade 9 in Danica Črešnik. Ul. 5 prek. brigade 9; Martin Šegula, Hla- ponei 45/a in Metka Čuš. Zagor- el 56: Emilijan Lesjak. Ljutomer, Kolodvorska 6 in Sonja Horvat, Ljutomer. Postružnikova 6; Mar- jan Hameršak, Bukovci 68 in Jožefa Tomažič, Muretinei. 25; Stanislav Zoreč, Biš 18 in Marija Kovačič. Ločki vrh 34;. UMRLI SO: Vinko Drevenšek. Strajna 60, roj. 1925, umrl 22. dec. 1984.; Štefka Krivec. Kraigherjeva 31. roj. 1915. umrla 25. dec. 1984; Martin Artenjak, Gubčeva 25. roj. 1909, umrl 25. dec. 1984; Angela Černejšek, Kočice 58, roj. 1931. umrla 25. dec. 1984; Jakob Rataje, Mejna cesta 11. roj. 1903, umrl 26. dec. 1984: Frane Vido- .vie, Zg. Pristava 40, roj. 1905, umrl 30. dec. 1984; Marija Bez- jak. Koresova 1. roj. 1913, umrla 29. dac. 1984.; Marija Jaušovec, Hum 58. roj. 1911. umrla 30. dec. 1984: Angela Podbreznik. Gre- gorčičev dr. 5. roj. 1912. umrla 1. jan. 1985; Jožef Drofenik. Prečna pot 12. roj. 1913, umrl 4. jan. 1985; Marija Zelenko, Podvinei 64. roj. 1900. umrla 22. dec. 1984. OK ZSMS PTUJ Bolj resno in odgovorno Kljub zimskemu mrtvilu potekajo pri občinski konferenci ZSMS v Ptuju številne aktivnosti. Tako je minuli torek, 8. januarja pričela z delom mladinska politična šola, za katero se je prijavilo 45 slušateljev iz krajevnih skupnosti in združenega dela. Predavanja bodo ob torkih in četrtkih, zaključili pa jih bodo 7. februaja. V enem mesecu bodo slušatelje seznanili z desetimi zanimivimi temami iz življenja mladih in širše družbene pro- blematike. Vsa predavanja bodo popestrili s filmi in diapozitivi, šola pa bo potekala v sejni sobi na magistratu. Mladi so spet sredi priprav na nadaljevanje prekinjene .seje občinske programsko volilne konference, ki je bila 4. decembra lani. Nadaljevanje te seje bo v ponedeljek, 14. januarja ob 13. uri v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Pričakujejo, da bodo osnovne organizacije tokrat vzele svojo nalogo bolj resno in poslale svoje delegate z že izoblikovanimi stališči o vsebini, oziroma o posameznih predlogih. Po sprejemu poslovnika o delu konference bodo mladi razpravljali o stališčih seje predsedstva OK ZSMS Ptuj, ki je bila 8. decembra lani (po prekinjeni seji), za tem bodo razprav- ljali o sprejemu kandidatne liste za organe občinske konference, razpravljali bodo tudi o delu v osnovnih organizacijah po XI. kongresu slo- venske mladine in o smernicah za nadaljne delo. Posebej se bodo lotili na- log mladih na področju zaposlovanja, stanovanjske problematike in social- ne varnosti. Po razrešenici dosedanjemu vodstvu pa bodo opravili volitve novega vodstva in članov konference. Za novega predsednika občinske konference ZSMS Ptuj je evidentiran mladinec Ivan Rojs iz Vitomarc, torej kot v prvem neuspelem sklicu, pa tudi ostali kandidati so predlagani prvič. —OM Januar - prosinec v Silvestrov! burni noči sem rojen, v taktu poskočne polke in lahnega valčka, ko novemu letu zdravica se toči, do jutra, do belega dne. Jaz, prijatelji, ledeni sem Januar, dvanajstih bratov mesecev sem poglavar. Po rajanju nočnem spreglejte trezni, ker v cvetju skriva se osat, bodičevje. In želja vseh bratov nas dvanajstih je, da MIR in sožitje zavladalo bi na svetu tem. Kmetijsko gospodarsko leto se začenja pravzaprav že jeseni, ko pospravimo pridelke in opravimo jesensko setev. Januar je mesec, ko se začenja koledarsko leto, v kmečkem delu pa se koledar vrti drugače, zdaj z večjo, zdaj z manjšo napetostjo, kakor jo narekujejo čas in potrebe. Zimske mesece, ko delo na polju in v naravi miruje, kar najbolj izkoristimo za strokovno in splošno izobraževanje. Januarja že vemo, kaj bomo sadili, zato si priskrbimo semena in gnojila za spomladansko.setev. Kolikor nam dopušča vreme vozimo na polje gnoj in trosimo umetna gnojila. Ce je vreme suho in zemlja kopna, lahko tudi orjemo. V kolikor nam sneg ne ovira dela, odstranjujemo v sadovnjaku suhe veje, mah in lišaje, suho skorjo in plodove ter seveda tudi suha in nerodovitna drevesa. Sadno drevje zaščitimo pred zajci, če tega nismo storili že v decembru. Pri temperaturi do pet stopinj pod ničlo škropimo sadno drevje z oljnimi pripravki, ki nam jih priporoča strokovnjak zadruge. Za obnovo narežemo cepiče češpelj in češenj. V kleteh prebiramo nagnilo sadje, pregledujemo zelenjavo, kon- troliramo toploto in vlago ter poskrbimo za primerno zračenje. Ce je potrebno, pretakamo vino. Popravljamo kmetijske stroje in orodje, škropilnice, krpamo vreče, pletemo košare in opravljamo druga domača dela. Ne pozabimo večkrat prezračiti hlev in če dopušča vreme, spustimo živino na prosto. Preglejmo vsako žival, kakšno je njeno zdravstveno stanje, negujmo njeno kožo, kopita in parklje. Za spomladansko pogozdovanje naročimo sadike ali si priskrbimo gozdno seme. Zima je pravi čas za sekanje lesa zlasti* v nižjih legah. Branko Anželj ČRNA KRONIKA Novo leto 1985 smo v ptujski občini na področju prometne varnosti pričeli precej obetavno. V dneh od 