"b. g. PodkrJlie ' Vinih Tirol. Št. 43. - - v Trstu, v sredo 30. maja 1883. Tećaj VIII. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V lila mM J» • EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako trtdo in »akata o poludne. Gena Val dopiti se poSlljajo Uradnfftva »vla Tarnat«« Nuova Tipografia;vsak mora bili za vse leto je O gld., za polu letA 3 gld., za četrt leta 4 gld. KO kr. — Posamezne frankiran. Rokopisi orez posebne vrednosti se ne vračajo. — Jnseriitt (razne vrste nazna- Itevilke se dobivajo mi opravniltvu in v trafikah v Trata po K kr., v Garioi in v nila in poslanice) te zaracunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi AjdaviSial po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravailtva »vla Zanta 5«. črkami «e plačuje za vsako besedo 2 kr. Kronanje ruskega carja. Še niso vtihnoli vsi politični računi v raznih evropskih časnikih glede pomembe zveze mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo, u2e je prekrižan ves ta račun po pomenu, katerega utegne v istini imeti kronanje ruskega carja, ki se je v nedeljo vršilo v Moskvi z do-zdaj še neslišanim sijajem. Predobro je še v spominu vsem nemške liste čitajočlm ono strašenje z nihilisti, s katerim so hotela ta glasila nemških liberalcev preplašiti vse kronane glave, da bi ne Sle na kronanje v Moskvo in ne poslale tija svojih zastopnikov cesarske in kraljevske krvi. Predobro so nam v spominu tudi glasovi, da je zveza treh velevlasti obrnens ne le proti Franciji, temuč tudi proti Rusiji. A kaj seje zgodilo baš te dni? Vsi evropski vladarji in celo francoska republika so poslali v Moskvo h kronanju ne navadne poslanike, ampak celd naj dražje jim sorodnike: nag cesar je poslal svojega brata in ž njim je šla tudi njegova visoka sopruga s6 sijajnim sprem-stvom prvih avstrijskih kavallrjev. Kralj italijanski je poslal svojega brata, cesar nemški svojega nečaka itd.; vse te visoke glave so Sle v Moskvo, da pomnožć sijaj velikanske te slovesnosti. K ljubu terorizmu ni-bilistov, k ljubu krvave slike uboja očeta sedanjega carja, katero imamo Se vedno pred očmi, k ljubu vsemu temu moralnemu pritisku so se sešle v Moskvi take visoke osobe, za katere so v skrbi vse evropske dinastije. Kedo more trditi, da ta ostentativna vde-leiba nema velicega pomena? Kedor sploh le količkaj razsoja, spoznati mora na 5rvl pogled, da kronanje v Moskvi nema le isključivo za Rusijo velikega pomena, temuč daje ta din al priliko vsem evropskim dinastijam, da očitno pro-testujejo proti vsem nakanam one vseevropske stranke, katera hoče prekucnoti sedanjo osnovo drŽav in človeškega društva v Evropi. Pritisk rodi Še hujši od-tisk in baš v Moskvi se vrši sedaj demonstracija vseh evropskih dinastij proti nihilizmu, komunizmu in V6em enakim izrastkom v človeškem društvu. A ta protest nam kaže prejasno, da Rusija ni osamljena, ampak da je tudi ona v zvezi srednoev-ropskih držav in đa je ta zveza istinito le zato skle-nena, da se zabranijo vse evropske prekucije in da se ohrani mir dokler le mogoče. A tudi proti fran-coskej republiki ni obrnena ta zveza, dokler ta ostane hraniteljica državnega reda na Francoskem in ne zroji v demagogijo, evropskim socijalnim razmeram nevarno. Slovesno zaušnico pa so Še dobili po kronanju v Moški naši velikonemški politikarji, ki vedno pridigajo sovraštvo mej Avstrijo in Rusijo, s tem, da je naš cesar poslal v Moskvo svojega brata in da je Podlisteh. Rudin. (Spisal J. Turgeiyev, preložil M. MAlovrh.) IX. (Dalje.) »Mogoče. Uže sinoči mi je rekla, da se mora od Vas ločiti... Toda na moje prašanje mi še niste odgovorili.« »Na katero prašanje?« »Kako mislite in kaj nama bode treba storiti?« »Kaj nama je storiti?« reče Rudin; — »naravno, pokoriti se.« »Pokoriti se,« ponavlja poluglasno Natalija in ustne jei zblede. »Pokoriti se hudej sreči,« nadaljuje Rudin. »Kaj bi tudi druzega mogli! Predobro znam, kako to boli, kako je to teško in kako neiznosljivo; toda presodite sami, Natalija Aleksejevna, jaz sem siromašen ... Istina, delati znam; pada sem vse, celo bogat človek, bi li vi mogli prebiti posiljeno ločitev od svoje obitelji ih jezo majke svoje?... Ne, Natalija Aleksejevna! o tein ni misliti ni! Očevidno je, da nama ni prisojeno vkupno živenje, in ono blaženstvo, o katerem sem sanjaril, ni zame.« Natalija pokrije naglo lice z rokama in začne jokati. Rudin stopi bliže k njej. »Natalija Aleksejevna 1 mila Natalija 1« začne on žarno govoriti; »ne jokajte, za Boga, ne jokajte, ute-site se ...« Natalija vzdigne glavo. »Vi mi velite, naj se utešim,« povzame ona, a v očćh jej zasijo solze: »jaz ne jokam zato, kar si mislite ... Mene to ne boli; mene boli, da sera se o vas prevarila... Jaz sem prišla k vam svata iskat, car dosedaj tega našega nadvojvodo najbolj odlikoval; še večo zaušnico pa so dobili naši velikonemci s tem, da strogo vladni listi avstrijski poudarjajo, da kronanje ruskega carja navdušeno pozdravljajo tudi avstrijska ljudstva. Dokaz je to za naše vedno trdenie, da se bodo tudi na Jutrovem vršile vse spremembe v porazumu Rusije z Avstrijo. V obče pa ta harmonija, to prijateljstvo evropskih vladarskih hiš jamči vsem ljudstvom trajni mir, katerega so vsa ljudstva potrebna. Naj bi bil nastopekte harmonije tudi zmanjšanje troŠkov za vojsko, s tem postane zopet zlata doba za vsa evropska ljudstva, in se zopet začno ustvarjati nove vrednosti po mirnem delu in dobrem narodnem gospodarstvu. Le potem bodo vsa ljudstva blagoslavljala dan 27. maja. A pri tej priliki ne moremo zadušiti v srcu želje, da bi vladarji in sploh vsi konservativci ne presezali meje ter ne kratili ljudstvu naravnih pravic in svoboščin, ker ako bi se reč pretirala, potem bi to le škodovalo konservativnim krogom, kajti »omneminium vertiturinvitium«, in škodovalo bi sploh napredku, brez katerega pa si ni misliti čiovečanstva. Svarilen izgled nam daj6 v tem obziru liberalci, ki so pod imenom »svoboda« svobodo zatirali in zatorej splon propadajo. Prava svoboda pa more osrečiti vladarje in ljudstva, kakor nam je to dokazal stari oče naše naše cesarevne, velikodušni belgijski kralj Leopold. V dan 27. t. m. je bilo kronanje nepopisljivo sijajno. Okoli Kremlina se je uže na vse zgodaj zbirala in valila navdušenega ljudstva neprezirna množica; topovi so pokali, zvonovi