Paltnfna plačani v gdtovTrif.
Mariborski
1 Din
Leto III. (X.), štev. 16
Maribor, sobota 19. januarja 1929
ifohtj* raza« »edtlj« ki prašnikov vuk de« ob 10. vri «M*M, Nmm * mrnš tš »a p«N «0 Ota, šmm*m m 4um n »
Taitfon;
Urodn. 440 Uprava 406
Urednittvo in uprava: Maribor, Aleksandrova eaata it. 13
OgiMi p« tarifo »gtmml tMM	Nmm	«0«	**
Dvojni obraz Mussolinija
Rok za obnovo prijateljske pogodbe naše države z Italijo poteka in naš poslanik v Rimu, Milan Rakič, je bil po Časopisnih vesteh radi obnovitve že Pri Mussoliniju. Italijanski diktator je Pri tej priliki izjavil, da bi želel imeti Prijateljsko pogodbo z našo državo postavljeno na širšo podlago, češ, da je I. 1924. sklenjena pogodba o prijateljstvu in iskrenem sodelovanju obeh držav pač upoštevala razne eventual-nosti, glede katerih ni bilo verjetno, da bi tekom 5 let nastopile, ni pa predvidela pravega prijateljstva in prisrčnosti. Nova pogodba bi morala biti sklenjena tako, da bo predstavljala realno vrednost.
Vsekakor lepe besede, ki pa takoj Izube svojo vrednost, ako na eni strani pogledamo Mussolinijevo delo na-Pram našim sorojakom v Italiji, na drugi strani pa njegove neprestane spletke,- da-obkroži, izolira in čim bolj oslabi našo državo napram zunanjemu svetu.
Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je Imel 17. t. m. na nekem banketu velik političen govor, v katerem je razložil program svoje vlade In zlasti povdarjal stremljenje njegovega režima, da se čimprej realizirajo madžarski nacijonalni cilji. Pripomnil je sicer, da je treba vprašanje revizije trianonske mirovne pogodbe sicer od-goditi »na boljše čase«, obenem pa s posebnim povdarkom dostavil, da je postal »madžarski problem« mednaroden In da tudi že Inozemstvo priznava upravičenost madžarskih revindikacij. V prvi vrsti da mora biti Madžarska hvaležna akciji svojih prijateljev (lord Rothermcere) ter ministrskemu predsedniku Mussoliniju, ki je odkrito stopil na dan za obrambo madžarskih teženj. Tako torej grof Bethlen!
Italijanski diktator kaže zadnje čase v svoji politiki napram naši državi či-sto odkrito dvojni obraz. Zastopniku Jugoslavije v Rimu predlaga novo ^ft^isko pogodbo, ki naj bi pred-re£,lno vrednost, na drugi x i?,a-se dobrika In podpihuje dr-l‘x„L i, ?c hotele okoristiti na naš
liri™ hočc Mussolini z na-»«re8..odkr,to In lojalno prl-ii Tu 0> P°tcm se mora tudi ,n Prijateljsko politiko napram nam ter opustiti vsako
spletkarjenje na škodo naših državnih Interesov. Jugoslavija se Je striktno držala vseh obveznosti, katere ji je nalagala dosedanja prijateljska pogodba z Italijo, ne pa tako tudi Mussolini, ki Je nasprotno porabi! vsako ugodno Priliko, da nas je izzival in nas skušal diskreditirati v inozemstvu. Jmro-slavija želi živeti v prijateljstvu z vsemi svojimi sosedi, posebno še z velesilo Italijo, ker se zaveda velike misije, ki Ji pripada za ohranitev miru na Balkanu in v Srednji Evropi. Potrebno je le, da pokaže dobro voljo sedaj tudi g. Mussolini l •	’	'
Zakon o ustrolstvu sodili
OKRAJNA SODIŠČA V SLOVENIJI SE IZPREMENE V SREZKA, VIŠJE DEŽELNO SODIŠČE V LJUBLJANI PA V APELACIJSKO SODIŠČE. -VSI SODNIKI DOBE SLUŽBENO OBLEKO.
BEOGRAD, 19. januarja. Ministrstvo pravde je Izdelalo nov zakon o ustrojstvu sodišč. Zakon je v glavnem posnet po novem zakonu o organizaciji sodišč, ki je bil lani sprejet v narodni skupščini.
Vsa sodišča v državi se izenačijo, tako da bodo obstojala odslej kot redna sodišča sledeča: občinska, srezka, okrožna* trgovska, apelacijska in ka-sacijska sodišča. Srezka sodišča bodo osnovana, v kolikor še ne obstojajo, v vsakem srezu.
Dosedanja okrajna sodišča v Slo-
veniji bodo izpremenjena v srezka, višje deželno sodišče v Ljubljani pa postane apelacljsko sodišče. Sodni stol v Zagrebu postane okrožno so dišče. Delokrog apelacijskih in kasa-cijskih sodišč bo odrejen naknadno. Vse sodbe se izrekajo imenom kralja
Sodniki morajo imeti predpisano službeno obleko, ki jo bo za enkrat nabavila država.
Prehodne določbe tega zakona sto pijo takoj v veljavo, celotni zakon pa Šele takrat, ko bo izenačeno kazensko pravo v državi.
Dr. Korošec u Ljubljani
LJUBLJANA, 19. januarja. Z orl-jentskim ekspresom, ki je imel šestin-polurno zamudo, je prispel davi ob 11. v Ljubljano prometni minister dr. Anton Korošec. Na kolodvoru sta ga pozdravila železniški direktor inž. Kne-ževič in komisar oblastnega odbora dr. Marko Natlačen. Navzočim novinarjem, ki so se zanimali za namen njegovega prihoda, je minister dr. Korošec izjavil, da je njegov prihod strogo privatnega značaja. V drugih krogih pa zopet zatrjujejo, da je prihod dr. Korošca v Ljubljano v zvezi s predstoječim razpustom Slovenske ljudske stranke odnosno z njegovim odstopom kot predsednik stranke. Nocoj se bo vršila v Ljubljani seja vodstva SLS, na kateri bodo sprejeti važni sklepi. Strankino vodstvo sc trudi, da ohrani o vsem tem za enkrat naj-strožjo tajnost, da ne bi nastala v strankinih vrstah še večja zmešnjava, kakor že obstoja. Za časa svojega bivanja v Ljubljani bo prometni minister dr. Korošec dalje insplciral železniško direkcijo in stopil v stike z vodilnimi uradniki, da se posvetuje ž njimi o raznih reformah in redukciji uradništva
5mrt pod ulakom
ZAGREB, 19. januarja. Davi se ie smrtno ponesrečil železniški kurjač To-clor Kuckovič. Pri premikanju stroja inu je spodrsnilo in je padei na tla, nakar mu je stroj strl levo ramo, zdrobil prsni koš in razbil tudi lobanjo. Smrtno nevar no ponesrečenega kurjača so sicer takoj odpeljali v bolnico, kjer pa je kmalu na to podlegel težkim poškodbam-
Praznik bogojauljenja u Beogradu
BEOGRAD, 19. januarja. Povodom današnjega praznika bogojavljenja se je vršila v Beogradu slovesna posvetitev vode ob Savi. Cerkvene obrede je izvršil patrijarh Dimitrije ob veliki asistenci duhovščine in civilnega prebivalstva. Imenom vlade Je prisostvoval Obredom minister za vere, dr Tu-goinir Alaupovič. Ker je danes vrh tega rojstni dan kraljeviča Tomislava, se Je vršila v dvorni kapeli in sabor-nlci svečana služba božja, ki so ji prisostvovali vsi člani vlade.
Kralj flhmed Zogu zastrupljen
TIRANA, 19. januarja. O bolezni albanskega kralja Ahmeda Zogu krožijo najrazličnejše vesti, po uradnih poročilih, izdanih na podlagi rflntgenološke pre iskave, gre za nikotinsko zastrupljenje, po drugih verzijah pa so kralja sistematično zastrupljevali In bi gotovo podlegel, Če ne bi prišla zdravniška pomoč pravočasno. Zanimivo je, da Je kralj od-pustil \s* osobie dvorne inif-^anture,
Bomba na plesu
BUDIMPEŠTA, 19. januarja. Na plesni prireditvi židovskih žen v Czarvasu je prišlo sinoči do mučnega presenečenja. Že pred dnevi je bila v protižidov-skih vrstah razširjena govorica, da bo na plesu vržena bomba. In res je okrog polnoči nenadoma ugasnila električna luč, nakar je sledila močna detonacija. V dvorani je nastala velik panika in je bilo v gneči mnogo ljudi pohojenih- Policija je ugotovila, da so izvršili napad člani protižidovske organizacije-
Iz drž. finančne službe.
V četrtek je stopil v veljavo novi zakon o katastru. V skladu z novo ureditvijo državne finančne službe so imenovani v Mariboru: za šefa katastrske uprave g. Fran Setina; za geometra gg. Josip Sever in Leopold Juran. za geo-metra-pripravnika gg. Rado Dvoršak >n Fran Ternovec ter za arhivskega pripravnika g. Fran Lah. — Za višjega geo metra v Murski Soboti je imenovan g. Karl Kavšek, za geometra istotam Leopold Armlč, za geometra v Ptuju g. Fran Osole, za protokollsia v Ptuju g. Josip Novotny. Premeščeni so geometri g. Vilko Minati iz Konjic v Slovenjgradec, g. Ivan Marinček iz Ljutomera v Ptuj, g. Bazilij Jeras iz Murske Sobote v Celje; protokolista g. Ljudevit Pirnat iz Kamnika v Ptuj in g. Mihael Zorčič iz Konjic v Slovenjgradec.
Deset let
je danes, odkar je pričela svoje delo v Parizu mirovna konferenca. Kdo bi sl b'l takrat mislil, da bo po desetih letih še toHko vojnih posledic, kot jih čutimo Še danes?