1. do vključno 8. januarja letošnjega leta so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v eni nesreči s telesno poškodbo in v več manjših nesrečah z materialno škodo. Koman- dir PM Ptuj, Franc Horvat je ob tem povedal: ,, Podatki govorijo, da je trenu- tna prometna varnost zelo ugodna. Za celotno preteklo leto 1984 lahko rečem, da so udeleženci v prometu razmeroma dosledno spoStovali prometne predpise, da so bili pri vožnji precej bolj previdni kot leta nazaj. Beležimo namreč precej manj nesreč in tudi z milejšimi posledicami kot prejšnja leta. Novoletni prazniki so na podro- čju prometne varnosti potekali prav tako mirno. Prometna situa- cija je bila dokaj ugodna, toda za- dnji dan lanskega leta kot prvi te- den v novem 1985. letu. Tokrat ni- smo beležili niti ene kršitve javnega reda in miru in prepričan sem, da so občani preživeli praznike v zdra- vem, tovariškem vzdušju. Želimo si, da bi bilo tako, ali pa vsaj blizu tega skozi vse leto, kije pred nami! Naj dodam, da so odgovorni za čiščenje in vzdrževanje cest svojo nalogo tokrat opravili dokaj do- bro, tako da so bili ustvarjeni ustrezni pogoji za vožnjo po naših cestah. Pravgotovo je tudi to prispevalo k ugodnemu stanju, da v minulih praznikih nismo beležili praktično nobene hujše prometne nesreče." —OM 2RSANJE NOVLETNE KRIŽANKE Nagrade so razdeljene V studiu radia Ptuj smo v soboto dopoldan izžrebali deset bralcev TEDNIKA, ki so med ostalimi 554 naročniki poslali pravilno izpisano geslo novoletne nagradne križanke Emone Merkur iz Ptuja, ki se glasi: NAŠIM KUPCEM ŽELIMO SRECNO NOVO LETO! Darilni bon za 1000 dinarjev je tokrat dobil Jurij VOGRINC iz Nadol 26, za 800 dinarjev Simon PETROVIČ iz ul. Lackove čete 7, darilni bon za 600 dinarjev Zvonko CERCEK iz Zg. Hajdine 16 in za 400 dinarjev Mihaela ZUPANlC iz Gubčeve 13. v Ptuju. Reklamna darila pa dobijo po pošti še: Lojz TOPLAK iz Strojne 136, Konrad RIŽNER iz Spuhlje 22, Vida LONCARIC z Ziherlove ploščadi 3, Emil PAVEO iz Sp. Hajdine 108. Franc KOLARiC iz Grajenščaka 81 in Anica VINKLER iz Belšakove 58. Uredništvo Tednika in kolektiv Emone-Merkur vsem izžrebancem iskreno čestitata! rnš TEinVIK izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO — TE- DNIK 62250 PTUJ, VoSnjakova 5, poštni prodal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi no- vinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgo- vorni urednik LUDVIK KOTAR, tehnični urednik ŠTEFAN PU- ŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Ne- venka Dobljekar, Majda Goznik, Martin Ozmec in Marjan Sne- tierger. Uredništvo in uprava Radio - Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna na- ročnina .^naša 1000 dinarjev, za tujino 1700 dinarjev. 2iro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju pro- izvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. občin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042 - 0778 Leto: XXII Ptuj, 10. januarja 1985 številka: I VSEBINA: SKUPŠČINA OBČINE PTUJ KRAJEVNE SKUPNOSTI 1. Resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Ptuj v 3. sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa Izgradnje 1985. letu komunalnih In družbenih objektov ter drugih dejavnosti na območju 2. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne razerve v letu 1985 Krajevne skupnosti Ormož 4. Poročilo volilne komisije Krajevne skupnosti Ormož o Izidu referendu- ma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupno- sti Ormož 1. Na osnovi 156. člena Zakona o sistemu druž- benega planiranja in o družbenem planu SR Slovc^nije (Uradni list SRS. št. 1/80. 33/80 in 2/81) ler 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 5/78 in 2/82)je Skupščina občine Ptuj na .sejah Zbora združe- nega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Druž- benopolitičnega zbora, dne 24. decembra 1984. sprejela RESOLUCIJO O POLITIKI DRUŽBENEGA IN GOSPO- DARSKEGA RAZVOJA OBČINE PTUJ V 1985. LETU I. Ključni cilji in materialni okviri razvoja Na osnovi Poročila o uresničevanju družbe- nega plana občine Ptuj za obdobje 1981 —1985 v letih 1981. 1982. 1983. 1984 s prvo oceno mož- nosti razvoja v letu 1985. dolgoročnega progra- ma ekonomske stabilizacije in usmeritev re- publiške ter zvezne resolucije o politiki družbe- nega in gospodarskega razvoja za leto 1985 opredeljujemo v občini Ptuj za leto 1985 na- slednje temeljne cilje in naloge: — povečanje proizvodnje blaga in storitev ter proizvodnje hrane. — povečanje izvoza in deviznega priliva iz konvertibilnega področja ter varčevanje pri vseh vrstah devizne porabe. — zagotavljanje osnovne preskrbe prebival- stva ter preskrbe OZD s surovinami in repro- materialom. — učinkovitejše gospodarjenje na podlagi večje produktivnosti in izboljšanje organizacije v proizvodnih in poslovnih procesih ter večjo na- slonitev razvoja na raziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnost in — učinkovitejšo izrabljenost obstoječih