.......
^	in prtinikof.
Son(uy> B,B,,i-
prosveta
0GLASILO SLOVENSKE NARObNE PODPORNE JEDNOTE
Uradntikl la uprarnllki prostori: H6T South Lawndala An. ,
Offico of Publloattoai J067 South UwndaU Ato. Tataphoaa, Rookwall 4004
0—Yf AB I»
i®
a« am w
ijÜrttR? CHICAGO, 1LU ČETRTEK, 16. FEBRUARJA (FEB. 16), 1939
96.00 Yearly
ATEV.—NUMBER SS
Accaptacoa for «nailing at apocial rata of poatago pcorModhfor^fraeatioe HQS. Act of Oot. 0, 1017, aathoriaod on Juao 14. 101».
r
i socialisti zahtevajo ojasnila od Daladier je ve vlade
Zunanji minister Bonnet obdolžen tajnih pogajanj z nemškimi naciji in italijanskimi fašisti. Opozicija v kabinetu odgodila akcijo glede priznanja fašističnega režima v Španiji. Bonnetovi agentje aktivni v Rimu in Berlinu
ŠaVu^' 7X^\Martin zmagal
ieraj odločno nastopila pro-
¡ff ift^^ F« sodiščem
■nja s fašistično Italijo in
sko Nemčijo. To zahtevo so jjodprle druge skupine v lici, ki se ne strinjajo z
io politiko.
člani naj odločijo o vodstvu unije
Détroit, Mich„ 15. febr.—Ho-Kiolžitev, da je zunanji mi- mer Martin* odstavljeni pred-Georges Bonnet pričel 8edn|ik unije združenih avtnih ix>gajanja z Rimom in delavcev, je izvojeval zmago nom, vsebuje članek, ki ga prec| sodiščem. Okrožno sodišče lanec Henri de Kerillis ob- je raZ8odilo, da imetje krajevne v listu Epoque. Poslanec unije ^ 51 v Detroitu spada da je Bonnet poslal svoje Martinovi frakciji. Vprašanje te v Rim in Berlin z name- kontrole nad to unijo je izzvalo da sklene kupčijo z Mus- notranji spor in boj med Marti-jjem in Hitlerjem. Obdolži- nom ter voditelji Kongresa in-
izzvale vihar na včeraj-» dustrijskih organizacij, seji Daladierjevega kabine-	^	g ? jftnuarja>
momentu, ko je izgte-	Martin 8 dirgl uradni
da bo Francija priznalaireA L £ ,unije |n ge Ugtn imetja eneralii Franca kot legalno L ^^ Mart|n jih je ob.
ko v,ad0,	dolžil, da so pod vplivom komu-
je Daladier branil zuna- Listov.
mini8tLa ^w'^wLiH Sinoči je Martin govoril po ,x> vroči debati uklorut^	da je on za to,
C,J-' i * ¿ir^iatC k «stane avtna unija neodvisna
,nju spanskega ašisti^e-	iMdja in v okviru CI0,
■er-na. To tvorijo Ccaar čeprav so ga nasprotniki obdol
da hoče potegniti unijo iz :naUdMfrČ ir ; CIO. R. J. Thomasa, novega (T.M. ÏÏSÏH I predsednika in voditelja naspn*
ne frakcije, je pozval, naj sodeluje z njim v kampanji, da člani lineta so potem «Kie-i. gp|0ŠTlem glasovanju odloči |la gre senator Leon Berard jo kdo nftj ^ ¿»¿^fr Unije. v no v Burgoa in stopi v sti-\ predstavniki Francovega na. On je bil poslan v Bur-ladnji teden, da sklene sponi s španskimi fašisti. Po
atku je poročal, da Franco i pred8ednika unjje," je rekel hote11 Martin.
"Jaz sem še vedno za to, da avtna unija ostane v CIO kot avtonomna organizacija, člani pa naj se pri glasovanju izrečejo, ali hočejo mene ali Thomasa za
Martin je dalje pozvaJ na: sprotno frakcijo, naj ga takoj obvesti, ali je pripravljena spre, jeti njegov predlog ali ne.
Konskripcija nemikih delavcev
eva priznanje, ni -pa definitivne garancije glede it ve italijanskega in nem-vpliva v Španiji.
►nnet je zavračal očitke opo-o tajnih pogajanjih, pri !>a je, da se je Paul Ba-i, predsednik francoske ban-Indokini, mudil nekaj dni mu in se pogajal z Mussoli
m vlado glede poravnaval	Berlin, 16. febr. — Maršal med Francijo in Italijo.	Wilhelm Goering, Hitlerjeva de rnand de Brinon, francoski I ans roka, je danes pooblastil dr-»kar, ki je bil že večkrat	žavni delavski urad in podrejena n'v parlamentu kot ne-	ne departmente, da lahko odre-ni francoski poslanik v Ber-ldijo konskripcijo delavcev in jim \j* priznal, da je imel več	imložijo delo, katero se jim zdi »vorov z voditelji nemških	nujno v interesu blaginje držajev. Dalje je rekel, da so ga	ve. To pomeni, da se bodo mo-«govori uverili o mofcnosti	rali delavci v vaeh ozirih poko-»zuma med taboroma Rim-	riti ukazom delavskega urada, in in Pariz-London. Fer-	Delodajalci bodo morali dati ta de Brinon je eden izmed	koj dopust delavcem in delav katere je poslanec Henri	kam, ki so prizadeti v novi od Willis obdotiO, da so tajni | redbi. nje zunanjega ministra
Spor v organizaciji brezposelnih
Predsednik organizacije odstavljen
Chicago. — Obdolžitve o komunistični kontroli Delavske zveze v Illinoi.su, organizacije relifnih in brezposelnih delavcev, so izzvale notranji spor. Deset izmed osemnajstih članov eksekutivnega odbora Delavske zveze (IWA), ki so se sestali na svoji seji v Stauntonu, 111., je odstavilo predsednika F. Rohr-backerja in odvzelo čarter čika-ški grupi IWA, ki jo dominirajo komunisti.
"Gilbert Lang, tajnik čikašike organizacije, in Charles White, organizator, sta člana komunistične stranke," je dejal Frank McCulloch, tajnik državne organizacije brezposelnih delavcev. "Ne vem, ali je tudi Rohrbacker član komunistične stranike, toda znano je, da je pod komunističnim vplivom. Pojasniti moram, da podružnice IWA v čikaškem okraju niso bile izključene iz državne organizacije, toda dobivale bodo navodila direktno od te organizacije, ker jih hočemo o svoboditi komunistične kontro-le."
Lang je bil poslan v Chicago iz glavnega stani Delavske zveze v New Yorku pred enim letom. Cikaški relifni uradniki pravijo, da j« takoj začel podži gati relifne delavce na odpor.
White je že odgovoril na Mc-CUlIochove obdolžitve. On pravi da je bil McCulloch odstavljen 'kot tajnik državne organizacije po navodilih iz glavnega stana v New Yonku pred dvema tednoma in da seja eksekutivnega odbora v Stauntonu ni bila uradna. "Lahko so imeli člani eksekuti-ve sejo v Stauntonu, ampak kar so sklenili, nima nobenega t*> mena," je rekel White,
McCulloch je dejal, da glavn stan organizacije brezposelnih v New Yorku nima pravice od stavljati uradnikov državnih or ganizacij brezposelnih in relifnih delavcev. Dalje je obdolži' glavni stan, da se bolj zanima za širjenje komunistične propagande nego za interese brezpo-aelnih delavcev. Organizacija brezposelnih je bila ustanovljena v Illlnoisu 1. 1933 In Imela je nekoč 100,000 članov. Od ustanovitve je vodila več kampen v prilog brezposelnim in rellf nim delavcem.
Pomožna aktija za nemgke žide
Londonski odbor naznanil uatanovitev korporaetje
London, 15. febr. — Ustanovitev mednarodne korporacije. ki bo financirala itseljevanje Židovskih beguncev iz Nemčije, je bila naznanjena po včerajšnji se-mednarodnega odbora za begunce. Ta odbor tvorijo reprezentance 82 držav. Tu sodijo, da bi stroški izselitve Židov zna-žali tristo milijonov dolarjev.
Odbor je naenenil, da je v načelu sprejel Hitlerjev načrt gle-» de izselitve Židov. Načrt je pred-ožil George Rublee, Američan, ki je zadnji pondoljek resigni-ral kot načelnik tega odbora. On se je nedavno mudil v Berlinu in se pogajal z reprei^ntanti Hit-erjeve vlade. Kot načelnik od-I >ora je Rubleeja nasledil Anglež rterbert Emerson.
Podrobnosti glede ustanovitve mednarodne finančne korporaci-e niso omenjene v Izjavi, ki jo ,e objavil odbor po svoji seji. iomneva je, da bo korporacija skala posojilo, katerega naj bi garantirale vlade, ki bo repre-zentirane v tem odboru.
Hitlerjev načrt, ki je bil na razpravi, določa takpjšnjo izse-itev 150,000 do 200,000 Židov it Nemčije. Izvedbo načrta naj bi financirali bogati ftidje zunaj Nemčije.
Druga faza židovskega problema je bila potisnjena na površje, ko so Židovski delagtje na konferenci, katero je sklica premier Chamberlain, naznanili da bodo organizirali armado > Palestini, ki bo pomagala Velik Britaniji v slučaju, da se zaple te v vojno. Okrog 15,000 Židov že zdaj služi v palestinsk obrambni armadi. Ti so priprav ljeni na obrambo Palestine i slučaju izbruha sovražnosti.
Ogrski premier Imredi resigniral
Grof Teleki izbran za naslednika
beta.
v incident ob meji in Manditirije
I Ciičenje v armadi relifnih delavcev
Washington, D. C., 15. febr. Uprava WPA je naznanila, da 15. febr. — Poročilo j a- bodo vsi relifni delavci dobili li-'"asopiane agenture Do- stine z vprašanji, na katera bo-Hsinkinga, glavnega me- do morali odgovoriti. Vsak bo IMandžuriJe, javlja nov spo- moral dokazati, da je ameriški n« ru»kimi in japonskimi državljan. To je v aoglaaju z ak-■ami oh meji Sibirije in cijo v kongresu, ki določa odslo-l - r.K ilo jt prišlo v vite vaeh nedržavljanov. ki ao ko so poslanci v par- uposleni pri grad tj i relifnih pro-* fozvall vlado, naj za- jektov Prednost pri uposlitvi bo-r'i "dločno stališče proti do imeli ameriški vojni veterani.
■ I Dll^lll	I _ \ -	_ ..	... ••	I I A__i _
Huaiji.
nferenca voditeljev »ohrafke stranke
Pri gradnji relifnih projektov je zdaj upoalenih okrog tri milijone delavcev.

. tovlli, da konflikU med priataši f'flirton. D. Cv 15. febr.—I Rooseveltove adm in 1st rac i je in demokratskih kon- opozicijo, ki pobija "newdealske" kl je bila sklicana, da reforme, ni mogoče poravnati* rmonijo v stranki, ni Sklicanje konference je augestl-
'"•n aa rezulUU. Po rai Roosevelt v pismu kongree- .... -----
f»ti. ki - i€ vršila » Lik« RsytHirau, predaedniku ni« teh ar oflfuje v odWnl bnrbl so voditrlii ura. I ft i» knngn sne zbornice.	, proti fanatun.m agr« *»rj.-m
Komunist Brotvder hvali Roosevelta
Pravda objavila Browder jev članek
Moskva, 15. febr.—Earl Brow der, tajnik ameriške komuni stične atranke. je v članku, k ga je-včeraj objavila Pravda, glasilo ruske " komunistične atranke, pohvalil predaednlka Roosevelta, mehiškega predaednlka Cardenaaa in polkovnika Batisto, kubanakega diktatorja, kot tri glavne demokratične voditelje, ki bodo igrali glavno vlogo pri obrambi Panamakega prekopa proti fašistični agresiji.
"Vsi trije — Roosevelt, Car denas in Batista — imajo oporo pri demokratični maai v svojih deželah," pravi Browder v svojem članku. "Zunanja pAlitlka
Budimpešta, Ogrska, 15, febr — Predsednik vlade Bela Imredi je danes resigniral zaradi o-pozicije v parlamentu proti dra stičnim antisemitskim ukrepom potem pa je sam presenetil člane svoje stranke v parlamentu z izjavo, da je židovskega poko lenja. V svojem govoru je dejal da so ga govorice prisilile študijo svoje rodovine in da je ugotovil, da J« bil njegov prastari oče žid, "To dejstvo je vzrok moje resignacije," je rekel I m redi.
Imredi je prišel na vladno krmilo pred devetimi meseci in nasprotniki ao ga takoj obdolžili, da hoče biti diktator in izpre-meniti Ogrsko v totalitarno dr žavo. Gonja proti Židom se je pričela takoj in Imredi je sam predlagal zakonodajo, ki naj b omejila židovske aktivnosti ekonomskem, političnem in soci sinem življenju.
Njegov naslednik bo najbrž grof Teleki, ki je bil predsednik vlade pet mesecev I. 1920. Zns menja kažejo, da bo admira Horthy, regent Ogrske, zahteval revizijo notranje in zunanje politike. Teleki je znan kot zagovornik neodvisnosti Ogrske (n "previdne" kooperacije z oajo Rim-Berlin.