zvonili, ljudstvo vriskalo, vse se je izvršilo v najlepšem redu brez nezgode. Ob 7. zjutraj je 21 strelov naznanilo kronanja dan. Zvonovi Vspenske katedralke so začeli zvoniti, in vsak, kdor je imel pri kronanji kako opravilo, prišel je na svoje mesto. Ob 8l/, je bilo vse zbrano. Potem se je začel sprevod, pisan in velečansk, da ga ni mogoče popisati. Po molitvi za srečo nju veličanstev je stopila vsa duhovščina v velikem ornatu k cerkvenim vratom čakajoč sprevoda. Najprej, o polu desetih, je prišel prestolni nastop-nik z svojim spremstvom in sprejela gaje duhovščina s križem in blagosloveno vodo. Za sprevodom je šel duhovnik, ki je Škropil pot z blagosloveno vodo, katero sta dva dijakona v zlatih skledah nosila. Potem je prineslo 32 štabnih častnikov nebd, katero se nosi nad nju veličanstvi, ter so ga izročili določenim nosilcem generalnim adjutantom. Sprevod se je pomikal v tem le redu: a v tej groznej minuti je prva vaša beseda: pokoriti se ... Pokoriti se I Evo, kako vi dejansko izpreme-njate svoja razlaganja o svobodi, o žrtvah, ki--« Nataliji zmanjka glasti. ■N »talija Aleksejevna,« reče Rudin v velikej stiski, ■pomislite, da jaz neopozivljam svojih besedi; samo... »Vi ste me vpraBali.« seže mu ona v besedo, kaj sem svojej materi odgovorila, ko mi je rekla, da me vidi raji mrtvo, nego vašo; jaz sem jej odgovorila, da raji umrem, nego koga druzega vzamem... A vi mi pravite: pokori sel Ona je torej vendar prav rekla: vsi ste se zavoljo dolzega časa vpustili ...« »Zaklinjara se vam Natalija Aleksejevna ... zagotavljam Vas ..,« prosil je Rudin ... No ona ga ni več slišala. »Zakaj me niste v miru pustili ? čemu ste sami... Ali niste mislili na zapreke? Mene je sram o tem govoriti ... a zdaj je vsemu konec.« »Umirite se, Natalija,« prosi Rudin; »pomisliva, kaj bi bilo najbolje...« »VI ste toliko kratov govorili o žrtvovanji samega sebe,« seže mu ona zopet v besedo; »toda vedite, da ste mi vi danes rekli: »jaz te ljubim; ali ženiti se ne morem, za bodočnost nočem odgovoren biti; daj mi roko in pojdi z menoj« — znate li vi, jaz bi bila za vami šla, na vse sem se bila odločila? No, da, od besede do dejanja je velik korak in vi ste se zdaj zbali, kakor ste se uže enkrat zbali Volinceva1« Kri udari Rudinu v lice. Nepričakovana razjar-jenost ga pobije do kraja; ali zadnja beseda njena užali njegovo samoljubje. »Natalija, vi ste ta hip slabe volje, torej ne morete uvideti, kako me žalite. Nadejam se, da bodete s časom pravičneji in bodete pojmili, koliko muke mi je prizadejalo odbiti srečo, katera mi, kakor ste sami naglasili, nobenih dolžnosti ne nalaga. Vaš mir in Konjičina garda, dvoini plemiči, starešine, župani vseh glavnih deželnih mest in moskovskih uradnij, poslanci vseh kozaških čet z svojimi hetmanl, maršali plemstva raznih dežel, generalni governerif, državni tajniki, ministri, udje državnega sveta, visoki častniki, oddelek konjiči ne garde, dvorni maršal, višji dvorni maršal, vrhovni dvorni maršal, potem car z dvema spremljalcama, na vsakej strani enim, za njim dvorni minister, vojni minister, povelj nik carskega dvornega stana,dnevni generalni adjutanti, general-majorji spremstva, krilni adjutanti In poveljnik konjičine garde z golim palašem (dolgim mečem) i šlemom na glavi; carica tudi z dvema spremljalcema; 16 mlajših generalnih adjutantov je nosilo nebo nad carjem in carico, 16 priletniŠin pa je držalo njegove vrvice. Potem je stopalo spremstvo carice, generalni adjutanti, konjičina garda, visoko plemstvo, fabrikanti, trgovci i na zadnje oddelek konjičine garde. Tak je bil sprevod iz palače, mej katerim so zvonili vsi zvonovi po vseh cerkvah. — Ko selbližajo sveti nje cerkvenim vratom, zapusti cerkev duhovščina z novgo-rodskim metropolitom na čelu, ta jih pokadi z dišavo in kijevski metropolit jih poškropi z blagosloveno vodo. Moskovski metropolit nagovori nju tveličanstvi i novgorodski vzdigne križ, da ga poljubita. Stopivši v cerkev trikrat kolena pripogneta car in carica pred Najsvetejšim, poljubita svete podobe in ideta potem na prestol, stoječi sredi cerkve, ter sedeta, car na prestol Mihaela Fedoroviča in carica Aleksija Mibajloviča. Vrhovni škofje in druga duhovščina stopi mej prestol i Najsvetejše in pevci zapojo psalm : »Gospodine, pomiluj 1» Svetinje se polože na pripravljeni prostor, spremstvo se razdeli na obeh straneh prestola in za njim. Novgodski metropolit stopi potem na zgornjo stopnico prestola pred carja in zahteva od njega, da potrdi javno pred vsemi svojimi podaniki pravoslavno vero. Ob enem da carju knjigo, iz katere ta na glas bere vero. Zdaj zapusti metropolit prestol in prebere sv. evangelije. Nato zopet stopita po stopnicah k prestolu metropolita novgorodski in kijevski. Car odloži navadno verižico reda sv. Andreja prvorojencu, da jo pristavu ter temu zaukaže, naj ga odene s carskim škrlatom in pritično brilantno verižico sv. Andreja reda. Zadnjo prineso carju metropoliti na hrasnej blazinici. Odet z škrlatom in verižico reda sv. Andreja pripogne car glavo in novgorodski metropolit ga prekriža i roke blagosloveč nanj položi. Zdaj zahteva car krono, katero prinese dostojanstvenik metropolitu na blazini. Metropolit poda krono carju, ki si jo sam na glavo dene. Potem ukaže car, vaša sreča najdražja mi je na sveti, in bil bi podla kukavica, da se okoristim ...« »Morebiti, morebiti,« umeša se Natalija, »morebiti prav pravite; jaz ne vem, kaj govorim. Do denašnjega dne sem vam verovala, vsako besedico verovala ... V bodoče premišljujte svoje besede in ne sipajte jih na veter. Ko sem rekla, jaz vas ljubim, znala sem, kaj pomenja moja beseda: bila sem pripravljena na vse ... Zdaj, pa hvala Vam za sestanek in z Bogom«. »Ostanite, ostanite, za Boga! Natalija, jaz nisem vreden vašega preziranja; pomislite se v moj položaj. Za vas in za-se mi je odgovarjati. Da bi vas resnično ne ljubil — da, sam bi vam prigovarjal: zbežajte z menoj ... prej ali slej bi odpustila vaša majka i to . .. in tedaj... Ali prej, nego li mislite o vlastnej sreči...« Tu se ustavi Rudinu jezik; Natalijin pogled, strogo vanj uprt, prižene ga v stisko. »Vi skušate dokazati, da ste pošten človek, Dimitrij NikolajiČ,« izpregovori ona; »o tem ne sumničim. S6 slabo nakano vi ne morete delati; pa sem se li jaz želela o tem prepričati, sem mar zato sem prišla...