Celo v mesto so prišle
namreč divje račke, te ljubke znanke sta rih Mariborčanov. Njih pojav je za nas siguren znak. da bo še precej mrzlih dni. Glavno njihovo taborišče je Felberjev o-tok. Sinoči pa so se spustile celo do glavnega mosta in nekaj divjih strelcev se je drzno spravilo na te račke. V hladno mesečno zimsko noč so odmevali streli In vzkliki srečnih dobitnikov — cenene pečenke. -»
Ogenj v Zrkovcih.
V pondeljek. 14- t- m. je iz neznanega vzroka nastal pri svinjskih hlevih gospe Šlamberger ogenj, ki pa so ga domači gasilci takoj pogasili in preprečili na-daljno nevarnost
Požar pri D. M. v Brezju.
Sinoči je gorelo na podstrešju stanovanjskega poslopja Jakoba Supana. Ker že skoraj povsod primanjkuje vode, je bila velika nevarnost. Vrli zrkovski gasilci so prihiteli pod vodstvom g. Toplaka z brizgalno z občudovanja vredno hitrostjo na kraj nesreče in so ogenj še pravočasno zadušili. —
S policije.
Aretovali so Mariborčanom znanega berača Antona Kuzmiča, reveža brez no ge, ki prosjači drhteč v mrazu na Aleksandrovi cesti. Kljub temu, da je bil izgnan iz Maribora, se je zopet povrnil k nam. Oddali so ga sodišču. — Prijav je bilo davi na komisarijatu samo šest
V tednu od 11. do 18. tm. je izvršila policija 13 aretacij po stražnikih in prijavila 97 raznih slučajev. Poslovanje policijskih agentov tu ni všteto.
Društvo drž. policijskih nameščencev
in upokojencev mariborske oblasti se najiskreneje zahvaljuje vsem darovalcem, vsem posetnikom veselice in sploh vsem ki so na kakoršen si bodi način sodelovali in pripomogli, da je prireditev uspela gmotno in moralno v dobrobit podpornega sklada. — Odbor.
Smrtna kosa.
Včeraj zjutraj je preminul v 74. leta starosti upokojeni major Mihajlo Skočir. Pogreb bo jutri ob 15. na Magdalenskem pokopališču.
333 Špeharjev
je danes prispelo na špeharski trg, kar je brezdvomno za letos rekordna številka- Toliko smo namreč našteli stojnic, ne ljudi. Cene so primerne- Povpraševanje z ozirom na denarno krizo dokaj srednje; kajti Špeharji ne dajejo nič na vero ali na upanje, kakor pravimo. —
Člani zimskošportnega odseka SPD,
ki se žele poslužiti ugodnosti trikratne polovične vožnje na železnici posamična podlagi legitimacij JZSS, se v njihovem astnem interesu pozivajo, da čimprej oddajo svojo sliko in pristojbino Din 20 g. Francu Majerju, trgovcu v Mariboru. Glavni trg št. 9.
Najostrejša zima
d jo pomni vremenska kronika, je vladala leta 1740. Trajala je od 5. januarja do 10. marca- 24. februarja je zamrznilo morje pri Genovi, kar se do letos od ta-crat ni pripetilo. Mnogo ljudi, zlasti pa živine, je postalo žrtev strašnega mraza. Dne 12. marca omenjenega leta je prispel v Hamburg poštni voz s tremi zmrznjenimi potniki. Severno Malnza pa je zamrznil Ren tako močno, da so preko ledu vozili s sanmi In vozovi.
Noua letala
Iz Berlina poročajo, da je tvornica letal Raab-Katzerstein v Kasselu pričela graditi novo vrsto letal, kombinacijo med balonom in aeroplanom. Trup leta* a bo balon, na katerem bodo pritrjena crila. V balonu bo 12-000 kubičnih me-rov plina, poganjal pa ga bo motor 35 tonjsklh sil. Konstrukterj! upajo, da bo etalo doseglo najmanj 100 km na uro.
E3SJ
Mariborske zimske slike
NA PRISTANU. — ST. MORITZ. - LOMILCI LEDU PRI TREH RIBNIKIH. - ZIMSKI VRVEŽ VSEPOVSOD. - PRODUKTIVNE DOBRINE ZIME.
Maribor, v provincu 1929.
Mariborska zima ni kar si bodi. Ze stari muzejski folijanti govore, da je naš Maribor »štajerski Meran«. Kar se Me-rana tiče, lahko mirno spimo. In kolikor nas je pristne domorodne vere, se za ta naziv niti ne trgamo! Toplo je res pri nas, pa tudi zima pritisne, če treba do 23 stopinj pod ničlo. Kam pa potem z »Meranom«? No, sedaj bi bilo tega konec, namreč mraza, ako ne bi termometer zdrknil od — 4 zopet na —16 stopinj mraza.
Zapadel je tako izdaten sneg, da so se ga začasno vsi vzradovali: kmet, ki želi počitka trudni zemlji; meščan, ki se rad vozi po sankah; športnik, ki se rad smuka in drsa; posebno pa deca je vesela bele starke.
V svet smo spuščali razne dnevne komentarje o zimi 'n njenih posledicah: svarili smo, učili in se ob hudovanju tudi — radovali. Vsaka stvar ima svoja solnčne in senčne strani in tako tudi zima.
Podajmo nekaj vedrih zimskih slik iz območja našega mesta.
Na Pristanu je silen promet od prvega svitanja do poznega mraka. Neutrudljivi občinski vozniki prevažajo beli tovor iz mestnih ulic in trgov k Dravi, kjer je zgrajen od snežne mase že precej velik pomol v Dravo. Ta sprememba daje Pristanu čisto novo, posebno sliko, rib sprehodi je vredno napraviti ovinek tam mimo. — Med tem, ko gradijo aeu-morni delavci imenovani pomol, pa tešejo pridni tesarji les od splavov. Dva — zapoznela splava sta še ostala v strugi in ledena plast je pokrila težke hlode.
Od Pristana kreneš proti koroški stra ni. Povsod življenje. V strmih ulicah se sanka mladina v jezo starejših pasantov in tako dospeš na gladko Koroško cesto. Na klancu pred Kamnico, tik pred ka-tastralno mestno mejo, je nastalo radi izredno lepih obronkov in klancev pravcato športno središče: Sankači in smučarji se zbirajo tod na stotine in prav vesel si ob ugotovitvi, kako skromen je mariborski športnik v svojih zahtevah.
—In vendar je to diven kraj; pravcati St. Moritz en miniature, seveda brez hotelov in švicarij. —
Tretja zelo zanimiva slika pa so — lomilci ledu pri Treh ribnikih. Voz za vozom, vprežen v konjiče in voliče prihaja in odhaja na breg drugega ribnika, kjer električno dvigalo dviga kose ledu iz ribnika naravnost v vozove, ki prihajajo in odhajajo- In veselo je to delo, a delavci vedri in vztrajni. Mlad fant dirigira plavajoče ledene plošče kakor član Nobiiove ekspedicije; po dva režeta debelo ledeno skorjo s pravimi žagami za
les; zopet drugi razbijajo ledene plošče v manjše kose za transport v unionsko pivsko klet. Zgodi se tu pa tam, da Str-bunkne kdo v vodo; ali kakor zatrjujejo, se to le redkokedaj zgodi in vselej je pomoč kaj hitro pri rokah.
Ob Treh ribnikih, na Kalvariji, na obronkih ob Tomšičevem drevoredu, na Firamidi in na že omenjenih mestih vlada živahen vrvež. Nudijo sc zanimivi, pestri, a včasih tragikomični prizori. Posebno na drsališčih. Kak afektiran drsalec tega ali onega spola poskuša figure, kopirane iz raznih revij in proti svoji volji elegantno sfrči drugemu drsalcu pod noge in kaj kmalu je pred teboj božanska apoteoza gordijskega vozla . . .
Hvala bogu. da letos ne beležimo prevelikih in preresnih nesreč, kakor lani in druga leta. Je to znamenje, da se naš športni svet smotreno poglablja v svojo stvar.
Zelo ganljiva slika so gajbice za zmrzujoče tičke, kamor trosijo dobrosrčne roke hrano za one, katere je poslal k njim Oni, ki ptice pod nebom redi in 11 lije v polju oblači, kakor je zapisano. — Po mestnem parku in na raznih trgih se pojavljajo ti dobrosrčni ljudje in golobi z neizogibnimi vrabčki jih poznajo po tiču in oguljeni obleki. Pa se vsujejo nanje, da ie veselo pogledati; glad in mraz sta zbrisala predsodke o hudobnih ljudeh, k ptice lovijo, davijo in pečejo . ..
Drava je dobila olivno-zeleno, a prozorno barvo, da ji lahko vidiš v dno njene hinavske duše: v strugo, ki je lani pogoltnila toliko človeških življenj. Njena gladina je padla tako, da so mestoma že nastale ledene sipine. Plošče ledu plavajo po Dravi, ponoči pa zborujejo ob bregovih divje račke. Čisto do mesta si upajo.	—
Zima se pa pozna posebno na trgu in na — cestah; kajti tržni dnevi ob sredah in sobotah imajo mnogo slabši obisk, kakor sicer. Le ob sobotah je rekordni po hod Špeharjev, ki imajo sedaj visoko se zono. Vojašniški in Vodnikov trg sta popolnoma zasedena in to vsakokrat, naj brije sever ali boža jug.
Mesto se čisti. Imaš vtis, da se pripravlja prihod pomladi. — Čisti beli sneg se spravlja v kleti, umazani v — Dravo. Pameten človek vse vnovči. Tudi Rotschildov praded je začel s cunjami in kostmi. Zakaj ne bi mi začeli s snegom, katerega bo najbrže itak kmaiu konec; kajti koncem marca je letos že Velika noč in ljudje so trdno prepričani, da so dandanes zime mnogo krajše kakor nekdaj v starih časih.
Skoro bo pomlad v deželi in kukavica bo zapela ...
Mariborskim dnevni drobil
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sobota, 19. januarja ob 20. uri »Dover -Calais«. Kupori. Znižane cene. Zadnjikrat.
