r Največji slovenski dnevnik V Združenih državah Velja za T«e leto ... $6.00 Za pol 'eta ...... $3.00 Zm New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list: slovenskih * delavcev'v Ameriki. r i ■ The largest Slovenian Daily ka the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TEUEF0N: CHelsea 3—3878 r ------------------ ______ ..... NO. 40 — STEV. 40. 21' 1903» »t jAe_Pogt_Office at New York, K. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—8878 NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 17, 1933. — PETEK, 17. FEBRUARJA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XLL C1KASKI ŽUPAN BO SK0R0G0T0V0 OKREVAL ATENTATOR ZANGARA JE BAJE PRVOTNO NAMERAVAL USTRELITI PREDSED. HOOVERA Zangara pravi, da mu je žal, ker se je izjalovil atentat na Roosevelta. — Bodoči predsednik je obiskal ranjence v bolnišnici ter je sporočil predsedniku Hooveru o njihovem zdravstvenem stanju. — Proti napadalcu so vložene štiri obtožbe. 2upan Cermak ima dosti upanja. Senat za preklic 18. amendmenta MIAMI, Fla., 16. februarja. — Oblasti države Floride so storile danes vse potrebno, da bo atentator Zangara za svoj zločin primerno kaznovan. — Proti njemu so bile vložene štiri obtožbe zaradi po skušenega umora. — Za vsakega izmed teh štirih zločinov določa postava dvajset let ječe. Cikaški župan Anton Cermak, eden izmed petih žrtev, ki so jih zadele atentatorjeve krogle, je reke! danes v bolnišnici: — Zaradi mesta Chicago moram vzdržati! Zd ravniki pravijo, da bo Cermak ozdravel, če ne j nastanejo v prihodnjih štirih dneh kake komplikacije. Krogla mu je obtičala med jetrami in ledicami. M rs. Joe H. Gill, katero je zadela krogla v spodnji del telesa, se nahaja v zelo kritičnem stanju. Predno je odpotoval Franklin D. Roosevelt proti New Yorku, je obiskal v bolnišnici ranjence ter brzojavno sporočil predsedniku Hoovru o njihovem zdravstvenem stanju. Zupana Cermaka je pozdravil z besedami: — Izborno izgledate. Prej boste na nogah kot si mislite. Cermak mu je odgovoril s slabotnim glasom: — Upam že vsaj. Moja edina želja je, da bi mogel biti navzoč na vaši inavguraciji. Atentator Zangara, kateremu so strgali vso obleko s telesa, ko so ga policisti odvedli v ječo, je rekel: — Roosevelta sem hotel usmrtiti in mi je žal, daga nisem. Sprva sem nameraval ustreliti predsednika Hoovera, ko sem pa slišal, da bo prišel Roosevelt v Miami, sem se premislil. Atentator odločno zatrjuje, da ni imel nikakih pomagačev. Atentat na predsednika Roosevelta je brez dvoma preprečila soproga tukajšnjega zdravnika F. Crossa, ki je izjavila: — — Ko se je gospod Roosevelt dvignil v avtomobilu in pričel govoriti, je bilo pred menoj toliko ljudi, da nisem mogla ničesar videti. Stopila sem na klop in tudi oni mož (Zangara) je stopil na klop. Naenkrat sem opazila, da drži v rokah revolver, s katerim je pričel streljati proti bodočemu predsedniku. Zgrabila sem ga za roko in jo dvipnila v višino, obenem pa pričela klicati na pomoč. Za roko ga je zagrabil tudi Tom Armour. Medtem je napadalca prijelo več moških, ki so ga'hoteli zadušiti. Zangara bo jutri predstavljen sodniku E. Col-linsu. Ze danes je bil celo uro v kriminalnem sodišču, toda sodnik Collins se ni hotel baviti ž njim, ker še nima zagovornika. — Jaz ne maram nobenega zagovornika, — je vzkliknil atentator, — in nočem nikogar, da bi mi pomagal. Sodniku je zaklical: — Vi ste sodnik tei lahko storite z menoj, kakorkoli hočete. Vest o poskušenem atentatu na bodočega predsednika je navdala ves svet z velikim ogorčenjem. Iz vseh delov svet prihajajo brzojavke, v katerih vladarji in politični voditelji čestitajo Rooseveltu da je ostal pri življenju. V Londonu je rekel ameriški poslanik Mellon: — Nobenega zločina si ne morem predstavljati, ki bi mogel bolj ogorčiti ameriški narod. Iz vsega srca čestitam gospodu Rooseveltu, da je ostal nepoškodovan. , Ko se je včeraj zjutraj Mussolini prebudil, so mu takoj povedali o poskušenem atentatu na Roose- KAJ PRAVI ATENTATOR ZANGARA Rekel je, da sovraži vse vodilne osebe. — Hotel je ustreliti italijanskega kralja. — Se kot deček je sovražil vladarje. i Miami, Fla. 16. februarja. — N'aipadailcc na izvoljenega pred-; ^♦ninika Franklina 1). Roosevelta, j tiinseppe Zangara. ki je navaden i zidar. je izpovedal naslednji: — K i-a1!.je in predsednike som sovražil že kot otrok. Vedno Krm sovražil bogate in mogočne ljudi. — Imam pa tudi bolan želodcu in vsled tega sovražim vse take ljudi. — Mudil- sem, da bom sedaj imel boljšo srečo. kot pa pred de-desetimi leti v Italiji, kosem kupil revolver, da ustrelim kralja Viktorja Emanuela, Ravno tisto zapreko sem imel v Italiji. k«>t tukaj. je bilo preveč ljudi. — Mislim, da sem hotel ustreliti Koo.se volt a. ker imam bolan želodec. —Nikdar n>* bom streljal na delavca ali policista. Sovražim samo bogate in močne ljudi. Reven sem in vedno .sem bil reven. Moji ljudje so bili /-»tirani. Kot otrok sem že moral trdo dol a t i na polju in ko som l>iI star 14» let. sem moral v vojno. — Sovražil sem vse svoje častnike. In tako sem se zavzel, da bom enkrat postrelil vse bogataše, ki jih bom mogel dobili. — Še kot iicenett v .šoli sem sovražil vse bojrate .součenee, ki so imoli dovolj denarja, da so si mogli kaj kupiti, česar jaz nisem mogel. — Star sem let in sem bil rojen v Kalabriji v Italiji. Ko sem postal starejši, se je moje sovraštvo do bogatili povečalo. — Tu-sem sem prišel iz Now Yorka. ker sem misli, da bo dobro t.a moj bolni želodce, toda moja bo lezen se mi je še poslabšala. Vsled bolečin v želodcu se je moje .sovraštvo do bogatih še povečalo in zato sem streljal na Roosevelta. MACDONALD BO PRIŠEL V AMERIKO London, Anglija, KI. februarja. Ko je angleški poslanik Sir Ronald Lindsay zopet odpotoval v Združene države s popolnim načrtom za poprajanja glede vojnega dolga, je vse angleško časopisje pričelo zahtevati od ministrskega predsednika Ramsav MacDonal-da, da takoj,odpotuje v Ameriko, daipripravi pot za nova podajanja nja. Londonski list "Times" priporoča MaeDonaldu, da se glede vojnega dolga posvetuje z novo-izvoljnim predsednikom Roose- VZHODNI AZIJI PRETI STRAŠEN VOJNI VIHAR Japonska izjava napoveduje veliko nevarnost v j Aziji. — Vsled odločitve j Lige narodov je mir v, Aziji izključen. Ženeva, Švica, 16. februarja. — Kot pravi japonska delegacija v Ženevi, Japonska ne more prikriti mogočih velikih in zelo resnih zaplet ljajev na Daljnem Iztoku. Izjava obnavlja svojo pripravljenost za sporazum s Kitajsko ter zaključuje: — Japonska vlada ne more pri-j kri vat i svojega prepričanja, da je krivična odločitev odbora devetnajstih onemogočila mir in red na I>aljnem Iztoku in to stališče bo imelo zelo slabe posledice za položaj v tem delu sveta. Mukden, Mandžurija, 10. febr. Ceste in železnice, ki vodijo proti jugu iz Mukdena. so dan in noč zelo živahne, ker se prevažajo japonske vete. ki bodo v prihodnjih dveh tednih pričele svoje dol-go napovedano prodiranje v Džehol. To prodiranje na 200 milj dolgi fronti bo povzročilo najhujše boje med Kitajsko in Japonsko, odkar je Japonska pričela .s svojim vpadom v Mandžurijo IS. septembra 1931. ko je japonska armada zavzela Mukden. Skupna armada Japonske in Mane ilk u o .