Strto I »SLOVENSKI NAROD«, dne 17- februarja 1931 Mednarodne smuške tekme v Bohinju Tekme se bodo lahko vršile tudi ob najslabšem vremenu Ljubljana, 17. februarja. Priprave sa velike mednarodne smuške tekme v Bohinju so v polnem teku. Bohinjci so pripravili vse potrebno za sprejem in nastanitev gostov, dobro je urejena tudi smužka. skakalnica, trasirajo se tekmovalne proge..Vreme v Bohinju je naravnost idealno, »muka zelo ugodna. Današnje vremensko poročilo iz Bohinja pravi, da tam precej močno sneži. Sneg je pršič in pada na. staro podlago. Snega je 75 cm in se bodo lahko tekmovanja vršila tudi ob najslabšem vremenu. Prihod Čeških tekmovalcev Jutri dopoldne se pripeljejo z monakov-skim brzovlakom v Ljubljano češki tekmovalci, ki so se udeležili tudi mednarodnih smuških tekem v Oberhofu. Med njimi so znani tekmovalci, ki so večinoma že startali na mnogih mednarodnih prireditvah. V tekmovalni vrsti je Faistauer starejši. ki se je lani na sloviti mednarodni tekmi v Holmenkolmu na Norveškem v tekmi na 50 km plasiral kot drugi Sred-njeevropec. Tekem v Bohinju se udeleži tudi šimunek, ki slovi kot najboljši češki skakač, znana in rutinirana tekmovalca sta pa tudi Beranovsky in Stehlič. Imeni drugih dveh tekmovalcev še nista znani, češka tekmovalna ekipa bo štela 6 mož, spremljala jo bosta pa znani češki publicist Komarek in predsednik tehničnega odbora arhitekt Jarolimek. S Cehi prispe jutri zjutraj v Ljubljano delegat JZSS v Oberhofu dr.. Berce. Povratek naših tekmovalcev iz Oberhofa Drevi ob 19.30 se pripeljejo z monakov-skim brzovlakom naši tekmovalci, ki so se udeležili mednarodnih smuških tekem v Oberhofu. Iz Oberhofa se vračata Tomaž Godec in Bogo šramel, ki sta nas prav dobro in častno zastopala v ostri mednarodni konkurenci. Častni večer dr. Žižku V soboto ob 20. priredi JZSS v beli dvorani hotela Union ministrskemu svetniku in šefu odseka za turizem dr. Cirilu žiž- Pred hišo, ki jo vabijo ali pozavajo na »gostüvanje«, naznanita dva pozavčina s strelom iz pištole vesel dogodek. Družina, ki že ve, kaj se snuje v vasi, se tedaj zbere v sobi in pričakuje trkanje pozavčinov. Pozavčina, ki sta nališpana z dolgimi trakovi v raznih barvah in imata za klobukom šopek ali vejo rožmarina, v roki pa zakrivljeno palico z zvončkom, vstopita in po stari krščanski navadi pozdravita: >PohvaIjen bodi Jezus Kristus!« Nato hodita po sobi gor in do) in izmenično pozavljeta takole: Izvoljena družina skupaj zebrana, kakor sem jaz k vam poslani, tako bodete vi k nam pozvani in kakor nas sveti evangelij uči. da kdor išče. najde, kdor trka, se mu odpre in kdor prosi, dobi. Tak sem tudi jaz isko in sem najšo, sem trko in se mi je odprlo — čeravno sem si mogo sam — in bom prcsjo, pa mislim, da bom tudi dobjo. A vse druge reči vam hočem po svetem evangelju razodeti, ki ga je zapisal sveti evangelist Janez na prvem poglavji v drugem deli. tak, da ga bodete vsi v hiši razumeli. (Bere evangelij o ženitnini v Kani Galilejski.) To so besede svetega evangelija, kateri se šteje tretjo nedeljo po svetih Treh kraljih in je tudi o ženitovanji. (Zdaj prične govoriti drugi pozavčin. > Nadale so oni k nam pozvani, prvič, od naše strani, drugič, od našega ženina in snehe. tretjič, od hišnega očeta in matere, četrtič od žla-hte in rodbine, petič, od sosedov in znancev, šestič, tudi od božje strani so k nam pozvani na veselje pregrešno, da se ne bi zdelo vam in nikomu drugemu smešno. Da z Bogom začnemo in z Bogom končamo vsem za