Nedelja, 20. januarja ob 20. uri »Na cesaričino povelje«. Preuiiera.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 21. januarja ob 15. uri »Janko Tn Metka«. — Ob 20. uri »Adieu Mlini«. Gostovanje Mariborčanov.
Ljudska univerza v Mariboru.
V pondeljek, 21. januarja, ob 6. in S.30 zvečer v veliki kazinski dvorani dve zaporedni predavanji z mnogimi skioptič-nimi slikami: Z zrakoplovom grof Zeppe lin v Ameriko in nazaj. Edini avstrijski udeleženec tega orjaškega poleta cand. ing. H- Haring bo pripovedoval o konstrukciji zrakoplova, o startu, o življenju na zrakoplovu, o prestanih nevarnostih, o majestetskem sprejemu v Ameriki. o vrnitvi, slepem pasažirju itd. — S predprodajo vstopnic se je že pričelo. Ker vlada največji interes za predavanji, se zelo priporoča nakup vstopnic v prad prodaji (ge. Zlata Brišnik in g. Hofer).
Za izvedence
ra razlastitve v železniške svrhe je določilo višje deželno sodišče v Ljubljani na
slednje gospode iz mariborske oblasti: Ivan Janžekovič, posestnik v Lajteršper ku; Anton Treo, mestni stavbenik v Ptuju; Matija Jurinc, posestnik v Ber-kovcih; Fran Lahovnik, industrijalec na Prevaljah; ing. Josip Jelene, stavbeni podjetnik v Mariboru; ing Albin Černe, mestni stavbeni svetnik v Mariboru; inž- Josip Baran, mestni stavbni komisar v Mariboru; Fran Recer. posestnik pri Sv. Lenartu; Matija Kočar. pos. v Skakovcih; Karl Vogler, pos. v Cankovi; Inž. Fran Mikuž, upravitelj velepos. v Beltincih; Jakob Čuš. pos. v Hlaponcih; Ivan Jerič, pos. v Dokležovju; Fran Hanželič, pos. na Hardeku; inž- Fran Pa Iiernik, velepos. v Vuhredu; Peter Mravljak, pos. v Dolgem brdu; Štefan Po-harc, pos. v Selah, Jakob Zemljič, pos. v Radencih; Maks Janič, velepos. v Celju; Konrad Elsbacher, veletržec v Laškem; inž. Vladimir Lipold, rudarski nadsvetnik v p. v Celju; Simon Kom-posch, gozd- svetnik v p. na Dobrni in Fran Roblek, velepos. v Žalcu.
Statistika vozil v Mariboru
dokazuje, da postaja avtomobil gospodar nlice. Izvoščkl pa se mu polagoma umikajo in ni daleč čas, ako bo šlo v tem obsegu naprej, da jih bo popolnoma izpodrinil. Leta 1928- je bilo v Mariboru 160 luksuznih in 70 tovornih avtomobilov ter 145 motociklov, dočhn se je število kočij in fijakerskih voz skrčilo na 32.
Nagrajeni osnutki za kopališče na Fel-berjevem otoku.
Včeraj je razsodišče za oceno osnutkov za zgradbo novega kopališča na Fel berjevem otoku pod predsedstvom župana dr. A. Juvana dokončalo svoje delo- Prva nagrada se ni podelila, združila sta se zneska razpisane I. in II. nagrade ter se kot druga nagrada v enaki meri podelila osnutkoma z geslom »Zdravje«, avtor inž. Herman Hus v Ljubljani in osnutku z geslom »Drava«, avtorja !njj. Hans Honel in arhitekt Hans Grubbauer v Gradcu. Tretja nagrada je bila priznana osnutku z geslom »V blagor človeštva«, autor arhitekt Maks Czeike v Mariboru. Osnutki bodo prihodnje dni razstavljeni v kazinski dvorani—
Tujski promet v Mariboru.
Mariborski tujski promet beleži zopet porast V letu 1928. so bili v mestu prijavljeni 38.103 tujci, odjavljenih pa je bilo 37 037 oseb. Od teh je bilo 6.839 ino-zemcev, kar dokazuje, da je tudi dotok iz tujih držav močnejši. Maribor je po-setilo 5-431 Avstrijcev, 442 Italijanov, 431 Nemcev, 290 čehoslovakov, 1-0 Madžarov, 23 Švicarjev, 16 Francozov, 14 Amerikancev, ostanek pa je porazdeljen na 10 drugih narodnosti. — Zgla-ševalni urad je torej opravil ogromno delo, ki ga vrše samo tri osebe. Upoštevati je treba, da vodi omenjeni urad tudi točno evidenco in gibanje domačinov v mestu, da izdaja potrdila za časa volitev, da dale interesentom podatke o posameznih meščanih in da slehernega dne informira pošto o stanovanjih oseb, katerim pošta prejšnjega dne radi netočnega naslova ni bila dostavljena-
Mariborski tisk
je v minulem letu obogatel za 9 časopisov, dočim sta dva prenehala izhajati-V celoti imamo danes v Mariboru 24 časopisov.
Himen.
Davi se jc poročil v frančiškanski cerkvi v Mariboru g- dr. Ciril Dereani, zdravnik v Mariboru, z gdč. Olgo Kraševec, učiteljico v Mariboru, hčerko sod nega pisarniškega ravnatelja v pokoju g. Josipa Kraševca- Bilo srečno!
Pogreb Feliksa Cotiča
V četrtek popoldne so položili k večnemu počitku na pobreškem pokopališču g. Feliksa Cotiča, mornariškega teh. kapetana I. klase, brata bivšega glavnega urednika tržaške »Edinosti«, g. Maksa Cotiča. Poleg Številnih prijateljev mu je 'zkazala zadnjo čast tudi naša armada. Častno spremstvo je tvorila stotnija 45- pp. z deputacijo oficirjev in vojaško godbo, ki je svirala žalne koračnice. Ob odprtem grobu je zapelo pokojniku v zadnje slovo pevsko društvo »Jadran«, vojaki pa so oddali častni strel.
Inšpekcija dela
razglaša, da so volitve delavskih in na-meščenskih zaupnikov v podjetjih (po čl. 2 navodil) do nadaljnjega odgodetie.
Mrhovinski škandal v Mariboru«
K včerajšnjemu poročilu o mrhovin-skem Škandalu v Mariboru poročamo naknadno v pomirjenje občinstva, da se težki očitek ne nanaša na mariborske mestne mesarje. Pregled živine in mrtvih živali vršita namreč v mestni klavnici vodja klavnice in njegov namestnik, ki sta oba živinozdravnika. Izključeno je, da bi prišlo iz mestne klavnice med konzumente pokvarieno meso.
Društveno >n strankarsko življenje
je bilo v letu 1928 v Mariboru zelo živahno. Številna društva so imela 128 rednih in 62 izrednih občnih zborov, dočim so politične stranke priredile 58 shodov.
Proglasitev za mrtvega.
Mariborsko okrožno sodišče je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega I. 1871. rojeni Ivan Bohm iz Marenbcrga, ci je odšel 1. 1895, v Ameriko, od koder se ni po 1. 1896. več javil-
Za tiskarno bankovcev
na Topčideru pri Beogradu so že prispeli stroji iz Franclje. Urejevanje in dopolnjevanje nove tiskarne bo trajalo dva do tri mesece, nakar se prične redno de-ovanje naše »fabrikc za denar«- V Beogradu je že nekaj delavcev iz pariške »Banque de France«, ki bodo uvedli naše ljudi v delo pri tiskanju bankovcev-
Zadruga za nabavo stanovanj državni *n nameščencem
je bil?i ustanovljena na občnem zbori dne 6. t. m. v Mariboru. Delokrog zadruge se razteza preko vse mariborske oblasti. Namen ji je, poskrbeti svojim čla nom primerna stanovanja s tem, da zida zadruga sama stanovanjske hiše in da podpira gradnjo lastnih hišic s krediti posameznim zadružnikom. Zadruga je včlanjena v Savezu nabavljalnih zadrus v Beogradu in je pod stalnim nadzorstvom mariborske nabavljalne zadruga. Delež znaša 1-000 Din, vpisnina 10 Din. Vsa nadaljnja pojasnila dobe interesenti ob uradnih urahh, vsak pondeljek in četrtek 18.—19. v začasni pisarni Rotovški trg 1 (Društvo stanovanjskih najemnikov-) Tam naj se zglase tudi vsi oni, ki so se že prijavili za člane, da podpišejo pristopnice. —
Načelstvo obrtne zadruge mesarjev in prekajevalcev v Mariboru naznanja tem potom, da se bodo vršile pomočniške preiskušnje za prvo četrtletje 1929 dne 14- februarja, ob 13. uri v mestni klavnici v Mariboru pred zadružno preiskuševalno komisijo. K preisku-šni' se morajo javiti: 1. Vsi vajenci, katerim poteče učna doba z dnem 31. marca 1929. 2. Vsi vajenci, ki še do sedaj niso položili pomagalskega izpita. 3. Tisti pomočniki, ki do sedaj še niso poiožtii petnagalske preiskušnje, imajo pravico javiti se k preiskušnji prostovoljno. Vsi v poštev prihajajoči preiskušanci morajo predložiti zadružnemu načelstvu lastnoročno pisano- koleka prosto prošnjo za pripust k pomočniški preiskušnji najkasneje do 4. februarja 1929. Prošnji se mora priložiti: Od učnega mojstra izstavljeno učno spričevalo, delavska knjižica In odpustnica obrtno nadaljevalne šole. Na prepozno vložene prošnje se ne bo oziralo-
Bralno društvo v Rušah izreka prirediteljem fantovskega venčka za Ljudski knjižnici poklonjen znatni čisti dobiček najtoplejšo zahvalo. Za odbor Tom. Stani, t. č. predsednik. — Akademija Sokola v Studencih, ki bo drevi v Sokolskem domu v Studencih, obsega sledeče vaje: '1. Proste vaje — člani; 2. skoki črez konja — moški naraščaj; 3. rajalni nastop;.^ venci
— članice; 4. skupnske vaje-- moški naraščaj; 5- drog — člani; 6. raznoterosti
— moška deca; 7. vaje s kolebnicami— ženska deca; 8. Carmen — člani. Začetek ob 20- (8.) uri. konec ob 22.30.