šteje okoli 50.000 vojakov, med katerimi je skoro polovica izvežbanih japonskih vojakov. Tem nasproti je pripravljenih 150.0(K1 slabo izvežbanih kitajskih vojakov. Ker Japonska pričakuje, da bo zelo težko ugrabiti Džehol iz rok Kitajske, je poslala v boj najboljše svoje častnike. Japonska je mobilizirala vse bojne sile: bojne tanke, oklopne avtomobile in aeroplane. Japonsko vojaško poveljstvo pravi, da bo vzelo japonsko armado en mesec, da zavzame Džehol. Drugi zopet zatrjnjejo. da bo zavzetje provincije vzelo več, ako se ne bodo Kitajci po prvem u-dareu prestrašili in bodo umaknili svojo armado iz Džehol a. 0 B0ETTCHERU NI DOSED A J ŠE SLEDU Odvajalci zahtevajo 60 tisoč dolarjev odkupnine. — Ze prej je dobil grozilna pisma. — Policija upa, da ga bo rešila. . Denver, Colo., lb. februarja.— Charles Boettelier, str 31 let in sin milijonarja je bil odveoen in njegovi odvajalci zahtevajo od družine $00,000 odkupnine. Sedaj j<* prišel polieijski komisar Albert T. Clark na sled, da je bilo mlademu Boetteherju pred dvema letoma zagroženo, da bo odpeljan. Clark, ki je pred enim letom razrešil odvedbo Benjamina 1*. Bower j a. katerega je zopet pripeljali k njegovi družini, je rekel -. — Tudi to odvedbo bomo rešili v 48 urah. lioetteherjev oče Claude K. ( (ioetteher pa je zelo vznemirjen, in je rekel .- — Danes smo ravno tam. kot smo bili včeraj. | Kot pravi policija, se je Boett-cher bal odvedbe že dve leti, kajti poleg nekaterih trgovcev v Deri-verju je tudi 011 dobil več pretil-1 nih pisem, v katerih mu je bila naznanjena odvedba ali smrt. | Policijski komisar Clark pravi, da ne ve gotovo, kdo je Boettcher-ja odvedel. da pa misli, da mu je znana družba odvaja Ice v. To zadevo zasledujejo policijske oblasti v več mestih ter poizvedujejo po .sumljivih osebah, ki so znane policiji. Zahtevana odkupnina še ni bila plačana, dasi jo je Boettelier jeva žena pri volji takoj plačati. Boettelier je bil odveden s svojega doma v nedeljo ob 11.50 ponoči. Vsi policisti in gasilci v Den-verju preiskujejo vse hiše od podstrešja do kleti. Boettelier je osebni prijatelj Cliariesa Lindenhergha in je bil navdušen avijatik, zato oblasti domnevajo, da je bil mogoče odpeljan z aeroplanom. POSLANSKA ZBORNICA BO V PONEDELJEK GLASOVALA WASHINGTON, D. C., 16. januarja. — Cehi bilo samo od senata odvisno, bi bil prohibicijski a-mendment že danes brez vsake veljave. V senatu se je namreč vršilo glasovanje za preklic osemnajstega amendmenta. Za preklic je glasovalo 63, proti preklicu pa 23 senatorjev. Oddanih je bilo torej pet glasov več kot jih je potrebnih za dvetretinsko večino. BAHALNE BESEDE MORILCEV veltom ter položi temelj za poga-jnnja, ki se bodo pričela kmalu po 4. marca po Roose vel t o vi inavguraciji. Poslanik . Lindsay so bo takoj po svojem prihodu v Ameriko posvetoval z Rooseveltom. in mu bo pojasnil stališče Angilije glede vojnega - tembra 1931. Jatponska nepreklicna odločitev. da prekine svoje zveze z Ligo narodov in se takorekoe hoče zabarikadirati proti celemu svetu. je najresnejši dobodek na Daljnem Iztoku tekom spora med Kitajsko in Japonsko. Vsled svojega stališča, kot ga je pojasnkl japonski delegat Mat-suoka, .se bo Japonska zapletla v velik spor z ostalimi državami sveta. Dosedanji jmponski načrt je približno sledeči: 1. Ustanoviti novo veliko državo v Aziji. 2. Oborožiti samo sebe kar največ mogoče, kolikor ji bodo dovolile finančne razmere. 3. Razglasiti Monroe doktrino v Aziji. 4. Zapreti "odprta vrata" v pokrajinah na Kitajskem, kolikor so pod njeno nadvlado. 5. Vladati narodu z vojaško silo. Liga narodov pa bo natsopila proti Japonski z vsemi močmi, ki jih ji dovoljuje pogodba. In to pomeni, da bo razpočilo še mnogo dinamita, ako se Japonska ne ukloni. Tozadevna resolucija, katero je vložil senator Blaine, bo izročena poslanski zbornici. Speaker Garner je rekel, da bo zboruiea že -v pondeljek glasovala o nji. Ako bo predloga za pre-klie osemnajstega amendmenta tudi v poslanski zbornici sprejeta. bo izročena državnim konvencijam posameznih držav. ("'e se bosta najmanj dve t ret i -ni državnih konvencij izrekli /u preklic osemnajstega amendmenta. bo prohibicija odpravljena. Glasovanje, v senatu je presenetilo celo najbolj zagrizene nasprotnike iprohibicije. Kdaj bodo sklicane v to s vri 11 državne konvencije, se zaenkrat še ne ve. TROJE USMRČENJ V LUBL1NU Berlin, Nemčija, 15. februarja. Poljsko časopisje poroča, da so bili v Lublinu obešeni trije roparji, med njimi tudi neki Kuchno, kateri je bil svoječasno v Cincinnati. Ohio, obsojen na smrt. pa je idan prej, predno so ga hoteli usmrtiti na električnem stolu. pobegnil iz ječe. ADVERTISE in "Gl -AS NARODA'" NESREČNA DRUŽINA. Quincy, Mass., IG. februarja. — Policistu James II. Iiaker sreča j nikakor ni naklonjena. Najprej je vseh njegovih šest otrok imelo oslovski kašelj. Xato so imeli vsi šknlatieo. Nato je moral zdravnik v enem dnevu priti trikrat v hišo, ker je en otrok zbolel za da-vico, drugi sin si je pri padcu raztrgal kožo na obrazu, tretji pa je padel s kolesa in se je ranil na glavi. ATENTATI NA AMERIŠKE PREDSEDNIKE Theodore Roosevelt je bil obstreljen leta 1912. — Trije predsedniki so bili ubiti. — Morilci so bili usmrčeni. Washington, D. V., 16. febr. — Drugič v zgodovini Roosevelto-ve družine je bil iz"-ršen atentat na člana Rooseveltove družine, a obakrat atentat ni imel posebi o slabih posledic. Ko je bil bivši predsednik Theodore Roosevelt leta 1912 progresivni kandidat za predsednika, je 14. oktobra 1912 v Milwaukee, Wis. streljal nanj newyorski sa-loner John Selirank. Roosevelta je zadela krogla v prsi, toda je obtičala -v velikem svežnju -rokopisa. Rooaevelt se je en teden zdravil v bolnišnici v Chicago, Sehrank pa je bil poslan blaznico. Morilci ameriških predsednikov so bili vsi usmrčeni. Johna Wilkes Booth, ki je ustrelil predsednika Abrahama Lineolna 14. aprila 1865, je 12 dni po zločinu ustrelil v Fredericksburg, Va., vojak Boston Corbett. fttirje drugi, med njimi ena ženska, ki so bili -zapleteni v zaroto proti predsedniku, so bili obešeni. Morilec predsednika Garfielda. Charles J. Guiteau, je bU obešen 30. junija 1882 v Washingtouu. Predsednik Garfield je bil ustreljen 2. julija 1881 na železniški postaji v Washingtonu in je umrl 19. septembra istega leta. Predsednik McsKinley je umrl v Buffalo, X. 14. septembra 1901, osem dni potem, ko ga je ustrelil anarhist Leon Czolgosz. Czolgosz je končal svoje življenje na električnem atolu 29. oktobra 1901 v kaznilnici v Auburn, N„Y, "GLAS ViXODA" NEW YORK, FftlDAY, FEBBU 17, 1*33 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. U Olfts Naroda frank Btkm, President Owned and Publiabed by 6L0VKN1C PUBLISHING COMPANY (▲ Cacperation) L mnwlijf, Tmih Place of boalnem of tbe corporation and ■r'tlrtyiai of above officers: mi Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice af the People) UeuedEvery Day Except Sundnys and flollday« la celo teta velja aa Ameriko In 8. A Qfll do W 00 Ji POl IdS. * e e e i « •« »•»«•••••••••* ,00 «» fctrt leta ..................f 1JS0 Za Mew York xa celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta .................... $3.50 ZANIMIVOSTI IZ POLJANSKE DQUNE Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement **01a» Naroda** Izhaja vsaki dan IzvzemSi nedelj in praznikov. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priotw-ujejo. I>enar naj se blagovoli >wM13atl po Honey Order. Pri spremenbl kraja naročnikov, prosimo, da ae mm tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21$ W. 18th Street. New York. N- * Telephone r CHelsea 3—5878 ROCKEFELLER IN PROHIBICIJA John T>. Rockefeller mL, je bil svojceasno največji podpornik in dobrotnik Antisakuiske Lige in sploh vsake orgiftiizapije, ki s<> je boriLa proti "demonu alkoholu'*. Neštete nrilj<»m» jo izdal za ta boj ter s svojimi darovi precej pripomogel, da so prerl dvanajstimi let i s tiha e i omagali na vsej črti. Dežela je biLi oblagodarjena s prohibieijo in z vsemi njeni strašnimi posledieami. Značilno jet, da je bil John D. Rockefeller mL, dden izmed prvih snhaeev, ki so bili toliko j>ošteiii da so javno priznali, da se je "plemeniti poskus" popolnoma izjalovi!. Prišel je do zaključka, da je edina rešitev, ako se: profil jo opojnih pijač pametno uredi. Pred kratkim je objavil, da namerava poslati na Finsko posebno komisijo, ki bo na li<*u m<*sta preštudirala, kako posluje vladna koaitrola nad izdelovanjem in p rod a.jo piva, vina in žganja, Ako je sistem zadovoljiv, ga bo tudi Ameriki priporočil. Finska je brez dvoma najbolj priinrma dežela za »tako proučevanje. Prahibiciju je bfla na Krnskem uveljavljena i>e eno leto prej kot v Združenih državah. In tiMi na Finskem so bile njene poslediee iste. fttevilo zločinov s«- je strahovito p«.ve<"alo. tihotapstvo je bilo na dnevnem redu in hinavšeina j«' slavila svoje Iriumfe. Mladina se je začela zastrupljat i z žganjem, ljudje :so doma varili pijačo, ki j« bila le v malokatereni slučaju do-bra in zdrava. Finci so imeli že; dosti prej pogiun priznati napako, ki so jo storili. Proti prohibiciji se je pojavil močan < d por, ki je do vedel do (ljudskega glasovanja. Sedemdeset odstotkov finskih volileev je glasovalo za odpravo prohibieije. Ustanovljen je bil vladni monopol, koje^a nailoga j4*, preskrbovati po lastni eeni restavracije, hotele in trgovine' h prvo vrb too pijačo. Za opojno pijačo je prepovedano delati javno reklamo. fitevilo ffločmov se je takoj zmanjšalo, pa tudi ljudje Ho pijejo več toliko kakor so prej. To je ponoveni dokaz, «la mika le prepovedan sad. Tihotaj^stva seveda še ni konee kot ga tudi v Ameriki ne bo, ako bo naložen 11x1 pijačo previsok davek. Poročilo Roekefellerjev.e komisijo bo dalo zakonodaji marsikak migljaj, kako bi Ml o mogoče na najbolj uspešen način reši/bi ta preeej težaven problem. Vem. tla bo marsikaterega našega Amerikanea "razveselilo, ko bo 'zagledal te vrstice iz naše doline v Glas Naroda. Predvsem moram tudi jaz pisati, da jo" t tuli pri nas ''griža". Tega imena smo so tako privadili, da kjerkoli ni kaj v redu, ali da se pi^v ne o-brača. je kriva griža. Pri item seveda lursle*"- na težaven gospodarski položaj, ki ni le-pri nas. v naši državi, v Evropi, ampak tudi v Ameriki, katerega so tam obču-tili že prej, ko tu še vedeli niso, kaj beseda pomeni. Sedaj imamo ravno pr.edpust, ki pa je bolj klavern. če pomislimo. kakšno krava le .so nekdaj ob tem času uganjali. To ti je bilo veselja, vriskanja in seveda tudi veselic ni manjkalo, -katerim so sletlili tudi pogosto pretepi. Dane.s je v.so to prišlo iz navade v {rlavneni zato. ker ni denarja Ob svojih časih .so moški dr-varili. ali pa so šli za enakim poslom drugam. Ženski svet se je pa ukvarjal s čipkami (katerih so tudi moški niso sramovali). Danes i ha, Tineta Debeljaka iz Kovske-tudi s čipkami ni nič. Obrt je ze-lga vrha, samouka in izumitelja, lo razširjena in tudi tisti, ki .solOn .si je marsikatro -stvar napra-jih navadno kupovali, nimajo vil. o kateri .se še ljudem sanjalo denarja. To je bilo pozimi. O po- »i. dasi ni imel nobene izobrazbe, letnem času so pa tudi moški od- Če hi bil on v Ameriki, kjer bi ima že 84 let, je še vedno na nogah iu hodi okrog svojih vašča-nov, k«> .so na delu in jim svetuje ter jih uči, kaj je in kaj ni prav pri -kmetijstvu. Kdo ni poznal Prodovea v Poljanah. «brata pok. profesorja .Janeza Jesenka ? Tudi on je še krepak kljub svojim f)4 letom, liav-notako tudi njegova sestra Reza. v Predniostu. ki tudi ima že 89 let. Oba sta srečno preživela mnoge žalostne,dni. in se čudimo. da sta še danes med nami. In kdo ni poznal tistega iCle-bedrovega načeta na Tirdih in starega Amierikanea Surka Pavleta Kreka, ki je štirikrat veliko "lužo pregaziF. Oba štejeta do 80 let, in .sta še danes dovolj trdna za svoja leta. Vsem tem omenjenim starim Polj a ne em želimo, da hi tlačili jm*-mljo še mnogo let še po tem. ko bodo po lOfl let dočakali. To kaže, da so Poljanci trdni ljudje, ki visoko starost dočakajo. In kdo ni poznal starega Kožu- DEKARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE 8&JIVO IN TOČNO KAJS.OH VAM F0&A2ENA STOPNI S&ZNAM V ITALIJO V JUGOSLAVIJO Bin 300.............$ 3JI5 IMn 300 _____„ , ............... $ 4.80 Din 400 .................$ eao Wn «00................ $ 7.80 Din 1000 _____;......... $1555 $75.— Ur 100 Ur 200 Ur 900 Lir 400 Ur 500 Ur 1000 in«tkov km tgoraj navadam«, botftal v Mitarjin ali lirah dovoljujemo i« .bolj« pogoj«. (ZruOlLA v amebiAkis dolarju fe Wftllo t 5.00 -morate po«l«tt_$ 0.VO $5.70 $11-20 AlA.40 421.75 $26.75 15X50 »t jt Prejemnik dobi *■ " $10/00 $1840 " ,120.00 " » $404)0 " " $804» K MIMO $214)0 A41J0 $51J0 •kraja t^iaftllu ▼ rtlarjlh PO CA»UB LITTRR m 4 (FRANK ftPVIj m ive ar ietk street tmr tVrk, n. t. hajali za delom drugam. Ženske pa. ki so so naveličal-e pozimi pri "punkolnih* sedeti, so šle h kmetom na polje, ali pa jo odrinile na Koroško za žetvijo, poleg tega so pa še smukale borovnice. Sedaj jim pa ostajajo le še gobo jeseni, za katerimi so vse drvi. Toliko je danes razlike. Potem ni čudno, da je tako. Ali se bo ka-terikrat obrnilo na boljše 111 da so stari časi povrnejo? Upajmo vsaj. da se bo. Drugih novic jo tudi -dovolj po dolini, niso pa take., da bi vsakogar zanimale. Oče An zono ve v Srednjivasi je šo pri zdravju, vendar jo pa tudi njega pričela bolezen nadlegovati, kar je posledica operacij v njegovih mlajših lotili. katerim se je moraF še pozneje večkrat podvreči. Mož, ki je znan po svojih šalah in dovtipili dalef- naokrnp, jo navadno ob takih prilikah dejal, tla jo zdravnikom povedal, da naj že vsaj enkrat knofe prišijejo. da jim ne bo treba rezati. V njegovi gostilni, ki je na dobrem glasu, so .se navadno ustavljali domov prihajajoči Anierikanci. kjer so bili dobro postrežem. Xi čuda, saj se jo An-žonovea večkrat spomnil tudi Peter v svoji koloni. Ravnotako tudi Anžonovc Petra, ko jo še vozaril po -dolini Daj Bog. da ibi še dobri mož mnogo pomladi dočakal. liavnotako Andrijaneov Tone. senior naših fantov, se še pri zdravju og tla. tla ne pride nad dolino kaj takega nikdar več! Peter Zgaga Ako hoče moški telefoniral i. kje jo naj- .Promet iz Zirov do Skofjeloke J začne premišljevati, je skozi dolino popolnoma prene- J bližji telefon. i'e liooo ženska telefonirali, stopi k telefonu in začne prt-mislje- hal. Žirovci so svoj promet usmerili proti Logatcu, skozi dolino vozita le žirovska avtobusa edon do Ljubljane, drugi, ki pošto prevaža, pa do Škof jeloke. I/. Gorenje