Letalska zveza med Kitajsko, Rusijo in Francijo
Aanghaj, 16. febr — Kitajska vlada je naznanila sklenitev dogovora t ruakiml in francoakim avtoritetami glede uatanovitve leta lake zveze med zapadno K tajsko in Rusijo ter Pranrljo Pličen dogovor je Kitajaka fe aklenlla z Anglijo.
napetost med japonsko in
rusijo narašča
\
i 9olitične stranke zahtevajo odločen nastop proti Rusiji
TOKIJSKA VLADA IGNORIRALA PROTESTE
Tokio, 15. febr. — Konflikt med Japonsko in sovjetsko Rusijo se je poostril, ko sta obe japonski zbornici soglasno sprejeli resolucijo, ki poziva vlado na od-očen nastop proti Rusiji. Pred-no je bila resolucija dana na glasovanje so voditelji glavnih j aponskih, političnih strank srdU io napadali sovjetsko vlado. Zunanji minister Hačiro Arita Je zagotovil parlament, da bo napel vse svoje sile, da ustavi kr-lenje paktov in pogodb, katero ,e sovjetska vlada sklenila z Ja-jonsko. "Naše potrpežljivosti Je <onec/\je grmel Arita.
Kozo . Jamamoto, vodja najmočnejše japonske politične stranke, je srdito udrihal po tuši j i v svojem govoru. Izjavil e, da so se diplomatična poga-. anja glede poravnave spora razbila na vsej črti zaradi arogantnega stališča sovjetske vlade.
"Ta resolucija je bila soglasno sprejeta, da pokažemo Moa* kvi svojo odločnost v borbi, ki smo jo začeli, da zaščitimo japonske interese," je rekel Ja mamoto. "Pravico ribolova ' ruskih vodah smo izvojevali a težkimi žrtvami v rusko-japon ski vojni, zdaj pa nam Moskva hoče odvzeti to pravico. Edin' izhod je vojna in ml se bomo tu di poslužili oborožene sile, da za Ščitimo svoje pravice."
Ko je bila v teku debata o resoluciji, so prišla v Tokio po* ročila o novem spopadu med J a ponskimi In ruskimi stražam ob meji Sibirije in Mandžurije Neka vest se glasi, da je ruska straža streljala na Japonce in da je bilo več vojakov ubitih In ra njenih.
Hongkong, 15. febr—Nadalj nje jai»onske čete so se včora izkrcale na kitajskem otoku Hainanu. Severni del otoka so Japonci zasedli zadnji petek, kar je izzvalo proteste s stran Francija, Velike Hritanije In Amerike, katere pa Je Japonska vlada ignorirala. Ja|H>nska okupacija tega otoka ograža |>omor sko |H»t med Francijo in Indo kino ter Veliko Britanijo in Hongkongom ter Singa|>orom.
Ameriška bojna ladja John D Bdwards Je včeraj do*i>ela 1 Hojhov, pristanišče otoka Ha i nana, da vzame na svoj krov ameriške državljane, kl se uaha jajo na otoku.
Influença se raziirja v Chicagu . |
Chicago, 15. febr. — Dr. Ro bert Black, začasni načelnik £1-kaškega zdravstvenega départ mente, poroča, da se influence še vedno širi. V zadnjih 24 urah jt bilo prijavljenih njegovemu de partmentu H4 novih slučajev te bolezni. Med bolniki Ja okrog H00 policajev in 60 gasilcev. In fluenca je v zadnjih dneh zahte vala trinajst življenj. Možnost )e, da bodo čikaške šole zaprle vrata, če ae bo liolezen še nadaijt širila.
Voditelji ADF kritizirajo regulacije
Miami, Fla., 16. fabr. — Ekae kotiva Ameriške delavske federacije je včeraj pozvala Rooae-veltovo administracijo, naj od pravi nekatere regulacije, kl o« vira jo induatrijake in biznlške aktivnosti in so deloma odgovor ne, da Je v Ameriki še \sdno e-krog draet milijonov brenfioae!
Domače vesti
Oblaki
Chicago. — George Vitkovič z Pittsburgha, Pa., je v sredo obiskal gl. urad SNPJ in uredni-tvo Prosvete.
Nov grob na zapadu
Ren ton, Wash. — Tu je umrla Ella Marie Rosenstine, roj. Perdick, stara 29 let. Rojena je bila v Black Dlamotuiu, Wash, n zapušča moža, mater in dvtv brata.	t
Ohijake vesti
Akron, O. — Dne 3. februarja ,e ia poškodbami umrl Jos. Lov-io. Padel je po stopnicah v Slovenskem klubu v Kenmoru in si zlomil vrat. Drugi dan je umrl. Star je bil 64 let in član KSlV — Andy RuČko, član društva 170 NPJ, je srečno prestal operaci-o v mestni bolnišnici in ¿daj se edravi doma, na naslovu 294 Mull Ave., kjer ga prijatelji In člani lahko obiščejo.
Oblak v Linvlngatonu
Linvingston, Hl, — Louise Lončar in mr«. Povše, obe iz Mllwaukeeja, Wis., ata nas obi-skali 12. februarja, toda prišli sta teden dni prezgodaj, kajti slavje tridesetletnice društva 96 SNPJ se vrši šele prihodnjo nedeljo.
Vesti it Pen ne
St. Michael, Pa. — Tulkaj je umrl Julij Gmajnar, star 52 leti n rojen v Ribnici na Pohorju na Štajerskem. Podlegel je proletar-ski bolezni jetlki. Bil Je član društva 190 SNPJ In ustanovitelj društva 37 SNPJ v Lovellvlllu, O. — Albin Vrtačnlk, član SNPJ, je prejel žalostno veat, da je na Vačah pri Litiji umrla njegova mati Marija Vrtačnlk v sta rostl 85 let. V Ameriki zapušča dva sinova, enegu pa v starem kraju.
Predavanje v Tomanovl knjižnici
Chicago. — V petek, dne 17. februarja, ob 8:30 zvečer bo v T<gnanovi knjižnici na oglu 27, ulice In Pulaski Rd. (Crawford ave.) predavala Elizabeth N. Wilson, pomožna direktorica I-mlgrantske zaščitne lige, o de-portaciji inozemcev. Vstop Je prost.
Francoska naročila ameriških letal
Francosko zlato prihaja v New York
Washington, D. 4'„ 15. febr. — Francoska vbwla Je naročila nadaljnjih Mr> Mnlh letal In 230 letalskih motorjev v Ameriki, se glasi iioročilo Iz zanesljivega vira. Poročilo dostavlja, da Is slo nadaljnja naročila sledila Glenn L. Martin Co., letalska kompanija, kl Ima tovarne v Middle Rlverju, Md., Je dobila francosko naročilo v vsoti $18,-700,0(K). Ts Je zdaj nsznanlla povečanje tovarn In uposlltev več sto novih delsvcev. V tovarnah te kompanija, ki obratujejo noč In dan, je že sedaj upoalenih čez pet tisoč delavcev.
Francoska vlada je že poslala zlato v vrednoati 150,000,000 v New York za kritje naročil bojnih letaj. Kakor Francija, Je tudi angleška vlada sklenila dogovor glede kredita,» neko new-yorško banko.
I/etaJake tovarne bodo ša bolj zaposlene, ko bo kongres dovolil dodatno vsoto za gradnjo bojnih letal. Razprava o tem ae Je ie pričeta v nitji zbornici.
Poročila iz diplomatIčnlh vi-rov naglašajo, da boata Francija In Anglija v rwkaj rtumerlh prakoaili Nemčijo v auvllu letal Slednja j# povečala produk i jo letal na tiSiič na meaec.
španska mornarica pripravljena na boj
Skušala bo zlomiti blo-kado pristanišč ni h mest
SPANSKE UMETNI-" NE V 2ENEVI
Perplgnan, Francija. 15. febr. ^legrinova vlada je mobUislrala bojno mornarico, da zlomi fašistično blokado obrežnega ozemlja in zaščiti cono Madrld-Va-encija. Po fašistični okupaciji Katalonije je bila cent ralna Španija odrezana od Francije, odkoder Je. prej dobivala živila in druge potrebščine. Te morajo zdaj dovažati le ladje v Valen-cijo, Alicanto, Kartageno In Al-merijo, glavna pristanlščna me-» sta, ki so še pod kontrolo španske ljudske vlade.
Očitno je, <jk bodo fašiatične bojne ladje skušale preprečiti dovoz živil v ta pristanlščna mesta in uničiti špansko bojno mornarico. Dva Španska rušilca sta bila včeraj tarča bomb, ki so jih metali Francovi letalci na pristanišče v Kartagenl. Pet ita-lljanakl bojnih letal Je tudi napadlo z bomlNtml Alicanto, kl so porušilo čez petdeset poslopij In' ubile šest oseb ter ranile dvajset drugih.
Španska bojna mornarica Ui ključu je bojno ladjo Jaime I., križarke Libertad, Miguol do Cervantes In Mendez Nune«, trinajst rušiicev, pot torpednl|t čolnov In dve topničarkl. Fašisti rlutpolagajo z močnejšo boj « no mornarico. Doslej Še nepotrjeno poročilo se glasi, da ao dobili iz Italije štiri rušilce In I« Nemčije več podmornic,
Negrinova vlada v proglasu naglasa, da ae zanaša na lojalnost poveljnikov bojne mornarice in pričakuje, da se bodo pokorili ukazu.
fteneva, 15, febr. — Španska vlada je |>oslsJa umetnine in dru« ge drag^enoatl v Ženevo. Med temi so dela slovitih španskih dlkarjev iz osemnajstega In devetnajstega stoletje, ki prad-«tavljajo vrednost več milijonov iolarjev, Vse umetnine so bile iMtslsue v Ženevo po jodcu Bar I •elone in shranjene v palači Ll» W na n slov.
nlh: Vlada rndnf dati privatnim podjetjem priliko za razmsh, kar ho omogočilo upoalitev armad«-hrezpfmelniti.
Argentina reducirala uvoz blaga
Ameriški trgovinski interesi prizadeti
Huenos Alraa, Argentina, 15.
febr. — Argentinski finančni minister Je včeraj naznanil drastično redukcijo uvoca blaga iS tujezemstva. predvsem il Ama-riks. Minister pravi v ovojem naznanilu, da Js rsdukclja potrebna zaradi naugodnega trgovinskega rsvmotsžja mod Argentino In Združenimi državami.
Naznanilo Je bilo prvo uradno pojasnilo, zakaj Je argentln-«ka vlsda znižala uvoc ameriškega blaga zs 40 odstotkov. To, |)omeni, ds Is» padec uvoza ame-riškega vlaga v Argentino zna-tal nsjmsnj $30,000,000 v tem letu.
Zasega ameriike lastnine v Mehiki .
Mexico City, 15. febr — Me-Mhks vlada )« odredila konfia-kacijo »1a<lkoritih plantai United Sugar Co. v državi Hinaoli. Ta komisiiiija poaedujs zemljišča v obaegu 100,000 akrov v tej mehiški državi, Cardenaaova vlada je i si konfiskaciji naznanila, da Im razdelila zemljo med peone in revni* kmete.
PBOSVETA
PROSVETA
THK RNU(;HTKNMBNT
VU1ILO m LASTNINA ■LOVSJtSKB M rOOfOSNS ICIthUfl
ur,M W	***** fcr »w	-
fltffliiM m 14rviru. 4rt*'t it»« Cimm! ta
M ar«* i-..
M ClMN 91 M t« .«h. 1*0. •• t« M M	—
(t M
>■>■«« >| ll»a NM i Uf tfc» Uatta« (Ula ••d UM4« H M f«m, Čl.«» Ctaara H M »v f«NSl MMU1« s« e* »•»
lHw ^t—.% M	R»fc<»i«
riaate» m — 'fitto	ni»iim wMM <««MM.
»MM »Ml «4 •	- ta • «• J» prilašil Mi»'^
i4»*f1M»|	— *f«—roL H»IW*l>ll <rf
mtf umskim arUcl«» (tu Ml W
m* a*	ptov*. fMM> m-, «ill k*
«I, «te* ■...■«■M W i« IMIMS MS
P IlOM V KT A Mf-M S»	Ai».
M EM MAM O» TU I * KOKSATEO
t	M »tum» iJvIr II. ItM). M«
IMM M tUktK IMMI. 4M "mm t» • UM SlMMI ••«•Hm fMwiu Jk piaMii*« 4m — rmm Mat mt ««t»*l
=
Kako stoji Amerika z ozirom na vojno—IV
V	tretjem članku pod tem naalovom smo na kratko orisali politično, idejno in moralno stran današnje Amerike in »mo konstatirali, da je na tej atrani velika razklanost, velika konfuzi-ja, katera se vleče le lest ali sedem let in ki je z vsakim letom bolj akutna in zapletena.