dober vzgled, ker Bog je dal dosti veselja na toti svet, naj ga le ljudje pošteno zavživajo, kajti pošteno veseli« nije nikomu na poti, pa tudi nikogar v pobožnosti ne moti. (Prične spet prvi.) Nadale se oni ne smejo spričevali, kajti drugače bi znali s tem nam gostüvanje razmetati. Tak so se tisti spričevali, ki so iz svetega pisma znani: Prvi je reko, da je kupil vole in zategavoljo iti ne more. Drugi je reko, da si je kupjo njivo, morebiti mu je bilo tisto krivo, tretji pa je reko. da si je vzejo ženo, zategavoljo pa se ne bi rad z doma geno. Skoz naš pregovor pa se tako pravi, naj se vsakši na prvi poziv iz srca ljubezni k nam postavi, kajti veliko pozvanih, pa malo izbranih. kakor prilika v evangeliju uči, ali človek najrajši pamet in modrost za se obdrži. (Začne drugi ) In zadnjič še vas pozdravljam in skoz božjo pomoč vkup spravljam, kajti vsak človek, ki na svetu živi, potrebuje trikrat najbolj ljudi: Prvič, ko se narodi, mu je treba babice in k ume. da se mu krščanska dolžnost spu-ne (— spolni). Drugič, če mu je zakonski stan potrebujoči, mu morajo biti svedoki navzoči. In tretjič, kadar umrje, se spodobi, da se mu zadnjo pot posodi. • j'rične prvi.) Skoz to pa ste vi k nam prošeni. kak so naši purani vkup znošeni. če pa kteri nebi htejo k nam na goetüvanje priti, bode moral od Živadi čonte (=: kosti) domov znositi. Vendar se mu bo tam lepše zavžiti, kak pa pes jih trudov deležen biti. sveče. (Spet začne prvi.) Oni bi tudi lahko veleli, kaj tam pernate živadi nebi imeli. Pernate živadi pa imamo zadosti za vse naše pozvane gosti. Hodili so trije logari (= lovci), vsak s tremi detlči, tri dni po šumi za ptiči: Eni s puškami, drugi z baticami, tretji s pesnicami (= pestmi). Pridejo do nekega velkega grma, z imenom borovica. gor je sedela strašno velika ptica z imenom papiga, ki sem in t je z repom miga. Nato nesmo znali, kak bi jo leži ттпМг" K areči je tam en člo- ku častni večer, na katerem mu bo izročen zlat znak kot najvišje priznanje JZSS. Dr. Ciril Žižek ee bo namreč v soboto mudil v Ljubljani, K proslavi so vabljeni ofi-cijelni predstavniki javnosti, JZSS pa prosi ,da se večera udeleže polno&tevilno tudi smučarji in drugi športniki, da tako pokažejo svojo hvaležnost dr. Cirilu žižku za njegovo neumorno delovanje na polju športa in tujsko-prometne propagande. Dva posebna vlaka v Bohinj V nedeljo bosta vozila v Bohinj dva posebna vlaka. Prvi odpelje iz Ljubljane ob 5.25 zjutraj, iz МагШзга pa že v soboto zvečer ob 9.40. Oba vlaka prispeta v Bohinj ob 8. zjutraj. Njim odhod pa bo ob 20. zvečer iz Bohinja. Gotovo je, da bodo nedeljske tekme najbolj zanimive, zlasti zato, ker bodo gledalci lahko opazovali smuške skoke z bohinjske skakalnice, ki je ena največjih in najmoderneje zgrajenih v državi. To dokazuje tudi včerajšnja izjava norveškega tekmovalca Gutormsena, ki je dejal, da skakalnica prav nič ne zaostaja za najboljšimi norveškimi skakalnicami. V četrtek dopoldne prispe v Ljubljano norveški tekmovalec Gunar Janson, ki se bo udeležil kombiniranega tekmovanja. Afera Joška Janše likvidirana Kakor znano, bi moral v Oberhof ua mednarodne tekme odpotovati tudi naš najboljši smučar, večkratni državni repre-zentant Joško Janša. Iz neznanega vzroka pa Janša ni odpotoval z našimi tekmovalci in je ostal doma. ne da bi pravočasno o tem obvestil JZSS. Savez je takoj uvedel preiskavo in je začasno Joška Janšo suspendiral. Na podlagi zbranega materi-jala je JZSS snoči razpravljal o tej aferi