ichlobl. k. k. Hofbibliothck, "Wien St. 23. V Gorici, 9.junija 1882. „So8a" izhaja vsak pofcek in veljn a po&to prejemana aii v Gorici na ri ,.po-gtanicah" aeplaeujtt za uavadn.* rristop-no W»w: 8 kr, de se tiska I krat 7 „ „ „ „ 2 „ « „ ,. » „ 3 ,. Za v«Le 6rk« j»> prntitoru. TeSaj X Po -uniesiie Stevilke se dobivajo po 8 kr. v Gorici v tobakarnici v go-sposki itlici, blizo „treh kron". na starein trgu; in.nanski ulici; v Ajdov-scini pri trgevcu g. Dolencn Do;isi nsij se blagovoljno poSiljajo in ednistvu „S««e" v Gorici v Hilarijaaski tiskarni, uurouuina pa opravnifitvu „So5e' Via Rabatta (RabatiS^y It. 20, Rokopisi so ne vraCajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Oelalccm in drugim nepremoznim se narofinina miit, akose oglase pri urednifetvu. Kaj bi Iiranilnke morale biti, pa niso. Nasi slovenski poslanci dr. VoSnjak, Klunpadr. Toukli, zdru2eni z uemSkiwi konservativci, so tudi upozonli ministra grofa Taaffeja na sedanje hranilai-ce, ki bo pozabile na to, kar bi po svojem prvotnem namenu biti morale. Prvotni namen hranilnicam (Spar-kasam), v praviiih izraSen, je: 1. navajati delavce ia sploh menje preraofcne ljucli k varcnosti in Stedljivo-sti, da svoje male prihranjene denarje nalagajo obre-Btinosno, da si scasoma pomorejo do nekolikega ka-pitala, in 2. da biez obresti v listnicah, omarah in kasah zalczeni kapital izvabijo v obrestinosen in sploh koristen promet. Toda pri tern posredovanji in delo-vanji bi ne smele z denarjem tako barantati, da bi se same 6rez mero bogatiie ter le na lasten dobicek gle-dale. Sarao toliko bi smele dobifika za sebe priihia-vati, kolikor uprava stane, t. j. uindniki, oskrbniki, davki itd. Vse drugo bi moralo na korist obracati.se kapital upotrebujocemu obcestvu. Vsled tega bi se morali denarji v hraoilnieau zalozeni zopot izposoje-vati z voCinoma in najpivlje raeujSim posestnikom in obrtcikoin, to pa proti mogoee inajlinim obrestim in lchkim pogojeui odplaSevanja, Dolzmkom bi He moralo 8 posojili resni&jo poiuagati, da si stanje zboljSajo 1 To je prvotni in pravi uaoleii hrunilnicam, Zavoljo tega so se osnovalo in glede na to bile so od vlade dovoljene. Temu lepemu namenu so se hranilnice zveSino-ma izueveiile. Postale so denarstveni zatodi, kateri gtedajo le na lastni dobieek, na hitro obogaienje. One ugajajo zlasti trgovceni, katerim pogosto posojujejo proti menjSim obrestim ali vsaj menjSim stroSkom, kakor gruntaim posestuikom. Casih ne vedo kam z denarji ter kupujejo dr^avua dol?.na pisma, vrednostne papirje. Ravnatelji iSfcejo vso svojo Cast v tern, ob kohcu upravnega leta svetu naznanjati, da so toliko in toliko prigospodarili. Zlasti te2ijo vse hranilnice na to, da zaloftjo mogofie velike reservne zaklade ali fonde. Redko kedaj pomislijo, koliko 2uljev, trpljenja in skrbi da je stalo nbogc delavce, obrtnike, zlasti pa kmeCke ljudt, predno so jim toliko denarjev nano-sili. Marsikateri kmet dol^nik moral si je zadnji kraj-car od ust proft vzeti, da je hranilnifiaega advokata vlolazii. Mnogo pa je tudi taksnih nesrecnikov, ka-tere so hraniloiCni denarji popolnem odrli in po dra2-bi s posestva zapodili. Toda hranilnifini reservski fondi se med tem mnozijo, da iz njih denarjev zajemajo in darujejo v raznovrstne namene; le na uboge dolznike se nihie ne zmisii. Ti morajo zmerom previsoke o-bresti plaCevati in kot la6ne vrane sitim jest nositi. Ptujska hranilnica ima v reservnem fondn nakup36e-nih 92,142 fl., celjska 181,183 flM mariborska blizu pol milijona. Poslednja damje po praviiih obresti tega fonda n^e pet let Mariborskemu mcatu, do sedaj v-kup 101.540 fl. To so lepi denarji, pa hranilnifiuim dolfnikom, ne koristijo niC. Koliko tezav, koliko stro-Skov pa hranilnice delajo posestnikom, predno jim denarjev proti intabulaciji posodijo, to je obCe zna-no in zlasti slovenske narodnjake prisililo skrbyti za posojilnice. Te bi veliko left dobro-dejno delovale, ko bi jim hranilnice in drugi deuarstveai zavodi, zlasti pa avstrijsko-ogerska naci-jonalna banka, dajali denarjev proti nizjim obrestim na razpolaganje. Toda tega ne storijo, dokler jih vlada ne prisili, kar so omenjeni poslanci tudi dognati na-meravali. Minister grof Taaffe je poslancem precej odgo-voril in razlozil, da tudi vlada pri posojilnicaU pri-znava namen pomagati menjSim posestnikom in obrt-nikom z lehkimi posojilt. Zavbljo tega js tudi po de-2elnih namestnikih ukazala obresti znizati. In res, od 327 hranilnic je 118 hitro obresti skreilo na 5 pro-centov» (Med temi je tudi Mariborska hranilnica, ki je hvalevredno in hitro sklenila od vlog plafievati 4 od Bto, a jemati od posojil 5 od sto.) Naposled je minister obecal v tej zadevi §e dalje posredovati v kori8t gruntnim posestnikom in menjSim obrtuikoml S tern Se prevalna re6 ni vseskozi ugodno re§eua, veadar spro&na. 2a to pa gre htala vrliin poslancem slovenskiminkonservativnim; liberalci pa sezakmeta pobrigajo samo ob Cusu volitev t B Slovenski Gospodar.u Porodilo solskega (nauCiiega) odseka o psti-cijah za vpeljavo slovenskega uftnega jezika. (Konee.) Da se v prvi resoluciji. 1. 1880 to ni posebno nagla§alo, to ni nikak protidokaz; izrekoma se ta to6-ka ni omeujala le iz toga vztoka, ker se je mislilo, da je potreba popolnegu znatija uem^kega jezika umev-na ob sebi. Ia h\ sedaj v resoluciji, ki se uaslanja na skiep od 1. 1880 in katero ravno &olski odsek prod-laga visoki zbornici, la to6ka ni iztazeaa, koustatirati je na tern mestu, da je bil odsek popolnem prepriCan, da bode nauCua uprava to'smatrala kot saino ob se* bi umevno, Ba se slovenskim dijakom omogoei pridobitev zuanja nem^koga jezika, treba je da nemiciua po vseh razredih na srednjih So lab ostano obligutni uiiai pred* met. Ko bi to ne zadostovalo, naj bi se §c jedon predmet pouCevat v nemskem jeziku, morda poCenSi od II. ali III. razreda. Tudi bi se pri prevajanjih iz htinsCine in grSCine uteguilo ponavljati v uemS6ini. k to so le migljaji, o katerih shodnosti bodo pretre-sovale kompetentne Solskc oblasti. II. Kar zadeva uatoljska izobra2evali§Ca v Lju-bljaui in Mariboru in izobra2evaliSLc uCiteljie v Lju-bljani, mora se pri tesui zvezi med uCiteljiSCi in Ijud-sko Solo, za katero se pripravljajo ucitelji in uCite-Ijice, smatrati kot ucovrgljivo pravilo, da mora tudi tu tisti jezik biti glavna stvar, v katercm bodo uCi-telji morali delovati v svojem prihodujem poklicu. Ker se pa tudi glede gojeucev na ten zavodih ne sme prezirati va&iost znanja uemSkega jezika, in kakor svedofr dostavek poslanca VoSajaka od 1. 