Ugotovili amo, da ta konfuzija izvira a prl-ori (prvotno) iz stare ameriške kontradikcije (politična demokracija na eni strani, katera stremi po kontroli nad ekonomijo, in privatna, samodrtna ekonomija, katera odbija vsako politično kontrolo nad seboj). Ta kontradikcija pa nI samo ameriška, temveč je lastna vsem državam a kapitalističnim gospodarskim sistemom in demokratično politiko, vendar je ta kontradikcija v Ameriki najbolj izrazita, kajti tu se je kapitalizem najprej razvil na stopnjo masne produkcije. V marksističnem jeziku se ta kontradikcija imenuje razredni boj.
V	normalnih časih ameriškega življenja (normalni časi so tisti, kadar privatni kapitalizem posluje z vsemi svojimi silami) se omenjena kontradikcija skrije v ozadje. V teh čaaih vlada navadno sodeluje s privatnimi ekonomskimi samodržci. To se pravi, da imajo kapitalisti zaupanje v vlado, katera jim z zakoni pomaga. da produkcija blaga in trgovina neovirano tečeta po svojih "naravnih" potih. Ta neoviran tok donaša stalni dobiček — in to je vsa, kar ekonomski samodrici hočejo.
Zadnja leta se je pa nekaj zgodilo. Zgodilo se je nekaj nenavadnega, kar ne gre n* noben način v račun stare kapitalistične ekonomije; stara pravila so odpovedala in kapltallatičnl "naturni cikli dobrih in alabih časov" nočejo drtatl več. Ameriških kapitalistov se je polotil silen strah.
Deset let po svetovni vojni so kapitalisti u-metno vzdrževali "normalne čase" v Združenih državah; vzdrževali so jih s špekulacijami, z navijanjem kreditov in a prekoraejnlm razmahom produkcije. Polom, ki-je prišel leta 1029, jih ni ostrašil. Saj so imeli pravila — "naturne cikle", na podlagi katerih mora za vua-klm "ekonomskim dežjem priti ekonomsko soln-ce" — imeli so Izkušnje, krize so bile že prej In vse so se lepo Izravnale. Ampak polom iz* leta 1929 ne ni omejil na Ameriko. Razširil se' je po vsem svetu in odmev je bil — svetoven polom kapitalistične ekonomije v demokratičnih državah in pojav totalitarne agresivnosti v Evropi in Aziji.
Ts ¡Nilom je letos star deset let. Danes mora biti jasno vsakemu treznemu človeku -— vsakemu. ki ima "odprto glavo" (open mind) — da to ni več običajna gospodarska kriza, nI "naturen krog" (cikel), ki se izravna po starih pravilih. Baš nasprotno: to je čisto nov pojav, ki nedvomno pomeni začetek konca privatnega kapitalizma pO vsem svetu.
NI pa to Se jasno veliki veČini kapitalistov Amerike. Anglije, Francije in drugih dežel. Nekaterim se je posvetilo, a teh Je še malo. Velika večina — v Združenih državah jih lahko domnuvamo na pol milijona oseb —> je in (»stane do svoje smrti "zaprte glave" otiroma bur-bonske pameti, s katero smatra, da drugače ne more biti kot je bilo in vsak preobrat na bolje je nemogoč . . ,
Ameriški ekonomski samodržci ne bodo nikdar priznali, da Je njihov kapitalizem dokon-čal svoj razvoj z masno produkcijo dobrin in da človeška družba že dvajset let kriči po nujni e-kon<>nirtki in socialni rekonstrukciji. Ne, tega ne bodo nikdar priznali, ker no preslepi in pra* gluhi!
In vendar j« to danea naj v« ju n^mca' — Vprašanje j«, kalit» «e bo Izvršila ta rekonutruk« clja v Ameriki. Ce hoče Ameriki» ostati demokratična. se ta rekonstrukcija mora izvršiti demokratično — amfuik izvršila ne bo vneeno! Ako rekonstrukcije ne izvrši tkmokracija, jo prav gotovo izvrši diktatura, kakrina le pri le!
Kontradikcija — politična demokracija In privatna,. samodrtna ekonomija —- je dattgs močno v ospredju v Ameriki in zelo je poostrena. V prihodnjem članku bomo nadaljevali razpravo o rasnih posledicah u kontradikcije.
Glasovi iz
naselbin
Smrt člana
Harramento. Cal. ~ Naznanjam žalostno vest, da je nemila smrt pobrala Franka Fabrisa, člana društva 549 SNPJ. V pon-deljek, 6. februarja, sva se še ! pogovarjala na ulici. Bil je zdrav. Tri dni pozneje pa me obvestijo, da je umrl v bolnišnici. Pokopan je bil v soboto dne 11. t. m.
Frank je bil star 40 let, doma iz Rozza, Istrija, kjer zapušča starše, štiri sestre in dva brata, nekje v Colored u pa strica. Bil je član SNPJ, IFO in radničkega kluba. Društva so mu priredila lep uprevod. Pogreba se je udeležilo tudi veliko prijateljev iz Richmonda, Oaklan-da in San Francisca.
Ta slučaj zopet pokazuje, da je naše življenje kot kaplja na veji: danes smo zdravi in veseli, jutri smo pa lahko že mrtvi. Torej skrbite, da ste zavarovani za slučaj bolezni ali smrti in glejmo, da dobimo v društva vse, ki so sposobni in ne prestari.
Joseph Ruzich. „
Pwttna zabava Sloge Milwaukee. — Ko smo bili še doma pri očetu, smo starejši šli kakšno obrt učiti se, drugi so šli od doma a trebuhom za kruhom, dragi bolj starejši so se pa pogovarjali, da se bodo pred pustom oženili, kajti potem morajo čakati 40 dni, ker v postu ni bilo takrat v navadi, da bi se kdo ženil, posebno ne na kmetih, kjer ao bili vedno bolj verni kakor v mestih.
Bila je navada, da so ob pustni nedelji prirejali razne zabave. Te nedelje smo bili veseli, da smo šli lahko na zabavo. Ih to navado smo prinesli s sabo v to deželb, navado, da na pustno soboto ali nedeljo priredimo domače zabave. Naše društvo Sloga 16 SNPJ, pri katerem smo večinoma atare korenine od nog do glave, priredi domaČo zabavo prihodnjo soboto zvečer dne 18. febr. v spodnji dvorani SST. Vstopnina je 50c za odraale, otroci v spremstvu staršev prosti. Članom so bile vstopnice poslane na dom. Pre-ostanek te veselice gre v društveno blagajno. Ker torej gre v korist društva, je dolžnost vse-ga članstva, da se udeleži in o-benem pripelje e aabo svoje prijatelje. Cim večja bo udeležba, tem lalžje pričakujemo, da bo nekaj ostalo za društveno blagajno.
Frank Parko, tajnik.
Seja društva Cleveland Cleveland/O. — V nedeljo, 19. febr., ob 9. dopol. se vrši redna seja društva Cleveland 126 SN PJ. Pozivam članatvo. da se u-deleži te seje v polnem številu. Kot vam je znano, bi morala biti oddana slika na zadnji priredbi dne 14. Jan., ker pa je bilo še precej listkov zunaj, se je oddaja odložila na to sejo. Zato se prosi vse, ki imate še listke, da jih gotovo prinesete na prihodnjo sejo. Pozneje se jih ne bo več upoštevalo. Tudi vsak do jih bo moral poravnati v go tovinl.
Podani bodo tudi računi o zadnji veselici. Nn dnevnem redu
bo tudi več važnih zadev, o katerih se bo razpravljalo na tej seji. Končno pa je dolžnost vsakega člana in Članice, da ae u-deležuje sej in se sezpani r poslovanjem društva. Nikakor ni gentlemjinsko od članov, ki se ne udeležujejo sej, da potem kritizirajo sklepe, ki so bili sprejeti z najboljšim namenom za korist društva in članstva. Zato so tudi seje, da ima članstvo priliko, da jih poseti in pove svoje mrjenje. Torej pridite v nedeljo ob 9. zjutraj na sejo v SND na St. Clairju, dvorana 2, novo poslopje.—J. F. Terbižan, preda.
Opomba uredništva; Je prišlo prepozno za sredino isdajo.
S pota
S hriba v Duluthu gledam na veliko vodno gladino jezera Superior. Kmalu zapustim bolnišnico fino pozdravljen. Časa i-mam dovolj. Pregledujem razne liste in revije ter premišljujem o svetovnih dogodkih. Listi in revije mnogo pišejo o Nemčiji in Italiji.
V	Saturday Evening Postu vidim dolg članek z mnogimi sli« kami vojnega predsednika Wilsons, njegove soproge in raznih drugih diplomatov in državnikov. Naslov članka je: "We Sail-ed for Paris." Spis je posvečen Wilsonovemu odhodu na mirovno konferenco, njegovemu delovanju v Parizu in Rimu. Slike ga kažejo kot izredno zadovoljnega človeka v družbi svoje žene, drugih dam ali diplomatov. Tudi z italijanskim kraljem sta skupaj.
Vse to se je godilo pred 20 leti. In danes? Kaj vse prihaja iz Evrope za tista milijardska posojila, katera je prejela iz USA. Zdi se kot bi bila ta ogromna posojila pognojila mrzličnim pripravam za klanje in sramote-nje na rovaš revnega in zatiranega ljudstva.
V	reviji The Times pa vidim dolg spis o Hitlerju in Nemčiji. Cehoslovakija je le kratko omenjena. Nemci so potujčevali tudi naš rod, kakor je zapisal neki slovenski pesnik: "In ko dede naše so krstili, njih rod je bil in tuji meč krvav . . ." Kje so danes Slovenci? Kje je edinoat? Kmalu po vojni je bilo iz ljubljanskih listov razvidno, da so se brez razlike vsi Slovenci združili. Toda tisto je trajala le par tednov. Danes je zopet vse po starem.
In kaj je danes tam? Revščina in siromaštvo. Ovaduštvo v klasju, mržnje in hinavščina. Ubogo ljudatvo tare suženjstvo, toda pod težo nesoglasja voditeljev si ne more pomagati. Pisma govore o veliki revščini. Tako sem te dni videl pismo iz leite Dolenjske, v katerem neki kmet piše sorodnikom: "Pome gajtel Imam ženo in šest otrok. Zaslužka nobenega, davke pa je treba plačati. Ni za sol ne za kavo. Sploh ne vemo, kakšen duh ima kava, Zgemo ječmen, ga zmeljemo in potem ' pijemo to čorbo brez sladkorja. V trgu N. N. revni kmetje vse leto ne po-kupijo^pet kil sladkorja, ker ga nimajo s kom. Grnjščina je razdelila nekaj parrelj zemlje \4n nam dala priliko, da jo kupimo
poceni. Ali ni s kom plačati o-
brokov . .
Ko sem bil leta lp08 v oipen-m trgu na mnenjskem, je bilo vse žiVahno. Danes pa taka revščina. Iz omenjene okolice sem tudi videl pisirto, v katerem neka opazovalka pripoveduje, da je v neki koči videla pet otrok brez posteljnine in odeje. Zaviti so bili le v umazane cunje. Oče je nedavno umrl za je-tiko . . . Toda dovolj o Sloveniji. " / i 2' V prej omenjeni reviji Times
sem. videl, da je zdaj na Češkem vse žalostno. Ko sem bil jaz tam 1. 1902 in 1908, je bilo vse veselo in zadovoljno. Dane» je vse drugače. In kdo ve, kaj še pride?
Matija Pogorele.
Prestala dve operaciji Herminie, Pa. — Dne 13. decembra sem bila naglo odpeljana v bolnišnico v Pittsburgh v svr-ho operacije. Srečno sem prestala dve težki operaciji. Članica sem SNPJ in SSPZ. Lepo se zahvaljujem sorodnikom in prijateljem, ki so me obiskali v bolnišnici. Sedaj se zopet nahajam doma.	Ludmlla Steban.
Plesna zabava v Southviewu Southview, Pa. —■ Prihodnjo soboto, 18, febr. zvečer, bo v dvorani SNPJ plesna zaibava v korist soccer kluba. Igrala bo godba Adelaide McClain and Her Melody Rollers. Vabljeni vsi. , Michael Gaavoda. -
Dve maikeradi Hememer, Pa. — V naši naselbini bomo imeli prihodnji teden kar dve maškeradni zabavi v Hrvatski dvorani. V pondeljek zvečer, 20. febr., bodo igrale Bergantove sestre, prihodnji dan, na pustni torek zvečer bo igrala pa Umekova godba iz Gi rarda. Obe veselici sta maškeradni in za najlepše maske so pripravljene tudi nagrade. Vabljeni vsi.	Mary Paeoto.
Zahvala
Giencoe, O. — Podpisani se v imenu mojih sester Marije Kra varlje in Ane Kaus najtopleje zahvalim Josephu Snoyju, ki je v svojih dopisih v Pros veti in Proletarcu omenil nesrečo mojih sester v stari domovini, v Soči .na Primorskem. Prvi je zgorelo Vse — hiša, gospodarska poslopja in nekaj živine; niti obleke in denarja, kar so ga imeli, niso mogli rešiti, ker je začelo goreti ponoči, ko so vsi spali. Drugi sestri pa je zgorela mala hišica s hlevom in krmo vred.