« »Nisem se nadejal Natalija Aleksejevna ...« »Ah, tako vi govorite 1 Da vi se vsemu temu niste nadejali, vi me niste poznali. To naj vam ne dela nobenih skrbi j... vi me ne ljubite, a jaz se ne vsiljujem nikomer.« »Jaz vas ljubim!« vsklikne Rudin. Natalija se preplaši. • Mogoče, no kako me ljubite? Vseh naših besedi, Dimitrij Nikolajlč, spominjam se dobro. Se li spominjate, kako ste mi govorili, da brez popolne enakosti ni ljubezni ... Vi Bte za-me previsoki, vi niste meni ravnoroden. Vas čakajo druge, bolje od mene. Tega dne pa jaz ne pozabim. Z Bogom!.. .« »Natalija, vi bežite? Tako naj se torej ločiva?« On jej ponudi roko. Ona se ustavi. Njega proseči glas jo je še bolj vznemiril. EDINOST. naj mu prineso žezlo in državno jabelko. S žezlom v desnici in državnim jabelkom v levici sede car na prestol, pa k malu potem odloži obe svetinji na blazino ter pokliče k sebi carico, ki poklekne pred njega na škrlatno, s zlatom okrašeno blazino. Car vzame zdaj svojo krono z glave ter se dotakne ž njo caričnega čela; potem pa jo zopet na glavo dene. Zdaj prineso carju malo caričino krono, katero on svojej soprogi na glavo dene, potem pa j>j ogrne škrlatni plašč i redom sv. Andreja. Carica se na to vrne na svoj prestol, car pa še enkrat vzame v roke žezlo in državno jabelko, proto-dijakon prebere vse carjeve naslove in ko konča, zapoje pevski zbor: «Mnogaja leta». Mej tem petjem pojo vsi zvonovi in s Kremlinskih zidov ustrelć sto in enkrat, duhovščina in visoki dostojanstveniki mej tem čestitajo venčanemu carju s tem, da se mu trikrat priklonijo z mesta, na katerem stoje. Carica in vsi udje carske hiše pa carju čestitajo na zgornej stopnici prestola. Po končanem z vonje nji in streljanji vstane car s prestola, izroči žezlo in državno jabelko pristavu in kleče prečita molitve iz kojige, katero mu je novgorodski metropolit podal. Potem pokleknejo metropolit in vsi pričujoči, In v imenu ljudstva molijo molitev, katero car stoje posluša. Po tej molitvi nagovori novgorodski metropolit carja ter mu čestita in pevski zbor zapoje zahvalno pesem. Zdaj se začne maša. Car odloži krono ter jo na glavo dene Se le po končanej božjej službi. Ko se prečita evangelije, prineseta dva vrhovna škofa carju in carici sveto pismo, da ga poljubita. Ko se je pri maši končalo obhajilo, odpr6 se srednja vrata Najsvetejšega, dva vrhovna škofa stopita iz altarja ter oznanita carju, da je prišel ma-ziljenja čas. Car odpaše meč ter ga da pristavu in gre v škrlatnem plašču k Najsvetejšemu. Pred carjem stopa vrhovni obrednik In trije veliki dostojanstveniki, za carjem drugo carjevo spremstvo ; potem carica z svojim spremstvom. Car stopi na razgrneni zlatobrokatni prt, carica pa ostane mej prestolom in stopnicami, ki drje k oltarju, krog nje stopi spremstvo v polukrogu. Novgorodski metropolit vzame zdaj dragoceno posodo z svetim oljem, stopi k carju ter ga pomazili na temenu, očeh, nosnicah, ustnih, ušesih, na prsih in rokah. Kijevski metropolit potem obriše pomazilje-na mesta. Po mazi ljenju, mej katerim zopet zvone vsi zvonovi in sto in enkrat ustreli, stopi car na desno stran vrat, kder čaka nasproti odrefienikove podobe. Zdaj se približa carica in stopi na mesto, katero je car zapustil, in tu jo metropolit na glavi pomazili, moskovski metopolit pa maziljeno mesto obriSe. Carica stopi potem na levo stran vrat nasproti podobi Matere božje. Zdaj odvede novgorodski metropolit carja v notranji oltar, kamor carica, kakor ženska ne sme stopiti, tu ga obhajajo po carskem obredu to je tako, kakor se obhajajo duhovniki, najprej s kruhom, potem z vinom.— Po obhajilu prinese eden izmej vrhovnih vladik carju blagoslovenega kruha in mlačne vode, drug mu pomaga pri umivanju ustnic in rok. Potem car zopet odide na prejšnje mesto nasproti zveličarjeve podobe. Zdaj stopi carica na ono mesto, kder je bila mazi^jena in tu jo obhaja metropolit na navadni način, to je, s kruhom v vino pomočenim ; obred je pri carici enak, kakor pri carju, le da v Najsvetejše ne stopi. Potem se car in carica vrneta na prestole. Po končanej maši zopet zapojo: «Mnogaja lčta», in carju in carici podade sveti križ, da ga poljubita. Zdaj si car zopet glavo s krono pokrije, vzame žezlo in državno jabelko, in vsi duhovniki in dosto- »Ne,« izpregovori naposled ona; »čutim, da je nekaj v meni počilo... Sla sem tu sem in z vaiui govorila, kakor v mrzlici; treba se spamtiti. Priso-jeno nama ni, rekli ste vi, in menda je res. Moj Bog! ko sem šla na ta kraj, poslavljala sem se uže od doma ... a koga sem našla tu? — bojazljivca! — Od kod vi znate, da bi jaz ne mogla prebiti ločitve od svoje obitelji ? .Vaša majka se protiv]... To je grozno!« To je vse, kar sem slifiala od vas. In to ste vi, vi Rudin? Ne, z Bogom!... Ah, da bi me vi ljubili, v tem hipu bi čutila to ... Ne, ne, z Bogom!...« Natalija hiti brzo k Maši, ki se je silno bala in mladej svojej gospodinji znamenja dajala. »VI se bojite, in ne jaz!« kriči Rudin za Natalijo. No ona se ni več za njim ozrla ter hitela čez polja k domu. Srečno pride o pravem časi; ali ko prestopi hišni prag, zapustč jo moči in zavest in jedva da ujame Maša onemoglo v svoje roke. Rudin je stal še dolgo na nasipu. Naposled se zdrami, poišče stezo in stopa počasi po njej. Bilo ga je sram ... in jeza ga je trla!... Kako deklel mislil je sam pri sebi. Osemnajst let ima... Ne, jaz je nisem poznal... Nenavadno dekle. Ta sila volje!... Prav je rekla; takšne ljubezni, kakor je mene navdajala, ni zaslužila... Navdajala? prasal je samega sebe mar me ta ljubezen ne navdaje več? In tako se je vse zvršiti moralo! Kako majhen in neznaten sem bil pred njo! Rudin, Čutivši ropot in drdranje, povzdigne oči. Njemu nasproti se je pripeljal na svojem vožiči — Ležnjev. Rudin se mu molčč nakloni in hitro v stran krene, naravnost proti domu Darje Mihajlevne. LeŽnjev ga je pustil v miru, gledal dolgo za njim in nekaj časa premišljeval, potem pa obrnol svojega konja — in zadrdral proti Volincevemu domu. Vo-lincev je še spal, in LeŽnjev, ne hoteč ga prebuditi, sede na balkon in zapali lulo. (Dalje prihodnjič.) janstveniki se mu trikrat priklonijo, kakor kronanemu in pomaziljenemu. Zdaj zapustita car in carica z vsem spremstvom v tistem redu, kakor pri