1880 tudi nikakor ne prezira, bi se v tej zadevi tnoglo skrbeti s tern, da bi oslala nemScma skozi vsa siiii leta na teden po Stiri ure obligatni ucni predmet in da bi se razeu tega Se jeden predmet prednasal v uemSkem jeziku. Glede imenovaaih ufiiteljskih zavodov je piipom-niti, da je c. kr. vlada po uagibu visoke zboruice v ve<6krat omenjeni resuluciji, z ukazom leta 1881 slo-venskemu jeziku na obeh uc1telji§cih v Ljubljani na-klonila ve6 obzirnosti, nego prej. Poufiuje se namreC v tekofiem letu na uciteljskem izobra^evali§Ci v Lju-bljaui pri pivoletuikih verouauk, sloven^fi jezik, ma-tematika in naravoslovje v sloveuskem jeziku ; v dru-gih razredih pa, izimSi verouauk iu slovcnS&no, pou-cuje se uem&ki. Na izobmsSevaliSCi za uciteljice v Lju-bljaui je slovenSCina u<3ni jezik za veronauk in slo-ven§cino v vseh razredih, za matematiko in ^enska rofina dela pa pri prvoletuicah. Vsi drugi predmeti predavajo se v nemScini. Ker je §olski odsek tacega muenja, da treba storiti v tej zadevi Se daljnjih korakov, tedaj predlaga visoki zbornici tudi glede zavodov namenjenih izobra-2evanju uditeljev in uCiteljic za slovenske ljudske Sole, naj se povabi c. kr. vlada, da se tudi na teh zavodih uvede slovenSfiina v Sirjem obsegu, nego do sedaj. Da je sloveuScina sposobna tudi v pomno2eni meri kot utini jezik na srednjih Solah in ufiiteljiScih, je brezdvomno, ako se stvar razuiotruje brez pred-sodkov. Fakturn je to, da se je ta jezik po svojem bogastvu v oblikah in po svojej izobrazljivosti skazal jako sposobnega in gibcnegazaliterarne in znanstve-ne namere. Posebno svedotSijo u2e obstojefie ufine knjige, da je slovenski jezik popolnem pripraveu biti glasilo pou-ka na srednjih Solah in ufiiteljiSCih. Upati se sme na dalje in biti preverjeuim, da bodo, ako podpomore blagovoljnost vlade, v kratkem zagledale belt dan ucne knjige, katerih sedaj nedostaje. Tako* je porofievalcu znano, da se n. pr. popolni latinski in grSki slovar [ skozi ve6 let prireja po veSCih strokonjakih ia da k sedaj u^e gotov za tisk; drug po svojej tomeljiti omiki in po svojej didaktiCnej sposobnosti odlikujod so stro* kovnjak priCel je grSko bIqvpIco in gr&ko knjigo za vaje; in se ve6 druzih uLnih kn,|ig so priptavlja, Iz-podbuja vlade v tern oziru imela bi brezdvomno naj* boljSi vspeh. fa se omenja, da sedaj ui Se slovenskih kujlg za vse predmete in vse razrede, ne sme se prezirati, da pri jako om^jeni rabi sloveiiBkega uCnega jezika ni bilo nikakega nagiba, pisati Solako knjige, iu da je ravno ta razlog za marsikateroga veljaka bil odlo-eilea, da ni pisal Solskih knjig, kakor tudi, da za-Urhu\i\ niso hoteli pospe^evati golske literature, ker niso znali, kako razprodajati zalo^una dela, [tsrefii se sme preverjenje, da bode slovenski narod po svojej inteligenci, svojej energitiui vztrajnosti iu po^rtvoval-nosti v ugoduih razmerah in po blagovoljni pripotno-0,i vlade v kratkem izpolnil prnznoto v lolski literatiui Na podlagi predstojecih razlogov predlaga Sol-ski odsek naslanjaje se na u2q leta 1880 sprejoto resolueije, visoka zbomica naj sprcjmo nasleduji resoluciji . „G. kr. vlada m pozivljo opctovano, da na srednjih Solah na drzavue troSke vzdr^auih v de-^elah, kjer bivujo Slovenci, za ucence slovenskega jezika ta jezik vpelje kot u5ni jezik po razmeri obstojo6ih uCnih pripomofkov, in c. kr. vlada se ob jednem pozivlje, da v Ljubljani z jednakimi o-ziri ustanovi samostalno siovensko gimnazijo, v Ljubljani obstojeco utvakviatiCao urcjeuo gimnazijo pa preustroji v gianuzijo z izkljuCno uemSkim je* zikom.tt „C. kr. vlada se pozivlje, da na zavodih, ki so namenjeni izobtazevanju uCiteljcv iu uCiteljic za sloveuske ljudske Sole, slovenski jezik uvede kot ucni jezik v toliko vefiem obsegu nego do zdaj, a za to skrbi, da se na teh zavodih omogoei pridobitev popolnega znanja nemSkega jezika". Na Dunaji, 29. aprila 1882. Czartoryski, naSolnik. nSlov. Naroda* prevod. Kviiala, poroCevaleo. Dopisi. Iz Gorice, 9. juu. Gorica nima Se ^u-p a n a, odkar se je s 1.1. m. dr. Deperis odpovedal. StareSinstvo je odpoved sprejelo v seji 1. t. m., ob enem se pa na predlog stareSiue dr. Viuci-ja zahva-lilo za dosedanje delovanje zupanovo. Piebralo se je v tej seji tudi neko pojasnilo zupanovo 0 fhiangnem stanji mes'a. To porocilo se je oddalo v pretres ft-aanCnemu odseku stareSinstvenemu. Po tern porocilu bi ne bile deuarstvene razmere goriSkega mesta toliko na slabam, kakor se govori in piSe. Tudi se je bil razdal po mestu en list, ki je iSupana zagovarjal, 6e§ da se ni v neCemur pregreSil, razuu da je poso-dil nekemu sorodniku ve5o vsoto iz ustanove Formica, ne da bi bil ta znesek zagotovil na podlogi hipo-tekarni. Od druge strani pa so po mestu pripovedo-vali, da je finan^ni odsek in potem pododsek velike nerednosti naSel v mestnih deuarnih zadevah. Vse nekako temno so govorili, kakor da bi veliko tiso6 primanjkovalo v mestui denarnici. Zlasti da se je Viljempl. Hitter, ud onega pod-odseka, zavzel nad zaslejeno nereduostjo. in da so silili, naj bi 2upan takoj odstopil. Ali da so vender s tako zahtevo pacakali od 20. maja do 1. jun., upa-jofi, da se raeSeanstvo pomiri. V tern zmislu so poro-Cali tudi v lahonski list aIndipendentett, kateri je bil doslej vedno prijazen v poroCilih 0 delovanji mestnih oCetov goriskih. Iz tega sklepajo, da mora zares ne-kaj gnjilega biti v mestni upravi goriSki, zlasti ker „Indipeudeatett 2uga, da bo Se vse drugace gqvoril, ce se predrznejo kak enak listifi po mestu