Sokolska maškerada.
Po izredno uspelem Silvestrovem ve* čeru pripravlja Sokolsko društvo v Mariboru svojo tradicijonelno maškeradoi, ki se bo vršila na pustno soboto 9. feb*, v vseh prostorih Narodnega doma. Ze lanska maškerada je pokazala, da jc tudi v našem Narodnem domu možna prireditev brez zloglasnega prepiha in mraza na stopnjišču; vsi prostori so bili prav topli in brez vsakega prepiha. Enako bo poskrbljeno tudi za letošnjo maškerado. Prireditev bo tudi v ostalem na višku; pripravljajo se prvovrstne dekoracije in originalne skupine mask. —
Pevsko društvo »Luna« v Krčevini priredi v soboto 9. febr. v gostilni gosp. Wombeka (pri Taferni) maškaraduo veselico s petjem, z godbo in s plesom- --
109
Ure, zlatnina na obroke
brez poviška — J!-er, Maribo-, Go;»o-ska ulica 15. —	JX
Planinski ples.
Kot vsako leto priredi tukajšnja oo-družnica SPD tudi letos dne 1. februarja v vseh dvoranah pivovarne Union svoj tradicionalni planinski ples, na kar že danes opozarjamo cenjeno občinstvo.
129
Tisoč i ndruga noč.
Halo! Halo! Tu Harun al Rašid. Lepa Šeherezada, pridi ua pustni torek gotovo v Unionsko dvorano. V mojem haremu ti je zagotovljeno mesto sužnje ljubezni-Biser mojih oči, pridi na reduto ISSK Maribora. —	93
Pri odebelosti
omogoča prirodna Franc-Jožefova voda delovanje čreves in napravi telo vitko. Mnogi profesorji predpisujejo Franc-Jožefovo vodo kot dragoceno sredstvo proti nabiranju tolšče okoli srca. Jemlje naj se zjutraj, opoldne in zvečer po tre-tino čaše.	209Q
V W*TWr*r*W 19. K I925T/T
_ JirarnffimT vfcrff v tk 'ruTr?
Iz ntodreieniga Primorja
Deset revnih italijanskih družin v vsako slovensko občino t Pravijo, da je izdan fašistični ukaz za naslitev revnih italijanskih družin med primerskimi »dru gorodci«. Za sedaj bi jih prišlo v vsako občino vsaj deset, čez čas morda še več. Občine bi jim morale dati stanovanja in živež, dokler ne dobijo dela. Pri najrazličnejših zaposlenjih bi imeli Italijani prednost, tako da bi se kmalu vživeli v nove razmere in si vstvarili eksistenco-Vlada bi jih podpirala v potrebni meri. Italijanski fantje bi se ženili in dekleta bi se možila, tako da bi asimilacija napredovala z brzimi koraki. Za došli Italijane bi se zahtevalo italijanskega duhovnika in tako bi slovenski živelj kmalu izginili S takim naseljevanjem bi se izrinili slovenski posestniki- Izseljevanje bi doseglo svoj vrhunec in tekom par de setletij bi bila zemlja skoro vsa italijanska. Fašizem bi pomagal z vsemi močmi. Sedaj slovenskega posestnika izžemajo 7. davki in fašističnimi zahtevami. Ko bo do grla zadolžen, bodo. posestva po ceni in takrat hočejo planiti po njih.. • Obmejni Ilirski Bistrici posveča fašizem veliko pažnjo. Sedaj je uvedena v Julijski krajini »Befana fascista«, praznik sv. 3 kraljev, in na ta dan obdarujejo 0-troke, kakor je običaj v Italiji- Akcijo je vodil politični tajnik dr- Bedon. Nabrali so v gotovini denarja 5203 lire in polno obleke, obutve, igrač in slaščic. Mlekarska zadruga je dala 30 litrov mleka in 50 lir. Prireditev je bila obsežna. Obdarovanih je bik) 136 šolskih otrok in 60 iz azila v Trnovem. Prispevali so k prireditvi še celo vojaki 73. pešpolka s 511 Hrami in finančni stražniki s 250 lirami. Dr. Berdon je podučil otroke, da morajo biti vredni sinovi nove Italije-Po fašijlh sp pričeli Čistiti na ukaz iz Rima. Fašistično glasilo v Trstu priobčuje vsak dan imena izključenih radi nedostojnega obnašanja, nemoralnega življenja, radi zločinstva itd. Pravi »gsindl«
je zbran v fašističnih vrstah. Naj le čistijo še dalje, dobrih ostane le malo število.
Projektil 75 mm je našel na polju 27-tetni Josip Mikluž iz Oslavja. Prinesel ga je domov in hotel odpreti. Razpočil se mu je v roki- Mikluž je odletel več metrov daleč in obležal mrtev z odtrgano levo nogo in roko-
O popolni duhovni asimilaciji »drugo-rodcev« na SežanščinI, ki se je pokazala na »Befani«, piše tržaško fašistično glasilo: Otroci so bili obdarovani. Dvorana je bila nabito polna. Pri prireditvi so nastopili otroci iz azila in ljudske šole. Vsi navzoči fašistični prvaki so se čudili, kako slovenski otroci lepo izgovarjajo italijanščino. Prisostvoval je »Befani« tudi tržaški fašistični tajnik Cobolli. Poročilo govori o popolni duhovni asimilaciji »dru gorodcev«. V redakciji »Popola« v Trstu pa tega ne verjamejo prav, zato so pisali nad poročilo samo »napredujoče d"hov-no približevanje tržaškega Krasa«!
Delavcem so obljubljali fašisti boljše čase, ako se vpišejo v sindikate-Slednjič so morali to storiti vsled vedno silnejšega pritiska in zakonskih odredb-Tržaški sindikalni komisar Domeneghini dobiva sedaj na dan mnogo pisem iz delavskih krogov,, v katerih mu opisujejo strašne razmere po tvornicah, kako je za delavca vedno slabše v vsakem oziru, zlasti, ker se gospodarji prav nič ne držijo dogovorov in se niti ne zmenijo za jasne organizacijske določbe. Komisarje ne zgane, ker je pač vsa fašistična delavska organizacija usmerjena na to, da drži delavce na uzdi in se morajo ti reveži pokcfravati sindikalnim ukazom, ki se radi sklicujejo na težke povojne čase. Stvar je taka, da fašistični prvaki in njihovi oprode vedno boljše živijo, delavcem pa so pod fašistično organizacijo po vseh primorskih pokrajinah znatno znižali mezde.
Strokovno Šolstvo naša
oblasti
TRGOVSKE IN OBRTNE SOLE — POSPEŠEVANJE OBRTI.
NADALJEVALNE SOLE.
OBRTNE
. Na trgovski akademiji v Mariboru je prirastel s šolskim letom 1928-29 HI* razred tako, da bomo imeli s prihodnjim šolskim letom v Mariboru popolno trgovsko akademijo. Razven dvorazredne trgovske šole v Celju ni bilo dosedaj v oblasti nobene druge državne strokovne Sole ter je beležiti sedaj kot napredek ustanovitev pletarske strokovne šole v Ptuju.
Skrb za žensko obrtno šolo na mestnem dekliškem zavodu »Vesna* v Mariboru, ki jo je država doslej subvencionirala z dodelitvijo državnih učnih moči, je ministrstvo trgovine in industrije preneslo na mariborski oblastni odbor v sml slu uredbe o prenosu poslov na oblastne samouprave.
Število obrtnih nadaljevalnih šol v o-blasti znaša 42 in sicer se je število občih nadaljevalnih šol s prirastkom Šole v Rogaški Slatini in Vitanju zvišalo na 33; trgovskih nadaljevalnih šol je 7 in gostilničarskih 2 (Maribor in Celje). Dalje se je pričel nadaljevalni pouk v tem šolskem letu tudi v Prevaljah ln Turnišču, vendar tl šoli še niste odobreni. Pripravljalna dela se vrše za ustanovitev obče nadaljevalne šole v Mariboru za Pobrežje, Studence in Tezno ter šole na Teharjah.
Državne subvencije za nadaljevalne Sole se znižujejo od leta do leta ter je znašal v proračunu 1928-29 tozadevni kredit za vso državo le 800-000 Din. V preteklem proračunskem letu Je znašal ta kredit ',000-000 Din, od katerega je ministrstvo trgovine In industrije odka-zalo za šolo v mariborski oblasti le neznaten znesek 15-000 Din- Zato bo pač morala oblastna samouprava posvečati tem Solarn, ki so za izobrazbo ln razvoj našega obrtniškega naralčaja Izredne važnosti, posebno skrb ter Jim nuditi potrebno materljelno pomoč.
V državnem proračuna za leto 1028-29 je dosedanja ekspozitura urada za pospeševanje obrti v Mariboru izkazana kot podustanova državnega zavoda za
pospeševanje industrije in obrtništva v Beogradu, glede kreditov sta pa ostala urada v Ljubljani in Mariboru vezana kakor doslej ter je vsled pomanjkanja sredstev za materijalne izdatke vsak razmah mariborskega urada nemogoč. Urad za pospeševanje obrti v Mariboru, ki nima lastnih prostorov in je le začasno nastanjen v županijski oblasti, pa kljub temu po možnosti Izvršuje svojo nalogo, v kolikor poslovanje ni zvezano z denarnimi izdatki, kateri kredit v državnem proračunu komaj zadošča za ljubljanski urad. S posredovanjem mariborskega urada je ljubljanski urad priredil v tem letu v mariborski oblasti 6 strokovnih tečajev in sicer za knjigovodstvo, za obrtno risarstvo ter čevljarstvo in kro jaško prikrojevanje. Želeti je, da bi bilo s primerno subvencijo, ki je s proračunom odobrena, omogočeno delovanje u-rada za pospeševanje obrti v Mariboru-
Desetega otročička
je podarila gospa Spela svojemu ljubljenemu možlčku- Ko je to javil mož — dtžavni uradnik — svojemu predstojniku radi draginjskih doklad, ga ta vpraša: »Je-li Ljubljana rojstni kraj vaše soproge?« — »Ne, ne vedno 1« je odvrnil zmedeni srečni soprog.