pros- torskih zmogljivosti gospodarstva in družbenih dejavnosti. Politika družbenoekonomskega razvoja bo v Ivtu 1985 pomenile nadaljevanje politike uresni- čevanja prve etape dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Prednostna področja naše aktivnosti bodo naslednja: gospodarnejše upravljanje z družbenimi sredstvi, uveljavljanje družbenega planiranja, uresničevanje delitve po delu. vključevanje v mednarodno delitev dela na osnovi strukturnih sprememb v gospodarstvu, pridobivanje hrane, napredek drobnega gospo- darstva, razvoj stanovanjskega gospodarstva in uresničevanje nalog na področju socialne poli- tike. Zastavljene temeljne cilje bomo v letu 1985 uresničili z: — rastjo družbenega proizvoda za okrog 2,7 %, v tem industrijske proizvodnje za okrog 3 %, družbeno organizirane kmetijske proiz- vodnje za okrog 5%. trgovine za okrog 1 %. drobnega gospodarstva za okrog 5 % in mini- malno rastjo ostalih dejavnosti, razen gradbe- ništva, ki bo ohranilo nivo iz leta 1984, — povečanjem konvertibilnega izvoza za okrog 10%. kar znaša približno 45 mio USA dolarjev in uvoza za okrog 7 %. — povečanjem zaposlenih v združenem delu za okrog 1.2 %. — povečanjem produktivnosti za okrog 1,5 %. kar predstavlja okrog 60% delež v rasti družbe- nega proizvoda in — s sredstvi za osebno, skupno in splošno porabo, ki bodo realno ostala na ravni leta 1984. 2. Politika in usmeritve razvoja 2.1. Ekonomski odnosi s tujino. Večji izvoz, predvsem na konvertibilno po- dročje, bo tudi v letu 1985 ena izmed glavnih nalog organizacij združenega dela gospodarstva občine. Tako si bodo organizacije prizadevale povečati izvoz v celoti za 10 %. pri čemer bo zaradi pretežne konvertibilne usmerjenosti (99 % vsega izvoza je konvertibilnega) tudi izvoz na konvertibilno področje rasel po enaki stopnji. Pri tem morajo OZD iskati tudi možnosti za povečanje izvoza in uvoza na klirinško področje. Predvideno stopnjo rasti izvoza bo možno doseči z maksimialnimi napori dosedanjih iz- voznikov (največji med temi so: TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Mesokombinat Perutnina Ptuj. Labod-Delta Ptuj. Agis Ptuj, Emona- Kmetijski kombinat Ptuj) ter drugih. Organizacije si bodo prizadevale povečati izvoz proizvodov višje stopnje predelave in zmanjšati izvoz surovin in reprodukcij.skih materialov. Uvoz surovin in reprodukcijskega materiala bo v letu 1985 večji za 7 %. Prednost pri uvozu bodo imele surovine in repromaterial za potrebe proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje. Uvoz opreme bo možen v primeru zamenjave izrabljene opreme za izvozno proizvodnjo ozi- roma opreme, ki bo dajala velike neto devizne učinke. Stopnja pokritja uvoza z izvozom bo okrog 120%. 2.2. Proizvodnja hrane in preskrba V kmetijstvu bo osnovna skrb namenjena nadaljnjemu intenziviranju proizvodnje in smotrnejšemu izkoriščanju kmetijskih zemljišč ter bolj usklajenem razvoju primarne kmetijske proizvodnje in živilske industrije. Družbeno organizirana kmetijska proizvodnja bo poveča- na za okrog 5 %. in sicer v družbenem sektorju za okrog 4.6 %, v zasebnem sektorju pa za okrog 5.5 %. Povečano bo tržno pridelovanje poljščin in prireja mesa ter mleka. Za uresničitev predvidenega programa bo organizirano pridelovanje tržnih poljščin na 2.267 ha pšenice. 932 ha sladkorne pese in 350 ha oljnic. Z nadaljnjo intenzifikacijo pridelovanja koruze, krmnih poljščin, predvsem pa travinj. bo zagotovljena prireja okrog 17.5 MIO 1 mleka, okrog 4.911 ton govejega ter okrog 5.857 ton svinjskega mesa. Proizvedeno bo ludi okrog 36.155 ton perutninskega mesa. V zasebnem sektorju bodo še naprej vzpodbujane večje vz- rejne koncentracije v posameznih gospodarstvih in večji razvoj govedoreje na hribovitem območju občine. Predvideni cilji bodo doseženi ob krepitvi pospeševalne službe v Kmetijski zadrugi Ptuj in Kmetijski zadrugi Lovrenc na Dravskem polju ter njihovim povezovanjem z območnimi stro- kovnimi zavodi. Odločujoč faktor uresničevanja nalog in zastavljenih ciljev je tudi v pravočasni in zadostni oskrbi z reprodukcijskim materialom, zaščitnimi sredstvi, gnojili in pogonskimi gorivi, rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo in učinkovito obrambo pred točo. Kmetijsko prostorsko ureditvene operacije bodo izvajane v skladu z družbenim planom. Melioracije bodo pričeli izvajati v letu 1985: — Emona Kmetijski kombinat na površini 20 ha — Kmetijska zadruga Ptuj na površini 357 ha — Kmetijska zadruga Lovrenc na Dravskem polju na površini 250 ha Začete melioracije v skupni površini 627 ha bodo končane v letu 1986. V polskavski dolini bo zaključenih 625 ha melioracij, začetih v letu 1984. Komasacije bodo v naravi speljane na vseh melioriranih površinah. V skladu s kadrovskimi možnostmi v Geodetskem zavodu Maribor. Geodetski upravi Ptuj ter Občinskem komiteju za kmetijstvo bodo pospešeno vodeni postopki za zemljiško-knjižne izpeljave posameznihj^ območij. Predpogoj za učinek