X
Kronika.
K
tam velike vrzeli, kjer gre za dela mož, ki člankarjem niso simpatični, oziroma ne odgovarjajo njihovi dogmi. Najdoslednejši v tem je Paul Colin, ki je kratko* malo razdelil posamezne umetnike v «naše» in nasprotne in ki po tej shemi meri in ceni tudi njihova dela. Angleški članek odlikuje dobro podan kulturno* historični obris, greši pa v tem, da z lahkoto molči o vrsti važnih, a «nasprotnih» duhov. Tendenčen je tudi Huebner, gradeč obenem iz teoretično pojmovanih umetniških  in miselnih smernic neživ obraz evropskega duševnega razvoja.
O češki literaturi je pisal Miroslav Rutte. Njegov del je prav za prav samo* stojno delo, ki obsega nad polovico knjige in razpada na več člankov. Pisano je skrbno in hrani bogat informativen materijal, v celoti pa je medlo in neenotno. Ta neenotnost izvira iz nejasnega pisateljevega zrelišča, ki se kaže zdaj strogega literarnega historika, znanstvenika, zdaj se pa zgublja v spekulativnih poizkusih, da bi doznal notranje lice modernega človeka, zajemajoč skoro izključno iz golili programov. Zato nudi sicer mnogo podatkov in imen, ni se pa avtorju posrečilo zgnesti gradivo v jasno, pregledno celoto. Govoriti o delih umetnikov in zraven skoro popolnoma prezreti estetsko stran in tvorni proces v posameznih osebno* stih, vodi v suhoparno naštevanje in neživo razmotrivanje, baš tako, kakor razblini vsako delo gola znanstvena analiza njegovega miselnega obsega, ki izkuša narezati nitke za lik tako zvanih smeri sodobne, «nove» umetnosti. Oboje so sicer pripomočki za pravo presojo in pojmovanje literature, izvedeni sami zase, brez širših zvez in le s posebnim ozirom na kritikove idejološke teorije pa kvečjem begajo bralca.                                                                                    Dr. Ferdo Kozak.
Josip Kozarac: Tena. Narodna knjižnica, Zagreb, 1922.
L^e^Tena,.edina hči zapitega in nemoralnega človeka, politikujočega po vaškil-TTcrčmah in živečega iTa" rokah botehne žene, je podoba žive Slavonije: lena je, ničemurna in lahkomiselna; kri ji gori in duša se ji pogublja; glavnico svoje čistosti in lepote razmetuje tujcem in ciganom.
Kakor z vsemi drugimi svojimi povestmi, gospodarskimi, političnimi in kulturnimi spisi je Kozarac, gotovo najpogumneji hrvatski pripovednik realist in odličen novelist, čigar «Mrtvi kapitali» so znani tudi nam Slovencem, tudi s to povestjo oznanjal nravni, gospodarski in socijalni preporod Slavonije, te naj* bogateie hrvatske, a najmanj hrvatske zemlje.,         •               -                   Anv**«r lc*^4v,'
Slavonija ima  dve  glavnici:   človeka in zemljo. Ti  glavnici sta  mrtvi, zato   /'" mrtvi, ker sta neločljivi, a jih/tujec pridi,Strga na dvoje in izžema. Človek brez zemlje in zemlja brez človeka: — kaj  je? Mrtva glavnica!
Pripovedovanje je gladko, logično, jezik bogat in preprost. — Ponatis knjige je izšel v cirilici.                                                                                        Ivan Zoreč.
Milan  Begovič:   Nasmijana  srca.  Založba   Književnega  Juga,  Zagreb,   1923.
Begovič, znani hrvatski pripovednik, je zbral nekaj svojih podlistkov in jih izdal v čedni zbirki. Ta prijetni drobiž nikjer in z ničimer ne žali in se le zabava z vsakdanjimi doživetji v živahnem Zagrebu. V lahnem sarkazmu in v prikriti ironiji se prikazujejo in vrstijo pred nami pisane slike iz povojnega družabnega življenja. Knjiga bi po svoji snovi in dikciji sodila med tiste vrste •   leposlovja, kakršnega piše pri Francozih Marcel Prevost.                Ivan Zoreč.
»»¦¦*¦¦»¦*»¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦>»•••»¦•¦•¦»»<»¦»*»¦¦¦¦*¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦*¦¦¦¦¦¦¦¦¦«¦**»»¦¦¦*»¦*¦»¦¦¦¦¦¦¦*»¦¦«**¦¦¦¦¦¦***••¦***•¦¦«*¦¦¦
Kronika.
f Milan Ogrizovič. (11 februarja 1877.— 25. avgusta 1923.) — Rodil se je v Senju,   kjer  se,   kakor   pravijo,   rodi   strašna   senjska  burja,   kjer   besnijo  silni
—   527   —