Pri Šoferskih izpitih.
Mlad šofer dela izpit. Učitelj mu je nekoč dejal, da sme voziti tako hitro, da ne zgubi oblasti nad vozilom. Pa ga vpraša komisar, s koliko brzlno sme voziti. — »Samo tako naglo,, da ne zgubim oblasti, ki sedi zadaj!«
Protestirajoči župnik.
— Rad bi že enkrat temeljito govoril z vami o mleku, ki ml ga prinašate!
— Na razpolago, prečastiti!
— Hotel sem vam le reči, da potrebujem mleko za hrano in ne za kršče-nje.
Nouice iz Prekmurja
Dva iz Lepoglave pobegla kaznjenca prijela.
Kakor so časopisi nedavno poročali, je pobegnilo iz Lepoglavske kaznilnice l4 kaznjencev. Vrlim orožnikom iz Gornjih Petrovcev se je dne 12. t. m. posrečilo prijeti dva izmed teh tičev, ki sta hotela pobegniti na Madžarsko- Sta to Ivan Horvat iz Kroga pri Murski Soboti in Štefan Junasz iz Sente v Bački. Oblečena sta bila v civilno obleko, katero sta gotovo med potjo kje ukradla. Orožnikom sta priznala, da sta 8. t. m- v družbi 12 tovarišev pobegnila iz kaznilnice v Lepogiavi- Ona dva sta hotela preko Prekmurja priti na Madžarsko, ostali pa so se baje napotili proti Zagrebu- Pobegnili so na ta način, da so iz celice v 4 nadstropju navrtali luknjo v strop, se skozi njo splazili na podstrešje, od tam skozi lino v zvoniku kaznilniške cerkve v cerkev, kjer so zopet izdolbli luknjo v zid, se skozi njo splazili na zvonik, :;d tam pa s ponarejenimi ključi na prosto. Značilno je, da je tudi iz zaporov soboškega sodišča skušal ubežati Junasz na sličen način, kar pa se mu ni posrečilo. Oba zločinca sta bila pod močno eskorto poslana v Varaždin in predana v zapore tamošnjega sodišča.
Nepoštena služkinja.
Pri mesarju in gostilničarju Marku Ke-menyju v Murski Soboti je služila za deklo 181etna Marija Filo, doma iz Moravcev- Kmalu po njenem odhodu je Kemeny zapazil, da mu je zmanjkalo precej obleke, nekaj perila in par srebrnih žlic, v skupni vrednosti okrog 1500 Din. Sum je takoj padel na odišlo služkinjo, ki pa dejanje odločno zanika. Pri hišni preiskave so našli pri njej dva robca popolnoma enaka onim. ki so bili Kemeny-ju ukradeni.
Cigani med sebol.
Človek bi mislil, da se cigani med se-bej prav dobro razumejo, vendar pa temu ni tako. Šest ciganov iz ciganske naselbine v Čemelavcih pri Murski Soboti jo 'i- t m. sviralo na neki gostiji v Veržeju. Nazaj grede so se med seboj sprli in posledica je bila, da je cigan Janez Horvat udaril s palico 251etnega cigana Ignaca Horvata štirikrat po glavi, nato ga pa z nožem pehnil v levo roko in ga težje rrrJl. Ranjenega Horvata so pr,'-pv sf-boško bolni:), kjer se sedaj zi avl. - •
Mraz in megla v Prekmurju.
K-ikcr pevsod, vlada tudi Prckmu -
si.cn : nz ki ga še povjči m neurn-iiic?la. k; je včasi'1 tak)	d*
vlil čiovel iomaj konk pre! secoj. /žito i»a s« vse tišči gorkega do ha in cicd so skoraj ptazne. —
ZOOo let stare 5like
Iz Londona poročajo, da je ekspedicija dra Frobeniusa, znanega angleškega raziskovalca, ki se je nedavno vrnila iz neraziskanih krajev central* ne Afrike, našla pri nekem zamorskem plemena slike, katerih starost ceni raziskovalec na 2000 let. Slike so izredno dobro ohranjene in prikazujejo boje z divjimi zvermi. Bojevniki pa imajo na večini slik živalske glave. Dr. Frobenius je izdelal od vseh najdenih slik kopije, ki jih je poslal v London, da jih pregledajo strokovnjaki.
Ženska paneuerila 100.000 šilingou
Na Dunaju so v nekem hotelu aretirali 341etno Marijo Deutschmann v, trenotku, ko je hotela z nekim mladeničem zapustiti hotel in odpotovati v Francijo. Dunajska policija jo je aretirala na podlagi telefonskega obvestila neke graške tvrdke, kjer je poneverila 100.000 šilingov in pobegnila. Pri zaslišanju je dama izjavila, da mladenič ni zakrivil ničesar in priznala, da se je naveličala Gradca in moža, ki ne zasluži ničesar. Odločila se je, da zapusti dom in gladne otroke ter odide v, svet iskat lepše življenje.
Eno mesto — ena rodbina.
Povodom ljudskega Štetja v mestecu Northumberland so ugotovili, da se 00 odstotkov meščanov imenuje Bro\vn in da so vsi med sabo v sorodu-
Hamburg — največ ja luka Evrope.
Po poročilih gospodarskih listov sicer še niso znani v vseh podrobnostih podatki o prometu v pristaniščih Amsterdama in Rotterdama tekom preleklega leta- Kljub temu pa je po teh vesteh že popolnoma gotovo, da je ostala hamburška luka tudi v 1. 1928. na prvem mestu evropskega kontinenta. V Hamburgu so namreč iztovorili 21,390.000 ton, vtovo-rili pa 21,440.000 ton — skupen promet znaša torej 42,830 000 ton.
Šestkratni morilec.
V Saint Brienu je bil aretiran bogat kmet radi suma umora lastne žene. Povodom zasliševanja pa je priznal, da ni umoril samo ženo. temveč vse novorojenčke, ki mu jih je rodila žena. Pet lastnih otrok je takoj po rojstvu zakopal na domačem vrtu-
Rmeriška moča uuaja brado in brke
V Ameriki se opaža resen pokret, M gre za tem, da bi se zopet uvedli brki ki in brada. Amerikanec se brije vsak dan, ker je dostojen. To pa ga stane mnogo dragocenega časa. Toda to ni glavni razlog zopetnega stremljenja k prvotni modi, ki je smatrala brke in brado za najdostojnejši okras moških lic. Glavni razlog je prizadevanje šibkega spola, ki se trudi v vsem približati se moškemu spolu; da pa temu ne bo tako, so Amerikanci pričeli nositi brke. Kaj bodo sedaj storile enakopravne Amerikanke, zanima ves svet*
Smrti ni mogel dočakati
V newyorškem hotelu se je ustrelfl znani ameriški slikar in kipar Emil Fuchs. Dolga leta je trpel radi neke neozdravljive bolezni, ki ga je gnala v obup. Segel je po samokresu in se ustrelil v srce. Na listek, ki je ležal poleg njega, je napisal: »Nimam več moči za umiranje.« Vest o tragični smrti velikega umetnika, ki je študiral v Rimu, Parizu, Berlinu in na Dunaju, je napravila v vseh umetniških krogih, kjer je bil Fuchs splošno priljubljen, globok dojeto.
Ve, zakaj.
— Kdo pa je onile gospod, ki taJČO
silno propagira novotarijo, da bi ženske same šofirale svoje avtomobile?
— To je neki znan kirurg.
Poslano
Z ozirom na včerajšnji članek v »Ve-černiku« o prodaji mrhovine v Maribor ru, izjavljam imenom tukajšnje zadruge mesarjev in prekajevalcev kot predsednik: Nikakor ne gre radi enega pred sodiščem obravnavanega slučaja metati vse mesarje v en in isti lonec- Pregled žive in mrtve živine vršita v mariborski mestni klavnici vodja klavnice In njegov namestnik — oba sta veterinarja — najvestneje, tako da je popolnoma izključeno, spraviti med konzumente pokvarjeno meso. Naši člani smatrajo tudi izpod svoje časti, da bi na tak način iskali zaslužka in obstanka. 2e od nekdaj je bilo naše stremljenje, nuditi prebivalstvu neoporečno blago, zavedajoč se važnosti higijenskih predpisov.
Maribor, 19. januarja.
138
Roman Brezočnlk,
predsednik-
Božični odmev Iz Amerike.
V Zedinjenih državah porabijo vsako leto za Božič za 100 milijonov dolarjev božičnih dreves, pojedo pa za 120 mili- V’«.-!!--
jonov dolarjev puranov, gosi in fazanov. 1 ■“ttlJUrCulI VulfiTlOOill
Prispevajte xa ipondk
Na obisku pri kralju smučarjev
ZANIMIVOSTI IZ ZGODOVINE SMUČARSTVA. — NAJZNAMENITEJŠI MOŽJE IN KRAJI IZ DOMOVINE TEGA LEPEGA ZIMSKEGA ŠPORTA.
Kakor daleč nazaj sega norveška zgodovina, tako daleč v preteklosti najdemo tudi smučanje. Saj so imeli stari Nor vežani celo boga, zaščitnika smučarjev, ki so ga imenovali UUr in ki mu je stala ob strani boginja smučanja Skade. Na smučkah je prišel po prepričanju naroda tudi oče Norvežanov Nor preko Finske ob Botniškem zalivu v današnjo pokrajino Norveško. .