vasi vozi še posebej avtobus do Skof jeloke in seveda tudi o-bratno. Danes jo •rlotlo potovanja precej ugodnejše kot nekdaj in seveda cenejše. Drugače pa nič več ne pokajo biči žirovskih voznikov kot so nekdaj, ko so v jutranjih urah budili po dolini -rospo-dinje iz spanja in so nazaj vračajoč dremali na vozeh ter. se ustavljali pri svojih gostilnah v dolini, katere so bile pa ravno od voznikov najbolj odvisne. (ilede zimo pa šo to. tla zadnjih par let smo imeli precej ostre zime in tudi .snega se je dosti navalilo v veselje smučarjev, katerih šport se danes povsod uveljavlja mesto drsanja in skakanja po ledu. Tudi letošnja zima jo nam že pokazala svojo zobe. a vendar jo zaenkrat odjenjala tudi v veselje mnogim, ki se nimajo kje greti. Pozdrav našim Poljaneefii in sosedom sirom Amerike! J. B. Dopisu Joliet, 111. Najprvo želim vsem rojakom vse naboljše v novem letu. Kar ,se tiče dela. je tukaj slabo. Nekateri delajo po 4 dni. nekateri dva. nekateri nič. »Ta, tako daleč je prišlo v tej obljubljeni deželi. V stari domovini ni boljše. Tam so zaoeli kmetje svet prodajati zelo poceni. Kdor ima denar v hranilnici, ga dobi po 100 Din na mesec, in ako kateri želi kaj več denarja, tla bi hišo ali kaj drugega hotel kupiti, dobi denar na knjižieo. To jo povsod. tudi v Ljubljani. Davek pa zahtevajo v gotovem denarju. Ako ne plačaš, ti zaru-bijo. vzamejo živino ali stroje in jih na javni dražbi prodajo Tovarne skoraj vse stojijo, tako da je veliko brezposelnih tudi tam. Tukaj vam pošljem naročnino za Glas Naroda ui pa za Koledar. S pozdravom Kari Možina. SAMOMOR ČUDAKA vati komu hi telefoniral.. — Moški so res od vraga, — je pripovedovala prijateljica prijateljici. — Saj poznaš našega soseda, kaj ne' Vdovec jo. v najboljših letih. Zadnje tedne mi je večkrat rekel, naj grem v njegovo .stanovanje. češ. da so hoče pogovoriti z menoj. Nazadnje sem vseeno šla. — l*a se je pogovoril— jo jo vprašala prijateljica. — Ah. kaj pogovoril.' Pregovoril ine jo. Kadar jo žena prijazna. Ijubez-njiva, dobra, sladka in tako da-lj<\ jf to jasno znamenje, tla misli na obleko, katero namerava kupiti za praznike. Kadar je mož čemeren, siten, razrtraaljiv. zbadljiv, zadirljiv in tako daljo, je to jasno znamenje, tla misli na obleko, katero namerava kupiti njegova žena /a praznike. Prijateljica me vpr.ušujo. kaj jo sreča Sreča je tisto, kar najdemo, ne da bi iskali in tisto, kar iščemo, ne tla hi našli. Z naglimi koraki so bližamo postu. Besedi "pust" in post" snčno zvenita, pa sta povsem različnega pomena. "Past" je čas. v katerem so je treba pustiti. "Pust" pa izhaja iz glagola pustiti; v tem slučaju pustiti meso in začeli uživati postno jedi. Italijani pravijo postu 'Vnmo-vale". kar pomeni: slovo od mesa. Beseda "pred p ust" je zložena iz dveh besed: "pred" in "pustiti". Toliko v pojasnilo rojakinji, ki glede ter izrazov ni bila na jasnem. Znani državnik je .predaval o Y>rohihiciji ter je zaključil .svoje predavanje z besedami: — Edina rešitev za deželo je. tla ločimo pijačo od politike. Še-ile ko se bo to zgodi lo. bo bolje. — Kaj so je bo izboljšalo v tem slučaju? — se ga drznem vprašati. — Ali pijača ali politika.' Dosti so je že govorilo in pisalo jugoslovanski vzajemnosti. Nekateri zatrjujejo, rta jygoslo-^ vanska vzajemnost ni mogoča, J drugi jim ugovarjajo in pravijo. , _ _____________ daje. je izvršil te dni neki starec originalen samomor. 72-letni mizar, ki je bil v svojem okolišu na glasu velikega čudaka, je šel zvečer v gostilno, kjer je pripovedoval, da si bo vzel življenje. Seveda mu ni nihče verjel. Ko se je vrnil domov, ipa se je vbgel v rake v. v kateri je. spal že leta in leta, so pokril z ob-lanci, polil to s petrolejem in vso skupaj zažgal. Ko je začelo goreti je starec vpil na pomoč, da so jiri-tekli ljudje s cestp. Pogasili so o-genj, toda starec je bil tako opečen, da je kmalu potem izdihnil. Pozor KADAR nanferavate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari 4craj; KADAR potrebujete kake notar3ke posle — se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pMtent, ktkor ate bili prej pri Sakserju. — Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na METE0P0UTAN TRAV® BUREAU F R AH K SAKSEA 216 West 18th Street •Hew York, N. Y. Po mojem mnenju jo jngodo-vanska vzajemnost mogoča, »laz sem si jo takole zamislil: — Postaven in čvrst slovenski fant, močno hrvaško vino in iskro srbsko dekle. Tti troje skupaj — na drugi strani pa magari ves svet. Te dni sem či tal, da je nekem ti konje rejcu poginil konj v starosti let. To je za konja neobičajno visoka starost. Nekateri ofrfi -pa še večjo uča-Jtajo. * Vdovi sta »o pogovarjali. 'Pa pravi prva : — Meni se pa vsako noč mož v sanjah prikaže. — Meni pa nikoli — pravi druga. • — Seveda ne. ker se to še po Km rt i boji. CV bo šlo tako naprej, bomo kmalu čitali v listih oglas sledeče vsebme: — Slovenkji. prikupna, stara petindvajset let, bi se v svrho možitve rada seznanila s fantom ali vdovcem, starim od trideset do -štirideset let. Imdti .mora stalno delo in stalen zaslužek. Znati mora kuhati, ribati, p^glati in prati. Prednost imajo tisti ki imajo v banki ipar tisoč dolarjev. Prijazne ponudbe * brez slike je poslati na .spodaj ofenačeni naslov. i i "6 LA| JI A * OP A* 99W r&H&A&Y n,xm THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. K ir. IJ< 'IIT E SHE ltd EH : TOCEN RACUN Trod kratkim sem stopil v »It*- Spustil jra je na marmornato plo- "Kn frank t>S eentimov. pravi-dalisko blagajno. Mislim, da ni »i-o pred okencem in izzivalno na- te.* Od tega bo ostalo 84 uentlniov. ti-eba init-novatfi te$»a gledališča. ziiaml: Saj vsii enako dobro uspevajo. A j "(V .«*» ne nr>tiui, imajo stalni kaj >eni hotel.' Potreboval sem! radio naročniki pri vaaem gledali-drrbiža in prišel razmenjat stotak.'ien pulovieui popust, lief ste .sklf-Kaj bi sic-r hotel pri gledališki j nili imgodbo o prvuuMi predstav hI agnjiii. zdaj leta 19H-I.I lilagajniearkii je prebledela. |m»- Notri ie že stal neki mož. Na j Tem »trd *la in zamolklo odgovori- moje nepopisno začudenje .^mii kmalu prepričal, da ni prijel zavoljo drobiža. Zahteval j".... t'ujte in strniit"f Zahteval je gledališko Volopnico! Torej -%»• m- na jde bela vranu tla >vetu.... Vpraital je hla-•»ajnh-arko: "Koliko stane s«s|ež v prvi vrsti V* Itlajrajničarka je od razburjenj* zardela. k<» .ie «'-iria t«- redke lx>?-de. in sp«išilji\o odjrovoril* : "Trimijst frankov.* tiospod je zadrhtel iu\ ogorčenja in /avpil: "" Kaj .* Trinajst frankov, pravite * Ali rust« znoreli .* Za trinja»t irankov lahko dttbim najboljši pro- vntln izgovorila : la: "Imate prav. Kot radio poslušalec l*k.>te plačali samo tri franke." Izročila mu je vstopnico in milo vzdihnila : "Prekini lepo...." A gledal«* je zopet |H>br>ikal v listnici in namesto bankovcev izro--čil potrti gospodični neko člansko izkaznico: "Naglica ni prida. Poglejte prej to. Kot član društva ljubiteljev papig in kanarčkov imam pri vašem gledališču dvajset odstotkov |K>-pusta." Ulagajničarka je zlezla od graze na kup in široko odprla t*-i. Z največjim naporom naposled 'tor |»r» mednarodni noerometni te krni!'" Hlagajnit'arka je obupno prikimala in krotko odgovorila : "Seve la. Saj imamo tudi cenejši' prostore. Sedeži od sest*' do osme vrste >tan.'jo samo 10 frankov. Za osem franke.v lahko sedite v deveti do dvanajsti vrsti. In zadnji sede. /i stanejo ,-anio ti frankov, to vrste.... < • os pod j«- jezno -wlvrni; . "Ne maram izdati več kakor V-t franko\. Toda vajen sem sedeža v prvi w-sti. fv ga ne dobim, .