raztrositi, kakorSen je bil oni „Per la verita,e v katerem je anonymu8 dosedanjega 2upana opraviCeval, Indipenden-tpy flonisnik n^vi, da se nix^ Wm$ 0 %WW weScanu nadrobnostij porocati, da pa naj doticniki molCe, ako noccjo §e cesa druzega brati v trz. or-gauu! Zoganje od take strain je zeld pomenljivo. Zato pa se je obeinstvo, ki je bilo 1 jun. v znestui hi§i muogostevilno zastopano, zclo cudilo, da se je seja tako roirno vriila, kakor da bi se uc bilo pre) nifi pripetilo. Mestni ocetje namre5 niSo nie govorili: tern bolj ae je spostfedavalo obeinstvo, in „Ind.8 dopisnik in mestni tajnik sta se zacela v „Irid.a prepirati, ker ni bil tajnik navzoc* v oni seji, knkorSne §e oi dozl-velo goriSko raest<» po poroeilu „Ind.8 V Trstu izhaja tudi list »Imparzialeaf ta pa je imjbolj razkacen oad mestnim ataresinstvom; on ne pmanasa ne Bliberalci*m* a© *eastitrjivim* udora tega zastopstva. Ne vema, ali bi nam lista uc zusogel drl pravnik, ko bi hotel i vse ponatisniti. Dopisnik ae tolaii, da se otorda staieSin-atv© razpusti in pravi: Speriamo che colla dissolu-sione di quel croccbio, che sin'ora ci padroneggiava, ralltgraudosi anche della validissima protezione dei raolto revtrendi, che sedevano e siedono m Consiglio, si arrivera tinalm<*nto di avert* una rappresentanza comuualc, cho si occupi dell' aumiinistrazicne del pa* trimonio comunale § nm ddla difwa 4i mcri ilhitli, fin mhsuho contestati* itd. Kakor smo sliiali, dajejo meScaui toniu dopisniku prav in zele, da bi se stvari predrugacile. Da je spremembe potreba, razodevajo mestni ocetje sami s tcm, da se neki brani ta a!i oni prevzeti mesto prejsnjega zupana, in da popolnem molee o poiocilih po ital. in eek» nein^kih listih. Si-cer pa pocakamo tutli mi, kaj bodo dosedauji piijatelj-ski listi mestnega zastopstva se nadalje poroeali; doslej so prijavili naravuost in prekrito vec\ nego mora biti muugokomu ljubo. (Z TmOVSkega gOZda, 2a. maja. Kakor vsa-ko leto, priSel je tudi letos grof Chambord na lov div-jega petelina. All letos ni imel srede, ee tudi je za&'l peteiin nenavadno zgodaj peti: letos ze prve dni soSca, druga leta pa Se le prve dni aprila. Veliko truda imel je visoki gospod, ah vse zastonj; slabo vreme bilo je krivo. Vefio sreco imel je knez Lobko-vic, geoeralmajor v Gorici. 23. aptila ob 3 3[4 uri zjutras Vstrelil je enega petelina, 10 Jminut pozneje drazeg a, 24. aprila tretjega. Veselo se je odpeljal vi-soki gospod 8 trend petehnt v Gorico. Pred osmimi dnevi astre!*! je tndi enega na Lokvah. Ali cojte I trospodiCna Lojza Wertzer, hgerka c. kr. gozdnarja na Trnovem, 18 let stara, ustrelila je tudi petelina. Ker je to redka prikazen, hocem to bo^j natanfino popisati. Ker je knez odpeljal tri pete-line, reee mi c. kr gozdnar v Karnici: „Zdaj imamo v prevdarku, §e d?a petelina ustreliti. Nesite ta list gospodo gozdnarju oa Trnovo, naj pride s svojo heer-ko na petelina". „Gospodicna na petelina" ? se za-cudim gospcdit. Vzamem list, katerega naj nesem gozdnarju na Trnovo. Ko pridein na Trnovo, izrocim list g. gozdnarju. Ko prebere list, da mi druzega, naj ga nesem gozdnarju v Karnico, ter mi rece, ko-liko peteliuov poje, in kje. Imenujem mu; wEden v Praprotu, eden v Malem in eden v Velikem Crme-jaku, trije v Nagnovcu in eden v NemSkem Hribu. Ti so najbolj goto?i in Iepo pojejo.* Potem se vrnem domov, ter oddam g. gozdnarju list Ko ga prebere, mi reee: „Dobro, povejte §e iuvajn N. N... Opoinoci nas pridita budit, da gremo ob 1 uri. Grem k mo-jemu tovarSu ter ga vpiaSam: BAli ve§, kaj je nove-ga?a „NeK, mi odgovori ta, BGospodifina Wertzer pride nocoj na petelina, jaz in ti pa, greva z gospo-dicno, redem mu jaz, in Se pristavim: „Trud bo za-stoni, pomislimo da pride gospodicna po noei ter po-rabi za pot v Karnico 2 uri. Potem, ko se malo od-poCije, napravi se zopet na pot. Do hriba potrebuje tudi 2 uri in pol na vrh; ali po kaki poiit Po ledu in snegu, poinokrem, poskalahin po grmoyji. Dstre-lil sem ze maogo divjih- peteljnov, peljal sem tudi ze veft Iovcev na petelina, ali koliko stno trpeli. Kaj pa hocemo z mlado gospotiicno? Ne pripeljeva je do tje, in ako bi jo tudi pripeljala, Bog ve, kako strelja*! Te2ko je bila gospodifina o6i zatisnila, ie toifieni na duri: »Y??tanitettf Sua eeiu in 6 svojlm {OYarsv'm s 12 Kanala, 3. jun. Dne 31. maja ob 3 1/4 ori ; zveior prepregli so crni oblaki nebo na seveiuem j kraji, kateri so se zmiroiu bolj vlekli proti jugu. — \ Bliaki so Svigali na vse atrani, malo casa potent na- I stala je huda nevihta; velika toca, orebu podobna : vsula se je iz oblakov. To je bil straSen prizor, a- J koravuo je trajal le pol ure. Toca le^ala je v kakem ': kotu za pol nietru na visoko; ^alosten je bil pogled na polje in vinograde; vsi pridelki, kakor grozdje, pseniea, fi^ol, jecmen itd. lezali so poteptani na tleh. Plenica, ki je v tako lepth klastli po koncu rastla, tnorali so jo porezati in zivuliui za pico dati. fiavno tako ravnali so tudi z drugimi pridelki. Trta, ki je bila pred pol ure poloa grozdov, bila je pozneje brez nobenega. Ubogi kmet, upajoL na dobro letino, bi bil oni vecer skoro obupai. Skoda se ceni na vec tisoc goldinarjev. Bog da. Bog vzame, pravi pregovor, tako se je tudi nam godik. Da bi se nam nikoli vet kaj enacega ne pripetilo. svetilnico v rolei ^rcl duriui. Go.^podiina vstaiie in pride vea t**r p^p^a. : 9K;y mislitt*, bo li danes doner lov*. „Dp«iftje ims*.uio»- ftdgftvoriva. Ali ravno na-sprotno s\a miilila^ rVjtcna st«pi k 11am gozduar, oCe gospodifiin, in pr?.«i; ff^ripeljita jo na mesto, kjer bo atreljala, k^y i*i b*Hi» ^c ilo zdaj na lovu divjig.i petelina; in ne z%a uasfeakovat' strelja pa dobro*. Podovima s^ o4 g. g^dnarja in odidemo. 2 mi in pul smo hoAlli tlo ^th ^s^p^&- Niscm raisHI, «ia bo go-spotliCna tako dobr^ br^ilifa. Ugasnetno lac in se malo usedemo in nckroliko «(lptiLij kaki poti, |.o trti»i, Jsk'Kfc r*iRglo, skiitovjc*, po goS&ivi, pa zmrzHik tk'h, |*o s»ncj?ti itd. K<> dospitiao bliie pnti»-luiu, si' usi'dicino i«* pt»A»k:aini* tokia deset uitiuit, kar zashSimo : „Kr% kr.' ^Vlj sliSitv jgtMpndiciia?