vbodu, katedralko, s kronama na glavah, ogrnena z Škrlatnima plaščema. Car nosi žezlo in državno jabelko in spremlja ga novgorodski metropolit; vsi zvonovi pojo in sto strelov in eden naznani odhod i z Vspenske katedralke. Potem obiščeta car in carica obe drugi katedraiki v Kremlinu, kder ju sprejmeta vrhovna vladiki ter bla-gosloveta. VrnovŠa se v svojo palačo stopita v Andrejevo dvorano in korakata v škrlatu in s krono skoz dvo-krilna vrata na obronek ter se prikužeta ljudstvu. Tisoč in tisoč ljudi stoji spodaj, najprej nastane ti-hota, potem pa iz tisoč In tisoč grl zagrmi: Ura ! batuško, matuška ! Car se pripogne proti ljudstvu, na obrazu se mu bere, da Čuti visok svoj poklic in velevažno sveto svojo nalogo, carica pa se ljudstvu prijazno nasmeblja. — Car i carica se zopet umakneta v dvorano, a ljudstvo se ne gane z mesta, iz tisoč grl zadoni pesem: aBože carja hrani«. Vidno ganjena vladarja se zopet prikažeta i ljudstvu zahvalita. Potem je velik obed ; car i carica obedujeta sama ; moskovski metropolit jima blagoslovi jedila; veliki dostojanstveniki obedujejo vpostranskej sobi, drugi pa na dvoru pod šatori. Pri obedu se nazdravi 1. carju in poči 61 strelov, 2. carici, 51 strelov, 3. vsej carskej hiši, 31 strelov, 4. duhovščini in vsem zvestim podanikom, 21 strelov. Mej obedom igra muzika in pevski zbori poj6. Po obedu se car in carica umakneta v svoje sobe. Politični pregled. Notranje dežele. Po več notranjih deželah se je pričelo uže precej živo volilno gibanj$. Znano je, da so bili razpušČeni deželni zbori na Kranjskem, v Istri, na Goriškem in GradišČanskem, na Tirolskem in v Galiciji, ker je njih doba stekla. Pozneje se je razpustil tudi češki deželni zbor, kar je dobro znamenje. — V kranjskem deželnem zboru so imeli nemČurji v zadnjem zasedanji večino vsled nenaravnih razmer, ki so v tej našej deželi vladale; letošnje volitve temu, upamo da za vselej, konec storć, nadejamo se, da narodnjaki prodr6 v vseh kmetskih in mestnih občinah, tudi trgovinska zbornica pošlje v zbor dva narodnjaka, dvomljiva je vendar volitev v velikem posestvu. — V Istri ni še pričakovati ugodnega izida, vendar utegno volitve dokazati, da se jači naša stranka. Na Goriškem ne bo bistvenih prememb, kaž6 pa znamenja na ostre boje mej narodnjaki. — Na Tirolskem so uže vse kmetske občine volile konservativne volilne možć, ni se toraj vresničilo pro-rokovanje liberalcev, da nemško tirolsko ljudstvo hrbet obrne sedanjim zastopnikom. Zanimivo in veselo je gibanje v Galiciji, konservativna stranka pridobiva vedno več tAl in celo upati je, da se doseže sprava z Rusini, kar bi jako ugodno bilo. V Češkem deželnem zboru pride po novih volitvah sedanja veČina nemških liberalcev v manjšino, o tem ni več nobene dvombe, ker tam določuje veliko posestvo, katerega veČina, kakor se je to v zadnjih časih večkrat pokazalo, stoji na strani konservativcev j mogoče je celo, da bodo konservativci uže zdaj imeli dve tretjini veČine. Razmere se tedaj povsod boljšajo, z vstrajnim, složnim postopanjem, z neumornim delovanjem moramo dospeti do onega cilja, kateri smo si postavili. Deželna zbora Itajerski in solnograiki sta se zadnjj ponedelek odprla; v zadnjem je naglašal deželni glavar pospeševanje politike najfutrovem po železnici čez planine Ture. Uradna «Wiener Abendpost« piše o kronar\ji ruskega carja te le zanimive vrste: Slovesno kronanje ruskega carja in carice v Moskvi je dogodba, katero svet z veliko in presrčno sočutnostjo pozdravlja. JTronanje se godi vpričo poslancev vseh dvorov in vlad, to je dokaz, da so razmere Rusije do sosednih držav dobre in ugodne sreči in blagostanju narodov; ono se godi vpričo skupaj privrelega ruskega ljudstva, katero carju svojo zvestobo, ljubezen in udanost navdušeno izjavlja. Mir v državi, mir mej državami, to je znamenje, pod katerim se slovesno, velepo-membno krorianie v Moskvi godi. Tudi avstrijski narodi kateri v priČujoČnosti svitlih udov Najvišje cesarske hiše vidijo poroštvo prijateljskih razmer dveh Najvišjih cesarskih dvorov, spremljajo kronanje v Moskvi s živim sočutjem in srčnimi željami. Oni goje trdno zaupanje, da se mir ohrani, oprti na modrost vladarjev, na vedno skrb cesarskih deželnih očetov za srečo in blagostanje svojih podanikov. Mladoiehi so zgubili najboljšo svojo moč, ker se je Riegerju posrečila sprava z Shrejsovskim. Poslednji seje popolnoma podvrgel politiki starih Cehov in se preseli prihodnje leto z Dunaja v Prago, da prevzame uredništvo Časnika »Politik«. Za načelnika ogerske gosposke zbornice je bil imenovan Ladislav S\6gyeny starši, in grof C\iraky za njegovega namestnika. V ponedelek se je prebralo cesarjevo pismo, s katerim se je zaprl državni zbor in se zopet skliče na 28. dan meseca septembra. Vnanje dežele. 25. t. m. so v Moskvi štirje obredniki knezi Kura-kin, Davinov, Talkvist in Dolgorukov prinesli zunanjim poslancem vabilo h kronanju. Ta dan so prišli v Moskvo princ Amadej, lord Wolseley in ruski poslanec Mohrenheim iz Londona. Nadvojvoda Karol Ljudevit pa je obedoval pri velikem knezu Vladimirju ter je sprejel poslance avstrijsko-ogerskih naseljencev. Car je ta dan sprejel pruskega princa Albrehta ter ga prav srčno pozdravil; Črnogorski kne\ pa je obiskal Katkova. O sprejemu našega nadvojvoda Karola Ljudevita v Moskvi imamo še to dostaviti, da ga je Čakal sam ruski car s carico in dvorniki v veži palače KovČin, katera mu je bila za stanovanje določena. Ko pri-drdra kočija z nadvojvodom, priskoči car, odpre jo ter objame nadvojvodo, ki mu je roko poljubil. — Enako je car posebno odklikoval nadvojvodo po dovršenem kronanju. Drugi dan je bii nadvojvoda z visoko svojo soprogo v katoliškej cerkvi pri slovesnej božje) službi, katero je opravljal vrhovni varšavski škof. Ta ga je sprejel na cerkvenih vratih ter peljal k velikemu altarju in njemu i njegovej svitlej soprogi odkazal prostor na sedežih z rudečim baržunom; osobjeavstr.-ogerskega poslaništva pa je sedelo v prvih klopeh. 