aktivnosti je ure^ ditev zemljiško-knjižnega stanja zemljišč pre(^ izvedbo komasacije. Kmetijska zemljiška skupnost bo skrbela skupno s kmetijsko inšpekcijo za vključevanje slabo obdelanih in neobdelanih zemljišč v pro- izvodnjo in pripravo investicijske dokumenta- cije za izvajanje kmetijsko prostorskih operacij melioracijskega območja Sturmovec. Izvajala bo aktivnosti na izdelavi agrokarte. Za pospeševanje organizirane kmetijske pro- izvodnje bodo usmerjena sredstva samouprav- nega sklada za intervencije v kmetijstvu občine in republike. Z aktivnostjo trgovine in izpopolnitvami trž- nih blagovnih rezerv bo ohranjena preskrblje- nost občanov najmanj na ravni leta 1984. STRAN 2 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ST. 1 2.3. Razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb. Politika delitve dohodka v letu 1985 je glede na zaostrene gospodarske razmere naravnana v poveCanje deleža sredstev za razSiritev mate- rialne osnove združenega dela. Povečati je po- trebno tudi učinkovitost izkoriščanja razpolož- lji\ih zmogljivosti in s tem ustvarjanja višjega realnega dohodka. Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v posamezni organizaciji bo odvisna od rezultatov gospodarjenja in rasti iz- ločenih sredstev za akumulacijo, od dosežene proizvodnje, storilnosti živega in minulega dela ter gospodarnosti. Sredstva za splošno porabo bodo oblikovana na nespremenjenih virih sredstev in davčnih stopnjah iz leta 1984 in v skladu z dogovorom o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin. \' letu 1985 je potrebno v samoupravnih in- teresnih skupnostih in občinskih upravnih organih nadaljevati s preverjanjem predpisov in samoupravnih splošnih aktov, ki določajo pra- vice uporabnikov sredstev za zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb in zahtevajo preko- meren obseg administrativnih del. S tem bi ustvarili pogoje za zmanjšanje zaposlenih pri določenih opravilih. 2. 4. Investicijska politika V letu 1985 bodo največja vlaganja v industriji kjer bodo nadaljevana vlaganja v povečanje iz- voznih zmogljivosti perutninske klavnice, v po- večanje kapacitet tovarne krmil Mesokombi- nata Preutnina ter novogradnjo sušilnice žit in rekonstrukciJ9 mlekarne v EKK. Pričeta bo I. faza modernizacije proizvodnje primarnega aluminija v TGA Kidričevo. Na področju kmetijstva bodo poleg vlaganj v melioracije na novo pričeta vlaganja v izgradnjo farme za vzrejo jarčk pri Mesokombinatu Pe- rutnina Ptuj. Na ostalih področjih gospodarstva bodo in- vesticije usmerjene le v manjša tekoča vlaganja, razen na področju turizma, kjer bo f)otekala gradnja bungalovov (50 postelj) pri EKK TOZD Ptujske toplice ter v gradbeništvu, kjer bo pri- četek vlaganj za ureditev centralne gramoznice. Izvršni svet bo proučil možnost adaptacije in usposobitve obstoječih stavb bivših osnovnih šol za proizvodne namene, za kar bodo organizacije združenega dela po posebnem samoupravnem sporazumu združevale del akumulacije na ni- voju občine. Na področju družbenih dejavnosti bo konča- na gradnja telovadnice pri Srednješolskem centru, pričeta in končana gradnja štirirazredne podružnične osnovne šole v Lovrencu na Dravskem polju in pričete ostale investicije po referendumskem programu. Na področju zd- ravstva bodo adaptirani prostori za namestitev rentgenskega aparata, za kar bodo uporabljena združena sredstva amortizacije zdravstvenega centra in namenska sredstva Občinske zdrav- stvene skupnosti. V vzgojno varstveni organizaciji bodo adaptirani in razširjeni pros- tori kuhinje in treh oddelkov vrtca v stari zgradbi ^pRaieevi ulici in v KS Gorišnica. Na področju soci.ilncga skrbstva bodo adaptirani prostori za delavnice pod posebnimi pogoji. /a i/vajanje adaptacij in posodobitev pros- torov in opreme bodo organizacije združenega dela družbenih dejavnosti uporabljale sredstva amortizacije in samoprispevkov krajevnih skupnosti. 2. 5 Zaposlovanje V letu 1985 se bo nadaljevala politika pro- duktivnega zaposlovanja, predvsem pripravni- kov, v cilju izboljšanja kvahfikacijske strukture zaposlenih. Zaposlovanje se bo povečalo v me- jah danih materialnih okvirov, ki omejuje vla- ganja v razširitev obstoječih in gradnjo novih zmogljivosti. Organizacije združenega dela s področja gospodarstva bodo zagotovile pogoje za dodatno zaposlovanje, kjer so za to možnosti, z uvajanjem večizmenskega dela, dopolnilnih proizvodnih programov ter zniževanjem po- godbenega nadurnega dela. Zaposlenost v združenem delu se bo povečala za okrog 1.2 %, s tem bo omogočena zaposlitev na novih in izpraznjenih delovnih mestih okrog 820 delavcem, od tega okrog 250 na novih delovnin mestih. V samostojnem osebnem delu bo za- poslenost povečana najmanj za 5 %. na kar bodo vplivali tudi vračajoči se zdomci in predvidene spremembe obrtnega zakona. Zaposlovanje v družbenih dejavnostih bo počasnejše kot doslej. Posebna pozornost bo namenjena preusmer- janju in prezaposlovanju delavcev, katerih delo je zaradi tehnoloških sprememb ali gospodar- skih težav organizacij nepotrebno. Politika štipendiranja bo usmerjena v pove- čanje deleža kadrovskih štipendij zlasti za sred- nji, višji in visokošolski študij. 