* »Da, da,*4 ali veddi ni«*itft ^ e oglasil. N. N. s« j**mintil f(t se vrne. ,Z;iknj si tako roputal po 3skaKah* p nflbiliko i« zuhlisuno: BKlep, klep. klep, pok, *ig, zij$„ llg, *g". NasiiakoVi»li ssmi* tnko tlobro, da smo bili piiSii 5e bli/u petelin-ji; -40 skokov ditlrcsino ga gl<>\ ki"it ^e zasli§i ntrel in knialu noteni odmev z druzega biri'>^. Bil*. ^a to gozdnarja, ki sta merila na driizirga piiteliiia. ^etelm pa, na katcrrga smo cakali, skkpUc purkrat, glnvo obme, in: frrr, 5rr5.w — Jeza w je di^alm in Hvot se mi tresel, da ni bilo pix-stati,* ker pfttiin ni b-« prrisope vjsi. vtrujeria po skalovji. Enkrat je postala blda, flr»krft.t rudeCa od Same ialosti. Ali ne ustrasinitt se, Ktleft, iv&, tri, in kar smo priSh na lepsl prostor, d^laii stno eelo po Sttri skoke. V ni.do minntub bili smo n^i strelo, »(iospoilieua vitlite li petelina.* „D«, da, m'Mm ga** »Pripravite se kar m\ strel". To se j& v trenutku ^godilo. Poc, in petelm se je zvrnil. K&kor ve^iri^a Je gospodifina oil veuelja skakala do twrt^eg* pfrtolitiii. %m-M rokani ostrelila nikdar poprej divjega petelina v Tmovskem gozdu. To je bilo v^selje jo toliko aaprekat 1 ______ Y. V Ljnllljaili, 1. joaijju Oez trinajst dolgih let dobila je beia Ijuilljama zopet slovenskega 2upana, Dezelni predsedoik g, IVinkler, spresiljan od vladne-ga tajnika grufa Pftceta, je slovesno vmestil g, Petra Grasellija^v znpatiovo shiibo ia (iast. Kavzoei so bili pri t»'j slawnoati la^un mestnib odbomikov tudi udje kupdljske la abitnijske 5iborniee se svojim pred-sednikoni, mestni iiCitdji, ur-atluiki, poiarna bramba in mnogo ««3Bttini§tv!i iztned megiiariov. V svojtnfl de-Ioma nem§k^in, deloma slove«dkem govoru obecol je g. dez\ predsedviik go vena z^upaiiu -vladno podporo v I vseh zadevali zs% profpieb ljubljanske obeine, povdar-jal tudi neoonjljivo avestobo Kranjcev do "najviSje^a prestola ter omeitj^l ^etfstoletnicc, ki jo bo prazuo-vala dez^Ia priloduje leto v navzo^nosti cesarjevi v spomin zdnaieajs ^ A-wtrjjo. JTovi ^upan se je spo-dobuo zahvalil in *eke! v sv&jemi o^govoru med dru-gim tudi to>, d® o*ta»e, kakor do sedaj tako tudi v pnhodnje, z\est damo-viat in ptaporu, pod katerim je bil voljen. proti netkiSki. in nemSfeutarski manj^iui mestnega odlbora o^ra^o, je irekel v nemSkera jeziku, da ga veseli, da Jft stali§6e »*jegavo in njegovih poli-ticuih nasprotniio\r popoluooaa Jasao, pa da vse eno upa od njih, ako j« kaj Pesnice iiapregovoiu: aPatti chian — amict carj" — alo^nega delovanja mestu v prid 111 to tail bolj, ker h *r& se me§ajo redko ke-daj srenjske zadev^ s politituimt. S slavoklici ceaarju se je kon&Ia ta svefeLOSt. potem je bilo cestitanje in predstavljauj^ t^^mk ur^daikov, ufiiteljev in po-zarue bradibe Bled obiiftjniiBii nagovori je omenevre-den zlasti oni do uiilteljev, katerim je priporofial z zlatimi besetimnii u«6fiefc ge mi^diao, nado naroda. Ob-ljubil je vs« s^yoja m«ai« veljavo vprospeb mestoib sol na podlagi jrft^e in ssdiM?e twdagogike. Preduik g. Graseiiija se oi ljrigal pravni^zato stvar, nipoz-nal uciteljev, m t«u|i se mu ni zdelo vredno, da bi bil le calo^tM jogledait v kako ucilnico za 5asa svojega dolaegft zcwjianovauja. — Kovi mestni odbor je imel nic- dvse s^ji, ft ste veievainega pomeua za mesto id narod in 5te pokazaJi, da so izvolili meSCani prave nio2e za sresijsk* o^ete. V prvi seji se je spre-jel piedlog, alepega sovra§tva do slovenstva niinajo razuma za mestne koristi. To bo lepo pripo-rofolo za prihoduje obcinske volitve! Misel, ustanoviti me&tno hrauilnico, je javno spro^il g. R. v „Ljudskeui Gfosu-S in evo! njegov predlog je sprejet. Ta list utegiie postati s casom pravo glasilo na§ih obrtnikov in muogii pripomoci k spoznanju njegovih koristij in k narodnemu vzbujenju tega stanu. ___________ St. Tabor na Ceskem, 21. maja. Vse potovanje od Admonta do Amstettena na Dolnjem Avstrijskem jf zeln zauiuiivo it* romanticno, ker ho Slovek veduo vi zi po krasnih dolinah med visocimi gorami, Cloveka pa srce bolt, ako poinisli, kaj bode za nekaj let iz teh kmsnih krajcv, ako se gozdno gnspodarstvo ne izbuljsa. Popred so dol^ili koze, da ho one namrec gluvui v«rok tiaglcmu uincevanju gozdov. Zdni pa ni koz cetveronozjiih, ampak so judovske iulinar-s ke zadruge, katere ve6 gozda v enem letu uni-ft»jo, nego poprej v 50 letih. Na colem potovanji »i>em videl uobeue smteke, ki bi imela pol metra v piemeru, kar je gotovo juko ialostno I Sadjereja je tudi jako priniitivna, in moram javno priznati, da je velika slabeja nego na Goriskeia. Ako bi gori§kt po-sestiiiki inu'li tako sposobno zemljo za sadjerejo, kakor jo imajo nemski Stajurci, bi gotovo druge vspehe pokazali, kakor gornji Stajerci in dolnji Avstrijanci okolo Amstettena. Sploh moram priznati, da so na»i sloveuski kmetje bolje inteligenti v vaaki zadevi, nego neinSki kmetje. NavDmiaji sem samo pospal in potem od§el na» prej na Cesko. Dolnjtt Avstrija, tako imeurvani Wiener Wald-Viertel, je zemlja priliCuo nerodoviMia, in imajo kmetje Se vecldel staro naravno gospodarstvp., ;' kakor ga Nemec imenuje ndie Dreifelderwirtschafi" naini^C", da se zemlja dve loti obieje in tretje leto kot praho punti, da se zemlja Bo(Ipt)Ciji».a To gospo* darjenje je tudi So na Ceskem vse doTaboru in tudi okolo Tabora v navadi, samo v manji meii, kakor mi je rekel prijazni gospod FarSki, vodja na kmetijski Soli na Taboru. Uredbn kmetijske sole na Taboru mi je jako dopadla. Mesto Tabor ima namrec' obSirna lastna posestva po ptilici okolo 800 hektarov s 5 pri-stavami. Eno pristavo z vsem poslopjetu, ki lezi v mestu, je prepustilo mesto kmetijski Soli. Kar Sola naredi dobicka, to konceni leta vodstvo mestni blagajtiici odda. Mesto tudi Se vsako leto daje za razna orodja in kemieno-tehnicne laboratorije 2000 gld. Profesorjc piaeuje dezela, katerih je 8 rednih in 4 iziedui. Ufieucev je vseh 145. divine imajo okoli 50 kosov, od katerih je na pol pincgovsko in na pol pa hoiandsko pleme. Mesto Tabor lezi na hiibceku, kt je pristopen samu od iztocne strani, na severni strani ga obdaje krasno jezero Jordan in na zapadno-ju2ni strani pa refiica Tinjica. Mesto je historicno|po-sebuo iz Zizkovih casov jake zuameuito. Prebivalcev ima okolo 8000. Ima tudi en gimoazij in eno realko. Mesto daje za oboje sta no van] * in diva kakor tudi svecavo itd Trga ima mvaV} dva, nararefi mestni, kjer je Ztekov spomeuik v podobi piramide, okolo katere je zapisano 12 glavuih bale, katere je Zi^ko dobil proti zvitemu sovra^nikuslovanskemu. Tebitkeso: ViSehrad 1419 25 rijua; Sudomer 1420.25 bre2na; Bene§ev 1420 19 kvetna: Ponce 1420.20 kvetua; Vitkov Zitov 1414*14 C-etvena; vBori 1120.12 rijua; Litmerice 1421*29 kvetna; Zatec 1420 1 in 2 rijua (okt.); Novi Bmd 1422 8.9. 