26. t. m. so prenesli kronske svetinje v prestolno palačo, in sicer: caričino verižico sv. Andreja reda, državni meč, državne prapore, državni pečat, carjev škrlat, caričin škrlat, državno jabelko in žezlo, malo in veliko carsko krono. .Na obeh straneh vsake svetinje sta šla po dva palaČna grenadirja, za svetinjami vrhovni maršal, dvorni maršal in komorniki. V prestolnej palači so svetinje položili na mizo na desnej strani prestola, državni prapor pa postavili na posebno stalo. Ta prapor je iz rumene svile, v sredi ima všit državni grb ovenčan s hrastovim perjem, znotraj tega so grbi dežel. Praporov trak je iz višnjeve svile v zlatu. Sprednja stran ima napis: Z nami Bog. Na drugej strani so zgodovinski zaznamki: vtemeljitev države leta 862, pokristijanjenje 988, pad Bizanca 1497, sprejetje carjevega naslova 1721. Potem je bila v cerkvi zahvalnica, katere so se vdežili car, carica in carska obitelj. Moskva je bila na kronanja dan zopet prekrasno razsvitljena, bil je pogled, kakor bi plavala v ognjenem morji. Car se je brez spremstva vozil po mestu. Vsi vladarji in držav načelniki so ruskemu carju h kronanju Čestitali. Manifest^ kateri je ruski car pri kronanji izdal, odpušča vse davke, zastale od 1. januvarja t. 1., po-milošČuje mnogo hudodelnikov, olajšava kazni, dovoljuje vrnitev po administrativne^ poti izgnanih in poljskih begunov. 28. t. m. dopoludne je car sprejel turškega, japonskega in perziškega poslanca, ki so mu prišli čestitat, potem maršale plemenitašev, visoko plemstvo, deputacije iz Finlanda, Kosakdv in azijatskih ljudstev, ki so mu poklonile soli in kruha. Kosaki šo mu prinesli svetih podob. Car je z vsakim jako prijazno govoril, popoiudne pa so mu Čestitali diplomati, zastopniki duhovščine in udje državnega sveta. V Rostovu na Ruskem je nek jud, krčmar, ubil necega Rusa. Vsled tega so prebivalci napali jude, polomili jim pohišje, potrli jim vse po magazinih i nekoliko hiš zažgali. Tri sotnije Kosakov niso mogle ljudstva pomiriti, vsled tega jim je prišla od drugod vojaška pomoč. Romanje h groboma apostolskih knezov. Vrhovna škofa milanski in florentinski sta uredila za 20. dan septembra t, 1. splošno romanje italijanskih prelatov in duhovnikov h groboma apostolskih knezov. Vsi italijanski škofje in nad 1800 duhovnikov se je uže zavezalo, da se romanja vdeležć. V Rimu se je ministerska kriza naglo končala. Za pravosodnjega in naučnega ministra je bil imenovan načelnik najvišje sodnije senator Giannuzzi Savelli in poslanec Ganala za ministra javnih del. Nemikt cesar je ukazal, naj se v vseh evange-liških cerkvah in šolah 10. in 11. novembra 1.1. slovesno praznuje Lutrov 400 letni rojstni dan. V Pariiu so po noči od 24. na 25. zopet v več mestnih oddelkih po hišnih voglih nabili anarhistične, pa tudi nekoliko rojalističnih pozivov, V Parizu so zadnjo nedeljo napravili anarhisti veliko demonstracijo. 15oo jih je šlo za rudeČo zastavo in z venci na grob v letu 1871 ustreljenih ko^ munardov. V mnogo govorih so nazdravljali komuni in anarhiji. Mnogo policijskih stražnikov jih je nadzorovalo, a zaprli niso nobenega. V Londonu so imeli vlastniki ladij 24. t. m. drugi zbor ter sklenoli osnovati družbo, da se zagotovi drug sueški prekop, ter podpisali 20.000 lir šterlin za prve troške. Iberilka zveza se vedno bolj vtrjuje. Španski kralj je 25. t. m. pri banketu v Madridu napil portugalskemu kralju ter rekel: Špansko in Portugalsko ste pri hranitvi samouprave i neodvisnosti vsake države tesno zvezani. Portugalski kralj je odgovoril v enakem smislu. Francozi so šest ur bombardirali Majungo na otoku Madagaskar, potem Majungo vzeli in posadko tam pustili. J\ Tonkina se poročajo Francozom neugodne vesti. Poveljnik Riviere, ki je sovražnika napadel iz trdnjave Hanoi, v katerej je bil več mesecev zaprt, padel je z mečem v roci; Četni poveljnik Devillers pa je bil teško ranjen. V francoskej poslanskej zbornici se je prečitala poslanica admirala Meyer o tej nesreči; izmej izkrcanih vojakov je 14 mrtvih, 22 pa teško ranjenih; pomoč se naglo pošlje v Tonkin, general Bouet prevzame vrhovno poveljstvo. Vsled te nesreče je poslanec Perrin v imenu skrajne levice izrekel, da dovoljuje kredit, ker zdaj gre za to, da se otme čast francoskega prapora, in kredit se je potem soglasno dovolil. V mestu Themsen v Algeriji je vstala rabuka vsled volitve judovskih konsistorij; zbrano ljudstvo je metalo kamene v judovske hiše, judje pa na ljudstvo iz hiš; več ljudi je bilo ranjenih. V vshodnjej A\iji se je začelo politično nebo zelo oblačiti in bati se je velike vojne. Japonska in kineska vlada ste si navskriž gledć poluotoka Korea in prva preži le na to, da se Kitajska v kako vojno zaplete, da se potem polasti omenjenega poluotoka E D I N O S T. Il Eongkonga se poroča, da je zguba Francozov v Tonkinu večja, nego so jo Francozi naznanili; kitajska vlada je miroljubna, ali ona se ne cdpovć staropravnim pravicam na Tonkin, i ne dopusti, da si Francozi to deželo podvržejo. Dopisi. V Tornajl, 28. maja. V nedeljo 27. maja je predaval v Tomaji g. Iv. pl. Baldini, pot. učitelj kmetijstva. Točno ob 4 popoludne se je zbral naš ukiželni kmet v šolskem poslopji v prav obilnem Številu. Tolmač profesorjev, g. A. B. opere pri navzočih g. Baldini ja, naj se mu blagovoljno oprosti, ker se ni mogel našemu jeziku tako hitro in popolnoma «udati.» Temu je nastopilo težavno delo za g. Baldinija; po-tegnol je sicer z vso lahkoto iz svojega oprtnika poročilo, bral, a to tak6, da ni bilo strahu, da bi se postaral in oplešil zaradi truda, ki mu ga dela slovenščina. Na svojem mestu bi tu bil dopis iz Lokve v zadnjem listu «Edinosti« in če tudi navajam v dokaz, da je bral črn«*) mesto zrno, ne vzbujam posebne pozornosti pri bivših poslušalcih in denašnjih bralcih, ker baš to je bil uzrok smehu in krohotu. Brali smo pred časom, da se je g. pl. Baldini zavezal učit se jezika slovenskega, da nam bode kolikor mogoče ustrezal. Se li tako spolnjujejo naše želje, potrebe in njegove besede? — Oni gospod je v Tomaji sam tožil, da mu je težko, ker ni zmožen slovenščine in se izrazil: «Ich bin nicbt schuld!» —Je pa morebiti visoka vlada kriva? Večkratna skušnja me ie uže učila, da sem kupil tudi v očrnjenem, slabo pokritem lonci dobro maslo — brez ovinkov pa povem, da tu ni videl zemljak ne lupine, niti jedra pravega. Pumpe, pumpe. Le teh nam ne vrivajte! Naših ljudij ni treba naganjati k ume* tevnim pripravam. Ker dendenes ne izdaje ničesa. Govorilo se je tudi, da na Krasu nemamo travnikov in večen spomin onemu, ki bi jim pokazal sredstvo, s katerim bi ruli skale, potem Še le naj bi se jim razlagalo o travnikih. Poslušalci so se dolgočasili, odhajali jezni ter brez nikake koristi, kajti tudi sestavek sam je le kaj tacega obsezal, kar se otroci uče v nad. tečaji ljudske Bole in sploh, kar je kmet uže Bog ve kedaj znal. Iskra se je pa unela še le tedaj — toliko smo vender umeli — ko očita g. Baldini, da svojo zemlio neumno in nespametno obdelujemo. Omikan gospod, ki dosti občuje s kmeti, vender bi moral znati, kako se mu je vesti v govoru do njih, ker s tem ne ogreva src, ne yzbuja ljubezni do kmetstva, marveč kali veselje, ki se uže tako in tako zgublja vsled slabih letin. ZavrŠujem pa s tem le, kakor so poslušalci rekli: •Zakaj ni g. Baldini rajše poslal oni slov. referat iz Trsta v Tomaj g. vrhovnemu učitelju, kateremu bi se bilo posrečilo, tudi s6 svojimi opomnjami veliko bolj vplivati na kmeta ?