3. Politika razvoja na nekaterih področjih 3. I. Družbene dejavnosti Na področju družbenih dejavnosti bo ohranjen obseg pravic na ravni leta 1984. V osnovnem šolstvu bosta prednostni nalogi uvajanje »Novega programa življenja in dela« ter izvajanje zagotovljenega programa osnovne šole. Pričeta bo racionalizacija mreže osnovnih šol. Na področju zdravstva bo ohranjena doseže- na raven zdravstvenih storitev in izboljšana ce- lovitost zdravstvenega varstva s pridobivanjem deficitarnih strokovnih kadrov, zagotavljanjem pogojev za obnavljanje obstoječe medicinske opreme in nabavo sodobnejše, združevanjem sredstev TOZD v Zdravstvenem centru ter s prizadevanji za boljšo samoupravno in stro- kovno povezavo med Zdravstvenim centrom. Združenimi lekarnami Ptuj, Obratno ambulan- to Agis in s SOZD združeno zdravstvo Maribor. Skuonost socialnega varstva bo uvedla enotno skupno evidenco prejemnikov .socialnovarstve- nih pomoči. Tako bo dana osnova, da bodo vse vrste pomoči dobili tisti, ki soje po vseh merilih dejansko potrebni. Posebna skrb bo namenjena mladim družinam. Raziskovalna skupnost bo v programu dela za leto 1985 podrobneje opredelila naloge za hi- trejši razvoj inovacijske dejavnosti. 3. 2. Stanovanjsko, komunalno in cestno go- spodarstvo Na področju stanovanjske gradnje bo konča- na gradnja 84 stanovanjskega bloka B 1, pnčeta pa bo gradnja bloka B 3 s 100 stanovanji in nadaljevalo se bo s prenovo starega mestnega jedra. Samoupravna stanovanjska skupnost bo pri- pravila projekt izgradnje stanovanj s cenejšim načinom ogrevanja za novo srednjeročno obdobje, tako da bodo dostopna občanom z nižjimi dohodki. V okviru energetske oskrbe bo v Kidričevem nadaljevana toplifikacija blokovskih gradenj, v soseski Rabeljčja vas — zahod pa bo nadalje- vana in končana gradnja kotlarne. Na področju komunalne infrastrukture bo nadaljevana gradnja vodovodnih objektov in omrežja, predvsem v Halozah in Slovenskih goricah v pribhžni dolžini 21,2 km. kjer bodo sodelovale tudi mladinske delovne brigade.' Dela bodo potekala tudi na vzdrževanju in obnavljanju komunalnih objektovindividuaine in kolektivne rabe. Nadaljevano bo komunalno opremljanje in urejanje stavbnih zemljišč za potrebe družbene usmerjene stanovanjske gradnje in za potreb*, industrije in obrti. Pričeta bo plinifikacija kot- larn v Mesokombinatu Pertunina TOZD Mesne industrija in soseski Rabeljčja vas — zahod. Pričeta bo gradnja zbirnega kanala »D« od Turnišč dočistilne naprave v dolžini 4,1 km, prav tako pa bo zgrajeno 900 m sekundarne kanalske mreže. V cestnem gospodarstvu bo potekalo urejanje in vzdrževanje cestnega omrežja. Nadaljevana in končana bo prva faza obvoznice. Vse organizacije in skupnosti v občini so za- dolžene v svojih programih dela za leto 1985 konkretno opredeliti naloge za varstvo okolja in jih tudi dosledno izvajati. 3. 3. Krajevne skuirmosti Temeljna naloga krajevnih .skupnosti v letu 1985 bo nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in delegatskega sistema ter solidarno zadovoljevanje interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. V letu 1985 bodo krajevne skupnosti za re- alizacijo svojih programov črpale sredstva iz naslednjih virov prihodkov: krajevnega samo- prispevka, sredstev SIS in OZD ter sredstev občanov zbranih po posebnih pogodbah. V skladu s programi SIS materialne proiz- vodnje bodo v letu 1985 izvajane v krajevnih skupnostih naslednje investicije: 1. Na področju izgradnje vodovodnih in ka- nalizacijskih-objektov in naprav: — primarni vodi v skupni dolžini 6.9 km v KS Trnovska vas in KS Markovci. — .sekundarni vodi v skupni dolžini 14.3 km v KS Destrnik. KS Trnovska vas in KS Markovci. — dokončanje vodovoda v KS Podlehnik (Zakl — izgradnja prečrpalnice). — en vodohram v KS Destrnik. — v vsaki KS mesta Ptuj bo saniran en vo- dnjak za potrebe SLO. — skundarno kanalizacijsko omrežje v KS Turnišee in KS Ivan Spolenjak. — skundarno kanalizacijsko omrežje v KS Tone Žnidarič in KS Budina—Brstje. — usposobitev čistilne naprave. 2. Na področju izgradnje telefonskega oi..režja: — adaptacija zgradbe v Ptuju. — izgradnja medkrajevnih kablov: Dorna- va—Juršinei. Ptuj—Destrnik. Ptuj—Cirkulane — izgradnja krajevne telefonske mreže Ptuj. — razširitev avtomatske telefonske centrale v Ptuju. — opremljanje avtomatskih telefonskih cen- tral v Cirkulanah. Destrniku. Majšperku in Markovcih. — izgradnja prenosnega VE sistema Ptuj- — Podlehnik in Ptilj —Maribor. 3. Na področju modernizacije cest: — v sklad s programom republiške in občinske skupnosti za ceste vzdrževanje in modernizacija cestnih odsekov ter rekonstrukcije mostovnih objektov. — nadaljevanje gradnje obvoznice. Krajevnim skupnostim bodo v skladu z do- govorom za potrebe funkcionalne dejavnosti in delegatskega sistema zagotovljena sredstva iz proračuna občine v okviru možne rasti prora- čunskih sredstev. 