10 ledna (januar); Horice U23 20 dubna (apnl;; Kralo» Hradee 1423 1 srpna; MaliSov 1424 T crvena Quni). Husov trg je tudi jprilieno lep Po-sebno lepa je mestna hiSa, katera je tudi pod Ziikom ndana. Mesto iuia tudi se Zizkovo drateoo srajco spravljeno. Od 4 tiduih turuov je §e edeu in ta ie Se prilicno dobro vzdrzan. Tudi je bilo mesto s tremi zidovi obdauo, od katerih so na nekaterih mestih §e tudi dobri ltd. Ljudstvo je prijazno, preinoSno ka-kor tudi vseskozi narodno. Gospodu FarSkemu vodii na kmetijski Soli izra^am za tako prijazni sprejei kakor za trudopolno razkazovanje po raznin fa^r-torjih, hlevu in na polji mojo najtoplej§0 zahvalo 1 ___________ Fr. 2epiC. Politidiii pregled, Cesar je podelii odstopivsemu skupnemu fin. mm. Szlavy-ju veliki kri^ reda sv. gtefana m je lmenoval na njegovo mesto Benjamina pi kallay-a. Ta je bil doslej prvi sekcijski ief Dri zunanjem ministcrstvu. Z njim so se dolgo po-gajah za podeljeuo mu mesto, ker je hotel da se mu potrdi lastno izdelani program, po kate-xm se m m kot upr^ynemu bose»skem« in hercegovinskemu nacelniku primerno posto-pati. Kallay, rojen 1839 iz stare plemenita§ke ogrske redovine, jc poznan kot bister, ve§c, de-laven in energieen diplomat. On zna dobro tudi srbsko in hrvaSko, je bil najprej kot glavni kon-zul v Belgradu, je prshodil sam Bosrio in Her-cegovino in je pisal tudi o Srbiji. Dasi je Magjar, iraa on pred ocmi edino skupni blagor Avstrije, je bil ze od zaeetka za pridruzenje I Bosne in Hercegoviue k Avstriji. Kolikor smo I slisali doslej o njem, smo ve*eli, da je postal ravno on oskrbnik posedenin dezel, in upamo, da bo uvedcl tako upravo, kakor je tema de-2elama edino primerna. Grof. Rud. Khevenbtt!-ler, dosedanji avstr. poslanec v Belgradu, pride neki na predlog Kallay-jev za civilnega nafiel-nika v Bosno, Kakor Kallay, pozna tudi ta raz-mere na balkanskem polotoku v obSc, in to je veselo znaraenje. Grof Ludulf, doslej avstc. poroLnil; v Ma-dridu, pride kot porocnik (veliki poslanec), v Rim namesto Wimpffena, ki odide kot porocnik v Pariz. V* posedenih dezelah se je vojaeenje vr§ilo do konca prav mirno. Okoli 4000 hercegovskih vsta§ev je zbe^alo v Crno goro'; zdaj bi sli radi dormi; ali fml. Jovanovic terja, da polozijo o-rozje, da ugrabijo glavafie in izrcdijo sodnijam. Judov je pri§lo cez avstrijsko mejo ze nad 16000 v Galicijo, 2endarmi so dobili ukaz, da ne puste* nobenega juda cez mejo brez pomoc-kov in „pasov*. Bati se je, da se vname kaka kuzna bolezen med revnimi in nesnaznimi ubeL-niki. V Srbiji so upali, da se z radikalci spora-zumejo, zlasti, ker je kralj Milan prijazno in pomirljivo z njimi govoril. Pa so trdovratni o-Btali. Vecina je v Skup&im vse volitve zavrgla, in vlada je nove razpisaia, potem ko ponujcne-ga odstopa ministcrstvenega ni hotel kralj sprejeti. Josip (Giuseppe) Garibaldi je prcSli petck zvecer umrl na otoku Caprera (Kozjek) 75 let star. Garibaldi je bil vojaSk junak, kot nacel-nik rudecnikom znan tudi naSemu ljudstvu in poznan tudi kot velik nasprotnik Avstrije. Se lani je bilo govorjenje, da pride k nam, da bi vzel Trst. Bil je tudi velik nasprotnik kat. Cerkvi. Zaslug pa ima veliko za zdruzeno Ita-lijo, ker je edinost pospesil z boji v Sieiliji, na Neapolitauskem, Rimskem in drugod. Dokler si bo Italija stela v srcco zdruzenje, bo po pra-vici tudi Garibaldija slavila. To zaslugo vedo pa Italijani dobro ceniti; veliko je zalovanje po vsej Italiji. Mesta so se v crno zavila, stacune, gle^^Ca so zapirali, velike vsote mesta odlocu-jejo za dostojne spominke. Veeraj so truplo nje-govo na Capreri sezgali, kakor je v poslednji volji sam zahteval. Pepel spravijo v primerno posodo (urno iz starega veka, katero je Rim v to podaril). Poleg vseh slabostij, katere je Garibaldi iniel, ostane zgled domoljubja in nese-bifcnosti, s katero je nepremicno deloval za do-movino. Kar je sprejel za pravo, to je dosezal ne glede* na to, ali je puliticno in diplomati6uo, ne glede na to, ali se najvisim osebam zameri. V tem pogledu bil je zelezne voljc in popolnem zanesljiv; zato je ljudstvo vanj zaupalo, kakor da bi bil ve6 kot elove§ke nature. Zna-Laj njegov moramo spo§tovati, tudi ko bi dru-gaee njegovo delovanje v ciljih in nazorih ob-sojevali. Tako trdnih, v izvrsevanji svojih na-mer Meznih, poirtovalnih in nesebicnih znaca-jev v drnibi s slovanskimi lastnostmi podeli Bog Slovencem in Slovanom v vseh vekih, silah in potrebah, m ne bo se nam bati z lahko hlapcevske zgodovine, v kakorsno nas je 2alibog preteklost le preveS oklepalal Domafie stvari. d. Jos. pi. Sehneid, kateremu se je zdravje fcboljsalo, zapustil je Gorico in od§el v Pottschach na Nileavstrijsko. Naj bi plemenitemu gospodu spreme-njeni zrak ugajal in ga nam popolnem okrepil! O zdravilni morski kopeli v Gradu nam je dollo italijauski pisaao, no vsem izvrstao osuovauQ porocilo za leto 1881. Udelezilo se je dobrote te kopeli lani 39 otrok. Od njih se je zdravilo 37 po 47 dnij, 1 pa 42 in §e drug 38 dnij. Nij^C (IS) jih je bilo iz Gorice, 1 iz Stradid, 2 iz OgiiM <, 2 iz Cervi-njana, 2 iz Kormiua, 1 iz QradiSke, 1 iz Trsta, 1 iz Benedck, 1 od sv. P«tra ob l3dci, 1 iz Bovinja, 1 iz Dornberga, 1 iz iJovca, 1 iz Kobdilja