Prav prisrčno se zahvaljujem nabiralkam m/s. Flias in mrs. Sorč iz Oakmonta, Pa., in mrs. Kravanji iz Yukona. Enako se zahvalim vsem darovalcem, ka terih imena sledijo. V Yukonu so darovali: Po en dolar John Kravanja in Anton Kirk; po 50c Joseph Klavora, Katherine Kaus, John Kosec, Andy Jelochin; po 25c John Jerkman, Anton Kosec. Joe Kastello, Joe Marvich V Oakmontu so darovali: Po en dolar Anton Kaus, Anton Kaus Anton Sorč, Alojz Flias; po 50c Tony Kravanja, Anton Fllsek Jakob Jakovac, Louis Matelko Matija Rutar. V Harmarvillu so darovali: Po en dolar John Zorč John Kaus, Andy Berginc; po 50c John Ksus, Joseph Flias; v Cheswicku Andy Kaus 91, v RüsselItonu Frank Gruden $1. v Vemni John Slosar 50c. v Maynardu John Slanovec $1, v Hiwabiku, Minn., Frank Karish
sta da-uek 92 in
Hkaplaa špaaafclk beentor** oh franrmfci meji. Ce« Ifln.nno beguncev ae le po |>«<W u Barcelone.	*
v Francijo
JSM^"JSZ
a Jo.' i hire Rpbu [ne Ifobler 91, skupaj 928. Torej še enkrat rtajlepša hvala prispcvateljem in onim, ki so ae potrudili in nabrali to vsoto.
Anfon Kravanja, 54.
-
Po treh letih— Crivitz, Wis. — Vedno pričakujem, da se bo kdo cglasjl iz naše naselbine, toda vidim, da se moram po treh letih zopet o-K las it i' ja2. Mogoie he drugI ne brigajo ali pa boje, da jjm bo kdo odgovoril in jih- kritiziral. Jaz se tesa nič ne bojim. Rad ¿itam <k>pi*e iz raznih krajev, sploh pa Zidanškove in zadnjiu dopis Louisa Britza iz Lawrence, Pa. On je že star naseljenec tam in mislim, da se lahko tudi mene spominja, ker sera tudi jaz tam garal za PiUsburgh. Coal Co. Semkaj na farmo sem se preselil leta 1919. i , V neki knjigi sem pred tremi Jeti čital. kako so se ustanovitelji društva 245 SNPJ v Law-rencu žrtvovali za društvo in dvorano. V resnici tisti, ki so bili navedeni, niso bili pravi u-stanovitelji. Pravi ustanovitelji spio bili T. Kaučič z ženo, Joe ¿agar z ¿eno, Andy Türk z ženo in več drugih, skupaj 12 članov. Društvo 245 smo ustanovili pri Joe Žagarju na Tomsen-villu. Navzoči so bili tudi Louis Glaser, Matt Dremota, John So-far in več drugih starih članov.
Kar se tiče prve dvorane, ki je pogorela v rudarski stavki 1. 1927, sem tudi jaz zanjo mnogo garal. Bil sem društveni blagajnik, kakor tudi klubov, Martin Cetinski pa je bil tajnik. Spominjam se, kako sva kolektala za dvorano in prodajala delnice po 910. Jaz sem jih sam vzel za 9200 in nazadnje sem še založil 9400. Cez čas sem seveda nazaj dobil vse pošteno, ali ustanovi« tel j i smo pa le tisti, katere omenjam. Kar se tiče Louisa Britza, mu jaz dam čast!
Letošnja zima je do »edaj še precej povoljna in nismo imeli ¿e preveč mraza. Sem pa tam je res kakšen dan taka burja, da ni, da bi se človek pokazal iz hiže. No, se spravimo pa za peč, da se nekoliko oddahnemo od našega farmarskega dela in pregledamo naše dolgove in mortga-če, kdaj bo treba plačati obroke. Kar se tiče dohodkov, jih lahko na prste izračunamo.
Nedavno sem videl dopis Franka Koračina. Mogoče je on brat Ignaca Koračina, doma od Trške gore na Dolenjskem? Ignaca sem poznal, kakor tudi Johna Rifla, s katerima smo bili skupaj na Kellerju. S Korači-nora sva pa potovala skupaj v staro domovino leta 1907. Ako je še kje kateri, naj se oglasi.
Kar se tiče našega društva št. 587 SNPJ, je bilo žalostno, ker nismo bolj napredovali v lanski kampanji za nove člane. Zclim, da nadomestimo to leto. Zatorej prosim člane in članice nagega društva, da se udeležujete rednih sej in vsakdo naj agi-tira za napredek v; odraslem in mladinskem oddelku našega društva. Kot vam je znano, se vršijo seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne.
John Kaučič, tajnik.
Združena fronta reakcije
Cleveland. — Tukaj so se vsi verski voditelji ali bolje: vsi verski diktatorji združili in razposlali resolucije na vse strani: Z njimi so proti preklicu embar-ga. ki davi španske lojaliste. Prav tako protestirajo pri'poulični železnici, češ da l>j ne smela držati na delu ljudTkl pišejo proti tem diktatorjem. V to kategorijo menda spada naš Bar-bič.
- Ti gospodje pa niso poslali še nobene resolucije proti odslovi-t vi delavcev od WPA. Prav nič jih ne skrbi, kaj bodo počeli ti reveži, katere redaj odslavljajo na debelo. Neki 68-letni mož m mi je pritožil, da so ga odslovili od WPA in mu rekli, naj vzamr, starostno pokojnino. Ko je prišel na tisti urad. so mu rekli, da ni denarja in da mu pokojnine ne morejo dati. Potem je šel na relifni urad in prosil tsm pomoči. Odgovorili so mu, da ni denarja in mu svetovali, naj si pc-Išče delo v kastni privatni tovarni. Ko Jim*Jt povedal, da je *e za WPA prestar in so gs tam odslovili, mu prsvijoi da mu vse-<l*Ut as S. atraai)
Četrtek, ie. febri-a^
Prehrana in dolgo življenj
Na kolumbijskem vseučilišču v New sta dr, Henry Clapp Sherman, eden Jä membnejših kemikov hranil, in njegova'14 lavka dr. Harriet L. Campbellova preiAJ • učinek hranil na dolžino življenja. IW 4 ' sta, da kaleij lahko življenje podaläa za 1« ¡! da vitamina A in C pratf tako doprine^,' dolgemu življenju. Preizkušenj se nist^u čala, a doktor Sherman je tako trdno pJ! čan, da je na pravi poti, da svojo izsledke u števa pri lastni prehrani. Prepričan Jt i lahko "pomlad življenja" podaljšamo za i do sedem lpt, če skrbimo za to, da vsakda j hrana vaelHlje zadostno količino vilamiho?
Poskusi na kolumbijskem vseučilišču m začeli že leta 1918., ko je pomanjkanje hm ki ga je povzročila vojna, terjalo, da «j i najde hranilo, ki bi bilo najbolj izdatno, n tem pa ne bi nastopilo hujšanje. Dr. Sla man je začel pri svojih preizkušnjah s p^ in mlekom in si je postavil za nalogo, dog» katera najmanjša množina mleka je potreb« da se v zvezi s pšenico stvori primerno hra^ lo. V ta namen je hranil bele podgane z n lično izdatnimi obroki mleka in pšenice.
Jed A je obstojala iz petih šestin zmlete pfc nice in ene Šestine mleka. Pri jedi B je b množina mleka dvakrat tolikšna, to se pn da je jed obstojala iz štirih delov pšenice in dveh delov mleka. Pokazalo se je, da je jed zadostovala za normalno zdravje in za norms no rast in torej predstavlja zadosten način pn hrane. Jed B je pokazala večji povprek uspeh. Kar se tiče življenjske dolgosti, je bi jed B uspešnejša od jedi A. Živali; ki so; hranili z jedjo B, so živele za 10 odstotfc dalje.
Vzroka ni bilo težko najti, kajti jed B j vsebovala več mleka. Naloga je torej bila,i se mleko razkroji na sestavne dele in ugot« tiste sestavne dele, ki neposredno povzroči) podaljšanje življenja.
Mleko je komplicirana sestavina beljakovi maščob in ogljikovih hidratov. Vsebuje \ znane vitamine in rudninske soli. Mleko j skoraj zadostno hranilo. To sestavljeno tek čino analizirati bi bilo zelo »težavna nalof Dr. Sherman je sklenil, da bo preiskal sesti ne dele, ki je med njimi kalcij eden najbi znanih. Vzel je jed A z njenimi petimi di pšenice in enim delom mleka in ji dodal tolil apna, kolikor bi ga vsebovala nadaljnja šea na mleka. Na ta način je dobil neko meäiä co, ki je predstavljala jed A z vsemi njeni sestavnimi deli in razen tega še z enim: upi je namreč vsebovala toliko, kakor jed B. fli tlej je hranil veliko belih podgan s to mei nico, ki je vsebovala kalcij, drugo skupino pi gan pa s hrano, ki ni vsebovala apna. Pob zalo se je, da so tiste podgane, ki je njihoi hrana vsebovala dovolj apna, živele dalje, h kor tiste, ki njihova hrana ni vsebovala kš cija.
Mleko je tudi eno najboljših virov vitami A. Pšenica skoraj ne vsebuje vitamina i Maslb vsebuje veliko vitamina A. Dr. SM man je dal jedi A toliko vitamina A kak jedi B in je ugotovil, da vitamin A prav \i veliko doprinese k podaljšanju življenj«. J isti način je dognal, da je vitamin C prav tal važen. ~
Trije činitelji za podaljšanje življenji hrani so torej kalcij, vitamin A in vitamin Vsi trije se nahajajo v mleku, v svežem in v zelenjavi. Dr. Shermann je mnenja, di se morali ljudje, ki bi radi dolgo živeli, hru s hrano, ki vsebuje veliko teh sestavnih del« Zato predlaga, naj «bi vsakdo izdal petino vi izdatkov za hrano za mleko in smetano in nI manj eno petino za sveže sadje in svcio lenjavo.
ä
nam zmrzne...
Ce se je zgodila nesreča in so nam zmrz jajca ali krompir v jedilni shrambi, tedaj moramo odtajati v hladni vodi, uporabiti pa moramo takoj.
Ce je vodovodna napeljava ob zunanji in je nevarnost, da bo zmrznila, pouk najprvo v najbližjem prostoru, da se pet] či ne bo ohladila. Kdor hoče biti posebno viden, naj postavi gorečo svetilko — tpd» vidno! — v bližino cevi. Posebno dobro p» če obesimo na zunanjo stran stene nsd ce» ali dve slamnici.
Steklenice, ki nam njih vsebina lahko i zne, naj ostanejo odprte, ker drugače bi jll» gla zmrznjena vsebina raznesti.
Ce hočemo zamrznjena okna hitro oduj raztopimo v vodi kuhinjske soji, pomočim^ bo v to raztopnino in odrgnemo ž njo njene šipe. Tudi če jih odrgnemo s
bomo imeli uspeh.
Ce hočemo šipe že v naprej obvarov» . ne zamrznejo, raztopimo v litru špirit»JJ glicerina in dodamo še malenkost janur;£ olja. Mešanico dobro pretresemo, ko odrgnemo ž njo notranjo stran šip
Ce postaja olje v jedilni shrsmui 9 mraza gostejše, mu primešamo ns klenico jHd čajne žličke soli. Seveds mor»« tem računati s tem. da je olje sJano in » za solato potrebovali manj soli.
Ce so trjiele cvetlice ob oknu zavoljo "J jih ponesemo za 24 ur v nezadcurjen«. *** premrzk» «obo. Malo jih zalljem« i" tem jih damo spet v zakurjeno sobo.

PROSVKTA
ovice
i starega kraja
Slovenije
| eno, vsekakor zgrešeno okolnost: avtor, ki se poteza za nagrado,
7 \S ONE KULTURNE NO- mora poslati banski upravi pred-
J	irl/iD».	I mAtni rl/-vrv!a i o nwil/nlUi tuil t m i
iove knjige
in še kaj
VICE literarne nagrade
Te dni je i«U» Speranaova
UL 'Razvoj slovenskega na-Ea vprašanja", ki je ob Shovih spominih izšlih ed remi meseci, pač naj po-
metni dopis in priložiti pet izvodov svoje knjige! Teh pet izvodov dobe člani žirije, da jih prebero in nato razsodijo.