• — In drage poti bi ne bilo treba plačevati. — Kedaj, oh kedaj bode u2e konec teh večnih tožeb o Baidinijevih predavanjih? — Najbrže, kadar jih ne bodi več I Iz Otlice, 25. mjya. Jeseni lanskega leta smo imeli volitev v občinski zastop. Ker se je pa enej stranki zdelo, da nismo prav volili, delali so rekurz misle, da bo kako drugače. Pa se jim ni posrečilo. Kakor smo izvolili, tako je tudi ostalo. 22. maja t. 1. je bila v Lokavci volitev g. župana in gg. podžupanov. Za župana je bil enoglasno izvoljen gospod Franc Hmelak, za podžupane Ea g. A. P. g. F. H. g. J. V. in g. A. B. In 8 tem je ilo zborovanje končano. Zdaj pa, ker je bilo uže polu d ne, šli smo vsi eku- rj, kar nas je bilo, in tudi g. c. k. glavar z nami, g. F. Rebeku, da smo se pokrepčali z skledico juhe in kaplico vina. Družba je bila prav vesela še posebno za to, ker smo imeli c. k. glavarja mej sabo. Pravil in zazkladal nam je veliko lepega in zanimivega in zagotovil nam v potrebi tudi pomoč. Mi pa smo tudi zagotovili njemu in cesarju z m i raj svesti biti. Godilo se je vse v prav lepem redu, napitnica je Šla za napitnico in kozarci so zvonili, da se je glas po sobanah razlegal. Posebno moramo pohvaliti g. F. Hmelaka, župana, ker nam je tako prijazno govoril, da nas je v srce ganilo. Zagotovil nam je, da bode skrbel za vso občino, kar mu bodo moči dopuščale. Mi pa smo zagotovili, da ga bodemo po moči podpirali. Pozabiti pa tudi ne smemo g. J. Vidmarja, kajti govoril nam je tako navdušeno, da nismo kaj tacega pričakovali. Omeniti moramo še g. F. H, ker nam j« poBtregel tako, da ga smemo šteti mej prve krčmarje na deželi. Okoli 6. ure naa je gospod c. k. glavar zapustil, voščili smo mu vsi srečno pot. Mi pa Bmo še vsi na zdravje enkrat trčili, zagotovili v prihodnje boljše vladati, vošili drug druzemu lahko noč in se razšli vsak na svoj dom. J. B. V Ljubljani 27. maja. Volilno gibanje na Kranjskem postaja vedno živahneje. Prvi so bili Notranjci, ki so sklicali volilni shod 20. t. m. v Postojino, za njimi Vrhničanje, o čemur ste dobili uže od druge strani poročila. Danes pa je bil volilni shod v Ljubljani in v Kamniku. V Ljubljani se ga je vdeleŽilo kakih 100 volilcev, ki 80 enoglasno sprejeli po narodnem deželnem volilnem odboru priporočana kandidata g. Petra Orassellija in g. dr. Alfonza Afrfrla.|Na vprašanje g. dr. Bleineisa, Če je kdo proti temu, po njem stavljenem predlogu, pravi g. dr. Tavčar v imenu volilcev, da proti nasve-tovaniina kandidatoma pač noben volilcev ničesar nema, ker nju narodni značaj je vzvišen nad vsak dvom in hi bilo tudi nepatrijotičuo, delati razprtijo prav pred volitvami; obžaluje pa, da kandidatov *) Črne je priimek; v Tomaji je več Črnetov. samih ni navzočih pri shodu, da bi se jima moglo na srce položiti, delati vselej odločno, brez obzirov in složno z drugimi našimi poslanci na korist in blagost ljudstva v smislu narodnega programa. Ta Želja je bila enoglasno sprejeta v obliki resolucije, da se objavi kaudidatoma. O kamniškem volilnem Bhodu, ki je tudi danes, pa ni še poročil; samo toliko se čuje, da je tudi ttja poslal narodni deželni odbor nekoliko svojih članov. Od drugod pa se Še malo čuje o volilnem gibanji v primeri z drugimi zlasti zadnjimi volitvami, kar je vzrok v tem, da so poskrili se nasprotniki in da je narodna stranka sama v sebi popolnoma edina. Prava agitacija se stoprav začne, ko bodo razglašeni kandidatje. Nadejati se je, da izbere odbor prave može, da tudi v tem obziru ne bo nesložnosti mej volilci in volilnim odborom, kakor je tudi v narodnih glasilih ni. Nemško-liberalni listi so sicer nadejali se, da se razdvoji narodna stranka v »Mlado-in Staroslovence» — pa mrtve so zastonj budili! Celo «Slovenec» se je spo-taknol nad to prepeličarsko pastjo in mislil, da je zaduhal nekaj tacega v našem taboru. Pevod mu je dal zadnji moj dopis v «Edinosti», govoreč o prihodnjem deželnem zboru, ki bo «ves prenovljen* in v katerem bo tudi zastopan, »novi narastaj.* V besedi •novi narastaj m je iskal «§lovenec» »Mladoslo vencev«; ali zmotil se je v svojej prenaglej domišljiji. O pre-povoru: Duohus litigantibus - imamo menda vsi preveč žalostne skušnje. Pripozna men d a| pa tudi »Slovenec«, da, kadar postanejo po zgubah redke vrste vojakov, braniteljev domovine, ali kadar se pomnožć predmeti, ki jih imajo braniti, da takrat treba v podporo i drugih, novih moči; in tudi pri nas je zmanjkalo, žalibog, tu in tam kakega vojaka in tudi narodno okrožje se je razširilo, zavoljo tega pa vendar noben Človek ne bo imel namestnikov v narodnih vrstah za nasprotnike svojih prednikov I Da bodo pa ti namestniki pravi možje, to bodi naloga zavednih volilcev, narodnega deželnega volilnega odbora in vsacega Slovenca 1 Ć. Domače in razne vesti. Cesarjev dar. Cesar je daroval občini Orsar 200 gld. za popravo strehe cerkve sv. Jakoba. Tabor v Brezovici bode, kakor je soditi po poročilih iz raznib krajev, prav velikansk. Dobili smo pisma iz raznih krajev Istre, s Krasa in z Notranjskega, da pridejo od vseh teh krajev močne deputacije raznih društev in cel6 iz Ljubljane se je nadejati nekoliko odličnih osob. Iz Trsta se napravljajo deputacije vseh slovanskih društev v Brezovico; prav tako pojde tja oddelek »Sokola Tržaškega«, kateri položi venec na grob nepozabljivega rodoljuba rajneega Frana Sabca v Podgradn. Oglasil se je tudi nov govornik k 2. točki, velecenjeni rodoljub, gosp. Matko Laginja iz Kastve, kateri bode govoril o načinu pogozdovanja. Sploh je zanimanje za tabor občno tudi daleč čez meje Primorske. V Brezovici in Materiji delajo ondotni rodoljubi prav velikanske priprave. Pri tej priliki pa nam je taboritom naznaniti še to le v ravnanje: 1. Če bo deževalo v nedeljo zjutraj, preloži se tabor na prihodnjo nedelo. 