3.4. Drobno gospodarstvo Na področju drobnega gospodarstva bodo tekla prizadevanja v smeri krepitve hitrejšega in skladnejšega razvoja samostojnega osebnega dela. k čemer bodo prispevali ustrezni ukrepi ekonomske politike. Razvoj drobnega gospodarstva bo v občini usmerjen v skladu s sprejetim Družbenim do- govorom o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva za obdobje 1981 — 1985 v občini Ptuj. Za izvajanje tega dogovora bo sprejet URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 1 STRAN 3 Program ukrepov za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj za leto 1985 in Sklep o ugotovitvi deficitarnih in suficitarnih obrtnih dejavnosti na območju občine Ptuj, na osnovi katerih bodo izvajane ugodnosti za razvoj deficitarnih storitvenih obrti. 3.5. Splošna ljudska obramba in družbena sa- mozaščita Glede na zaostrene politične in ekonomske, razmere v svetu in vse bolj izrazite obroževalne tekme, v skladu z določili zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in usmeritvami iz družbeneg aplana občine Ptuj za obdobje 1981 —1985, bo poudarek na naslednjih nalogah: — dograjevanju obrambnih in varnostnih načrtov v vseh sredinah. — razvoju enot in štabov teritorialne obram- be, strokovni uspo.sobljenosti in materialni opremljenosti. — razvoju enot in štabov civilne zaščite in narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, strokovni usposobljenosti in materialni opremljenosti za preventivno in zaščitno ukrepanje in reševanje ob elementarnih nesrečah ter izrednih in vojnih razmerah. — zagotavljanju vseh oblik organiziranega obrambnega in samoz.a.ščitnega izobraževanja \seh delovnih ljudi in občanov, — dograjevanju in izpopolnjevanju sistema vojnih zvez in centra za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, — obrambnemu usposabljanju izvenšolske mladine ter usmerjanju mladih v vojaške šole in obrambe poklice. — doslednem uresničevanju predpisov s po- dročja gradnje, uporabe in vzdrževanja zaklo- nišč v občini kot večnamenskih prostorov, , — oblikovanju občinskih blagovnih rezerv artiklov garantirane preskrbe. 3.6. Izvajanje sistema družbenega planiranja V letu 1985 bodo končane naloge na pripravi dolgoročnih planov in sprejet bodolgoročni plan občine za obdobje od leta 1986—1995. oz. za nekatera področja do leta 2000. Aktivnosti na pripravi srednjeročnih planskih aktov bodo v letu 1985 nadaljevane in končane. Tako bo tudi sprejet srednjeročni plan občine za i)bdobje 1986—1990. Nosilci planiranja bodo pripravili svoje letne planske akte v skladu z usmeritvami te resolu- cije, in sicer najkasneje do sprejema zaključnih računov za leto 1984. 4. Spremljajoči dokumenti resolucije Naloge in ukrepi na posameznih področjih družbenega in gospodarskega razvoja občine bodo podrobneje opredeljeni v spremljajočih dokumentih resolucije, ki .skupaj z resolucijo pomenijo osnovo za uresničevanje ciljev, po- stavljenih za leto 1985. Za izvajanje ciljev te resolucije bodo pristojni organi sprejeli nasled- nje dokumente: I. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 1. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb za I. tromesečje 1985 Rok: december 1984 2. Odlok o proračunu občine Ptuj za leto 1985 Rok: marec 1985 3. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve za leto 1985 Rok: december 1984 II. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ 1. Plan izvoza in uvoza v občini Ptuj za leto 1985 Rok: marec 1985 2. Program zaposlovanja pripravnikov Rok: marec 1985 3. Program ukrepov za razvoj drobnega gos- podarstva v letu 1985 Rok: januar 1985 4, Bilanca sredstev skupne porabe Rok: marec 1985 III. SAMOUPRAVNI SKLAD ZA INTER- VENCIJE V KMETIJSTVU IN PORABI HRANE 1. Dogovor o enotni p)olitiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1985 Rok: december 1984 2. Program proizvodnje hrane v letu 1985 Rok: marec 1985 5. Spremljanje in izvajanje resolucije Nosilci planiranja bodo v letu 1985 upoštevali pri izvajanju resolucije temeljne razvojne usmeritve, politiko razvoja in ukrepe, ki teme- ljijo na konkretnih obveznostih glede nalog, ki jih bodo s svojimi planskimi akti sprejeli in v katerih morajo biti vsebovani ukrepi ekonomske stabilizacije na zvezi, republiški in občinski ravni. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj bo sprem- ljal izvajanje nalog določenih s to resolucijo, ukrepal in obveščal občinsko skupščirio o ures- ničevanju in odstopanjih od dogovorjenih opredelitev ter ji predlagal ustrezne ukrepe. Občinska skup.