Mnogi avtorji prav zaradi tega zadnjega predpisa svojih knjig niso poslali, pravilnika pa kljub zahtevi nekaterih Članov žirije ni bilo več mogoče spre-
ij 11"» -------,	,	1	»"•jv ...	'vv .»w^vw «f»»
KOiboejii publicistični spis zaa- m€nit¡ Tako ^ lan¡ žjrija raide_
ijega
leta.
prepeluhova knjiga nosi
na-
lila nagrade samo med tiste, ki so "vložili prošnjo" in izvode svo-, • Prniombe k naši prevrat-1 jih knjig. Nagrado v znesku 20,-10 ..„ ¡n io je po Prepeluhovi 000 din so razdelili na štiri de-ti uredil znani marksistični le: 10,000 din je dobil Ivan Ma-111	- - Kermauner. | tičič za svoj obširni roman "Živi
izviri", 4,000 din je dobil Narte Velikonja, po 3,000 din pa Bogomir Magajna za neko svojo pravljico in Tone Seliškar za
m
ublicist Dušan
$ga vsebuje nekaj potfrtj »ropeluhovih spominov, dalje twežni Prepeluhov spis o pre-ratni dobi in Kermaunerjev ob-Srni opis Prepeluhovega dela. svojo pesniško zbirko "Pesmi Ibin Prepeluh, ki je pod psev- pričakovanja", ki jo je izdala onimom Abditus objavljal svo- Slovenska matica. O razdelitvi p danke v socialističnih listih teh nagrad ni doslej pisal še no-h zlasti v reviji "Naši zapiski" ben slovenski list, dasi bo sko* r svoje nazore razložili tudi v ro že leto dni, kar so bile na mnogih knjigah, je bil nekaj grade razdeljene. Kako to? Naj-fcis eden najvidnejših publici- brže zaradi tega, ker je žirija tov v socialno demokratski stavila na zapisnik izjavo, da tranki. Ob piratu je sodeloval nagrajena dela ne predstavljajo Narodni vladi in je od blizu največjih viškov in naporov, ki idel. koliko smo Slovenci sploh jih je dosegla slovenska litera-odelovaM pri urejanju novega tura tisto leto. Nevioženih, a u-djenja in kakšne napake smo metniško močnejših knjig pa Jali. Tako je ta knjiga lahko niso mogli nagraditi zaradi pra-krati nekakšen učbenik za poli- vilnika, ki določa, da mora av ike kajti usoda Slovencev je tor predložiti pet izvodov svoje dvisna od tega, kako nae bo knjige. Najbrže zaradi te okol-ašel pripravljene tak ali druga- nosti ni banska uprava dala u-en oov prevrat, novo reorgani- radno nobenega poročila sloven-iranje narodnostnega življenja, skim dnevnikom, 'odčrtati je treba dejstvo, da je Literarno nagrado je lani raz-Vpeluhova knjiga sploh prvi pisaia tudi mestna občina ljub-pis o dogodkih, ki so bili za nas j	v znesku 15,000-din, k
| naj se po možnosti razdete takole: 5,000 za najboljšo prozo
sveti o predavanju s. Zaitza. Poročevalec, ki je poročal o tem predavanju, je napisal, da je cenzura v Jugoslaviji zelo stroga in da je predpisano, da mora ostati bela lisa tam, kjer je cen-or prečrtal kakšne stavke. Res-uica pa je drugačna: če ostane tdaj bela lisa, je to le slučaj in naglica, zaradi česar cenzor take grehe spregleda, J^ravHno pa je: ne sme se opaziti, da je bil na delu cenzorjev svinčnik; kjer rže ta svinčnik nekaj vrst iz tekata, je treba to vrzel zamašiti! Naša cenzura je namreč sramežljiva; noče, da bi listi izhajali čisto beli! Uredništva listov pa dajejo v ccnzuro že kr-tačne odtise, ker jih sicer lahko doleti precejšnja škoda; ugodeno pa je hkrati tudi predpisom, ter je nato še zmerom čas, zamašiti vrzeli» ki ostanejo za cenzorjevim rdečim svinčnikom. Ce pa je tiskovna plošča že v stroju in je treba vreči veh le en stavek, ga po navadi kar okle šejo. Tako nastanejo bele majhne lise ali zmazane vrste. To oblast spregleda. Sicer smo i>a zelo sramežljivi.
Drugo: ~ Ameriškega družin skega koledarja z« 1939 aa oii-dobil pri nas nihče v roke, vsaj po pošti ne.
IV
ft.
►ta 1918 tako pomembni. Knji
a obsega nad 600 strani in sta ______ ____________
ie vezana v platno 140 din. U^oo za najboljšo "pesniško zbir-[njigi je priložena barvna re- ko in 5 000 Ea najboljšo eseji rodukcija Prepeluhovega por- Ltjčno knjigo vsakega leta. reta, slike Ivana Vavpotiča. Ujrtji sta poleg zastopnikov me aložila je knjigo Blasnikova ti- Lta tu<jj zastopnik Društva alo-karna v Ljubljani, katere l«8t- venstth književnikov in zastop-ik je bil Albin Prepeluh že več|nik paluba. Tudi mestni pra
vilnik je določal, da mora vsak I Knjiga razpravlja torej o važ-|avtor, ki se poteza za nagrado lem poglavju naše narodne zgo- predložiti pet izvodov svoje knji ovine. Drugi marksistični pub- vendar pa so to točko pravil cist, ki se je skril pod psevdo- njka člani žirije že na prvi sej lim Sperans (upajoči)* pa je v ovrgli in spremenili: avtorjem njigi "Razvoj slovenskega na- ni treba pisati nikakih prošen" odnega vprašanja" opisal zgo- Le vlagat pet izvodov knjige ovino našega narodnostnega Nagrade za dela, izšla preteklo fprašanja od Trubarja, odkar heto, bodo razdeljene v kratkem tmo torej dobili svojo prvo ti- nakar bo župan nagrajencem «lo-
kano knjigo, do sedanjih dni» Ipis je napisan z velikim zale-»m in mnogo znanja. Marsika-
vesno izročil diplome in nagra de.
Pripomniti je treba, da dosle
ero poglavje naše zgodovine jeL^ bj,0 f straJli oblati nobene mvetlil z nove strani. Zgodovi-llt€parne nagrade nikoli! Tega la naše narodne zavesti pa je doslej Hp|0h „j*, pofcnali. Lan lavrna Imeli smo sicer vedno aH planskim je prva razpisa ¡udi, ki so pravilno presojali ha naRra<fc mariborska mestna >a* I k »loža j in postavljali P™- obdna, lani banska uprava. In inie narodnostne zahteve, toda jet08 QZ |ani mestna občina
i	ljudje so bili vselej zasramo- ljubljanska. To je vsekako lepo ani in poteptani od onih plaati,znam<inje ^ dejanje, ki ga je
ii	so služili vsakokratni reak- treba poriniti v imenu prospo-nji in niso sestavili nikdar tat ha „jovengke umetnosti in v fr lega narodnostnega programa, m€nu s|0venakih pisateljev, ki a bi bil glede teh zahtev možen L^ biH doslej deležni kvečjemu kupni nastop. Navduševali so pogmeha ajj pomilovanja ali pa
sicer, a narodnostno Vpraša
Iji' ob vsaki priliki izdali.
preganjanja. Kako pa se bodo nagrade delile In ali pojde vse
Speransova knjiga, ki obsega po pravici, to bo pokazala prak*
M 250 strani, je prva knjiga La#	J ,
vrste in je zbudila veliko za-
finianje.
Ko smo že ravno pri kultur
V zvezi s tema dvems knjiga- nih novicah, je treba omeniti še
na moramo omeniti tudi izdajo, J" pripravlja Akademska za-
žl»a: Politično kulturno zgodo-"o Slovencev novejšega časa, ikor jo je predaval pokojni > dr Ivan Prijatelj ?a ljubljanski univerzi in pred nrtjo pripravljal ra tisk. Smrt !u i4> iztrgala pero iz rok* da mogel rokopisa povsem ure tisk; zdty ga ureja do-'1 dr. i)cvirk in prvi dve knji-u izšli, nsdaljnje .knjige ■ uidejo.
tf<,ransovo knjigo je izdala N*-a založba" v Ljubljani in
dve stvari: Bral
pred tedni v Pro-
Pred meseci je Odbor za postavitev spomenika kralju Ale kspndru uo'očil prostor za spomenik in razpisal nagrade za najboljši kiparski osnutek spomenika, ki bo «tal pred vhodom
v	Tivoli, blizu spomenika Trubar-u, ki se bo moral umaknit
drugam. Pred desetimi dnevi je bil razpis zakljuČfen in pred dve ma dnevoma nagrade razdeljene Prvo nagrado v znesku 20,000 din je dobil Tine Kos ( z arhl i;ektom Mirkom Kosom), drugo in tretjo nagrado Lojze Dolinar Postavljen pa bo spomenik po Dolinarjevem nagrajenem os nutku. Nekaj drugih osnutkov je odbor odkupil.
Zmagala sta torej dva stareji ša kiparja, nobeden od mlajših med katerimi je nekaj zelo spo sobnih, ni dobil nagrade. Kosov osnutek, ki je dobil prvo nagra do kot najboljši, ni bil sprejet za izdelavo, ker bi izvedba pre koračila proračun. Tako bo spomenik delal Lojze Dolinar, ki ž
vi	že dalj časa v Beogradu in Srbiji je postavil že mnogo spomenikov. Postavili ga bodo baje že do oktobra, do petletnice kraljeve smrti v Marseillu ... če se seveda spet ne bo dvignil kakšen vik in krik glede podelitve na grad in proatora, kjer bo sporne nik stal.
rlasovi iz
naselbin
(NadaUetaaJe i t. straai.)
eno ne morejo pomagati. Saj vendar sam lahko čita v časopisih, da morajo reducirati relif WPA.
Tako se godi temu ubogemu ljudstvu, ki bi rado delalo, pa dela ne jela za to ubogo paro. Na drugi strani pa vidimo in čl-tamo, da trosijo milijarde dolarjev za vojsko, za priprave za masno ubijanje revnega ljudstva. Toda ta masa tega nič ne vidi in tudi noče ničesar videti. Slepo kima in sledi imperia-stom in militaristom. Nič ne premisli, da ga najprej v tovai^ ni ali brezdelju izstradajo, potem pa na bojno polje zavlečo-, o, da se bije za — vero in domovino! Naj hudič vzame tako vero in domovino. Bog menda Že sam sebe več ne razume, ker ustvarja take ljudi.
Kaj naj stori ta sestradana masa, nihče ne pove. Ali so ti naši svetniki kaj vprašali kon« gres, kjer pravijo, da imajo vpliv? O tem nič ne poročajo, ker jih je menda sram. Možno je tudi, da jih nič drugega ne
Slika kaže senegalnke čete ob prihodu v Džibuti, glavno mesto francoske Somalije.
sveto za pol leta, i>otem bom pa zopet kaj takega zagledal, kar mi bo ugajajo.
Rad čitam dopise iz raznih1 naselbin, tako tudi Zidanškovc. Samo njegovi dopisi so nekam sumljivi ali dvomljivi. Verjetno je, da se tu pa tam včasih dobi kakšna klobasa ali pa mogoče tudi kurja piška, če Človek gllh tako naleti. Ampak če se to zgodi taico pogosto kakor 011 piše, potom je moral biti pa res srečno minuto rojen. Toda Zidan» šek naj ne misli, ko bo to čital,
briga kakor samo to da iwMda 8em mu "favšen". Prav nič! sami vsega dovolj, hnkrat bo prišel čas, ko bodo te kruke ven zmetali in pravične ljudi na njih mesta postavili. Koliko ljudi je že moralo v smrt radi tega pro-detega visokega biznisa!
Louis Kocjan, 5.
Tone, le tako naprej, dokler je še vetra kej. Kaj takega bi tudi jaz ne odklanjal.
Zidanšek tudi piše, kako bolj-| še polovice po Pennsylvanlji vabijo možička v kakšno halo na | zabavo, da malo ječmonovčka popije in se zavrti. To je vendar veselje na tem svetu, ne pa tisto, kar človek sem pa tam sliši: ta si sam kuha, ta in ta se bo šel
Vabilo mladini Detroit. — Na seji pevskega in dramskega društva Naprej so mi dali naloigo, naj skozi Pro-1 bečljat; drugi zopet pravijo: te-
sveto povabim Člane angleško	gH starega bomo izgnali, ali tan? poslujočega društva Wolverine	nl življenja. Kot je razvidno iz 677 SNPJ, da pristopijo v pev-	Zidanškovih dopisov, se imajo sko in dramsko društvo Na-	ljudje prav dobro, koder on poprej. Ker starejših več ne mo-	tuje. Na primer bolje, kakor pa remo dobitf toliko, da >bi šli na-	bi človek mislil. Večkrat sem že
prej, je naša želja, da se našega pevskega in dramskega druš tva oprime mladina in gre na prej znfcelom na kulturnem polju, botlfci v slovenskem aH an-
slišal očitke, češ ta hiož — aH oče — pije In če spije eno aH dve čašici piva ali "ta vročega", je ogenj v strehi. Za nas možlčke je res vse zakleto. Naše ženice
gleškem jeziku. Naša želja Je I—vsaj nekatera—bi bile zado-tudi, da ostane pevsko in dram- voljne le tedaj, če bi možlčck sko društvo neodvisno od vsake prinesel domov veliko pedo, po politike in strankarstva. Prav delu črepinje pomll in kupil lep tako tudi želimo, da to društvo avtomobil. Tak je svet.
Faiisti pozdravljajo okupacijo otoka
Rim, 15. febr. -r- Fašistični tisk je navdušeno (»ozdravil japonsko okupacijo otoka Hainu-na. V tej vidi nadaljnji dokaz tokijskega sodelovanja z osjo Rim-Berlin. "Velike demokracije dobivajo udarce od vseh strani," piše list II Corriere Dela Sera. "Njih slepi konservatizem, ki noče priznati legalnih in zgodovinskih pravic Italije in Nemčije, dobiva klofute na Daljnem vzhodu. Cas nI več daleč, ko bodo padali udarci tudi v Sredozemlju."