in je sklenil, da se izreče Jošku Janši strog ukor. Janša je namreč izjavil, da za tekmovanje v Oberhofu ni imel časa, priznal pa je, da je napravil napako, ker ni pravočasno o tem obvestil saveza. S sklepom JZSS seveda avtomatično odpade suspens. JZSS je zato Janšo tako milo sodil, ker še nikoli ni kršil športne discipline. vek gor zraso, ki je puže <= polže) paso, njega smo si naprosili, pa smo ga tudi dobili. On je hitro eno kunšt zmislo. dva prsta vkup stisno, ptico plašne (= udari), ona je dol opala ter je mrtva postala. Zdaj pa nismo znali, kak bi jo leži domu pripelali. Peljati nismo mogli, nesti ni blo kaj, kaj pa bomo zdaj. Zagledali smo tam mačaka. ki je na miši in štakare (= podgane) čaka. Tega smo prosili, pa smo ga tudi komaj na pomoč dobili. On je svojo taco v njo zaseko, pa jo je k nam na dom privleko. Zdaj pa jo skubejo (— pulijo) že tri dni tri skubačice. tri pukačice. pa so jo poskuble komaj do polovice. Totega perja je pri našem gradi, kjer bode vsakši masten po bradi, že tri omare so ga polne iu naphane (— natrpane), pa še ga je gosti prek ostalo. S tem, kar bode prek ostalo, se bodi okoli našega grada nastla-lo, da vsak božji, ki bode pijan, si z vinom glavo obveže in si kje v perje dol leže. (Začne drugi.) Morebiti bi tudi oni veleli, da mi mele (= moke) zadosti imeli; kajti k mlini smo se tak peljali, da bi se lahko vsi sposr ... Dvanajst vreč smo naložili, pa smo se skoraj poleg bili tepli), štiri konje smo kcoj (= zraven) pripreglj, pa še smo si sami gor legli. Nato smo se peljali po strašno dolgem in ši-rokom polji, da že skoro nj blo nikomu po volji. Proti nam je prišo miš z mušicoj. lisjak z lisicoj. da smo se vsi prestrašili. Kola (= voz) so pa tak drdrala, da bi lehko vreča dol opala. Do mlina smo vendar pricaplali, te pa nismo znali, kje bi dol djali. K sreči so mlinarski detiči hitro priskočili, pšenico namočili in začeli peitlati (= mleti) in vsak sebi pol jemati. Mlinarska roka pa zato globoko seže. da potlam (= potem) žakelj leži zaveže. To pa ubogega siromaka in kmeta pri srci rani, da te mlinarske lumpe hrani. In k nam so prišli trije peki, vsak s tremi detiči in so nam zažgali drva vsa k hudiči. A njim se je vse tak le0 higijeni duše* — vsakdo bi dejal, kaj prireditelji mislijo, da hočejo v te kuštrave glave z niirnberškim lijakom na pustni ponedeljek naliti filozofije. Zaklel bi se lahko, da bi na snočnji večer imel g. dr. Mis s tem naslovom povsod prazno dvorano, kaj bi bilo s tem poskusom snoči po sobotnih in nedeljskih baiih in maškeradah n. pr. z našo idealno akademsko mladino, pa raje ne razmišljamo. Razvpitih in razposajenih vajenk in vajencev se je pa kljub vsem leni fiasko obetajočim faktorjem zbralo snoči v Mestnem domu skoraj 250» Predavatelj g. dr. F ran ta Mis je prinesel zveličavni nauk o higijeni duše iz Amerike, kjer je v Bostonu študiral na Harwardeki univerzi za narodno zdravje to stroko pri njenem največjem propagatorju prof. Camp-bellu. Slavni učitelj je svojega slovenskega učenca lahko tudi upravičeno vesel, saj je ta mladi, sveži, zdravi korenjak z vsakim giboin in vsako besedico sam živ dokaz, da 24vi po učiteljevih naukih in da so ti nauki tudi učinkoviti. Nauk o higijeni duše uči, kak« naj mi-iik>. da bomo zdravi, srečni in dosegli u»pek. Pravila so za ohranitev in dosego zdravja telesa in duše, skratka, garancija za uspeh v življenju, za zadovoljnost in srečo. Vsi imamo ta pravila Ln nauke že v dušah, a jih ne poslušamo. Ni to