2. Društva, ki bi rada taborite pozdravljala tele-grafično, morajo telegrafovati na postajo Hrpelje in morajo to storiti predpoludne. 3. Oni gospodje, kateri žele peljati se iz Trsta v Materijo, naj se oglasijo najdalje do 1. junija pri tajniku društva »Edinosti« v Corsia Stadion št. 11. I. nadstropje, ali pa pri našem uredništvu, ulica Tor-rente Št. 2. Zbirališče bo pred »ljudskim vrtom,« odhod točno ob S. uri zjutraj. 4. Če želi Še kedo govoriti h kakej točki, mora to objaviti predsednifitvu društva »Edinosti«« najdalje do 2. junija. Seja mestnega starešinstva bila je včeraj zvečer. Tajnik je pred vsem prečital dopis n&me8tnifitva, da je vlada dovolila občinsko doklado 367, na hišni davek. Potem je zbor potrdil račun mestne plinarnice za leto 1882, sklenol, da se imati najeti 2 novi učiteljici za mestne šole in koneSno je zbor dovolil 4520 gld. za neprevidene trošite, kakor se to navadno skoro pri vsaki seji zgodi iz enega ali druzega uzroka. S tem je bila seja končana brez vsake debate. Hftdnl najemni davek. Z najvišjim odlokom se je tržaškej občini dovolilo, da sme za leto 18ri3 pobirati 36 odstotkov doklada k hišnemu najemnemu davku. Ta doklad se sme pobirati ne le od tistih hiš, ki davek v resnici plačujejo, temuč tudi od tistih, od katerih bi se moral plačevati, ako ne bi davka proste bile. Ti dokiadi se imajo plačevati h krati z državnimi pri mestnej blagajnici. Tržaške novosti. Pobirhi iz časnikov. Dosledni pa so italijanski listi! No, kakor znano našim čitateljem, popisal je »L' Indipendente« pred enim tednom Moskvo, kakor kako blatno vas; a v sobotnej številki piše zopet sama čuda o tem mestu. A zakaj ta preobrat? Naš dopisnik v Moskvi je prav dobro oštel »Indipendentejevega«, ter mu pretil, da ga naznani Moskovitom in ker se je zbal, da mu Mosko-vitje konfiscirajo salame, napel je druge strune, in zdaj čitate tolika čuda o Moskvi v tem listu. Torej je pomagalo. — Kaj pa »Cittadino?« Ta je prinesel vest, aa so naši okoličani oddali mestnemu starešinstvu prošnjo za slovenske šole v mestu. — To je lehko-mišeljna pomota, gosp. »Cittadino«; okoličani imajo uže slovenske šole; ampak mestnih Slovencev 14539 je podalo tako prošnjo. Morda pa so mu oni mestni Slovenci ostali v želodcu? Omenja tudi prošnje, da bi okoličani dobili namesto 6—14 poslancev v mestnem zboru in dostavlja, da je to le predgovor, ki obeča »molto di piu in seguito«. V tem utegne prav Imeti, to mu najbrže očita slaba vest Nam Slovencem v Trstu torej Italijani nočejo biti pravični, in vendar ne opravijo nič, čisto nič brez nas, tega naj bodo uverjeni. — Kedor pa čita v tem listu napade na istrske in tržaške Slovence in pa dopis iz okraja Gra-diščanskega v včerajšnjej številki, mora se prepričati, da so ti naši italijanski listi pravi »harlekini«; kajti v tem dopisu je rečer.o, da se morajo na Goriškem Italijani in Slovenci sporazumeti in skupno postopati proti Germanizaciji šol, da Slovenci uže korektno postopajo. a Italijani, da se le spenjajo po plemstvu in da na Goriškem vladajo dobre mejnarodne razmere, katere je uvedel rajnki Lavrič, ki je začel politiko sporazumenja na Goriškem. — To je vse res, in rajnki Lavrič ima še zdaj veliko čestilcev rnej Italijani na Goriškem; vsi pošteni Italijani mu hranijo blag spomin, toda koliko je teh poštenjakov, osobito mej kolovodji? Zastonj je umivati zamurca, zastonj učiti svobodnostnih načel naših lahončičev in »Cit-tadinu« pristuje tak dopis prav tako, kakor kravi sedlo, kajti ako jutri piše kedo temu kaj prav nasprotnega, tudi to bo »Cittadino« odobraval. — »Trie« ster Tagblatt« je prinesel včeraj članek, v katerem opravičuje prošnjo Slovencev v Trstu za slov. ljudske Šole v Trstu in pravi, da je to patrijotičen čin, do katerega se ne bi mogli pospeti tuk. Nemci, ki Laho-nom nosijo rep. — O tem važnem članku spregovorimo prihodnjič več. Inženirsko dr uit c o tržaško je bilo v nedeljo zopet v Berkinah in je merilo Reko pri Škocijanu in nad Vremom. Kakor se vidi, TržaČani ne izpuste več te vode. Ponesrečili so te dni in se nahajajo v bolnici: 22 letni.Iožef Zivic, Tržačan, v tepeŽu; 31 letni mesar IvanGoričnik iz Celovca, pri delu. Stipendije za umetnike je tudi letos razpisalo ministerstvo za uk in bogočastje. In sicer smejo prositi za-nje pesniki, skladatelji, kiparji iti slikarji. — Dotični prosilci morajo dokazati svojo umetnost na le se spričevali, temuč tudi z deli in v prošnjah razjasniti tudi, kako namerjavajo porabiti štipendijo. Prošnje je treba oddati do 15. julija pri dotičnih namestništvih. Za uboge gluhoneme Tržačan« sta razpisana dva brezplačna prostora v goriškej glu-honemici za prihodnje Šolsko leto. Zahteva se starost od 7—12 let, dobro zdravje, cepljenje koz. Prošnje se imajo vlagati do 15. junija pri tržaškem magistratu. Pred tuk« porotno sodnijo je stal v ponedeljek 20 letni Miha Susteršič iz Velikegadola zatožen, da je naskočil 2 ženi na javnej cesti in je oropal. Ves rop je znašal gld. 3.10, pri vsem tem pa je 20letni ropar dobil 5 let teške ječe, ker rop je rop, naj bode za dosti, ali za malo. Policijsko. V nedeljo proti večeru sta se sprla zavoljo starega sovraštva v nekej krčmi v sv. M. Magdaleni, fakin Jože Mahnič in voznik Ivan Zu-letič. oba iz Rocola, vsled česar, i ker je Mahnič svojega nasprotnika razŽaljivo z nogo v zadnico sunil ter prijel koj za nož i mu nevarno pretil; poprime Zu-letič revolver i ustreli trikrat na Mahniča, kateri mu je vedno z nožem pretil. Zuletič se je, to se ve, da vedno le branil, med tem ko bi ga bil lahko ubil, in vedBo na stran streljal; ali po naključbi je Mahniča kroglja lahko na levej rebernej strani zadela. Straže, katere so bile koj zraven, odvedle so obadva v zapor, ali Mahnič, kot ranjen, moral je potem v bolnišnico. — V ponedeljek proti večeru sta Šla dva fakina nekoliko vinjena iz mesta proti via delle sette fontane. Tukaj naletita še na tretjega, od katerega tir-jata, da bi jima plačal za pijačo. Ta jima odreče. Mej