na Kra-sii, 1 s Sip en ice, 1 iz Voloskcga, 1 iz Tomaja, 2 iz Podgore. l*o takom jih je oilo najmanj iz slo-venskih knijev na Goiiskein, d;'si ni posneniati iz tega, kakor da bi bili otroci slov. stargev na GoriS-kera raztuerno uajbulj zdravi glede na bolezni (skro-faloznost), ki se z najvediia vspthom odstranjujejo v gradenski kopeli. Vidi se, da so se otroci bolj ali niaoj popolnem ozdravili in po vsem popravili. Prvi dan, ko pridejo in zruluji dan, k«> odidejo, otroke tehtajo; h razkaza jo posaeti da vsak otruk po 2, 3 do 5 in pul kila vt-6 telita, ko odide ozdravljeu. Deli morske vode, zrak in podnebje in vua naprava, pod zdravniSkim nadzorutvom, skupno blagodejno de-lujejo na ozdravljenje zovastih, zanemarjenih otrok, tako da jo zavod gradenski piistovati najve5im do* brotam ua^e pokrajine. Gradenska kopel bo %q dalefi po svetu zaslovela, dasi jo zdaj §e v majhnih po-cetkib. Premalo, veliko premalo jo podpirajo prijatelji 61ove§tva in v obfie premo^ni ljurtje. Ta zavod je vreden, da ga podpirajo tudi Slovenci, zlasti goriske pokrajine, ker s tako vzajemno portporo boJo u^ivali tudi bolni otroci slov. stariev v vefiem Stevilu neprecenljivo dobroto tega zavoda. Stroskov je bilo lansko leto 1442 gold. 50 k>\, ako odstejemo 119 gl. 42 izrednib stro§kov, se je iz-dalo saino 1323 gl. 8 kr. za 39 zova.stili otrok, 2 vsmiljeni sestii in 2 slu^m'b, tako da ne pride na vsako osebo vec* kot 30 gl. 76 kr. Vse premogenjo zna§a v vrednosti poslopja 9000 gl,, mobilij 781 gl., pohiStva 270 gl., perila 225 gl. V deuarji je 910 gl, 45 premojgenja. Veiiuoma se vzdriSuje zavod od da- ! vov. Cesar Franc JoM jo podaril lani 300, deg, zbov { goriSki 400, tnunicipij goriski 300 in vefie ali manjse zneske drugi dobrotniki; med temi je najvefi pleme-nitih druiin. Iz takilt doneskov so otroci vzdsinjejo in zdmvijo, ker vocina jih je snrcjetih brezplaCno. DuSa Kiivodu je dr. pi. ravel B i a z a tt o; on nouinorno tuhta, Hak6 bi zavod svojo blago delovanje pomnoail in razSiril; on je tudi o6e zavodu. Okoli Djega so v odboru vrli mozuki, kateri si zaslugo pridobivajo za pokrajino. Odbor jo swlaj se-stavljen tako.* Karol grof Coionini, predsi'dnik, Pnvel dr. pi. BizzatTo, podpredsednik, Jak. Cristofoletti, taj-nik in blugajnik; Karol vit. Catinelli, Arou dr. Luz-zatto iu Arinin dr. Perco, odborniki. Zdravnik v Gradu j« zdaj Florijau dr. Ubaldini. Naj bi so vedno veC dobrotnikov naSlo, in naj bi sepridno oglagali star^i, katerim otroci bolehajo in so v nevarnosti, da jim skrofulozua bolezen uevsiniljeno pretrga prezgodaj mlado 2ivljenje. Na Sv. telo je zaCelo de2evati v Gorki, ravno ko se je imela priceti proccsija. Sv. opravilo se je obbajalo putem samo v prestohn cerkvi. V kapucinski cerkvi v Goriei se bo ob- hajal ta '.nescc 4 dni spomiti, da je bil 8. dec. 1881 Lovreuc Brunduzijski, iz reda kapucinskega, med svetnikc priStet. 17. jun. bo na veCcr ital. pti-diga z blagoslovom; 18., 19. in 20. bo zjutraj sloven-ska, zvecer pa ital. pridiga. Toda je v ob&nah okoli ipavskega trga vse polje vnidila; enakoy hudo je pobiiapo tnnogih krajih na Gorenjskem iu Stajerskem. Judom v pomod, ki prihajajo iz Rusije prek Avstrijske nieje, hoCejo nabirati tudi v Goriei darove. Po mestnih zidovih je vta nameubrati poziv odboia, kateremu je na celu Karol pi. Hitter. Pretep je neki bil binkoStne praznike na Gra-di§kuti med ondotnimi in prvaCinskimi fanti. „Citta-dino", ki to ^alostno uovico svetu razgla§a, poroglji-vo Slovencem svetuje, naj nehajo s pretepi, 5e§, da zdaj se oui ponasajo s svojo omikofieztri kontinente. Vidite, fantje, svet vse Slovence zasmehuje po casni-kih zarad va§e neprevidnosti! Utopila sta se 29. maja v Idrijci pri Ccrknem dva mladeuifia v najlepgem cvetji. Prvi je bil i8, drugi 21 let star. Kakor porofcajo „S1. Narodu", ila sta vroca v vodo; da je to nevarno, znano bi moralo biti tudi mladim ljudem. Pri trzaSkih mestnih volitvah so zmagali v IV. razredu samo Progressovci, t. j. kandidatje, za katere je „Indipendentea vsak dan po cele stranij priporoCil napisal. Od 978 glasov oddalo se jih je skoro po 700 tem 12 apostolom Indipendentove vere. Potem pa naj raznaSajo po svetu, da „Irredenta" je v Trstu pokopanal Kaudidatje, ki no se priStevali avstrijski stranki, so tedaj hudo propadli. Danes so voittve v III. razredu. Trst in Garibaldijeva smrt. Ko je dosla vest o sinrti Garibaldijevi v Trst, videl si ua korzi in po drugih veCih ulicah veliko stacun zaprtih; gledi^ca so bila na voCer tudi zaprta. PoroCe- J vaici Ri.sQ spaeli tega dogodka telegrafovati n, nr., y „Neue fr. Prcsse". Nekaj oseb je policija zapvla,ko so se ob tej priliki javile v protiavstrijskeui duhu. Ital. dobrodelno druStvc jn sklenilo odposlati veuec in deputacijok Garibaldijevemu pogrebu. Tak6 se dela v Trstu! "Masko italijansko druStvo nGinnastica^ je vse drugi» pofienjalo, kakor pa to, za kar je bilo po pravilih poklicano. Kedarje Italija kak naroden praz-nik ali d.iuonstracijo obhajala, je tudi to drugtvodo-lot-evaio euake in iste dnove za svoje praznike in zabave. Kakor nam. je nek TrMan povedal, so si bill tudi gin!is8tikarji posvetili tudi sedaj poseben dan, ki se je zlagal z dnevom, katerega Italijaai ob-hajajo svojo ustavo (Lo Statuto); ker pa je Italija zarad sinrti Garibaldijeve ta dan praznovanja odlo^ila, se je podvizaia tudi Ginnastica svojo zabavo odloSiti! Ni to je Gimiastiea dobila od polic. direkcije tdafike 6. t. m. ukaz, v katercm je povedano, da je txL vlada druStvo razpustilo z odlokom 4. t. m. Proatoro druStvene je policija dela pod svoj kljutf. V policij-skem dekretu je receno, da dru§tvo m je razpustib zato, ker „ka2e politicne namere in dr^av i nevarue, zarad cesar neodgovarja ved pogo-jem pstavnega svojega obstanka* (che la Societa tende a scopi di natura politica e pericoloia alto Stato, per cui non covrispoude pid alio comlizio-ni della sua esisteuza legale). Kasno, kasno, pavendarl Archivio storico per Trieste, l'lstria ed a Trentino je list, na ltalijanskem