■ploh ne grem k predstavi." 4tospodiena je molče /.majala i lavo. (i<)s|vm1 je že hotel jejtno tavila : "Oprostite.... Počakajte, prosim.... S-iuto en trenutek. (Jo\orila I m »ni /. ra viuiteljem." (iim)Hvl s«, je malomarno naklonil na blagajniško okence. Itlagajničaika .»e mlložila telefonsko sln.šalo in vljudno xascpeta-la c "s I krmit gostu: "(iospod ravnatelj vam je pri-»ravljt-n prepustiti sedež v prvi vrsti za še^t frankov.** Plaho mu je (»otnolila vstopnico v dvomu, ali bo res plačal. Videti je b»lo. da ni zaupala sreči in .se-\oda se ni motila. (Iospod je sicer odprl listnico in edt'jd vzel neki papirček. A to ni bil noben banko-vee, temveč samo potrdilo o pla-čani pristojbini za radio aparat. Priporoča ccdco« domače jmItitJ« "V I »repi »ito >nln« aanatrali An-cltor Pain. '. tp*U.ljtr|* mprr Uikč lirbtt, ukurtU olit.jui'' I« miiivje ali rouiiiK ik lioirtinr. Cel« zubotulu, |1««|)I>u1h, hrtpi in Vr.*m k hitru oiiyuiiurt i teta ce-ortiiin ttiraviium." F. P. Biuomftrid, N. J. PAIN-EXPELLER " I m a t * prav. Tudi vaše društvo je med oniuii socialno koristnimi 'i-stanovami. ki uživajo pri nas dvajset odstrtkov popusta. Vašii vstopnica ho stah- samo 2 franka 40." (i os pi m l je namuznil. Ali je b»l vesel, da bo tako poceni sedel v prvi vrsti.' Kaj še! Nasprotno se mu ie smešna zdela domneva, da 'bo plačal 2 franka 40 ./ji gledališki sedež. "Le i»očakajte. goK|K»dičiia t -franka 40 pravite.' A v moji trgovini je dne\iio razobešen vaš gledališki list.* "Naš ii.st je plašno zastokala blaeajnie.-irka. "Da. da. vas dnevni spored. In vaš nastavljenee. ki mi ga je na-t vezi I. mi je obljubil kot protiushi-tro :W) odstotkov popusta pri vsakem sedežu in predstavi. Nikoli s«1 ve ni-eni |x»služil svoje pravice. — kajti — . rikrito pove bcmio naredili ;>0 odstotkov popusta. ali ui res i Saj itak ne plača pri vas nihče popolne vstopnine. Dobro vem dai protlajate pred začetkom predstave vstopnic«* navadno za polovično ceno t'|^aiu. da mi z nzirom na naše poslovne zve.«' in moje nedvomne pravice ne boste dovolili manj ugodnosti kakor poprečnemu slučajnem obisk o vale H. Koliko bom torej plačal.1" Zdaj je izgubila blaga jničarka vsako raz.s idnost. ki bi jo morala narekovati izredna prilika. Planila je na noge in zailitela : • ** (2«v-.|»od. to je p}:- že preveč. Sa,' -t«* vendar prišli v gledališče, a ha-rantate kakor pri starinarju !!!" CosnoJ pred blagajno .se je vzravnal in se še bolj glasno zadri nanjo: Nftsi v AflMfiki ■V soboto popoldne je v t'leve-laiulu za vedno zaspala Marija Goreiic. rojena Kobilic, doma iz IjCŠ na Gorenjskem. Pokojnica je bila mnogim pozuaua in priljubljena. Stara je bila 42 let ler je v Ameriki bivala 2:t let. Zapušča soprojra in ]n*t hčera. — List "Pittsburgh Pnst-Oa-zette** je objavil S. februarja sliko čez štiri kolone, ki pokazuje sloveiuskega rudarja Viljema Ma-tajca iz Imperial. Pa., njegovo ženo Ln dva otroka. Dalje sta na sliki reproditcirani dve plačilni nakaznici t pay-slips i Pittsburgh Coal Co. Prva nakaznica kaže. da je rudar zaslužil $10.37 v dveh tednih in družba mu je odštela enako vsoto stroškov, liezultat : plača je bila "zero" — nič. Enak rezultat na drugi liakazuieJ : mezda $17.7:1. odtegljaj $17.73. o-stalo "zero**. — Pod sliko je povedano. da je Matajčeva žena zadnje poletje dobila $1"» nagrade (stanarina dveh in pol meseca i od koinpauije. ker je najboljše obdelala svoj vrt z zelenjavo. To je menda vzrok, da je danes Ma-tajec med "onimi redkimi rudarji. ki se nič ne pritožujejo . — V soboto, dne 4. februarja, je v Denver. Colo., preminula na- Jj^ J J Spisal EMILE GABORIAU ni m se zelo motite. Nisem tako neumen. Ali veste, da je moja služkinja najboljša prijateljica hišne pri vaši najl»olj£i zvezdnici? In ta zvezdnica je hišni rekla, da bom dobil, če b«»ni res prišel k predstavi. najmanj 70 od-tctkov popusta! Ali sle razumeli: Le vzemite svič-nik in ra'-nuajte. gospodična' Se-rcm izpla- odrn. je vaša drama skoro t«-; -Mt- ve-j(1 uuffrade ya to, da boste ko zanimiva kakor kinematograf, ^^j^v p0e*stili a svojo navzor-sklenil -sem io pogledati. Koliko boju^tjo S;(j vMitc da ^ blagajna torej stala vstopnica za 2 franka I •• "Kaj.' Kako s* u i tate. da me žalite.' Ke.s lepo sprejemat" gledal- okoli dobro znana Katarina Jer-ca, ki hoče |Kfšteiio plačali vntoj»- man. mati pokojnega Matta -ler-nico! In'jaz. sem mislil, da tio-te nut na. ki je bih menda p«» eeli \ese!i pji »'bjjiviii mojo slLko v pri- Ameriki dobro poznan kot izvr- h od nji št-vilki gledališkega lista! sten godbenik. Pokojna Katarina No. na ta način res ne lioste pobi- Jerman je bila ob svoji smrti sta-jali krize, tilej ga uo! Prišel ,seni ra 78 let in je bila zadnji čas cc-in hočem žrtvovati zadnje novih>. da lini o^cin mesecev na bolniški poli (HMiiag-il vaši blagajni- A »'-e stelji. nt Ulite, tla vam b.nn t«*tji nič. me. J Istolam je preminul tudi Jtižef plačal polovično vstopnico.t A'adnar. star komaj 2."» let. Po- 40 s 30 odstotki popusta*" JJlagajn ičarjca se je prijela z rokami za glavo. Njena nsta so nekaj neslišno w'^tala. Najbrž je skušala ugotoviti, koliko bo ostala 2 tVanlca 40 pri 30 odstotkih popusta. V zmedi je pričela iskati svinčnik, ga uaptvled našla in pokrila polo papirju s številkami. — liolgo je pisala preden je spodaj ]K»tegnila skbpnoVrto. V usodo vdana je bodočemu gledalcu naznanila rakljut"ek: " Vstopnica stala samo 1 fr. bS prosim.'* "Ze prav." je rekel kandidat za obiskovalca gledališča in sem na-j*»to pričakoval, ali res ne bo plačal tega zneska. A namesto tega je samo rekel: II NAMERAVATE WHpm " 1 I • v' f - \ * VES^LlCg, ZABAVE • 1 ' T ■ OGLAŠU^T * g ^GLAS NARODA" 9* p «rap nil l\mn*wo9 pmtpmv* BlormM ▼ Mil okaiei CENE U OCUSE SO JMtMUt prazna Pozneje sem čul. da je bil gledalec zadovoljen s predstavo. Zvedel je namreč, da je imelo gledališče ta večer 20S.OOO frankov režijskih stroškov. NAJSTAREJŠI KARDINAL Poročali smo že. da šteje kardi-uaKki kolegij zdaj "»;! članov. — Prostih je torej še 17 kardinalskiii klobttv. Izmed "»3 kardinalov je 2<» Italijanov. V kuriji je 24 kardina-lov, in sicer 20 Italijanov. 1 Av-.trijec 'kardinal Fruehvirt). 1 Francoz (l.epicer). 1 Sjwnec (Se. gura y Saenz) in 1 Nemce (Ehr-le). Izvenrimski kardinali upravljajo svoje dieeeze. razen kardinala Skrbenskega. ki je v jK>koju. Med kardinali je samo še kardinal Skrbenskv. ki ga jc imenoval papež Leo XIII. Sedem -kardinalov je sprejelo ikrlpt iz roka Pija X., 14 iz rok Benedikta XV., 31 pa iz rok sedanjega papeža. Pod ponti-fikatom Pija XI. je uuirlo 49 kardinalov. zadnja dva lani. in sicer kardinala Piffl in V.an Rosum. V zadnjem konzistoriju 3<). junija 1930 jc bilo imenovanih 5 kardinalov. Od takrat je umrlo 10 kardinalov. Neitafijanske narodnosti je 6 Francozov. 4 Xenici. 4 iz Severne Amerike. 3 Španci. 