Sedem ubitih v ielezniiki nesreči
Managua, Nikaru:*va, 15. febr. —Sedem potnikov je bilo ubitih In čez 30 ranjenih včeraj, ko je potniški vlak treščil v lokomotivo v bližini mesta I^*ona.
ostane odsek SDD. Naša dolžnost je, da ga podpiramo. Prej ali slej bo tudi SDD prišel v roke mladini. Lahko rečem, da jI bo malo lož je kakor je bilo nam, ki smo prišli iz stare domovine in morali orati ledino. Zatorej vabim člane društva Wolverine in druge, da pridete na izredno sejo v petek dne 18. febr. (v petek je 17.—opomba uredništva) ob 7:30 zvečer v SDD na 487 S. Livernoia.
Joseph Uoaich, tajnik.
Sr je pmnuUil—
Ce hočete to priobčiti, je dobro, če nočete, pa vrzite v koš ker vem, da niste brez njega.
Martin Hudale, 800.
J06ko Oven pride v Collinivood Clfveland. — Iz apela ekseku-tive JSZ je razvidno, da Je ponovno zavzela korak za zbiranje pomoči španskim lojallstom in beguncem, ki prelivajo kri za svobodo že na dve loti In pol, Iz apela eksekutive JSZ je tudi razvidno, da se Je Joško Oven odzval prostovoljno, da gre po naselbinah, kjer bo apeliral z W!lmerding. Pa. — Pred ne-|živo besedo na sočustvujoče de-kaj tedni sem uredništvu pisal, lavstvo, da priskoči na pomoč da preneham z dnevnikom Pro- veliki masi španskega ljudstva, sveto Iz razloga, ker ml preveč krvavečega od krutega fašizma, striže moje dopise. Ampak pre- kateri ga je že pripravil ob vse. frigani urednik je menda mislil: Nedolžnim otročlčem je pobral ta Hudale se bo že menda premi- očete, matere, brate, sestre — slil In ponovil naročnino; en- največji zaklad človeštva. Pred krat bo že kaj opazil v listu, kar seboj Jih preganja sestradane in mu bo po volji. In res se je tako bose in nage kot čredo ovac.
zgodilo.
Hitler in Mussolini hočeta, da
Dne 2. februarja sem čital v je tako. Hočeta, da Španija po-Prosveti nekaj o plešavosti. Tam stane druga Abesinija, druga Je bilo zapisano, da večina ljudi, Češka, druga Avatrlja. Zalost-
ki si ohrani avoje laae do 50. leta, lahko oatane kar brez skrbi, da tudi potem las ne bo izgubila. Jaz sem pa it' prekoračil fufei-gar. In ker sem na svoje lase tudi ponosen, se ml je urednik toliko prikupil, da ponovim Pro-
;
uprava v Ljubljani j« • < razpi«ala literarno na-v. znesku- SOAfO din. Na-(»o delila v«ako leto. po ku j rihajajo v poštev t izMe tlsjo^ prora-♦'«» in niao ponatisi (le ' ¡''»irke «o bhiio pona
Pravilnik p» jt določal še
na je usoda tega ljudstva, neznosno In brezmejno Je trpljenje teh nedolžnih otročičev, proti katerim so se zarotili svetovni krvosesi ubogega ljudstva. In kot izgleda, ne bo še konec barbarstva teh nenasičenih krvosesov. Kranco v eni roki križ, v drugi kanont, puške, bombe, katere sipi je kot točo na to nedolžno ljudstvo. Pripravljen Je še nadalje služIti kot hlapec Hitlerju i 11 Mussoliniju.
Naš klub 49 JSZ Je na zadnji seji imel tudi to v razpravi. Sklonil je,' da povabi Joško Ov
dober govornik. Na delavce ape-ramo, da brez razlike na diference pridete na ta shod in po svoji moči pomagate do svetovne demokracije In date duška protestu, da se ne strinjate s tem, lar se danes godi v stari Evropi, katera, kot izgleda, je totalno ponorela. S tem boste (»ukazali,1 da hocNote živeti v miru in demokraciji. Tudi tukaj v naši novi domovini moramo biti čuječi n pripravljeni, da se tudi z nami ne zgodi tako, kakor se danes godi v Evropi.
Tudi evropsko delavstvo je bilo po vojni pasivno, brezbrižno in povrhu Še razklano v raznih strahkah in strančlcah. Zato je tudi doživelo poraz. AH ni že prišel čas, da bi malo več mislili o tem vprašanju tudi mi? Ali nl ža Čas, da bi opustili ma enkoatne boje, ki nas le razdva jajo in nam prinašajo poraze dan na dan ? Ali ni že čas, da se strnemo v eno močno delavsko si o, pred katero bi imel moj in tvoj raaredni sovražnik strah? Razsodno delavatvo vas kliče in vabi v svoje vrate, da nastopa mo solidarno, da se malo bol razgledamo po Širnem setu, po današnjih velikih dogodkih.
Ali ni naš narod dovolj bičan onstran morja v našem lejiem Primorju? Tam že 20 let okuša fašistično — "civilizacijo". Te mu delu našega telesa so vzel vso —- vso svobodo In materin skl jezik, da ne more v njem ni ti moliti k svojemu Bo<ru. Vse to gorje občutijo v domovini naši bratje in sestre, katere smo ob svetovni vojni skušali oavo-Išaliti. Za te ubo«re ljudi danes nikjer na svetu ne dobiš simpatij, dasi j a oropano vsega in hodi lačno in skoraj nago — neka kar ni bilo niti pod bivšo Av strijo. Hitler In Mussollni ae da nea repenčlta za razne narod noatne manjšine, toda bruna svojem očesu ne vidita oziroma nočeta ničesar slišati.
In kaj jo ftt atorila Jugoslav Ja za ta dal — preko 600,000 — jugoslovanskega naroda 7 Za ta dol naroda, katerega se Je Isila še bivša Avstrija? Nič ni stori la, ampak dala še imkte a sovražnikom. Kloni tilnik v znak, da J« zadovoljna s tem, kar se danes dogaja z jugoslovanskim tiaro dom v Primorju. Zaman išče ta uboga para pravic za avoje živ Ijenje. Pozabljeno In priklenjeno Je na milost fašizma.
Torej, v interesu vsega tsga je, da pridete zvečer dne 3, mar ca v spodnjo dvorano Slovenskega delavaksga doma na Waterkx rd. Prost vatop vsem. Kdor čul alovensko in delavsko, I« ta dan navzoč. — Za odbor,
J. F. Dom, 58.
ill
tem sem jima pojasnil, kaj vssl 4 se vidi ha slikah In da pride tu« 1 br. Jakob Zu|>ančič, ki bo sil* ke tolmačil ter da bo "gHh" tako zgledalo kot v "mufivpičer-šou." Zraven nam bo predsednik Cainkar. povedal marsikaj zanimivega o napredku naše jednote in drugem.	—
Majku in Tonetu sem tudi po-edal, da imamo 125 vstopnic prodanih do tiste minute, ko sem njima govoril. Pa sta tudi onu-va kupila vstopnice, obenem pa sta obljubila, da bosta povedala vsakomur, kaj vse se bo videlo v nedeljo v omenjeni dvorani na slavju 30-letnice našega društva. . Na uho mi je tudi prišlo, da so St. Louisu ustanovili pevsko ruštvo In tukoj sem si mislil, la se bi morda oni tudi udeleži-Pa sem jo brž ubral k predsedniku in blagajniku, da smo ih potem uradno povabili in o-so te odgovorili, da se bodo udeležili, toda malo bolj posneti, kajti njihov pevovodja moru prej nastopiti na radio. Upam, da bodo prišli kljub temu zača-sa dovolj, da bodo videli vsaj dol našega programa. Vae izgleda, da bo dvorana, četudi ja dokaj velika, premajhna. Slike pa -se liodo kazale samo enkrat. Drugih točk programa ne bom omenjal. Muzlko, dobre muzi« ke, ne bo manjkalo ne zgoraj ne spodaj — zgoraj bodo igrali vidni' in spodaj pa 'nevidni'.
Se nekaj, kar bi skoraj pozabil. Mislim, da bom imel čaat predstaviti štiri jubilejne para, dva, ki obhajata leaeno in dva, ki obhajata srebrno poroko. Pomnita, da vse to — naša proslava a slikami in veselico in pa jubilej tiatih parov — sa bo vršilo baš na pustno nedeljo, kar je tudi nekaj. Saj ja znano, da se naši ljudje na pustno nada-Ijo radi zabavajo in razvedrijo. Pridite vsi od blizu in daleč. U-IJudno vabimo vae tukajšnje In okoliške rojako k veliki udaleš-bi. Pokažimo našo lojalnost Slovenski narodni i>odporni Jednoti! V enakem slučaju se bomo pa tudi ml odzvali vašemu vabilu. Pokažimo, da smo zavedni člani naše velike organizacije a tem. ds se nedeljskega slavja udeležimo vsi! Dobro bi bilo, da bi letos vssJ vsake tri mesece priredili teko proslavo, vsakokrat v drugi naselbini, pa nam bo na-~ pred«k zagotovljen. Na veselo »videnje v nedeljo popoldne i" zvečer!
John W!dmar. tajnik,
Slavje druitva *t. l/tl SNPJ Llvlngston, III. — Kakor sem že pred par tedni naznanil v Pro-sveti, proslavi naše društvo Brstje št. im SNPJ 30-letnic o svo-Jegs obstanka v nedeljo, dne 19. febr. prlčenšl ob 2. popoldne, Slavje se vrši v dvorani K.W.K, Te proslava se Isi vršila z veselico In programom, Videli bomo tudi jednotlne slike iz starega kraja, ksr bo vsekakor velika
da nam govori ru» ah<»du o poeebnoat
HHfH
tej Golgoti španskega ljudstva. ApfcJiramo na vse tukajšnje delavstvo, na vse posameznike, ki še kaj čutite In imate še kaj |*>-nosa in humanitarnosti v »ebl, da pridete na ta shod, ki te vrši v potek zvečer dne 3. mana v
Ko sem oni dan razna*al o-krog vabila In naznanila, sem e-no teh naznanil prilepil ns okrni <n\ znotraj, rim «em prišel ven. «ta že pred oknom stala Majk fn Tone, ki sta brals tisti plakat, da društvo št. 16 SNPJ slavi 30 spodnji dvorani SDD „a Wster-' letnico 19 feb in da se la-io ob
Skupina demonstrantov ¥ New Yorfcu,
tej priliki kazale filmske slike SNPJ It stare domovine. Majk je dejal, da b<mla glHat slike, magarl če gnojne vile pada Jo. Na pisk a 1 u sla dalje brala, kar smo slissli s. «nna pr» nas., da pride k "s.i^udi brV.ncent It radi njega pridite, ker 00 je Cainkaf, predsednik »M J.'Po-
Ion. Vstop bo prost vsakemu. Vse aktualne stroške bo trpel klub sam. Po shodu bomo imeli malo zabave
Prwj esss je že minilo, «al kar snw> slišali s. Owia pri nas
Rudarska unija zahteva iešiurnik
Gillespie, Ml„ 15. febr. — De-legatje na konferenci progresiv. ne rudarske unije so naznanili, da bodo šil v M za skrajšanje dalovnlka na šest ur In zvišanje mezd«* za deset «slstotkov. Konferenci, kstere se Je udeležilo čez sto delegatov, kí so zasto|>al! 00 krajevnih unij, Je predaedoval Dave Reed, novi predsednik lili-noiske rudarska federacije. Uni-ju Me (si začela pogajati glede sklenitve nov« pogodbe z opers. torji. Veljavnost stare poteče 31. marea.
Med urljslsjjirsmi
"Ah," se navdušuje prva prijateljica: "Pavel mi vselej zatrju* ja, da »eni njegova prva miaal!"
"Potlej sem ga vceeaj videla z
njegovo drugo mialijo!" odvrne
druga.	• > -
e '
Jamóles
"Ali ste torej i»rspričani, da vam bo prijatelj lamčll za posojilo, ki ga zshtevsls od men*?"
"Seveda? Saj tudi jsa zmerom ia njega jamčim!"	_
r i *
SIGRID UNDSET:
JENNY •
BOMAN	ZÜ
ROMAN P-t-mM Frmm Albr*kt
NU'
"X\ za ifi, ne bojim se." Bil» je na müh vm trda in mrzla. "Prišla sem semkaj poU — ogledala «v« ni tvoje mape — in zdaj pojdem k tebi pit čaj."
"Saj ni gotovo, da naju je videla —"
"Tega nama bogme tudi ni treba akrivatl! Ce ne ve, da sem bila tukaj, bo pač zvedela. 8 teboj pojdem domov, čuješ? To morava storiti, zavoljo tebe kakor tudi zavoljo mene —."
Gram ne je za hip ozrl vanjo:
"No, prav — pa vzemiva to nase."
Ko «ta prišla na cesto, je gospa Gramova odšla.
"PelJIva se s cestno železnico, Gert, pozno je že." Molčala je. Iznenada je burno rekla: "Tudi zavoljo Helgeja morava to storiti — tudi zavoljo njega mora prenehati to skrivanje med nama —" .
Gospa Gramova jima je sama odprla vrata, ko sta prišla. Ko jI je Gert pojasnjeval, je Jenny svobodno pogledala v njene zle oči:
"Pa je res nerodno, da Helgeja nocoj ni doma. Ne mislite, da pride prej dombv, gospa Gramova?"