ščina bo na temelju svoje ustavne vloge spremljala uresničevanje usmeri- tev in nalog iz te resolucije, uveljavljala v okviru svojih pristojnosti in dolžnosti način delovanja in odgovornosti vseh nosilcev planiranja ter ukrepala ob neupoštevanju oziroma neizpol- njevanju sprejetih usmeritev, nalog in obvez- nosti. Številka: 30-15/81-3 Datum: 24/12-1984 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ. dipl. sociolog 1. r. 2. ,,Na podlagi 12. člena Zakona o temeljih siste- ma blagovnih rezerv in o zveznih blagovnih rezer- vah (Uradni list SFRJ št. 58/84) v povezavi z 915. točko družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/81) ter 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 24. decembra 1984, sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 1. člen S tem odlokom se za realizacijo programa ob- činskih blagovnih rezerv v letu 1985 uvaja pose- ben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v le- tu 1985 po stopnji 0,15 <7o. 2. člen Sredstva iz I. člena tega odloka se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Ptuj, kjer se vodijo ločeno ter so v celoti namenjena za občinske blagovne rezerve. Uporabljajo se za: — nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve, — obnavljanje teh rezerv, — zagotavljanje skladiščnih prostorov za po- trebe teh reMLY^__-^__________ — kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja občinskih blagovnih rezerv. O uporabi teh sredstev odloča Izvršni svet Skupščine občine Ptuj. 3. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni doho- dek delavcev, namenjen za zadovoljevanje oseb- nih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz prvega člena tega odloka se obračunava in plačuje na podlagi Zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zado- voljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80), kot je določeno za obračunavanje in plačevanje prispev- kov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 402—10/84-2 Datum: 24/12—1984 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 3. Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS. št. 3/73) in 8. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS. št. 23/77) in po 43. členu statuta Krajevne skupnosti Ormož je skupščine Krajevne skupnosti Ormož na svo- jem zasedanju, dne 23. novembra 1984 sprejela SKLEP o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa Izgradnje komunalnih In družbenih objektov ter drugih dejavnosti na območju Krajevne skupnosti Ormož. 1. Na podlagi odločitve občanov na referendu- mu 23. 12. 1984 se uvede samoprispevek v denarju za območje Krajevne skupnosti Ormož /a naselja: Lešnice. Sp. Ključarovci. Lešniški \rh. Litmerk. Dobrava. Hardek. Pavlovci, H um. Loperšice. Frankovci. Pušenci. Mestni svet III. Mestni svet II in Mestni svet 1. 2. Samoprispevek se uvaja za dobo petih let od 1. februarja 1985 do 31. januarja 1990. 3. S samoprispevkom bo zbranih 84,302.587.(K) dinarjev. S temi sredstvi bo krajevna skupnost sofinancirala in financirala naslednji delovni program po Vaških in Mestnih svetih: — Vaški svet Lešnica dobi skupno 5.200.000.- i/ samoprispevka 3.000.000.0 — Vaški svet Sp. Ključarovci dobi skupno 7.400.000.- iz samoprispevka 4.400.000,- — Vaški svet Litmerk dobi skupno 4.100.000.- i/ samoprispevka 2.500.000.- — Vaški svet Dobrava dobi skupno 3,500.000.- iz samoprispevka 2.100.000.- — Vaški svet Hardek dobi skupno 6.100.000.- iz samoprispevka 4.100.000- — Vaški svet Pavlovci dobi skupno 4.300.000.- iz samoprispevka 2.450.000- — Vaški svet Hum dobi skupno 6,900.000.- iz samoprispevka 4.700.000.- — Vaški svet Loperšice dobi skupno 7.900.000.- iz samoprispevka 4,400.000.- STRAN 4 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. — Vciski .svet Frankovci dobi skupno 7.200.000.- i/ samoprispevka 4.800.000.- — Vaški svet Pušenei dobi skupno 5.100.000.- I/ samoprispevka 3.850.000.- — Mestni svet I. II. III, dobi skupno 14,271.000.- I/samoprispevka 12,671.000.- — Ka/na gradnja šole Hardek I/ samoprispevku 20.000.000.- — Ireditev — adaptacija šole Hum 1/samoprispevka 1.000.000.0 — Skupni program i/ samoprispevka 14.300.000.- Skupni priliv krajevnega samoprispevka I Krajevni samoprispevek iz OD 63.453.866 - 2. Krajevni samoprispevek upokojencev 5,447.721.- 3 Krajevni samoprispevek I/kmetijstva 3,705.000,- 4. Krajevni samoprispevek iz obrti 10,946.000.- 5 Krajevni samoprispevek občanov /aposl. v tu)ini 750.000.- 84,302.587.- 4. Višina in osnova krajevnega samoprispevka- je naslednja: — po stopnji 2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, zbralo naj bi se 63.453.866.00 dinarjev. — po stopnji 1.70% osebni, invalidski in družinski upokojenci, zbralo naj bi se 5.447.721.00 dinarjev. — po stopnji 3 "^'b delovni ljudje in občani od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti, zbralo naj bi se 3,705.000,00 dinarjev. — po stopnji 2 % občani, ki imajo dohodke od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti — od odmere osnove za obrt, zbralo naj bi se 10.946.000.00 dinarjev, — občani zaposleni v tujini letno 2.500,00 din. zbralo naj bi se 750.000,00 dinarjev. 5. Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, minimalnih pokojnin do višine, ki jim pripada varstveni dodatek, otroš- kega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodar- stvu. Izjemoma sme svet krajevne skupnosti odločati, da se dolg na samoprispevku v celoti ali delno odpiše, oziroma v izjemnih primerih odloži plačilo za določen čas, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. 6. Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka, oziroma pokojnin. Obraču- navajo in odvajajo pa ga temeljne in druge organizacije združenega dela, ter delovne skupnosti, skupnosti invalidsko jKjkojninskega zavarovanja, delavcem zaposlenih v obrti pa obrtnik. Kmetijskim proizvajalcem in osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami od- merja, obračunava in odvaja samoprisjjevek uprava za prihodke SO Ormož. Odmera in pl.ieilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo in plačujejo prispevki in davki občanov. Od občanov, navedenih v prejšnjem odstavku, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz sa- moprispevka v določenem roku, vrši kontrolo uprava za prihodke SO Ormož, s svojo inšpek- cijsko službo, ter se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 7. Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno bivališče na območju Krajevne skupnosti Ormož. 8. Sredstva .samoprispevka se zbirajo na zbir- nem računu, številka 52410-842-038-8425 Kra- jevna skupnost Ormož. Sredstva prispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden. 9. Svet skupščine Krajevne skupnosti Ormožje odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu. 10. Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samo- prfspevkom zbranih sredstev, bo izvajala skup- ščina K S Ormož. 11. O uporabi sredstev samoprispevka se vsako leto sestavi program del in zaključni račun, ki se dostavita zborom krajanov, ter ju dokončno potrdi .svet skupščine Krajevne skupnosti Ormož. Morebitni višek dohodka samoprispevka, navedenega s tem sklepom se lahko uporabi tudi za druge naštete dejavnosti v krajevni skupnosti, po predhodnem sklepu sveta skupščine Kra- jevne skupnosti Ormož. 12. Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. februarja 1985 do 31. januarja 1990. Številka: 13-91/84 Datum: 28. 12. 1984 Predsednik sveta skupščine Krajevne skupnosti Ormož Franc DEBELJAK. I. r. 4. POROČILO Volilne komisije Krajevne skupnosti Ormož o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samo- prispevka na območju Krajevne skupnosti Or- mož. Volilna komisija Krajevne skupnosti Ormož objavlja po 43. členu statuta Krajevne skupnosti Ormož in po 21. členu zakona o referendumu (Ur. list SRS, štev. 23-1465/77) izid referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Ormož, ki je bil v nedeljo, 23. 12. 1984. 1. Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom skupščine Krajevne skupnosti Ormož, z dne 23. 11. 1984 razpisan referendum za uvedbo krajev- nega samoprispevka za celotno območje Krajevne skupnosti Ormož. Sklep je bil objavljen v tedniku občin Ormož in Ptuj, štev. 23, z dne 28. 11. 1984, stran 188. 2. Volilna komisija Krajevne skupnosti Ormož je na podlagi pregleda celotnega glasovalnega gradiva preverila zakonitost referenduma in ugo- tovila, da je bil postopek za uvedbo v skladu z zakonom o referendumih in sam referendum iz- veden v skladu z zakonom o referendumu, ter da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. 3. Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna ko- misija ugotovila, da je izid glasovanja naslednji: a) V glaspvalne sezname je bilo vpisanih 3174 glasovalcev,' b) Glasovanja se je udeležilo 2954 glasovalcev, od tega je glasovalo: ,,ZA" uvedbo krajevnega samoprispevka 2025 glasovalcev, ,,PROTI" uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 863 glasovalcev, ..rVEVELJAVNIH" glasovnic je bilo 49 c) Glasovanja se ni udeležilo 220 krajanov. 4. Glede na to ugotavlja volilna komisija, da je bilo na referendumu 2954 upravičenih glasoval- cev, od tega je na referendumu glasovalo ,,ZA" 2025 glasovalcev ali 68,65 %. Na podlagi navedenega izida glasovanja, volil- na komi.sija v smislu 21. člena zakona o referen- dumu (Ur. list SRS, štev. 23/77) ugotavlja, da je referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Ormož, za obdo- bje 1. februarja 1985 do 31. januarja 1990 uspel, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravi- čencev. Ormož, dne 23. 12. 1984 Številka: 13-91/84 PREDSEDNIK VOLILNE KOMISIJE: Obilčnik Franc, 1. r. TAJNIK VOLILNE KOMISIJE: Rizman Anton, 1. r. ČLAN VOLILNE KOMISIJE: Simonič Ivan, 1. r. Uradni vestnik občin Onnož Ih PtiU Izluda pnnriioma ankrat mesečno, h» to v četrtek. Naročniki Tednika ga pr^fm^ brezplačno, naročniki posameznih fttevllk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radk>-Tednlk Ptui, VoinJakova 5. Ur^i^c uredniški odbor - odgovorni uradnik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srt>skl trg 1/1. Tiska Časopisno grafično pocUetfe V«der, IIMka 14, Maribor.