neka vera, nI krščanstvo niti skrivnostni budizem, ni so-koktka ideja, vse bolj naravna in enostavna ter popolnoma vsakdanja je ta zveličavna vera, ki ee je brez večjih žrtev in truda lahko vsak drži in izpolnjuje пјлпе zapovedi. Zvesto izpolnjevanje teh zapovedi pa z vso sigurnostjo vodi k sreči, ki je vendar najre-lativoejei poj m. Predvsem so te blage zapovedi najučinkovitejši lek proti nervoznosti. nezadovoljnosti in malodušnosti. ki so povod nesrečnega življenja. Ker je pa ta nauk potreben nam vsem in prelep, zato objavimo predavanje g. dr. Frante Misa v eni prihodnjih številk. Množica vajencev strmi v predavatelja, mirna in preeunjena ter požira mehke, tople prijateljske — ne učiteljske ali očetovske besede —. Nasprotno, predavatelj neusmiljeno razkriva vse strašne poe&dice naše nepravilne in večkrat hinavske in lainjive vzgoje. 0 spolu govori z detikatnoetjo. da ni nikdo zardel, še manj se zarežal, samo strmeli so v predavatelja kakor v plemenitega brata, ki jim slika sladkosti ljubezni in grozovite posledice napačne vzgoje. Silno prijetno, vsakemu umljivo kramlja o najtežjih problen^h s preprostimi besedami, da se da je celi lagev na gut (= golt) nagrno, potlam pa nam je voz z vinom zvrno. Nato sem jaz hitro kcoj priskočjo In sem to malo čutaro snehinega mleka natočjo. če mislite, da lažem, vam lehko s priliko j pokažem. (Zdaj ponuja vsem zbranim v sobi, da pokušajo tako zvano »sinahino mleko«.) Imamo pa troje vino. To prvo je iz Vinskega vrha. ki smrdi kak mrfaa. To drugo je s tiste visoke gore, kjer rastejo loščire (= divje jablane) najbolje, okoli ene mlake, zgoraj pa sedijo srake, od spodaj pa babe cape (= cunje) perejo in s tega trsa lošCire dol berejo. Toto vino bomo imeli za vse tiste ne pozvane gosti, ki jih je okoli voglov zadosti, ki na okna notri gledijo in nič jesti ne dobijo: eden odide lačen, drugi ni sit, tretji nese prazno in kteri je še morebiti bit (— te-pen). To tretje vino je s stare rogačke gore. kjer raste sladko najbolje: je pravo sladko vino, ki je za može in žene najbolj fino. To vino bomo imeli za gospode sta-rejšine. za gospode pozavčine in za vse tiste ljudi, ki jih čemo imeti tam mi. Vi hlapci in dekle pa ste pozvani na petek, te bode vaš svetek. Toda po svoji dolžnosti. ker ste pod gospodarjevo oblastjo, morate čedni biti, če hočete k nam na veselje priti. Itd. Jaz pa sem si nekaj naprej postavjo in bi tudi rad z božjo pomočjo vkup spravijo. In Bog se nam daj na tem go-stüvanji vkup žiti (= sniti) in iz srca ljubezni se veseliti. Kadar pa bodemo morebiti morali enkrat umreti, nam Bog daj nato nebeško gostuvanje priti, kjer se nam bo gostiti na večne čase. — Amen. pod okriljem Zveze obrtnih zadrug mladi poslušalci zamislijo, do dna srca pretreseni in ginjeni. Ko sem po predavanju vprašal nekaj fantov, kako jim je bilo predavanje všeč, so mi po vrsti odgovorili, da je bilo najlepše, kar so jih slišali. Ne, ta miadina ni pokvarjena! Se ko je predavatelj že odhajal, so ga spremljali hvaležen aplavz in »živio, živio!