2 Poljaka ter p<> 1 Anglež, Avstrije«, Port tyra lee, Belgijec. Madžar, Irec, C'eh', ki je bil imenovan leta 1900, star 38 le*. Njemu sledita kardinala Gaspari in Andieu, imenovana 1 1907. ki sta praznovala l#ni 25-letnieo. Po letih je najstarejši kardinal PauehWrt, rojen 1. ^845. Samo .d.va meseca mlajši je .kardinal kojni zapuščii stariše. več bratov in sester v Puebli. — Nesreča je ziidela v Pueblo. Colo.. Jožefa liusa. Neprevidno je korakal po tlakovani cesti in za njim je pridrvel avtomobil, ki •ga je precej pt»škodoval. Nahaja ,se v Korvin bolnici. V omenjeno bolnico se je tudi podal ^latt Xovak. kamor je šel za |>ar tednov. V isti bolnici se še vedno nahaja rojak Frank Slak, ki je tam že peto let o. — V Joliet, 111., so zaprli Kade Ostoviča. starega 40 hM, ki je sprejemal okrajno podpt>ro za brezposelne, zdaj pa so dognali, da ima $7500 gotovine. Sprejel je $112 do 20 decembra 1932. ko je bil reliefni odbor informiran, da Ostoviču ni nič slabega. 1'vedena je bila preiskava, ki je odkrila, da ima Ostovič v poštni hranilnici na svoje ime $2500. njegova žena drugih $2500 in hči tudi $2500. Zdaj se bo moral zagovarjati pred sodiščem na obtožbo, da j** sprejemal javno podporo pod sleparsko pretvezo. — V Chicago. 111., je Mihael Vidovič izgubil ženo zodnji teden. Sodnik Sabath ji je dovolil razpo-roko in Vidovič ji mora plačevati $10 tedensko za twkrbo dveler-nega otroka. Pred več tedni je srnini k na zahtevo žene »idredil. da se mora Vidovič gladko brit i. da se ne bo mogel kam izmuzniti pod masko brade, a zdaj je prišel pred njega kosmat. Sodnik je zahteval pojasnila, Vidovič je pa prosil, naj mu dovoli, da mu zraste brada, tla bo njegov obraz iuiel vsaj nekaj zaščite ;>red mrazom. ki je bil že od sile te dni. Ta prošnja mu je bila uslišana. Diana tie Miissidaii je ost aLi v velikem >;»-lomi }>alaiV C Ikniiiixioei* sama kvečjemu eno minuto, vendar se ji je pa ^tlelt«. da čaka že eela stoletja. Slednjič- so se odprla vrata in vstopil je Norbert s svojo ženo. Diana se je a ima tako rada. Yo j vodenja je molče ptislušala l>ianin<-kramljanje. Priklonila >•4 je zelo blatilo* in njen obraz je izdajal z^ivorneje neg;t> dovoljujejo pravila -Most o j ne družbe, kako j«» je presenetil ta nepričakovani poset. Diana je čutila n je domneval. Po item, kar je pravil Norbert o svoji ženi, je Diana sklepala, tla jo bo sprejela vojvodi nja. nekako tako kakor angela, ki -t spusfj z ne.lwu je prosila, naj malti počaka v salonu. Vstopila v salon in zalih'dala v njem markiza de < 'roisenoisa. ()j»a sta istočasno kliknila in strašno prebledela. Vojvodinja je bila eelo tako presenečena. da je omahnila v>a i/, sebe v naslanjač- ]»ri vratih. Tudi < »eorm je bil silno pjvseiieeen. — Ljubil je Marie tie Puyniaiult»ur iskreno iii njene možitve >e iti bil prtd>olel. — Zaupal-sem vam, — je j< eljal. — |»a >te pozabili. .. — Saj sami ne verjamete, kar govorite, — je odgovorila vojvodinja boleč vstali. Toda takoj je omahnila nazaj v naslanjač in ne tla bi se prav zavedala, kaj govori, je nadaljevala: — Oče mi j»* zapovednl. .. ubogala si'in ua.. . bila sem slaba. .. pozabila pa nisem na •. t lile.. . Diana je čepela za vrat i in nolu na beseda, nobena kretnja ji ni uMa. Sn-e ji je napolnila nepopisna radi »t. Prepričana je bila. da ta sestanek ne bo zadnji. XV. Približal > je mesee september in čeprav je bilo vreme zelo slabo. >e je flpeijal mladi v«»jvotla »h- < 'hampiloce s svojim zvestim Jeaiiom v Maisons, kjer je im. l dirkalne k«»- do živega, z žensko, ki je dovol; bistroumna. tla zavoha nastavljeno past. Toda namesto da hi jo odvrnila, jo je ovira samo vzpodbudil i. In moč njene /j<-peljvosti in mikavnosti sc je uveljavila tako. da je bil ob odhodu prvi korak že sl< r-jen. \'es skrbeh. je bjiš na i/.iral poklatlai.je krme konjem, povedati, tla č-aka zunaj nekdo, ki bi rati govoril z njim. Odšel je iz staje in zagletlal preti vrati j starega, splošno znanega siromaka, ki je Se - istega večera je d jala vojvodinja dt živel napol od miloščine, napol pa od prena-( hanipdoee svojemu možu: išauja pošiljk. — Zdi se mi. da je yrrofiea imenitna žen-! — Kaj bi pa rati.' — ga je vprašal vo j voska.. j da de < 'hampdoee. — To se tudi meni ztli! — je odgovoril; Slaree je vzel i/, žepa pisino. ga pokazal Norbert. — Ves Bivron je plakal, ko je od-' vojvodi in pomežiknil z nemi. Poziv! lntaJanJ«Hfto jc ▼ ivii m velikimi itrqški.-Hiio go jih ja, Id to radi bih r&smer tako pri^- j deti, j^m ^prosUi, da jih počakamo, lato naj pa osi, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. K." mmmmmrnm ha jala; s;tj je bila največja drobotniea siromašnih. Mladi ženi sta bili kmalu naholjši prija-teljiek in kar loeiti se nisi a mogli. Norbert « tem ni bij zadovojen. postajal jv že ljubosumen na to veliko i»rijaieljstvo. ki ga je bil sam skoval. Od kar je Diana-prihajala v palaeo, jo je videl mnogo manj nego prej. Včasjh je minilo več- tednov, predno se mu je posreeilo ostati z njo nekaj minut na samem. a prisostvovala ktmj-skim dirkam. Zdaj jo je spremljal monsieur de SairiiK u.se, zdaj zoper de Clairin, največkrat pa (ieorges r t i "O L A 8 NARODA' WBW YORK, FRIDAY, F2BSU ARY 17, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. JUDITINA PRISEGA ROMAN 12 ŽIVJENJA ZA GLAS NARODA" PRIREDIL I. G. NAJLEPŠA JE NARAVA ji sporočila naš novi naslov. In vW-krat bo poslala voz, da na.s ]»<►-polje v Krlau. ker je kraj oddaljen samo pol ure od išelnrarzenber- •ra. Tam boš gotovo dobila dobre prijateljice in boš na marsikateri | __ abavi v Krlait. (irofiea so bo zelo potrudila, tla se mi izkaže bvalež-f noža vse. kar sem ji nektlaj storila. In tudi za tebe se veselim. Tam' pred par desetletji so kri-j boš saj našla nekoliko mladostnega veselja. | tičn^ ns*a dejala o kakem lepem -Finlita p«> doseda n ji h izkušnjah ni bila tako prepričana, tla se j dekletu, lepi ženi; " R^s je, lepa i<\ bo grofica izkazala drugače kot njeni drugi jloznanci. toda teti ni I♦udi ve!" Nihče ni oporekal hotela izbili vere in tako ji reče mimo: j lepote, pač pa so ljudje zamerili.' — Nikar ne skrbi za mene. teta. Prav nič posebno me ne mika. če se je katera s svojo lej>oto po 3iHlfHirnii»iiiti»ittiti«HiiiiiiiiiiHiiiiiHiimiiBiiBimiiHiiiimMS METROPOLITAN TRAVE BUREAU ( FII AS K SAKStR) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE — Judita, spravi tudi »zavese W. sprejemne sobe; l«lo ve. mogoče jih bomo še kchij rabili. Take stvari je treba dandanes tako drago plačati. — Da. teta. Ana, bom jih spravila, saj poskusila bom. t«nla ne vem. v katerem zaboju bom še našla toliko prt »štora. Ztli sc mi pa. mi ver poinapaš. kot .sama misliš. Potem pa tudi ne sineš povabiti, da s svojimi rizbami tudi vedno nekaj zasluziš, tako da nmres sama skrbeti za svojo obleko, lil tudi velika sreča jo. da bo tvrdka, za katero delan, pošiljala svoja naročila tudi na naše novo stanovanje. —■ To je .seveda moja edin.t tolažba, teta. In zdaj smo >e enkrat rešili t«»j»a velikt^ra stanovanja, za katero si izdajala skoro ee-io pokojnino. V Schwarzenbergu bomo plačevali samo tretino tega. uneli pa bomo tri sobe mesto sedmih in preti hišo majhen vrt. s katerim bomo inn li veliko ve«,e|je. še boš že privadita tela. < »h. Jitdita — kaj jaz! Saj takti ne pričakujem več mnogo od živ'."