izhajajoe, list, ki zgodovmo na&ih juzuih pokrajin razprarlja iu pvco-braia, potem pa priduo avstrijskim Lahom polilja, Dni, sodnija trzaska pa je videia, da tti. irredantov cev ni uotreba Se posebe z ii'iedentovsko-zgo* do vi u ski mi arguuumtl prepdCevati; zatoje nadalj-nje poSiljanje take zgodovine kot tiskovna oblast u« stavila in prepovedala. &. g. Jozo Kriiman, slovenski pisntelj in t'o-doljub, je imeoovau za stahiega uCitclja verozakona v Paging Olede na skupno razitavo sadja v Trstu 1, 1882 pi§e g. Povgo v „Gosp. 1.:« Razstavtii odbor v Tratu je m sadjei'iysko razsta* vo odlocil pi i mo ion prostor in sicer po zui^ani ceui. Prav bi bilo, da bi tudi uasa dozela bila vred-uo zastopana v tej razstavi, zato tuple prosiino, da se delc/ijo te skupnc razstave vsi oni gospodarji, ki iinajo kako lepo zlalino sadje, da bomo tako sveto pokazali, da ima ua§a Gorigka de^ela res vse, kar ji stori mogoCe pridevati si ime odlicne se.djeiejske deiielc. Pouovljeno prosimo vse gospode posestnike, ki iniajo u^e zasajenih /dahmh sadmli piemen, da se ue odtegujejo teiuu domoljubuemu poslu, kajti to je neo-vrgljiva resnica, da clovek mora iineti dobro ime, Le hoee v svetu kaj veljati, in tako je tudi z vazniiu Prav v sadjereji pa ima nasa de2ela iskati si Se mnogo virov, in Bog varuj nezgod v trtoreji, le edino §ev sadji bi nekatere pokrajine zamogle najti zaslombo, kakor n. pr. B r d a in nekateri drugi vino-rodni kraji. Za oglase prav rad posredujera, sploh to saduo in mlekarsko ter vinsko razstavo pospegujem, ker nadejam su, da po teh si pomaga na§c kmetijstvo, katero mora delovati na to, da njega pridelki dobijo sloveee ime. G. Jos. Nolli, slavni operni pevec, Sloveuec, prisel je iz Odese za nekaj dni v Ljubljaao. V Ptuj je doSlo 29. maja k odprtju „Narod-uega dotnatf, ki so ga rodoljubi kupili, Slovencev od vseh krajev. Videl si mnogo odlicnik gostov, kakor dii. poslauca Hermaua, dr. Kreka, dr. GrSaka, dr. Turnerja iz BudimpeStc itd. Akad. dru§tvo nTriglavtt je piiSlo iz Gradca sodelovat s petjeni. C. g. Bo^idar RajC je z izvrstuim govorom vse obSinstvo navdu§il in ocaral. Ves program se je sijajoo izvrSil. Ptuj ima le premaogo uemCurjev, pa jih ni bilo videti. Ziveli rodoljubi, iivela slov. domovina I Ha Vrhniki je bila preslo nedeljo priredila Vrhni§ka ditaluica lepo veselico v prid „Narbdaemu domuB iu je bila privabila obilo ljudstva in mnogo rodoljubov. Dr. Tavcar je obfiinstvo navdusoval v dalj-§em govoru. Enako lepo veselico v isti namea je bila napravila istega due Si § en ska ditalnica na Koz-lerjevem vrtu. „Matica slovenstai" bo imela 14. jun. 18. redni veliki zbor. Na tem zboru bo volitev 17 novih odbornikov. Odbor bo porocal o prenaredbah pra-vil, kakor mu je lanSki obeni zbornarofiil, in o,»Na-rodnemu domu*, Vrtso, Casopis s podobami za sloveusko mladino ima bogato in lepo vsebino tudi v 6. st., med drugi-mi so v njej ti sestavki: Franjo Pizarro, osvojitelj Peruvanski — Henrik I., ptifiar — Zgodovinsko — mestopisni obrazec: Idrija. Vrtec, ta izvrstni podudoi list, posvecen nezni slovenski mladini, stoji za pol leta 1 gl. 30 kr., in se dobe §e vseletoSnje Stevilke. TJrednistvo s,Vrtcevo« se uahaia v Ljub^ani, m^»l trg St, 9. Hrvatska Vila je prinesla v 5. zvezkq krasno podobo od Schefferja: Jezus in skeSojavec, (svetlo-tisk), doprsni sliki And. PalmoviSa in Avg. Sonoe itd. y wozi pa poleg drugega daljse kiitike o iziSlih knji-gah. Ta najlepse ilustrovani list jugoslovaaski doslej zveato spolnjoje svojo obljubo; narocniki pa so na HroSk^m razmerno zasrikrai, kot lc prepogosto tudi — v Slovencih. Slovenako slovstvo, Josipa JurciCa Z b r a n i s p i s t. Zalozi! in na svetlo dal o d b o r za Jurcicev spomeuik. Uredil Fr. Levee. I. avezek: Deseti brat, roraan. Natisnila Sarodua tiakaroa v Ljubjjani 1882, 80. 293 str, Cena I gld. Ta knjiga je te dni dovr&eua :er si; je za&da s boleznijo. Prodajejo ae v vsoh ^lnvuifi Jekurnicah na svetu; za nurotibo in poiil'atve pa edino v Iekurnict Cristofoletti V Gorici, V Trstu v lekami C. Zanetti in 0. B. Rovis. in ˇ Iekami Alia Madonna ˇ Korminu. Ena steklenica stano 30 novcev. 8TPOZOR!-»| Ti w * X, ^ni' ^' bolehajo zarad krfia ali ziv- §5Q211^Q"|T cm, in vst ki se zanimajo za take +m0T*jM^%*nw» boleant iii ISiejo gotovega zdra-vilat naj 8» *aupno priukrbtt broSuro rtr. Boas-a. BrezplacHO in franco jo razposilja Dfi. BOAS Pa-is. Avenue Kleber, 10 Chumps-Elyaee*. Bela Parlagi, prej firma Brachfeld et Wellisch Munohen, zditj Paris Avenue Wagram, 29 ne razpoSiljajo vec moje broSure, ker sem jira jo odtegnil. Kupcija z di§avino ANTONA MAZZOM-JA V GORICI, v gosposki ulici (via dei Signori) U. 6. Tu je dobro preskrbljena zaloga zdr&vilnih diaavin, kemicnih izdelkov, raznovrsttiih recij za ! barvarje, smletih barv na olje in suliih, tsako- [ vrstuih Copi^ev, doraafiih in tujih lakov (firne- zev) za vsako rabo do najfiwejSe vrsre. Glavna zaloga ccmenta za pocasn'o in rtaglo delo, prvih vrst in je, kaltor se s pdroStvom zagotavlja. za vsakotera delb in po ceni, ki se ne bo}i nobene konkurence. Edina zaloga toliko iinenitnega strupa za mioi in podgane. Edina zaloga toliko imenitnega laka Vater-propf-ovega za porabo na kako§ni koli tkanini, katere voda potem ne premofii, toliko za dezne plasee, kolikor za vozove itd. Zaloga zvepla prve vrste za trtno zvep-lanje, in po prengodnih cenah, UpajoC, da me slavno obeinstvo pofiaati z obilimi naroCbami, obecitjem tocno postrezbo z neprekosljivim blagom vsake vrste in se po-fclanjam z vsem spo§tovanjem ANTON MAZZOLL fTtibiutti o&ravi razstava, t> | Dunaj, Franz losefs-Quai 27. $ A 1^" Samo, dokler je kaj zaloga "Wi L.-1 5 kosi zenskih sraje, olepsane z najfinejiim veze- n^m in aipkami . ,...... gl. 2.25 3 kosi 6nih nodnih korset za gospL . . w 2.2$ 3 „ kostimnih Hukinj, olepgane z volnatim delom ia obrobkom...... . . n 2.25 a koai hlac, najfineje vezenje in olepSane fantazijo „ 2.25 12 „ batiatnib 2epnih rat, barvane in s trakori obrobljene ......... —.75 6 parov dokolonskih nogovic, fino barvane ali §a- «n«ie........" . , 1.50 3 koii predpasnikov za gospi s finim vezenjem „ 1.50 1- „- rijuh, relikc, givane in obrobljene . . „ 3.