"Čudno pa je tudi, prijatelj, da nisi ti pomislil tega," je rekla gospa Gramova svojemu možu. "Za gospodično Wirige naposled ni zabava, sedeti zvečer tu pri naju dveh samotnih starih ljudeh."
"No. draga gospa, kar se tega tiče —." »"Res se ne morem spomniti, da bi bil Helge kaj rekel, da pojde nocoj z doma," je dejal Gram.
- "Človek vas kar ni vajen videti brez ročnega dela," se je nasmehnila gospa Gramova, ko so sedeli po večerji skupaj v družinski sobi. "Vi, ki ste zmerom tako delavni!"
"Ne, nisem mogla več domov, prišla prepozno iz atelierja. Mi ne bi mogli vi posoditi kakega dela, gospa Gramova?"
Jenny se je pomenkovala ž njo o ceni za izrisana ročna dela tu in v Parizu in o knjigah, ki ji jih je |M>sodila. Gram je sedel in čital. Od časa do časa je čutila Jenny njegov pogled na sebi.
Proti enajstem je prišel Helge.
"Kaj pa se Je zgodilo?" je vprašal, ko sta odhajala po stopnicah. "Ho bili doma spet prizo-
ri nocoj?"
"To ne." Govorila je burno in razdraženo. "Najbrže je tvoja mati nemilosrdno sprejela to, da sem v spremstvu tvojega očeta prišla k vam domov."
"No, to tudi jaz mislim, da bi bila lahko opustila," je rekel Helge nesmelo.
"Jaz se peljem domov s cestno železnico!" Preko mere nervozna, kot Je bila, se je zdajci neovladatio iztrgala od njega. "Več nocoj ne morem prenesti, čuješ? Ne maram teh večnih prizorov s teboj, kadarkoli ae vračam od vas. Uhko noč."
"Ali, Jenny! —J" Htekel Je za njo, a je bila že na postajališču. V iatem trenutku je prišla železnica, Jenny je skočila v voz in pustila njega tam, kjer je bil. _
VII
Vse naslednje do|>oldne je hodila sem ter tja, ne da bi kaj delala. Ni imela moči, da bi kaj (točela.
Dež je cukroma lil in udarjal na velika poševna okna. Od časa do čaaa se je Jenny u-stavila in se zazrla ven preko mokroavetllh škriljastih streh, črnih dimnikov in telefonakih žic, i to katerih so polzele kaplje — se stekale in padale na tla ter dajale prostor novim kapljam, ki so se naglo nabirale.
Prišlo ji je na misel, da bi vsaj za nekaj dni odpotovala v Bundefjord k mami in otrokom. Stran odtod je vsekakor morala. AU pa bi zapusti^ mesto, si najela stanovanje v kakem hotelu i napisala Helgeju, naj pride za njo, da bi se v miru pomenila ž nJim.
Ko bi le mogla biti nekaj časa čisto sama zase! Skušala si je priklicati v spomin svojo l>omlad tam doli in domislila se je toplote in se-lene campagne in Mega cvetja in rahle srebrne sopare nad gorami in avoje radosti. Ilelge-jeve (»odobe Iz tistih dni pa — kot se je kasala njenim zaljubljenim očem, kakor da ni več mogla priklicati nazaj.
Tisti čas j« ležal zdaj že tako daleč za njo in je stal tako osamljen v njenem življenju.' " In najsi je še tako natančno vedela, kako je bilo
le ni mogla več občutiti prave zveze med tedaj in sedaj. .
Ona hiša na Welhavenovi cesti — ne, tjakaj ni spadala. Bilo Ji je, kakor da ji je Um njen Helge Uko rekoč izginjal izpred oči. Pa saj je bilo nepojmljivo, Uga kar ni mogla verjeti, da oni ljudje spadali k nji — za vse bo-doče čase.
Ne. On, Grsm, je imel prav. Stran moraU, proč od vsega tega.
Hotela je na pot. Pri Uj priči. Preden pride Helge in bi zahteval pojaaniU za včerajšnji dan.
2e si je uredila svoj ročni kovčeg in oblekla svoj dežni plašč, kar je nekdo potrkal — večkrat zaporedoma. Po trkanju je spoznala Helgeja.
Jenny se je napraviU čisto tiho, in počakala, da je odšel. Nekaj časa zatem je vzela svoj kovčeg. zaklenila stelier in šla.
Ko je prišU nekaj stopnic navzdol, je zagledala pri oknu na hodniku nekega moškega. Bil je Helge, le jo je opazil. Sla je zatorej k njemu. Nekaj čaaa sU strmela drug v drugega.
"Zakaj mi nisi pravkar hotela odpreti ?" je vprašal.
Jenny ni odgovorila.
"Nisi slišala, da sem trkal ?" ^
"Sem. A se mi ni dalo govoripa Uboj."
Zagledal je njen kovčeg.
"Se pelje« k materi?"
Jenny je za trenutek pomislila:
"Ne. Namenjena sem za nekaj dni v Hol-mestrand. Hotela sem ti pisati in U prositi, da pridi za mano. Tako bi bila nekaj čaaa skupaj, ne da bi se kdo neprizadetih vmešaval in nama delal prizore. Rada bi v miru In nemoteno govorila a Uboj."
"Tudi jaz bi rad govoril s teboj. Ne moreva iti gor k tebi?"
Ona ni Ukoj odgovorita.
"Je mar kdo pri tebi tarn gori ?" je vprašal.
Uprla je vanj svoje oči:
"Kdo pri meni, če sem odšla?"
"UUgnil bi biti kdo, a katerim ne maraš o-diti skupsj."x Zardela je kakor škrlat. "Kako misliš U? Saj nisem mogla vedeti, da prežiš tod name."
"Draga Jenny, lahko si misliš — saj ne mislim, da bi bilo v tem kaj nepristojnega s tvoje strani."
Jenny ni odvrnila ničesar, temveč Je spet odšla po stopnicsh navzgor. V aUlierju je položila svoj kovčeg na tla in obstala tam kar v plašču Ur opazovala Helgeja, ki je odložil svoj dežni plašč ter posUvil dežnik v kot.
"Oče mi je davi povedal, da si bila pri njem in da je mati zunaj prišla mimo —."
"Da." Pomolčala je za trenuUk. "Pri vas doma je Jako čudna navada — biti venomer na preži. Meni se je kaj težko privaditi temu, to moram reči."
Helge je zardel: --------— -----------
"Draga Jenny, moral aem govoriti s Uboj. Hišnica mi je rekla, da za gotovo ve, da al zgoraj. Saj vendar veš, da proti tebi nisem nezaupljiv."
"Kmalu že ne bom vedela ne kod ne kam," je rekla ona razdraženo. "Tega večnega sum-ničenja, tega skrivanja, te nepokojnoati in gr-dobije ne vzdržim več. Bog nebeški, Helge — kaj me res ne moreš vssj malo obraniti pred tem?"
"Uboga Jenny." VsUl je in stopil k oknu Ur atal a hrbtom obrnjen proti nji.
"Več sem trpel od tega, Jenny, nego moreš slutiti.
Človek bi obupal. Zakaj, ali res ne razumeš — materina ljubosumnost vendarle ni čiato neutemeljena." ...
Jenny Je vsa vztrepetala. Helge se je okrenil in videl to.
"Jaz seveda ne mislim, da se oče zaveda tega. Drugače se ne bi vdajal svoji želji, bjil s teboj skupaj — vsaj v toliki meri ne.* DiCM —. Tudi s menoj Je govoril o tem, da morava odtod, stran iz Uga mesta. Ne vem, ali te ni sploh on pripravil na to potfr
"Za to pot v Holmestrand sem se sama odločila. Pač pa Je govoril z menoj včeraj o tem, da ne bi smela sUnovati tu v mestu, ko se po-ročiva."
'	(Dalje prihodnjič)
Filozof Peter
Ivaa Vek
><Na4aU«raaJs.)
Ideal filoaufa Pet rs, kskor Je imeno\al tisto žensko, je polnit v se njegove misli. l)asi ideali, ko imajo le meso In kosti, niso več ideali, kar je znal11 tudi filozof PeUr, vendar je smatral tisto plavooko blondinko za isjemo. ker pač izjema, ki potrjuje pravila, mora biti. In zakaj bi ona ne b«la tista isjems ? I Filozof Peter si je to tensku predstav» Ijsl. ne takšno, kskršna je šla poteg njegs. temveč takšno, kskršna je biU njegova duša In nJego\e fantazije. Ker pa so
duše in fantazije različne, kakor so ljudje različni, z osirom na tO. ksUen je človek, zato so tu di različni predmeti, ki Jih različno oblači fantazija. In sato moram reči, da tisti Ideal filozofa Petra, oblečen v fantazijo ustnega izročila, ni bil nič drugega. kakor navadna kavarni« Ika pe\ka, majhne postave, podolgovatega obraza in — kar Je res — izredno lepih, modrih oči. Morda Je na ekstrrmno dušo fi-ktsofa Petra delovala ravno ta modrina njenih oči, ki ni bila drugače prav nič v soglasju i obrazom, polnim kozmetičnih mazil. Ake pa še pogledamo v t lato zakotno kavarno, kjer je ona vsak \ečer, oblečena v po.
nošeno svilo, vso obšito s steklenimi briljanti, pela s hreščečim glasom med hrupom in smehom pijanih ljudi, si lahko predsUv ljamo kaos nJego\e duše. če pravilna teorija nekega modri jana. da človek vse to kar je njegovi duši, išče utelešeno v drugem človeku.
Peter je gledal na njolr čustvom. kakor Platon na vzhajajoče sol m e in ni si upal dotakniti se njenih rok Ni oprtal, ds so se jih drugi dotikali in da se Jim je ona smejala Tudi ni videl. kako sadi*, potno proti Jutru. na kolenih pijaoih ponočnjakov in hihitajoč pij* Aam|*. njec.
PROSVETA
Ko je bil na * h meni z njo, ji .e govoril: >-
"Draga, kakor grška Sais si, krssotica, pred katero so pada-na kolena sUrci, ko je odkrila pred njimi svoj obraz. Tudi ti si zakrivaj obraz, moja Sais, ds nevredni ne bo gledsl v tvoje oči."
Tovsriši so ga hoteli odvrniti od Uga "ideala". Govorili so mu nji in slačili z nje obleko njegove fantazije. NI jim verjel. Uzsrdil se je in ni jim verjel. AH ... črv je bil rojen. In ker bil rojen, je začel grizti. Hotel ga je ubiti in se znositi nad njim. Neko noč se je napotil, da vidi, kaj dela njegova Sais
In je videl. Kolena so se mu zašibila, ko je videl. Stisnil je sobe, da ni zakričal. Stopil je pred njo. Bilo mu je, kakor da našel v učeni knjigi napačno hipotezo. "To si ti, Sais?" je vprašal. Ideal, ki sem ga oblačil v tkan utranjega sonca? . . . To si ti, moja moč, moje življenje? . . . To si ti, grška Sais, knjiga, ki si mi razkrivala modrost modrosti, srečo življenja, cilj hrepenenja? ... To si ti, vzduh, ki se včlovečil In posUl meso, da razodene človeku uganko umiranja in vsUjenja? . . .M
Ona pa je skočila s kolen človeka, na katerih je sedela in mu ponudila šampanjca.
Filozof PeUr je bil ubit. Ne on, kot Ulo, Um več on v svoji notranjosti. Vse, kar je živel, je bilo ponarejeno, kakor ponarejeni bankovci. TisU prostranstvo, na katero je sijal, kakor sonce na zemljo, njegov ideal, je bilo ponarejeno, In ideal sam je bil x>narejen. Njegovi razboleli ivci, ki so nosili kal eksaltirano-sti te v tisti črki "r", ki jo je izgovarjal že kot dveleten otrok, so se trgali.
Mahnil je z roko v drugič. In Ukrat, ko je mahnil v drugič, že ni bilo več sledu po krajini, faU morgana v njegovi duši. Mrtvo morje je bilo tam.
•K S
Kje je hodil filozof Peter od tistega časa, nI bilo mogoče izvedeti iz ustnega izročila. Ono molči o tem.» *
Le po dolgfhletih, ko so v Zaj-čevcih že pozabili nanj, so po odgonu pripeljali človeka, na ka-Urem se je poznalo, da je mnogo trpel in najbrž tudi mnogo jokal. Zakaj brazde so bile po ob-riUm licu, kakor jarčki, po ka terih Uko solse in lasje so bil osiveli. A vendar mu je bilo šele štirideset let. V očeh in v hoj se mu je poznalo, da kljubuje vsemu. Stopil je pred fttraana občine Trioglove, ki je bil takrat vasi Zajčevci, s korakom, spoštovanje vzbujajočim.
Kdo pa je to?" je vprašal žu pan in ni znal ali bi ga vikal al tikal.
"Vaš pbčan", je odgovoril orož nik, ki ga je prignal. "Murko Peter, študent."
"Filozof", je popravil Peter in privzdignil cilinder. "Filozof Manjka mi samo Še zadnji seme sUr, ki pa ml ni potreben. Ce mi pa bo potreben, ga izdelam.