-nja. Toda /a tebe bo jako tiho in dolgočasno. Tukaj .si .saj ■liiela svo.ie prijateljiee Ki pa mi me preeej popustile, odkar nam je bil vzet stric. Zdaj smo revne, teta iu zdaj pri nas ne morejo več dobiti prostih vstopnic v gledališče. 0(| tedaj naprej nimamo več prejšnjega ugleda, - pravi Judita nekoliko žalostna. Teta ji ] vogla d i valovite la.se in ko na nje posije solne«*, se zasvetijo kot /Jato. Ker je poleg tega imela Judita še čudovito lepe oči. ki so lesketale kot črn dijamant, je izgledala nekaj posebnega. Ne da bi biki kaka klasična lepotica, toda v svojem obrazu je imela plemenite poteze, imela je čudovito lepo belo kožo in «apeljivo zavite ustnice. Kini nosek je bil malo preutajlken, toda ravno zaradi tega je dobil njen obraz n<*»ebno privlačnost, katero ijutljc p<*»ebno občudujejo na angleških slikah. Ker je bila. četudi v svojem življenju ni poznala posebno sreče, vedno vesela in nikdar potrta, je bila zHo mikavna. In v sled svojo vitke postave je bila Jopa tudi v uajpriprtMttejši obleki. --- »lamo za božjo voljo ogibaj potrtosti. Judita. Taki «.o pa" ' ljftdjo. Akt» kojra potrebujejo, ako jim moremo na nak način kori- j KNJIGARNI 'GLAS NARODA *titi. tedaj so zelo ljubeznjivi in prijazni. Ako pa se boje, da bi jih 1 mi na k«k način potrebovali, da bi od njih kaj zahtevali, potem se nam naglo odtegnejo. To *nio dovolj j«*no izkusili. Toda zaradi te-jra še n"- *memo ol>ti|iali -— k sreči smo tako navajeni, da rajši sami pomagamo, kakor pa bi koya prooili. da nam priskoči na pt»- j moč. našem novem domu si bomo prav gotovo v kratkvm pridobili dovolj prijateljev. Prepričana som. da se bo grofica Krlau takoj po-lu/ila priložnosti, da mi poplača svoj dolg proti uieni in rav-' no zaradi t<*jr# -.ena »i Sehu-arzenberg izbrala za naše prihodnje bi-,«li4če. I>« je imela še nek drug vzrok za ta kraj, je proti Juditi pre- 1 vidno zamolčala, ker pri njej ni hotela zbuditi nikakih upanj, ki bi »e mogoče nikdar ne i/polnila. Judita pogleda teto z lahnim nasmehom. — Samo, če se ne boš v grofici varala, teta. Mogoče je tudi sa ma med onimi, ki so prijazni samo tedaj, kadar človeka rabijo. Nevoljno se obrne teta Ana k Juditi. — - Toda Judita. ka.j vendar misliš? Bodi brez skrbi, da nas bol grofica- Krlau sprejela z odprtimi rokami, kar me bo veselilo posebno zaradi tebe, kor pričakujem za tebe malo več veselega življenja. Poglej, v kakih odnosa jih sem z grofico, bo brez dvoma skušala poplačati, kar mi je dolžna. To mi je že pogosto v svojih pismih zagotovila. Vedno je upala na to, da mi bo mogla kdaj izkazati ka- \ ko veliko uslugo. Judita gleda nekoliko negotovo v tetine oči. | Toda vajino dopisovanje je zadnja leta skoraj prenehalo; omejilo se je samo še ua navadno novoletno voščilo. da bi občevala v hiši grofice Krlau ter se tam udeleževala zabav. Saj nama tudi ni mogoče občevat i s tako visoko družino. — Toda Judita. ali niso. ko je še živel stric, visoki ljudje občevali z nami .' Stric je v svoji službi v državnem gledališču dobi- našala. Kdor je lep. to ni njegova ■zasluga, marveč tiar narave, zato naj se s tem nihče ii" ponaša. Telesna lepota pa tudi z resnimi na- val najvišje obiske v svojo hišo in sm« tyli vedno vsepovsod povab- loga mi in namenom človeškega življenj, Akti svojega premoženuia vsled inflacije ne bi izgubili, bi še Ijenja nima bistvene zveze in če se danes mogli imeti razkošno hišo. In k sreči imamo še za mnogo let lepo pohištvo in uikdo nam ne more braniti obiskovati visoko družbo. Zelo se zanesem na grofico. Pri njej mi ni treba skrbeti, kako ji bom kaj poplačala, kajti storila sem ji že dovolj, tako da mi jo dolžna polačati. kar sem ji storila dobrega. Nikar mi ne oporekaj, kajti prepričana sem. da bom pri Krlanovih dobila prijetno družbo, ki ti bo nadomestila vs-ako drugo. Judita jo objame. (Dalje prihodnjič.) RADIO IN VREME dekle veliko peča in ponaša s svojo telesnostjo, to le kaže, tla ima plehke. jx>vršne. lahkomiselne pojme o življenju. Tako so včasih >o-dili o tem. Danes je drugače. Oči+o in z vsemi mogočimi sredstvi in u-metnijami .-.tremi ženstvo za lepot«* kot najvažnejšim. Negovanje žensko lepote je postalo zelo važna in (lobičkanosna obrtna panoga. Ko-setika se ne uporablja več skrivoma in kradoma kakor preje, marveč brezobzirno oči to. naravnost oholo. samozavestno. Le notranje popolnoma samostojne in ponosne žene so znali odbiti od sebe te verige sedanje materialistične dobe. Ob pogledu na dovršeno negovan obraz, ima človek.čut: "Skoda, io-liko skrbi in truda in stroškov za ped polti, ko bi bil obraz brez tega L t laških ust imamo vedno zuo-l sveto prepričani, da vplivajo elek-va priliko slišati praznoverne nine- trieni valovi silno pospešujoče na nje. da vplivajo brezžični valovi na rastlinsko rast, na zdravje ali bo vreme in podnebje, iu to tem bolj. Jezen, na t'ohro in slabo voljo, čim bolj se brezžična telegrafiji Vsa takšna naziranja so izvita in telefonija razširja po svetu. Pri enostavno iz trte in če pomislim«), | tem si zamišlja vsaka nepoučena kako neznatne so energije brez- J toliko lepši, toliko človeka vred-glava vpliv teh valov na ozračue žičnih valov v primeri s sončnimi j nejši!" Pač daje vsa ta nega, vsa prilike popolnoma drugače. energijami, se ne moremo .začudi-i' ta. olepševalna umetelnost v zve/.i Ko so hoteli leta 1924. razširiti z statit.skam. ki dokazuje;o, da >-jz moderno obleko ženi nekaj ele nakupom novega zemljišča brezžič- nftiožna padavin, sončnih dni iu i gantnega. toda ker je vse to "mono postajo v Naučim. se je n. pr. I podobno v določenem času po usta- j dernoto je neomejena splošna ondotno prebivalstvo tega branilo, novitvi kakšne postaje v njeni o-! last, se komaj še loči obraz od obra-češ, da učinkujejo antene in jam-jl.olici prav takšna, kakršna jebilaj^a, oseba od osebe, nikjer ni kaj. bori postaje kakor strelovodi, "ki prej. Ist i tako ne more biti govo- kar bi te na prvi mah zajelo, osvo-v leče j o elektriko vase. kjer pa ni'ra o vplivu brezžičnih valov na!.i>10- Vsaj na prvi pogled so danes olietal ii"hesa. pa jo je pahnil v bedo. (.ilas v radiu ji je povedal, da je mož zopet v Berlinu. Ime je bil sicer i/premenil. tenia izdal ga jt glas. Žena je takoj pisala radio-post a j i. proseč jo. naj ji sporoči njegov naslov. Potem je pa vložila tožbo glede ločitve zakona in plačevanja alimentov. P redno je pa prišla zadeva pred s ulišče. je mož izginil. Žena je zvedela, tla jo je popihal v Južno Ameriko. Ni izključeno, da bo njegov gla*; še kdaj slišala v radiu, toda pomagalo ii to ne Jm. yeč bi bili vredni za njo a-limenti, ki jih pa ne bo dobila. dovolj elektrike v ozračju, ne more tudi deževati." Dobri ljudje so a- resnici mislili, da bo razširjena ]>ostaja spremenila vso okolieo v puščavo brez vsake vlage. Dve leti pozneje so ob |x*lobni priliki spet protestirali, češ, da postaja nsredotočuje preveč eltktrike ua krajino in povzroča preveč dežja. P.ali so se. da bo rasla tam okrog samo še skisana trava in plesni v krompir. Poleg teh modrijanov imamo spet takšne, ki s> splošne vremenske razmere -vsegai "a kakem plesu ali drugi prireditvi našega planeta, saj so v časih, k.»J tako rekoč vse-ženske lepe. Preje ni bilo radija, valovale skozi ozrač-J4*1 jt* P^ mlado, sveže, dražestn je istotolikšne množine teh valov j naravno dekle ločilo iz množice kalil ljudje še vedeli niso. da ti va- kor mak med žitom in namah osvo-lovi oksLstirajo. še manj pa si za-|jil*> -^a. Vsekakor so se preje u-ratli njih belil glave, fše najprej bijpale biti dekleta in žene tudi ne- CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Seril c (ENGLISH SLOVENK REAOf; •UM MRIi $2.