Prastaro je torej smučanje — toda vrlo mlad je smuški šport v današnjem pomenu besede. Šele pred nekaj desetletji so pričeli učiti seljaki v norveški pokrajini Telemarken mladino takratne prestolice Kristjanije, kako je upotreblja vati smučke pri teku in skoku. Šele proti koncu preteklega stoletja je nastopil smuški šport svoj zmagoslavni pohod po vsem svetu. Največ navdušenja za to športno panogo je vlil takrat športnikom znani Fridtjof Nansen z opisovanjem svojih smuških ekspedicij po Grenlandiji. Neločljivo pa je združena zgodovina smuškega športa z imenoma Nordheim in Hemmestveit; gorska vasica Morge-dalen v provinci Telemarken, kjer sta doma Nordheim in Hemmestveit, je zibelka smuškega športa.
Čujmo, kaj pravi neki berlinski sport-nik-novinar o svojem obisku sela Morge dalen: Pravi nordijski zimski dan. Preko silovitih gorskih telemarških grebenov blišči solnce z jasnega neba- Pot nas vodi navkreber, deloma vsekana v živo skalo, deloma preko ozkh mostičkov nad strašnimi prekadi. Ni čuda, če je tu v teh gorskih dolinah doma smučanje: saj stoji večina bivališč daleč proč od poti, visoko gori na pobočju planin, kamor je edino možno prometno sredstvo v dolgih zimskih mesecih — smučka.
Telemarški otroci prihajajo s smučkami na svet, pravi star pregovor. Radi verjamemo, saj vidimo nred vsako hišo skakalnico, kjer se preizkuša v umetnosti skakanja najmlaiša deca. Domala istočasno, ko otrok shodi, se že tudi nauči smučat5; ko ie star M. štiri l^ta, 'ma že svoje smučke, ki mu jih napravi očka. 2e od nekdaj veljajoče pravilo zahteva, da mora znati dečko skakati toliko metrov, kolikor let starosti ima za seboj.
Krenili smo z glavne poti po ozki gozdni stezici proti hiši Hemmestveit-ov. Torjus Hemmestveit mlajši, ki spada med prve najznamenitejše smučarje telemarške, je nedavno zopet pridobil posestvo svojih dedov- Njegova služba — učiteljska — je sicer mnogo kilometrov od hiše, toda kaj to? V Telemarke-nu se računa s kilometri kot drugod z metri. »Seveda sem še vedno smučar.« pravi Torjus Hemmestveit. »Če grem v šolo ali kam drugam, si nataknem dilce. Toda do sistematskega treninga ne pridem radi pomanjkanja časa. Vedno bolj postajajo prvaki na dolge proge in v skakanju meščani, ki imajo več sredstev in časa za šport. Do nedavna je bilo drugače. Prej smo vsakokrat odnesli kraljev pokal in prve premije mi — Telemar-čani!«
V isti vasi Morgedaleu stopimo h drugi hiši Sondre Nordheima. Leta 1925. so tu postavili otroci ob priliki proslave stoletnice rojstva v Ameriki umrlega starega Nordheima skromen spomenik »v spomin na smučarskega kralja«. Privlekli so tri kilometre daleč čez drn in stm, 150 centov težko granitno skalol Sondre Nordheim je pravi oče novejšega smuškega športa. On je priredil prve smuške tekme in smučarske tečaje-Najtežji je bil njegov boj proti takozva-nemu »jahanju« na smučarskih palicah. Končno pa je le prodrl, da se pri skoku ne sme uporabljati palica. NoTdheimu sta sledila v delu Torjus in Mihel Hemmestveit, ki sta osnovala smučarsko šolo in dosegla skozi dolga leta prvenstvo v norveškem smučanni. Železnica je bi-
Duignjen zaklad
Šestletni trud angleškega kapitana Damanda se je bogato obrestoval. Smeli pomorščak se je leta 1924. lotil težavnega dela, ki mu je po mnogih naporih prineslo veliko slavo in še večje bogastvo. Uspelo mu je dvigniti z morskega dna zaklad, katerega vrednost znaša milijardo In 600 milijonov dinarjev. Četrtino ogromnega bogastva, 400 milijonov dinarjev, je dobil drzni potapljač, ki je šest let neumorno stikal po morskem dnu in tvegal svoje življenje.
Leta 1917. je parnik »Lauretania« odplul iz Liverpoola v Afriko, natovorjen z veliko količino zlatih palic, ki je bila namenjena državni blagajni južnoafriškega dominijona. Čim je parnik zapustil luko ga je zajel strašen vihar, ki mu je pokvaril stroje, končno pa je zadel ob mino in se potopil. Razen dveh mornarjev, ki sta sl na čudežen način rešila življenje, je vsa posadka utonila. Od takrat, torej 11 let, je parnik ležal nedotaknjen na morskem dnu. Za časa svetovne vojne se ni moglo misliti na reševanje dragocenega zaklada. Šele leta 1919- so razni drzni potapljači poizkušali srečo, toda trud je bil zaman, ker se je preko zaklada nahajal jeklen oklep, ki ga ni bilo mogoče odstraniti niti rai-biti. Morje na kraju nesreče >Laureta-nie« sicer ni globoko, do 30 metrov, toda tresor je bil barikada, ki je onemogočila reševanje potopljenega tovora.
Toda kapitan Damand .sc ni bal truda in se je lotil dela. Po angleškem zakonu postane po petih letih katastrofe kake ladje vse dvignjeno blago last onega, ki ga reši- Ko je izdelal točen načrt, je pridobil nekat«*:a podjetja ki so mu omogočila izvedbo načrta, obljubil pa jim je, da bo od celokupnega bogastva zadržal zase le četrtino.
Pri prvem poizkusu, ki se je popolnoma ponesrečil, je poizkušal tresor raz-
!a speljana takrat samo do mesteca streli ti, pri čemer je bilo ranjenih več Kongsberg in'prebivalci Morgedalena so potapljačev. Dela so stala ogromno de-imell do vlaka 120 kilometrov, ki so jih narja. trdno upanje v uspeh pa ga je od-imeli za seboj na dilcah seveda običaino vrača’o od pomislekov, ki so se vsilje-v enem dnevu. V pokrajini Telemarken j vali. Volja :n vztrajnost s*a končno pre-pa še danes ni niti metra železnice. |magali vse ovire in kap!tan Damand je No, kakor Sondre Nordheim sta tudi no šest!h let'h vendar dvijmil zaklad, oba Hemmestvelta odšla preko luže v .Postal je slaven in bogat, Angleži pa se Ameriko in ju tudi tam respekfirajo kot ponašajo z nieprovm imenom, z imenom očeta ameriškega smuškega športa. Vr- junaka morskih globin, nil se je le Mihel domov in opravlja v družbi nečaka Torjusa mlaišega svoje nosestvo v Mor^edaienu. Kliub svojim 70 letom je mladeniško čil in čvrst ra deščicah!
Osemdesetletni plakater in njegaua skrii/nost
šestdeset let je bil Charles Warner zaposlen na dirkališču Saratoga Springs kot plakater in mazač. Do 82. leta je bil v družbi surovih mož, s katerimi je za stavo kadil cigare, jim sekundiral v pro-staštvu in pil pivo. Zadnje čase pa se je na možakarju opazilo čudno ponašanje, k! je dalo slutiti na duševno zmedenost Charlesa so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da je bivši plakater ženska. Razkrita Je bila nenavadna skrivnost. »Sera nezakonski otrok, katerega je mati zapustila, ko se je poročila z nekim neznancem. Zašla sem v veliko stisko. Toda ker možje lažje in več zaslužijo kot ženske, sem se odločila, da bom živela in tudi delala kot moškL Vedno sem dobro zaslužila in vsa leta ni nihče opazil, da nisem moški. Ako pa sem na stare dni morala postati zopet ženska, ml ni žal.« — Zdravniki so začudeno poslušali nenavadno življensko zgodbo in Čestitali starki, ki je vse življenje varala vso okolico, in bila docela enakovredna svojim moškim tovarišem.
gal samo na grižljaj. Priče so izpove-
Pomaaaj si sam in . . .
Prior nekega poljskega samostana blizu Varšave je poslal mladega redovnika v sosednje mestece, da opravi službo božjo. Redovnik se je ves teden pripravljal za pridigo, ker ni bil dober govornik, dale, da je zagrizel štirikrat in celo razen tega pa je imel tudi slab spomin, šestkrat. Ker so je sodnik začudil radi Po pridigi so bili verniki navdušeni za tako točnih podatkov, je ena izmed prič mladega redovnika, ki se je temeljito pripomnila, da so njeno družbo zanima- pripravil za svoj. nastop. Mestni župan H umetni zobje gosta, ki so se pri vsa- ga je povabil na dom in ga zaprosil, naj kem grižljaju nevarno majali, kar je da- ostane nekaj dni njegov gost. Redovnik
lo povod za stavo, ali mu bodo 7obje vzdržali ali izpadli.
— Potem najbrž ni kriv želodec, temveč vaši zobje, je vprašal sodnik prokurista. ki je izpodbijal njegovo mnenje,
je sprejel ponudbo. Naslednjega dne ga je zaprosil župan, naj ostane v mestu do prihodnje nedelje in naj jim zopet pridiga- Mladi dušni pastir se je moral izKa-zati hvaležnega za gostoljubnost, bil pa
češ, da je bil želodec tako trd, da bi ga ie v veliki zadregi, ker se ni utegnil pri
Trd želodec in mehak jezik
Prokurist neke berlinske banke je v dostojni restavraciji naročil porcijo gosjega želodca. Ker je bilo meso trdo, je želodec vrnil in naročil goveje jezik ter ga slastno zavžil- Plačilni natakar mu je hotel zaračunati poleg jezika tudi želodec, toda prokurist se je trdovratno upiral. Restavrater je vložil tožbo in k zaslišanju so bili poklicani razni gosije, ki so bili takrat v gostilni.