— 3 kosov prtov, belo obrobijeni in barvani . . „ 2. — 2i kos, kavni prt, Hajfiaeje barvan z veaami . . „ 1.50 12 kosov prticey, fina garnitara ... . M 1.5o «1 kosov in je popolna oprava samo za . gl, 20.95, »/g oprave 10 gl. 50 kr, — i/4 opravo 5 gl. 25 kr. Srajcza. moike okoli 8o36 ko^ov iz ptcfinega franc, ktetona, angl. Sirtingaali Okafort od 50 kr. do 1 gl. 80 kr. r vsakoteri velikosti. VelikaKsko lepa ripagarhitara ok. 3360 pasov, obataja iz 2 posteljnih ode], 1 finega mizuega prta poprej 35 gl.r zdaj samo 9 gl. a. v Cenilniki franko In brizplacno. Natofiila so ali proti poprej§njemu plafiilu ali pa proti povzetju. ac ponuja tako dobra prilika; da se more izvrstna ura za polovico cene kupiti, ' ¦ m umm\ "Bo vsej Evropi nastale politične razmere se tudi Švice niso ognile i zato se je mnogo delalcev izselilo, valed česar se ruSijo tudi fabrike. Tako je i prva naj-znameniteja urarnica, katero mi zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih izdelkov. Tako imenovane Waschingtoii žepne ure so najboljSe ure na svetu, izvenredno krasno vrezljane i vezene i po amerikan-skem sestavu napravljene. Vse ure so na sekunde repasirane i mi dajemo poroštvo za v=ako uro na 5 let. Za dokaz gotovega poroštva f stroge sotidnosti se s tem javno obvezujemo, da hočemo vsako uro, ki ni po* volji, nazaj vzeti i zamenjati 1000 žepnih remontoir ur, navijajo se brez ključa, 8 stalnim zaklopcera, izvenredno točno na sekunde regulirane, razen tega po novem načinu elektrbgalvaniški pozlačene, z verižico, medaljonom itd. poprej gld. 25, zdaj ena le po 10 gld. 20 kr. 1000 krasnih ur na kotvo iz srebro-nikla, na 15 rubinih, z emajlirenira kazalom, za sekunde, kristalnim plošnatim stekiom, poprej gld. 21, zdaj ena le gld. 7.25, vse na sekunde repasirane. 1000 ur na vreteno, z izrezanim zaklopcem in srebronikla, kristalnim plošnatim steklom na 8 rubinih, najnatanjčniše repasirane, z verižico, medaljonom i žametnim etuijem, poprej gld. 15, zdaj ena le gld. 6.60 i 000 ur na kotVo, iz čistega 13 lotnega srebra po c. k. puncovnem uredu pregledane, na 15 rubinih, razen tega električno pozlačene, najnatanjčniše reguli-rune. Te ure so poprej stale 23 gld, zdaj pa stoje le gld. 13.40 1000 Washington remontoir žepnih ur iz pravega 13 L težkega srebra, po c. k. puncovnem uredu pregledane. Poroštvo se daje, da so najtočniše na sekunde repasirane, notranja sestava je iz nikla i teh ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura je veljala poprej gld. 35, zdaj pa se dobiva za neverjetno ceno 16 gld. Razen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etui iz žameta i ključ. 1000 pravih zlatih ur za gospe*, na 10 rubinih, prej 40 gld., zdaj 20 gld. 1000 remontoir ur iz pravega zlata za gospode ali gospe, prej 100 gld., zdaj 40 gld. 650 ur za zid z najlepšim emajliranim okvirom in bitnim kladivom, poprej 6 gld. 75 kr. 650 ur budilnic z udarcem, ki prav dobro tolče, najnatanjčniše regulirane, tudi pripravne za mizne pi-sače; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. 80 kr. 659 ur Z nihalom v najlepše izdelani visoki go-tiski omarici, navijajo se vsacih 8 dni, najtočniše na Ča? regulirane, izvenredno lepe i krasne. — Ker ima taka ura še po 10 letih dojno vrednost, ne imela bi se v nobeni hiši pogrešati, posebno ker je taka res krasota sobi, Take ure so jpopraj veljale po 35 gld., zdaj : pa izjemno le 15'gld. 75 kr. Xadar se naračujejo ure z nihalom, treba Je priložiti zagotovSčino. Napis: Razprodaja ur urarnice I*li. I^romma Dunaj; Rothcnthurmstrasse št, 9, pirtere M\m ksjipa in prol&jWi pipirji J0S1P PALLICH v Gorici na Travniku Lt 6 priporoca svojo bogato zalogo fiolskib, I molitvonih in raznovrstnih drugih knjig, I Solske in pisarni&ke priprave — vse po ~ najspodolini§ih cenah. ^ *ooooooooooo? Glavni dobitek ev. 400.000 mark ali 500.000 lir v zlatu. Xazuaiiilo srece. mimmmmimlm Dobitke gju'autiije drzaVa. Vabilo k udeleiitvi dobitnih Sans ob velikem izsre6kanji dobitkov, flarantovanlb od hamburske driave, in se mora dobiti mark 8 milijonov in 940.375. V teh ugodnib sre5kanjih, ki obsegajo po preglddu, samo 19:*.00 iozoir, pridejo na vrsto ti-le dobitki: t^Iavul dobitek ev* 400.000 Art. mark. 54 dobitkov a mark 50001 5 dobitkov a mark 4000 108 dobitkov a mark 3000 204 dobitkov a mark 2000 10 dobitkov a mark 1500 2 dobitkov a mark 1200 530 dobitkov 4 mark 1000 1073 dobitkov a mark 500 101 dobitkov a mark 25 dobitkov a mark 85 dobitkov a mark 100 dobitkov u mark 27069 dobitkov a mark 300 250 130 145 itd. itd. v vsem 471600 dobitk.. 1 dobit. a lmuk 250000 1 dobit. a mark 150.000 1 dobit. a mark 100.000 1 dobit. a mark 60.000 1 dobit. a mark 50.000 2 dobit. a mark 40.000 3 dobit. a mark 30.000 1 dobit. u mark 25.000 4 dobit. i mark 20.000 7 dobit. a mark 15.000 1 dobit. a mark 12.000 23 dobit. a mark 10.000 3 dobit. a mark 8.00U 3 dobit. a mark 6.000 ki izideja v 7 delib v nekoliko meaecih. Prvo izsreckanje je uradno odloceno 14. in 15. junija t. 1. eel izvirni loz stars samo gold. 3.50 Pol „ ,, „ m „ 175 cetrt „ „ „ „ „ --.88 iu jaz razpoiiljam te od drzave garantovane ioze (na pro-mese) tudi v najdaljnjejse kraje proti vpoiiliatvi v goto* vin!, najpiikladmse v frankovanih piamib. Vsak udeleze-nec do bi od mene zastonj z Izvirnim lozom tudi izvirni tpregled, preakrbijen s pe5at0Bi driavnimin neposredne po 1 ubreckanji uradno razkazalo, in ni treba za to prasati. Izpia5ba in posifjatev dobljenih zneskov izvrsuje naravnost in naglo udelezencem in v najvefil tajnosti. §0F Vsakotero praiaBje n«j se napravi po poiti all s frankovanim pismom. g^ Oni, ki ae hocejo udeleziti arece, naj se za to pot do 14. junija t. i. oglase v popolntim zaupanji pod naslovom: Samuel HeoixsolieT* senr,, Bank-& Wechselk-us, Hamburg. Majatelj in pd^yoirDi.urednik: F? PODGOENIK, — Tiska: jparijanska tiskftnm" t Goricii