< Kakor je s krasnimi besedami pozdravil mladino in predavatelja podpredsednik Zveze obrtnih zadrug g. Milko Krapež, ki je mladini obljubil, da jo povede tudi na planine, tako lepo se je predavatelju zahvalil predsednik g. Rebok in pozval mlade poslušalce, naj se teh naukov tudi drže, se z dobrimi tovariši o vsem pogovore, da bodo iz te prave življenjske Šole izšli z uspehi in srečo. Tako razveseljivi so uspehi predavanj, a vendar so še mojstri, ki so proti njim. Naj pridejo sami poslušat ker so taki mojstri sami pouka najbolj potrebni. Za duševnim in telesnim zdravjem in za lepoto streme predavanja Zveze obrtnih zadrug in Sadjarskega in vrtnarskega društva. Dobro so obiskana. Ta predavanja so res pravi misijon. ki našo družbo privede k prerojenju, zadovoljstvu in sreči. A. G. Samomor hlapca Ljubljana, 17. februarja. Včeraj dopoldne okrog 11. je obvestil France Vovk, vratar na mestni pristavi na Kodeljevem, da so našli obešenega na podstrešju hleva, v katerem je bila krma za konje, mestnega hlapca Antona Rijavca, rojenega 26. februarja 1901. Obesil se je na hlačni jermen. Na Kodeljevo sta takoj odšla dežurni uradnik g. Luštek in policijski zdravnik dr. Avramovič. Zdravnik je po komisijonelnem ogledu odredil, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Rijavec je bil v soboto zvečer з svojim tovarišem, zaposlenim tudi na mestni pristavi, na predpustni zabavi v mestu. Prišla sta precej pozno domov in odšla v skupno spalnico na Kodeljevo št. 8. Rijavec se je takoj po prihodu domov vedel nekam čudno. Govoril je, da si bo končal življenje, češ, da je že vsega sit. Hotel se je obesiti na ročaj kolesa v sobi, kar se mu pa ni posrečilo. Nato je vzel britev in si skušal prerezati vrat, kar mu je pa tovariš preprečil. Rijavec se je pomiril in legel spat. Zjutraj je vstal in odšel v hlev, da napoji konje, potem je pa brez sledu izginil. Tovariš in drugi delavci, ki so ga pogrešali, so ga zaman iskali. Ko so pa ob 11. odšli po seno na podstrešje hleva, so našli Rijavca obešenega. Vse kaže, da se je obesil v hipni duševni zmedenosti. Ljudsko štetje Pravkar se izvršuje popis ljubljanskega prebivaistva glede kuluka, a že se pripravlja novo popisovanje prebivalstva vse drža ve iu tako tudi Ljubljane, po vrhu pa še popisovanje vseh poljedelskih gospodarstev in domače živine. Dognati treba število prebivalstva v Jugoslav in i po stanju opolnoči med 31. marcem in 1. aprilom t. 1. Popisovanje ljudstva pa se mora začeti po vsi državi hikratu 1. aprila točno ob 8. zjutraj in se mora zaključiti najkasneje do 20. aprila t. 1. Razen prebivalstva je treba natančno zapisati vso živino in vseh vrst živali (kure, čebele), dalle poljedelska gospodarstva, po mestih pa še posebej vse zgradbe, ki služijo za stanovanja. V vsaki banovmi se sestavi banski popisni odbor, ki bo itadziral popisovanje. Take odbore imenujejo bani. Popisovanje bodo izvrševale občinske oblasti. Javni uslužbenci, svečeniki in drugi pismeni državljani so dolžni sodelovati pri popisovanju, ako jüi občinska a*i državna oblast odredi. Mestne občane morajo biti s popisnim gradivom najdalje do 10. maja L 1. povsem gotove in poslati gradivo Občni državni statistiki v Beogradu. Selške občine morajo gradivo do istega dne postati srezkemu načelniku. Vsak državljan je dolžan, da navede istioo o vsem, kar se ga vpraša pri popisovanju, ker so popisovalci smatrani za javne uslužbence. Ti popisovalci imajo pravico, da pri popisovanju pridejo v vsako hišo in na vsako stanovanje m da pregledajo vsako poljedelsko sospodarstvo, \si poU.ji-ki se morajo čuvati kot uradna tajnost, ki jo uporabi izključno statistični gJavni urad. Ne smejo se torej navedbe uporabiti ia kakršnokoli obremenje prebivalstva, bod s: zn porez ali kakšno dajatev Kdor se liotoma odtegne рорЧи ali /n-taji kako osebo v svojem domačinstvu .i!i ne poda podatkov, ki jih popisovalci zahtevajo a i i kdor bi delal te/.koče popisova'-com s tem, da bi razširjal neresnične vest -bo kaznovan z globo 10—500 I>in nu koriM občinske blagajne ali na z,;por I 2n dn.. Popisovalci, ki bi se preKrešili proti uradni tajnosti, bodo kaznovani z sjlobo ali naporom. Froške za tiskovine in pravilnik ter /;t popisovalce izven stalnega bivališča poki -je obča državna statistika v predsedstvu min. sveta. Ostale troške (za domače p< sovalcc, uradno opremo i. dr.) pa nosnjo seveda občine. Se/eztifcci Koledar. Danes: Torek. 