— Naročite gm »rt ti« West IStb Stre«) Hmw Tark Cft» utegnilo vplivati na vreme, oziroma neurja, močno pokanje pri proizvajanju električnih isker pri starih postajah kajti lahko si mislimo, da hi zvok utegnil kondenzirati vodno paro v zraku. Toda takšnega vpli-ni l>ilo mogoče nikoli ugotoviti Iu ta domneva za novo radiotelmiko, ki deluje kolikor mogoče mrno. sp!o lepe. tak?, kakršne so bile v resnici in so se prav po svoji nepotvor-jeni pri rodnost i. po svojih umskih in srčnih lastnostih, po svoji pridnosti prav tako uveljavile kakor lepotice in postale srečne žene m matere, čislane članice družbe Preje so se žene tudi "upale starati. saj to je čisto splošen priroden >pIoh ne prihaja več v pošte v. Pozakou Danos veljil karanje za nemi strani je škiala. tla zveze med' radijem in vremenom ni. vsaj n<-v takšni obliki, kakor si domišlja- jo laik, kajti če hi se dala ugotoviti. bi nemara še'našli sredstva, da bi poljubno vplivali na vreme, s čimer se mučijo izumitelji in odkrit el j i že od pamet veka. Druga zadeva pa je seveda z va- kaj smešnega. ,za nekaj sramotnega,' za nekaj, kar ženo izobčuje iz vsa-j J:e družabnosti in ji jemlje tako rekoč pravico do življenja. Ni čuda. tla se jiotem žene kar povprek krčevito oklepajo mladosti ali bol ;e navidezne, umetne mladostnosti. ki je vražje mučna in draga. *4 Neverjetno dobro *e drži. ampak ko- 1 ova nji iu žarenji. ki jih ]>roducira liko muko in denarja jo to stane:" narava sama. Ni dvoma, da imajo — tako zmajujemo z glavo za taki-prn«duli kozmični žarki n. ]>r. sil-j mi žrtvami naše dol>e. Gotovo je uejši vpliv ne samo na vreme, tem J prav. da skuša vsak čimdlje ohra- več še na vse kaj drugega. negt» >i običajno sploh mislimo. A takšna žarenja delu-ejo že milijone let in niso v tem pogledu noben izreden pojav. Tudi jih še vse premalo poznamo. da bi se o njih smeli spuščati v kakršnekoli fantastične domneve. Vaj bo. .Tudita. toda temu sent samo jaz kriva. Gospe, ki je vedno tako zapttslena. nisem hotela vedno spominjati, da mi je dolž- • na veliko zahvalo in zaradi tega je moje dopisovanje -zaspalo. Toda še v svojem zadnjem daljšem pisinu, ki mi ga je pisala pred peti-j mi leti. mi piše: - \ikdar ne izgubim upanja, da Vam enkrat poplačam #vo> veliki dolg, — lil tako ji sedaj dajem priložnost; in' čutila *e bo srečno, tla mi bo mogla storiti kako uslugo. Striecvb *mrt k. tu ti sjK.ro/ila. ko je innrl in poklala je krasen venec z lepi- . ini .'••»/M In i iu i besedami, ki so bile sicer kratke, ker je bila ravno I pripravljen«, tU •*d|>otiije. Toda včeraj s« m ji pisala, kako su se moie r»/iuere veleti inflacije in stričeve suirti |N»slabša!e. Nisem ji prikrila, da **•«» izgubila svoje premoženje iti da moram skupno -»etN#j iivHi ob jMtkojnini. k«l«ro dobivam |m» »trireairi ».mrli. !« U Aatji « m ju. d« ar U«u preliti v N«-hw»rz<-i*Wrg. k»r je v Itrr- in iiaM bo Mogoče v nalm me^tu cenejše II Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. t8th Street New York, N. Y. 99 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN niti svojo svežost in prožnost, svoje, sile, toda ne z umetnimi zunanjimi j sredstvi, ki v bistvu vendarle i samo uborno slepilo, pri tem pa do-! stikrat požro velik del sretlstev. kij jih potem inan'ka pri prehrani iu t drugih življenjskih potrebščinah.' ml katerih je v veliki meri odvisno ,-tlravje in s tem moč in prava lepota. Starat ni samo nekaj pri-rodnega. marveč tudi nekaj lepega, častitljivega, celo nekaj privlačnega. simpatičnega. 4 * Kako ljubezniva" ali 4iKako vrla. sijajna stara žena!" — tak vzklik je pač čast-nejši in bi moral biti srcu vsake žene prijetnejši, kakor sumljiva pohvala : "Ta je pa večno mlada!" RADIO GA JE IZDAL Lani v novembru je poslušala šivilja Paselova v Berlinu radio. Oddajali so koncert iz berlinskega študija. Fasselova je poslušala, s tem večjim zanimanjem, ker je naenkrat zaslišala v • radiu znan. glas. Pevec je pel neko romanco. Šivilje romanca ni ogrela tako. kakor pevčev.glas. Saj je v njem spoznala glas svojega bivšega moža. Otto Fa&sel, ki je zapustil sv t-jo ženo pred 10 leti v veliki bedi z nepreskrbljenim otročickom. se je tako naenkrat nevede in neho-j te fcdal. Zakonca Fas«el sta živela le ne-1 kaj let skupaj, potem so je pa mož žene naveličal in hotel je postati j |w*vec. Žena jo ustanovila v skraj-j ni sili modni atelje, da se je za silo preživljala, na moža so ji pa ostali le grenki yoaiii, aaj ji je Ali imate * Koledar za 1.1933 Za 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE IN RUPNIKA; PESMI BUKOVINSK EGA IN OPIS NAŠEGA "SEVERNEGA ROMARJA" PLANINSKA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! 17. februarja: Europa. v liremen 18. februarja: Ctiainjdain v Huvr« K«-x v Cenili 22. februarja: Ureiin-n v l^emen 25. februarja: C<'iil<- tli Savofcl v C.«-noj4 Alajt-Mic v c'lierbourc 1. marca: A v Cherbourg rivsid.-ut J:m>.s<-v«'!i v llavr« .\lb. rt Ualliii v lUtaUurg 4. marca: 1'aris v Havre Satunila v Trsij \fendain \ iSoulofiiie 8. m a rca : J.. \ ialhan 1 Lmburg 9 marca: l>r<.-«W-ii v v Cherbourg k- llariihurt; I:r»-m<-n 10. marca: ' »Lvnifi. v Cttcrbuiug' 11. marc a : < 'laititli.il In V I la vre .11.-X V CeotUl 14. marca: Urmirn v llieincn tlamlHif g IS. marca: I 't-uts. htunJ 17. marca: Aquiiania v Cli<*rl*nur£ 18. marca: J -af.iv ,-t i v I la.vre «'r>iit.- iti v i;,.n,,a 22. marca: Kur. .pa v llremen Manhattan v Havre N<-u V.-t k v Hamburg 24. marca: 1'arijt v Havre llajH.slic v Cberbourg 25. marca: Angu.sl lis v fining 29. marca: AShtrrt !:.,1I1ji v I lami.ure . 30- marca: Hrerm-u v Hreim n j 31. marca : . i»!>mpi«' v Cherbourg ' 1. aprila: i;«-\ \ i Itnoa I i'iiiimi>kijii \ 11 a vr»- j Volentlatii v Houlogue 1 5. aprila: j A.| itta.iiia v i "hfrtuxir^ Hamburg v I ta m liti i g 7. aprila: Ku roji v nrem<*n 8 aprila^ I I «■ <1«* Krame v Havre ' * '.int.- .Ii Savoia. v Cenua i 12. apnla: I r>eut.-^blaiid v Hamburg 1 14.aprila: j Sl.iti'iiilam v ItniilneiiH i S.nurnia v 'l"rst I 15. aprila: I 1 ti»-111 »• rt v Ur^fnen : 18. apriia: i M:iJ*-sti<- v C*ht*rltiiirc 1'aris v H n vre 19. aprila: Manhattan v Havre .\»-vv Y«»rk v Hamburg 21. apr.la: • ►Ijmi-u' v «"lierliimut g Maitr«-larna v «"li*-rli«.urg 22. aprila: I'liiimp'aln v llavr« Koma v Hetif-a 25. aprila: le viathan v Oli^rTwuirg Kuropa v Hii-mrn 26. aprila: I :»-r. ii^axln v Oi<-rltourr Alb*>n I^.tliu v Hamburg V****ii«lani \ Cmilogne 29. aprila : II«1 ile Km me v 11» vre Augustus v HriHia V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Httrem Ekspresnem ParniKu PARIS 4. Marca — 18. Aprila CHAMPLAIN 18. Februarja — 11. Marce: LAFAYETTE 18. Marca NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojisnlla in potn« list« vpr«. iajte nate pooblaičen« agent« SrerteK Jtine 1?» STATE STREET. NEW YORK P O Z O B ! Naša zaloga Blaznikovih j Pratik je pošla. — V zalogi • imamo še Slovensko-Ameri, kanski Koledar, ki stane sa. i mo 50 centov.