Sodnik se je najprej zanimal, koliko želodca je prokurist pojedel. Restavrator j* trdil polovico, obdolženec pa je prise-
tudi zdravi zobje ne zmogli.
Restavrater pa se je prenaglil v strahu za renome restavracije in naglo pristav!, da obdolženec ne govori resnice, ker je še istega dne drugi gost brez pripombe pojedel omenjeni želodec.
— In vi hočete, da vam gospod plača isto porcijo še v drugo? — se je razjezil sodnik in oprostil prokurista, ki se je hudobno zasmejal restavraterju, da so se zamajali zobje.
Mes‘o brez sodišča.
V grofiji Norfolk na Angleškem se nahaja mestece Thetford, ki šteje 45W duš- Meščani že dolgh pet let niso da» povoda mestnemu sodniku za kakršenkoli postopek- Pet let ni bila Izrečena nobena kazen, radi česar je postalo sodišče nepotrebno in ga je oblast ukinila.
v r
namen
praviti za pridigo. Vendar si je znal no-magatl. S prižnice je razglasil številnim vernikom, da je doznal, da se govorijo v mestu neresnične stvari, češ, da je govoril pri zadnji pridigi brezbožne stvari, ki niso v skladu z duhom religije. Da se zavaruje proti očitkom, se je odločil, da pridigo dobesedno ponovi. Domislek je uspel in navdušeni verniki so z veliko pobožnostjo sledili lepim besedam spretnega redovnika.
bo
Komponist umrl ob zuokih mrk/aške koračnice
Iz Genta v Belgiji poročajo o nenavadnem slučaju, ki se je odigral v sosednjem mestecu Steckenu. Znan! komponist Van Hover. k! je zadnje čase radi starosti močno oslabel. Je dirigiral orkester Svete Cecilije. Za časa koncerta mu je postalo slabo, vendar je vztrajal na svojem mestu. Končno je ukazal, da zaigra orkester
Za enotno moško modo.
č jl so ustanovili društvo, Čegar
propagirati enotno moško J posmrtno koračnico. Ko so bile partl-
modo- Predsednikom je bil izvoljen znani strokovnjak v modnih vprašanjih baron v. Elklng. Vsa Javnost z velikim ;m
ture razdeljene, je Van Hover pričel dirigirati In otožni zvoki koračnice so odmevali v dvorani. Dirigent se je na
Speri
Na drsališču ISSK Maribora v ljudskem vrtu . je poslednje dni naravnost sijajen led- Ob sk drsalcev je vsak dan večji. Posamezniki že trenirajo za tekmo v umetnem drsanju, ki jo priredi ISSK Maribor v kratkem za prvenstvo Maribora.
Neuspeh »Jugoslavije« na Grškem.
Beograjska Jugoslavija je odpotovala pretekli teden na turnejo v Grčijo. Nastopiti je mislila v Solunu in Atenah. Po tekmah v Solunu pa so se Beograjčani razočarani vrnili domov. Pravijo, da so bili sodniki skrajno pristranski- Jugoslavija je v Solunu dve tekmi zgubila in eno igrala neodločeno... Zagrebški listi pravijo, da je to za nas velika samota, saj so celo brezpomembni skopljan^i klubi premagali ponovno Solunčane!
PIng - pong.
V četrtek so bila v Budimpešti zaključena tekmovanja v namiznem tenisu za prvenstvo sveta- Madž?ri so gladko odpravili nevarne Avstrijce 5:0, Angleži pa so komaj nadvladali Estonce 5:3. Končai plasma najboljših timov je tale: 1. Madžarska, 2. Avstrija, 3- Anglija, 4. Estonska- Rezultat tekem ČSR- Nemčija, Litva - Waies in Jugoslavija - Wales še ni znan.
Avijatika.
Mednarodna letalska zveza je zborovala te dni v Parizu. Zlato medaljo za 1. 1928. je prejel angleški letalec Hinkler za svoj polet London—Avstralija (16 dni). V zvezo je bila na novo sprejeta Turčija. Na predlog Laške se izda enoten mednarodni znak za pilote. Službeno Je bil priznan rekord »Grofa Zeppelina«, ki je priletel iz Amerike domov v 71 urah- Prihodnje glasovanje bo 20. junija v Kopenhagenu.
Plavanje.
Znani ameriški plavač prsnega stila Spence je v Newyorku plaval 100 jardov v času 1:07.5 in dosegel nov svetovni rekord.
Nogomet na Južnem tečaju.
Slavna polarna raziskovalca Wilklns in Stearst raziskujeta južni tečaj oz. pokrajine okrog njega. Baš poslednje dni preteklega leta sta prišla s svojitp sprem stvom v zono večnega leda in snega in tam praznovala Silvestra. Ta družba, more pohvaliti, da je priredila prvo letošnjo nogometno tekmo. Na novega leta dan opoldne so zaigrali nogomet v mirni snežni puščavi- Gledalcev seveda ni bilo. Vse je igralo. Pač pa se je čudlo žog! več tisoč radovednih pingvinov in drugih polarnih ptičev, ki kaj takega še niso videli...
zanimat m pričakuje uspehov novo sloni! na pult. predno pa so vtiimili po-ustanovljenega društva, ki bo gotovo. slednji akord!, se je zgrudil na tla -stor.lo moškim mnogo uslug.	I mrtev.
Devet žrtev boksmatcha.
V Lankasteru na Angleškem se je vršila zanimiva borba med dvema priznanima boksarjema- Prireditev je bila dobro obiskana, za časa borbe pa so se vdrla tla podijuma. ki je bil postavljen nad plavalnim bazenom. Boksarja in* 80 gledalcev je podlo v vodo. Kljub velikim naporom reševalcev je utonilo 9 oseb, dočim je bilo mnogo oseb ranjenih, med njimi tudi utrujena borca.
Po polnoči.
— Kaj piješ, kavo ali čaj?
— Res ne vem!" Natakar mi n! nič rekel!
Vsakdanji kruh.
— Čemu molimo v očenašu: Daj nam danes naš vsakdanji kruh?
— Če bi nam ga dal enkrat za vselej, bi morali jesti suhega . .. x
Kakšna Je razlika med zdravnikom-volonterjem In zdnv nikom - asistentom? _ Volonter prosto, voljno nič ne dela, asistent pa ne deh nič prostovoljno.
< Duhovita primera.
— Narava najde vedno pravilno i c enačenje, če oslepiš na enem očesu tl postane drugo oko bistrejše, Či oglušiš na eno uho, je sluh v drugem boljši
— Tudi jaz mislim, da Imaš prav! Opazil sem namreč isto stvar nekje drtirje.' če ima človek ono nogo krajšo, oo druga mtovo daljša.
V MarTfio?fi. cTrie 19. T. T939.
rsaammm
Teple Tburston:
Sovražnikova žena
DRUGI DEL.
Njegov glas je izdajal, da jo hoče prisiliti, naj izda barvo. Ona si je pa prizadevala, da bi mu prikrila svoje misli in načrte. Hotela mu je dopovedati, da se ji je okolica močno priljubila.
»Ostanite nekaj dni tukaj,« je dejala tako navdušeno, da se je sama čudila, »in spoznali boste, zakaj ne maram proč. Po obedu Vas peljem na obalo. Videli boste, kako prijetno se da tu živeti.«
»Sam sem in povsod lahko prijetno živim,« je odvrnil..
»Poskusite torej živeti tudi tu,« je dejala ter odhitela v svojo sobo.
Sredi sobe je obstala in mislila. Na glas je dejala sama sebi:
»Ne gonite me od tod!« _
Zvok lastnega glasu jo je vzdramil iz misli. Odšla je zopet navzdol. Dra-per jo je čakal v veži. Nekaj časa jo je molče motril, potem pa vprašal:
»Ali se žene vedno spremenijo, če menjajo obleko?«
»Zakaj?«
»Zakaj? Zato, ker ste sedaj drugačni kot preje, ko ste mi obljubili sprehod.«
Ni mu odgovorila, samo smejala se
ie.
Ko so se po obedu vsi trije kopali ob obali in je Jana daleč odplavala, je Draper dejal Stephenu:
»Zakaj jo pustite tako daleč plavati?«
»So ženske, katerim se ne da nekaj dovoliti ali prepovedati,« je odvrnil Stephen. »Nočejo in ne morejo čakati, da bi jim nekdo urejeval življenje. Med te spada tudi moja žena.«
»Nevarno!«
»Čemu? Večji del nevarnosti tvori strah pred nevarnostjo.«
»To je filozofija.«
Daleč na morju je Jana zamahala z roko. Stephen in Draper sta ji odzdrav Ijala.
Njen pozdrav pa ni bil namenjen ne
?Trsn §.
mmmMmmummmmmmammmmammmmm
V hotelu Kosovo na dvorišču
je na novo otvorjena kuhinja in zajtrkovalnica. Po zelo nizki ceni dobite tam na dunajski in dalmatinski način pripravljene jedi. Abonenti se sprejemajo dnevno na hrano po Din 15. Obilen menu. Izborna dalmatinska vina. Se priporoča Radilovič, restavr. 98
Lokal na ulico
lep, oddam takoj- Naslov pove uprava lista. —	82
Učenko
za belo perilo sprejmem. Atelje Olga Rupnik, Slovenska ul. 20.	102
Kupim železno blagajno (Werlheim). Ponudbe pod značko »Blagajna« na upravo lista.	107
Električne inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	117
Pisarniško moč
začetnico, prednost znanje več jezikov, sprejme trgovska pisarna. Ponudbe pod »Začetnica« na upravo-	111
Mladi kanarčki
ceneno na prodaj. Pobrežje, Zrkovska cesta 27, pri Hrastu.	116
Iščem službo
vratarja, Čuvaja, ali kaj sličnega. Vzel bi tudi večje zastopstvo. Dopise nasloviti na upravo »Večerila« pod šifro »Invalid«. ,	U5
Lahka služba za penzionista!