17. februarja l'J.>t, katoličani: Pust, pravoslavni: 4: februarja, \ c-sela. Današnje prireditve. Darama: Trije vaški svetniki ob 31. Opera: La Mascotte ob 17. Kino Matica: Loearieva Krista. Kino Ideal: Trentov poslednji slučaj. Maškerada Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Ples Sokola II v Kazini. Mesarski ples na Taboru. Dežurne lekarne Danes; Bahovec, Koncresni trs, Uslar, Sv. Petra c-. Koče v ar. Spodnja Šiška. V borbi z divjim lovcem Romantika divjih lovcev je še vedno živa in prav danes se je pred malim senatom zagovarjal 221etni zidarski pomočnik Janez Finžgar zaradi poskusa lovske tatvine in poskušenega uboja, čeden in zastaven fant z Javornika je Janez. Vendar pa malo preveč strasten lovec, da se ni mogel zdržati pogledati celo v dvorna lovišča in v lovišča Kranjske industrijske družbe. Z dolgo črno brado maskiran je šel na sv. Miklavža dan z Rekarjem na Možak-ljo. Drva sta šla sekat, vzela sta pa tudi mardiherco a seboj, še predno je streljal, je pa prišel lovski čuvaj Markelj in videl puško. Samo zaradi pomanjkanja doma bi bil rad dobil kakega zajčka ali srno, na gamsa pa seveda Janez še pomislil ni. Pa tudi 18. decembra je . bil Janez v gozdu. Vendar pa taji, da bi se bil srečal s čuvajem Marki jem. Puško da je našel, ko je trgal na Možaklji encijan za zdravilo bolnemu očetu, toda encijana ni na Možaklji, zato je pa trgal same druge sube rožice in se je seveda le za to našemil a črno brado. Tisti dan pred Silvestrom je imel Janez smolo i lovskim čuvajem Janezom Strojem. V Kunčičevi koči se je srečal ž njim in čuvaj je baje kar brez povoda streljal na nedolžnega Janeza. Potem je pa seveda tudi Janez sprožil kar tja v en dan. Samo po naključju je strel zadel Stroja v desni rokav suknjiča, Janez je pa skočil za bukev in počil še enkrat, da je krogla zletela tik nad Strojevo glavo. Ce se ne bi bil Stroj sklonil, pa bi bil zadet za vedno. Pa še tretji strel je zadel pol metra pred čuvajem v sneg. Janez je pa stekel. Čuvaj Stroj ve povedati drugače in pravi, da je streljal najprej Janez. Tudi čuvaj Markelj pripoveduje, da je Janeza dvakrat zasačil pri lovski tatvini v dvornem lovišču. Za te visoke obiske je Janez dobil 2 leti in en mesec robije, pa pravi, da še ni zadovoljen in se je pritožil. Iz Logatca Kar so vsi Logačani želeli, se je zgodil«. Sokol se je zopet probudil s svojitn dramatičnim odsekom. No in marsikateri ni štedil z besedami pri pohvali igralcev v drain i *Spavaj moja deklica<, ki so jo vprizorili v soboto zvečer. Igra sicer ni bila bogve kako obisnana in sem tudi prepričan, da se igralci tega niso nadejali, ker je bilo prejšnji dan vreme preslabo ter tudi Čas sani ni posebno primeren za take prireditve. V predpustu pač prevladuje ples, kar je pravzaprav žalostno. V kolikor sem se lahko informiral, iz^rili Tako mu ae bo treba Jima lajati nič za «i.edc. Prleško pozavanje Običaj vabljenja na predpustno gostijo, kakor se je do naših dni ohranil v središčanskem okraju Vzgoja obrtnega naraščaja