"Aha", je mrmral župan in pregledaval listine, ki mu jih izročil orožnik. 'Tisti bo. ki se Je rodil v tisti hiši, kjer je zdaj pošta . . . te vem . . . Mhm To je hiša. o kateri pravijo, da ji ne bo nikdo (joIgo gospodar in da se razruši, ko bo njen gospodar študent"
'Pogledal je filozofa Petra.
"2e vem", je rekel in se prisi Ijeno nasmehnil." Tvoji mater je prerokoval deseti brat, da U ho rodila in da boš mož, večji od drugih."
"Resnico Je govoril, če je res govoril". Je rekel filozof PeUr. "Morda je še kaj več povedala?
"Ne spominjam se", je odgovoril župan. "Nlaem bil navzoč, samo ljudje tako govore.
Pogledal je še enkrat papirje.
'Torej si prišel, da bi te redili T
Zupan si je bil zdaj še na jas-nem, da bi bilo pod županako čast. če bi tega Petra, ki pravi; da je filozof, vikal.
Filozof Peter pa se Je vzrav-nal in uljudno privzdignil cilinder Njegov glaa je bil kakor glas profesorja, ko Itprašuje dijake:
"Prosim , , , uljudno proalm. V tej občini sem se rodil, ne po svoji volji. Oče je umrl r tej občini, tudi ne po svoji volji. Cesar ni porabil moj oče. kar bi lahko, če bi še danes Uvel, to ml cadostuje. Zato ne talite človeka/ ki Je prišel domov," -
Četrtek, is. febriud^ .
Jčtinsin ali dva brata
V svoji 11. štev. "81ovenec" zmagoslavno oznanja "somrak krivih bogov," to je političnega iberalizma, ki je po "Slovenče-vem" mnenju oče socializma in anarhizma. "Slovenec" seveda ne pove tega, da ob Um dozdevnem somraku nikakor ne vsUja Evropi njegova zvezda, temveč nov "krivi bog", ki uporab-ja v boju proti političnemu katolicizmu vsa drugačna, brez voma manj mila sredstva, kakor liberalni "krivi bog" in njegov socialistični sin. ZaU bi mel "Slovenec" najmanj povoda, da se veseli "somraka starih bogov." Gospodom v Ko-piUrjevi ulici lebdi sicer pred očmi ideal Hlinkovih čepic na Slovaškem, ker so že pozabili nd usodo SUrhembergovih in Dollfusovih klobukov v bivši Avstriji.
Pa danes ne mislimo debatirati s "Slovencem" o novih bogovih, temveč hočemo razjas liti zadevo s starimi "krivimi jogovi", ki Še vedno trdno sto-ujejo Uko ono stran oceana, kdeor v velikem predelu Evrope in sicer v njenem najkultur-nejšem in gospodarsko naj moč nejšem delu. -
Pri "Slovencu" so zamenjali rodovnik Uh starih "krivih bogov." Kajti liberalizem in socializem si nisU oče in sin, Um več sta braU^spočeU že pred štirisU leti, rojena pa ob veliki
Orožnik je pomembno vzdignil obrvi in župan ga je razumel.
Tako je prišel filozof Peter oskrbo občine Trioglove in zgodilo se je, kakor so trdili sUr Judje, da se spolnjuje tudi drugi del prerokovanja deseUga braU V njem bo vse tisto, s čim je
zidana njegova rojstna hiša."
•
Prva leU svojega "gostovanja v občini Trioglovi, filozof PeUr ni hodil po dnevi s svetilko po trgu.
Potem se je pa nekoč pojavil Govorili so, da so ga razžalostil njegovi sorodniki v Korobčkov-cih in da se mu je razum še bolje zmračil.
Neko nedeljo po rani maši se je pojavil na cerkvenem trgu Vse je gledalo vanj. Filozof Peter pa je šel med gručami s pravim filozofskim mirom, s cilin drom na glavi in jih ogledoval kakor človek, ki išče nekoga.
Naposled je rekel nekdo:
"Kaj pa svetiš, filozof Peter? Kaj ne vidiš, da je že dan?"
"Dan?" se je začudil filozof Peter in pogledal tisUga, ki ga je nagovoril. "Jaz iščem dan . Pokažite mi ga, če ga vidiU."
Mrmraje so se smejali ljudje Ker ni nikdo odgovoril, je zopet vprašal:
"Pokažite mi dan, da ga vi dim. Zakaj, iščem ga."
"Poglej", je rekel zopet tisti ki ga je ogovoril in pokazal z roko okrog in nad glavo." Vse to svetlo, ki je okrog tebe, je dan Nisi slep, filozof Peter, da bi ne videl."
"Nisem", je odgovoril filozof Peter. "Nisem slep, res nisem sli dneve ne vidim. Bojim se, da ga tudi vi ne vidite, temveč se samo varate z mislijo, da ga vi dite. V resnici pa vidite ponare Jeno. Zakaj, ljudje, če bi vi vi deli dan v resnici, ne bile bi vaše misli le pri samem sebi. Ne gle dali bi na svojega sočloveka z zai viatjo, če mu je boljše od vss, ne s posmehovanjem, če mu je slabše od vas. Vi bi videli tedaj svojega sočloveka Uko. kakor gle date zdaj samega sebe in ne za deva)i bi se vanj, kakor slepec in ne srdili bi se nanj in ga ne bili zato, ker ste zadeli vanj. To pa, kar vi meni kažete, da je dan. je le ponarejena svštlobs, ki sveti, kskor si vi želite. Zsto, glejte, svetim si, da ne zadenem ob svojega sočloveka in da ga ne rasžalim."
To izgovorivši, je šel dalje in ljudje so se mu posmehovati. ' (Mejte, kaj naredi učenost iz človeka."
Filozof Peter se je ustavil prt gruči Žensk in jim posvetil v obhut. Odmaknile so se in vzklik? nile.
(Dolle »HW*ltM AGrrtRAJTE ZA PH08VRT0!
francoski revoluciji (jakobinci Babeuf!).
Meščan 16. stoletja ni mogel več prenašati tega, da bi mu neka avtoriteU po svoje krojila podobo sveU. V krvavih verskih vojnah, na grmadah reformacije si je priboril pravico, da si sam razlaga sv. pismo, osvojil si je svobodo verovanja in vesti. V nadaljnjih treh stoletjih so svobodoljubni meščani priborili splošno duhovno svo-x>do, * svobodno Ukmovanje vseh prepričanj in naukov, enakopravnost državljanov pred neodvisnim sodiščem. Vsaka zmaga v Um štiristoletnem boju za svobodo človeka je pomenila istočasno novo zmago člo-večanstva. To resnico priznava tudi citirani "Slovenec", ko pravi: "Liberalizem je v svoji borbi zoper absolutizem plemiške kraljevine pravilno poudarjal pravice človeške osebe, ki ima v svobodni vesti in prepričanju Ur dostojanstvu svoj lasten nedoUkljiv svet."
Liberalno meščanstvo je pa hoUlo priborjene pravice izkoristiti samo zase: države so druga za drugo dobivale parla-menUrne ustave, toda poslanci v parlament se niso volili s splošno, enako volilno pravico, Umveč volili so samo tisti, ki so imeli premoženje in kolikor več premoženja je imel kdo, toliko več je odtehUl njegov glas kakor pri delniški družbi.
Nov družabni razred, prole-Uriat, je pa Urjal enakopravnost Uko v politi kakor na socialnem področju. In tako traja od vseh početkov pravda med premožnim liberalnim in pro-letarskim, socialističnim bratom. To je pravda za popolno izvedbo človečanskih pravic, ki jih je proglasila velika francoska revolucija.
V tej pravdi je socializem najprej zahUval splošno in enako tajno volilno pravico. To je bila prva in glavna zahUva angleških chartistov, francoski de-
lavci 1848.
so izvojevali leta na
_ ■ to zahu
barikadah; Z
tem geslom je zrasla pod ^ lom močna nemška socialn/í mokracija. V znamenju t* je vodila več let boj «ocialnTi?': mokracija v bivših avttiw skhi deželah in v slovenj krajih sU se spočetka up¡¡¿ splošni in enaki tajni volil! pravici tako dr. Ivan Tiv£ kakor Mahničev "Rimíéi lik."
Vsepovsod je to pravdo doba socializem. In tedaj áele se liberalna država spremenili demokratično. Ostal pa j€ ^ pitalizem, njegov gospoda^ sisUm in nadvlada nad delov, nim ljudstvom. Vendar je ¿i politična pridobitev mnogo ristila delovnemu ljudstvu. ko so volili po cenzusu, po pr¿ moženju, so si delili, oblast r državi in se borili med seboj samo bogati: kapiUlisti, kij se opirali na zlato, in aristokr». ti, ki so se sklicevali na svonl modro kri (glas krvi!). Zdaj a pa morale meščanske stranke» Ukmovanju z delavskimi dajati koncesije delavskemu razredu, ki je osvajal vedno več tereni.
V U boj so posegli po vojtf tisti, ki so mnenja, da se dt ukrotiti ljudi z metodami i* pred pet stoletij. Ta boj je a. vzel take oblike, da »o nasprot. niki demokracije napovedali križarsko vojno ne samo polj. tični svobodi delavskega gibi. nja, temveč vsaki svobodi sploh, svobodi tiska, svobodi govori, svobodi znanosti, svobodi umet. nosti, neodvisnosti sodišča.
Zato pa 'bosta v boju za po. litično svobodo šla premožni li. beralni in brezposestni sodili." stični brat skupaj, čeprav osti. ne odprU njuna pravda za de. diščino, za preureditev gospo, darstva. Ta skupnost je po. trebna, da se obvarujejo tisti pridobitve, ki jih je posUlo človeštvo deležno v fttiristoletnen boju. Ker le na teh pridobitvik lahko svet še napreduje.—D. P.
V JUGOSLAVIJO
VI p«Uj«t« mfl* ta »rtjrtm m. Milk »rilJaUJmilli urnikih t
BREMEN - EUROPA
' COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCHLAND
lriMrn* MmnIíIm mw 94 ClMrtoarf*. Bramen* «Il _Htwl«n«_
POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ VAS OBI&ČEJO V AMERIKI
Pm*m nlak« cm« h ▼•inj« h l,r*y« ■«! t. aprf-laai i» II. «artlMa tar I«. Jaaljaai ia II. JallJaai _ia UlrlU4—fca Uvaja r Aaiarlfcl
Za pojaanlla rpralajt« lokalnega acanUlt ali
ISO W. RANDOLPH ST., CHICAGO. ILL.
. HAMBU18-AMKMCAV Uli
WEH ilIMAl LlOYl
IHIMBRffi
naroČite si dnevnik prosvejo
Pe sklepa 1L rsdas kearsaeije as lshke aareči aa Ust PrssvsU O prlštejs sdca, dva, tri, štiri aH pst êlasev U ses irašlae k «si ssnt-BiaL List Prssrsta sta»« sa vss saake, sa élsas aH asčkis« UM u •ao Wtas as rotais*. Kar pt ëlaai «e plača)« pri aaassusta |1.M u tsdslk. ss Jlsi U prlštejs k aaraêalai. Ter«) s«4sj al vrs«k«. r««. « )• liât prsdrsg sa Asbs 8NP1. Ust PrssT«ta )* vaša IsatslM h gotoro )• v vsaki irailai sekdo, ki U rad tltal list rssk 4ss. C*u Usta Prssrsts )•:
U Zdruft. d ris rt in Kaaado.K.M U Cleer« ia Chiesg«
1 tedaik ia..............4 Ji
S tedniks In............ s.SO
S tednike ia............ 1.40
4	tednika in............
5	tednikov in........... ni*
Z« Evropo )•............ff.eS
Ispolnlte «pod nji kupo a. priložite potrebno vsote densrja sU M«* Order v pisan ia si asroéits Prosveto. list. ki Jo vaša Isstsiss.
Psjssnile :—VaeleJ kskor hitro ksUrl Uh «snov pr«i»«hs kiti fl»« ^NPJ. sli t« s« preseli jro« od drufiae in bo sabUval asm «*oj W tednik, bode morsl tisti tlsn it dotlčne drulin«, ki )• Uko »kop* nsroiens ns dnevnik ProiveU, U takoj nasnaniti oprsvnlitm In obenem doplsčstl dotiêno noto lista ProsveU. Ako Ugs s« atsri tedsj mors uprsvnifttvo sniUti datum ta to vsoto nsroČniks.
PROS V ET A; SN P J, HS T So. Lswadsle Av«„ CMesgs. IH
PHIsleño poMIJsa narotnino ta Het Preštete vsote f......
...................CL droites it...*
1	tedaik la..........
2	tednika Ib.........
S	tednike Ib.........
4	tedaike la.........
5	tedaikov la........
iN
1.1t IM
in 1M

I) Ime..
.........................................................
t'atsvMe tedslk Ia ga pripitHe k moji aarečaial od sledeči! Am* moje druiine:
f).........................................ČL droites M........
•>.........................................ČL droitvs M .......
«>•••••....................................Ô. droitvs ......
•>'v......................................cl droites M .......
Meato...
Noe aaroFefti.
..... Drftovs.,
. Star aareéslk,