Inkasant penzionist se sprejme pri tu-kajšnem podjetju proti kavciji od Din 10-000 za poldnevno službo. Mesečna plača Din 500. Kavcija se obrestuje po 10%. Pisane ponudbe na upravo Usta pod »Kavcija 10.000«.	114
Lokal oddani
na Pobrežki cesti 13. Vpraša se isto-tam.	110
Zdravilni kruh »Trapist«
(za želodčne, sladkorno bolne) izdeluje pekarna Črnec, Maribor, Pod mostom 2. Naročila sprejema tudi uredništvo »Domačije«, Koroška 10-	112
MarTfMI V F C P P N J K TsiTrS
i »■■EgangataaEBMBMMii
enemu ne drugemu. Pozdravljala je moža, ki je stal ob vhodu neke votline. Bil je Madden, ki ji je dajal znamenja, naj priplava bližje.
Plavala je proti votlini, koje odprtine Draper in Stephen od obale nista mogla videti. Ko je bila že blizu, je zaklicala:
»Ali ste sami?«
(Dalle prihodnjič.)
MALI OGLASI
Stare ženske zimske obleke
srednje velikosti na prodaj. Marmon-tova ul. 10- Krauth-____________ 133
Tik realke
se vzame dijaka s prvim februarjem na hrano in stanovanje. Naslov pove
uprava »Večernika«.______________131
Železna peč s tremi cilindri na prodaj. Strosmajer-
jeva ulica št. 23-	  106
Prodajalec -(ka) z nekaj gotovine se takoj sprejme. Ponudbe na upravo lista pod »Maribor 1929«.	137
Sobo-In črkosHkanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Začetnikom
dajem pouk v glasovirju po Din 10 ra uro- Naslov pove uprava lista. 135
Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir. Maribor, Gosposka ulica 15. X
Pri Mariji Stauber — oštirjaški »Zauber« gostom se postreže — vedno sveže! Novo otvorjena gostilna »Ob brvi«. — Strma ulica 11.	134
Domače in inozemske časopise
naročate najbolje pri tvrdki Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. Sprejemajo se inserati za vse časopise. 5202
Važno za vse!
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nje. Shramba koles in motoriev črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in Šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Naturno in dobro vino
od leta 1927 iz Špičnika se toči v gostilni »Dravograd«, Maribor, Smetanova ulica 54. J. M- Nekrep. 11
Vse potrebščine za dom,
kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kiittner, Maribor, Vojašniški trg 3.	52
Hitro popravilo ur,
ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Po stenske in stoječe u^e se pride na dom!	73
Zahvala
b globine duše se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali, da je zadnja pot k večnemu počitku našega
Feliksa Cotiča
tako častno izvršila za nepozabnega pokojnika in ki so nam nudili blažilno tolažbo v težki boli. Zahvaljujemo se gg. zdravnikoma dru Korenčanu in dru Černiču za trud, da bi poko:niku rešila življenje, čast. duhovščini in posebej g. kuratu Zavad,«ilu za pretresljive poslovilne besede ob odprtem grobu, vojaški oblasti za častno spremstvo, deputaciji gg. častnikov, društvu .Jadran'* za ganljive žalostinke, darova-tel em cvetja in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti.
132	Žalujotl	ostali
KABARET-KAVARNA EVROPA
Halol
Halol
Radi iltfenja zaloge RAZPRODAJAM
fm* prvovrsten izpopolnjen kabaretni program. Nastopijo n*jbolj$l umetniki: najspretnejši čarovnik izborni komiki, drzni akrobati, gibke plesalke m tuski plesni duo
Kavama }e renovirana fn nudi gostom razvedrila. Razen tega je zajamčena r.ajsolidnejša postrežba
Za obilni obisk se vljudno priporoča
Tinca Groschljeva
ostanke vsega manufakturnega blasa ispod mojih nabavnih cen
Poslužlte se izredne priložnosti
L. Ornik, Koroška c9
Poskusite enkrat masaio lica
po metodi „Chiro-pradic* ali p« .Vibrator«", orig. ameriški sistem, ki ga izvršuje dolgoletni stroko-vnj«k iz Amerike. Priporoča se
ČESALNI SALON I. DOBAJ
k	GOSPOSKA	UL.	38
Učilišče
praktičnega šivanja, krojenja, strojnega vezenja in umetnega slikanja na blago, ter izdelava perzijskih tepihov na šivalni stroj, priredi tečaj.. Učiteljica Gabrenja, Kralja Petra trg št. 1.
Vazelino in kremo za čevlje, Baterije
*B žepne svetiljke, galanterijo, drobnarijo, parfumerijo, papir, šolske potrebščine, pletenine, motvoz, vrvarske Izdelke i. t d. — Na debelo in na drobno.
DRAGO ROSINA, MARIBOR
Vetrinjska ulica 26.	127
Cesalna dvorana za dame in gospode, Gregorčičeva ulita 11. Masažo lica izvršuje po jugoslovanski metodi. Se priporoča Pl C
brivska česalna dvorana za dame in gospode
POSESTNIKI AVTOMOBILOV
Pozor!
Prevzamem vsa lakirniška dela za avtomobile, vozove, i.t.d. po novem brizgalnem sistemu v najmodernejših email barvah. Po svojem •— naj. novejšem amerikanskem sistemu urejenem brizgalnem načinu lahko zadost m vsem zahtevam te panoge v vsakem oziru ter si dovoljujem opozarjati na to p.t. interesente. Tudi vsa krovska in tapetniška dela se izvršujejo najboljše in po najnižjih cenah. — Z velespoštovan jem
Franc Terk, Maribor, Jugoslovanski trg 3
Zahtevajte povsod „Večernik!'
•Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Mlinski ulici 18
Prizadeval si bom svoje cenj. odjemalce z najboljšo kvaliteto in najsolidnejšo ceno po* streči ter se najtopleje priporočam
H. PISTOR, MARIBOR
MLINSKA ULICA 1«. tis
Isdaja Konzorcij »Jutra« r Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: Pran B r o z o v 1 4 v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko D e t e I a v Maribora.
sTf»mr ...............ur™™ ▼ f c y e * t *	v	Mffmrn,	n	im:
2483 Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria*. Zagreb.
JAKOB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSK* UUCA 19
iiiiiiiiii«iiiiiiiiiiinimnimm»niiiiiniiniiiiiffliiiiinimiiinniiiiM
Na drobnol	TOVARNA	ZA	IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV.	n«	debelo!
V nedeljo, dne 20. januarja 1929 vsi na
domač® koline
v gostilno pri »Zelenem vencu" v Danjkovo ulico. S pristnim pekrčanom se bo tudi postreglo. 128 Za obilen obisk se priporoča R. Križnič, gostilničar.
		1——
==	Perje in puh vedno velika	—~
m	izbira, nizke cene!	——-
m	J. PREAC, MARIBOR	
	O LAVNI TRG 13 124	
Trboveljski premog*
bukova drva, kakor drva v kolobarjih najceneje v novo otvorjeni trgovini z lesom in premogom, pri
Ivan Naverinik,
Aleksandrova c. 16.	»
S tužnim srcem naznanjam prijateljem in znancem, da je danes ob 7. uri zjutraj preminul moj soprog, gospod
Mihailo Skočir
major v pokoju
Pogreb dragega nepozabnega se vrši v nedeljo, 20. januarja ob 3. uri popoldne na Magdalenskem pokopališču.
Maribor, 18. januarja 1929.
125 Ana Skočir, soproga.
Kurivo
in motor, žssanje drv
Najcenejša prodija premoga, div ia oglja v vsaki mnoilnt. Izvan-tedno ceneno žaganje drv po domih, IzvrSuj«
Josip Planinšec
trgovina kuriva, Frankopat&ova ul. Sl. 17
Istotam na piodaj rabljcii električen motor, 10 PS za izmeničen 10+	lok.	Ogleda	»e	ga	lahko	vsak	čas.__
gJfOln. -»Ca
„Pri sladkorčku^1
Prvovrstna čokolada za kuho .... kg Din 36-—
Fina čokoladna moka......kg Din 44’—
Čokoladna surovina (Umak) za tortno
glazuro..............V*	kg	Din	16'—
Mešano čajno pecivo.......kg	Din 40'—
Polnjeni in navadni oblati. Kakao, čaj. Vedno sveže in bogato zalogo bonbonov najcenejše in najfinejše kvalitete
^Parfumerija"
Parfumi, milo, pralna sredstva, sveče, zobna pasta, mazilo za kože in lase, pripomočki za negovanje nohtov, toaletni predmeti, Velika izbira po zelo nizkih cenah.
6 Stoi.. .iica O
TELEFUNKEN
VODILNA SVETOVNA ZNAMKA I
DOBRO ZNANO
livarski
koks
%ewnc
MARIBOR, Gosposka ulica 17 CEDE, Aleksandrova c. I PTUJ, Slovenski trg, *Petovla"
Prva Dalmatinska M
Maribor, Mesarska ulica 5,
Največja izbira aparatov, pojačevalnikov glasov (me* gafonov) priklopnih delov, cevi i.t. d.
RADIO-STARKEL, MARIBOR
Trg Svobode 6	121
VELIKA IZBIRA
sms Zfl DISKE
OD DIN 20*- NAPREJ PRI
1. TRPINU, MARIBOR
ClflVNI TRG 17	»1
kakor, svele namočene
polenovke se zopet dobi
pri tvrdki
in angleški kovaški pic-mog dospel. Kovaški in kmllnl koks stalno v zalogi
Mejoviek
Tattenbachova 13. tal.475
toči ravnokar prispela pristna dalmatinska vina najboljše kvalitete, belo, črno in opolo, pridite in poskusite ter se bodete prepričali, da tako dobra vina sploh nikjer ne dobite. Ravno tam dobite dnevno več vrst morskih rib kakor tudi ribjo salato in marinado, vse po najnižji ceni. Priporoča se lastnik 102	Josip Povodnlk
IVAN SIRK
trgovina ipecerlje Maribor, Glavni ttg Rotovi.