tem pridete dve Btraži od sv. Jakoba i rešite zadnjega iz zadrege. Mej tem se začneta ta dva prepirati i privabita mnogo radovednih, ki gred& za njima do via della Tesa. Tukaj se ta dva obrneta proti ljudstvu i proti stražam, ki so bile tudi za njima, i začneta metati na te kamenje. Straže pri tej priči zgrabijo vsak enega, ali joj! Ivan Sel, ki biva v Ro-colu tako trdo se stražniku protivi, da ga na tla vrže i davi; strga mu podvratnico se Številko, znamenje na ovratniku, piščalko i blouso. Da, še celo uro z verižico mu je strgal od života. Drugi stražnik, opa-zivši, da je njegov sodrug v nevarnosti, popusti svojega i priteče na pomoč; i še le ko se jima je tretji stražnik pridružil, bilo je mogoče ga v varnost spraviti. Ta Škandal, ki je trajal polu ure, privabil je bil več tisoč radovednih iz bližnjih ulic; i potem ko so Sela kakih deset straž k sv. Jakobu peljali, bile so ulice prenapolnjene do komisarijata, ker Škandal je trajal do tam, pouzroČen od ujetnika, kateri se je še vedno upostavljal i branil iti se stražami terupil kakor zverina. — 53 letno brezzobno Venero iz Goriškega so zaprli zarad nespodobnega vedenja na javnej ulici.— Zaprli so nekega 15 letnega pisarja, ker je svojemu gospodarju, špediterju, izvadil s pomočjo druzega dninarja en komad blaga v vrednosti 2000 frank. V pondelek se je vkradel popoludne ob 3 uri tat v neko'stanovanje v Via S. Maurizio ter pokradel obleke za 30 gld. V pondelek zvečer ob 11'/, uri šetal se je nek gospod na Lipskem trgu, na roki je nosil suknjo; a kar nakrat zmuzne memo njega nek fakin in mu spuli iz rok suknjo ter se zgubi kakor kafra. Umrla sta te dni: v Gorici velečestiti gosp. Gorjup, bivši dekan v Višku in brat proseškega dobro znanega rodoljuba, g. Ivana Gorjupa; v Vodicah na Kranjskem pa č. gosp. Martin Poklukar, kurat v Vodicah. rojen v Gorjah na Kranjskem 10 nov. 1815. diožer Sabadlni, voznik v Vidmu, ki je pripeljal Oberdanka čez mejo, pride pred porotno sodbo v Inomostu; zatožen je hudodelstva velike izdaje. Zadnji teden so ga iz Trsta odpeljali v Ljubljano in od tod dalje v Inomost. Železnica Mestre Portog ruaro se začne te dni delati, in se ima pozneje podaljšati do Tržiča ter zvezali z južno Železnico. EDINOST. Prošnjo za slovenske ljudske šole v Trstu (v mestu) so podpisal i: (nadaljevanje) iMart. Plut, Šim. Ivanovič, Mat. Pavlin, Ant. Mrakich, Mih. Cian, Iv. Svagel, Fr. Markič, And. Suhodobnik, Jos. Veri!, Jur. Gobetz, Val. Sauli, Iv. Huso, Štef. Meršnik, Ant. Dujc, Fran Sever, Juri Gerdol, Jerni Košir, Greg. Srebot, Jos. Požar, Jos. Prelc, Ant. Požar, Luk. šuligoj, And. Kenič, Mat. Koren, Pet. Nagrešek, Jur. Furlan, Kiist Kopačin, Fr. Anderlit, Ad. Jebačin, Ant. Kovač, Ant. Ga-brievčič, Fr. Lipuš, Mat. Sever, Jos. Hajpel, Jak. Skriner, Mart. Rolih, Iv. Sore, Vid. Klančer. Vene. Stipetič, Ant. Petrovi i!, Iv. Gaber, Fr. Morev, Ant. Maruši?, Filip Marc, Mih. Slavo, Fr. Rajev, And. Doles, Fr. Gravl, Iv. Sornig, Fr. Jankovič, Jak. Hafner, Jos. Pertot, Fr. Jazbic, Jos. Svara, Iv. Mazzarol, Ant. Mezgez, And. Taučer. Iv. Slave, Ant. Gregorič, Mat. Pipan, Jos. Guardiančič, Greg. Istenič, Jan. Prršič, Ant. Hrovatin. Fr Pahor, Jan. Sebernik, Ant. Simonćič, And. CvetniČ, Mart. Cehovin, Ant. Tomšič, Ant. Sudič, Jak. Martelanc, J. M, Pertot, Mat. Zlobec, Silv. Martelanc, Luk. Pertot, Fil. Komator, Iv. Sepe, Mat. Skabar, Fr. Uršič, Luk Pertot. guard , Ant. Ščuka, Ant. Skabar, Jur. Sušmelj, Iv. Ferluga, Tom. Sverza, Ant. Sverta, Štefan Sverza, Andr. Barič, Ant. Stolfa, Sant. Martelanc, Fran. Martelanc, Jernej Martelanc, Mat. Pertot, Sim. Pertot, Ferd. Pertot, Iv. Žerjav, Jan Mero«, Jos. Masinčk, Jak. Kačvič, Juri Jazbič, Filip Vilič, Jos. Pahor Ant. Urdič, Andr. Masten, Fr. Korošec, Iv. Malalan. And. Marušič, Fr. Marušič, And. Grabrian, And. Gabrievčič, Ant. Novak, Mart. Spacav. Fr. Kranc, Jak. Novak, Ant. Furlan, Fr. Koh, Jak. Roppel, Jan. Stravs, Tom. Čelesnik, Iv. Lampič, Pet. Babuder, Fr. Skaznu, Jos. Zupančič, Mat Spacal, Jos. Seifert, Val. Bole, Jos. Strack, Mark. Slave, F. Kovačič, M Slave, J. Resnik, Tom. Taučer, And. Mahnje, Fr. Gustinčič, Luk. Kapun, And. Scabar. Jan. Jakomini, And. Prestnik, Jan. Kavčič, Fr. Asman, Fr. Mavrič, Jos. Cok, Tv. Seresin, Iv. Zierar, M. Zigon, Jak. Kapoletti, Silv. Mervič, Stef. Serza. Fran. Bearc, Jak. Pire, Jos. Cernovič, Jan. Bratina, Lojze Cian, Iv. Pipan, Peter Vabič, Jos. Turk, Peter Kos, Zieglar, Kolz, Fran Iglič, Jos. Skerjanc, Jos. Sbatz. Iv. Male, And. Gas« perčič, Mih Bubnič, Iv. SoŠič, Vinc. Sancin, Ant Hrvatin, Mih. Hrovatin, Mat. JuriŠek, Ant. Ček. Ant. Zivitz, Val. Brandolin, Jak. Hrovatin, And. Sošič, Jak. Mlač, Greg. Turkovič, Jan. Turkovič, Miha Babuder, Jak.Sohar, Ant. Filipič, Ant. Tomšič, Ant Burlovič, Ant. Dekleva, Jan. Tomšič, Jan. Barba, Jan. Piešivoth. (Daljeprih.) DunajNba borna dnt 29. maja. Snotni drž. dolg v bankovcih . . Enotni drž. dolg v srebru .... 79 Zlata renta..........99 5°/, avst. renta........93 Delnice narodne banke.....838 Kreditne delnice........300 London 10 lir sterlin......120 Napoleon...........9 C. kr. cekini.........5 100 državnih mark.......58 78 gld. 25 kr. 80 • — s 25 • 05 51 66 50 Politično Društvo »Edinost« »a vse Primorsko. Poziv na Tabor. V nedeljo, dnd 3. junija __bode TABOR na POLJU v BREZOVICI poleg materije. Začetek tabora točno ob 3. uri popoludnd. Dnevni red: 1. Kako bi se povzdignolo nirodno šolstvo in kak6 bi se prišlo v okom nemarnemu pohajanju šol—? govori g. A. Medvešček. t i_i2 K?ko naj 80 "lanske, oziroma hrvatske občine v Istri uredujejo? govori g, G. Kastelec. 3. Kako dela poreški kreditni zavod, in potreba posebne posojilnice za podgradski okraj? — gov. g. SI. Jenko. 4. Kako bi se povzdignolo zanemarjeno kmetijstvo v Istri? — govorita gg. Rldard Dolenc in M. Laginja. o. Je li potrebno, da se župani in drugI odlični možje raznih občin zbirajo v Županske shode? — gov. g. SI. Jenko. 6. Kam se vporablja denar od kazni zaradi prestopkov gozdnih postav kaznovanih kmetov? — gov. č g. Kociper. 7 Ali in kje se ima napraviti veliki tabor v sredini Istre? — gov. gg. Mandič in V. Dolenc: 8. Drugi nasveti udov društva. Podpisani odbor vabi prav nujno vsa slovenska in hrvatska društva in sploh vse rodoljube, da se v obilnem številu vdeležć tega jako važnega tabora ter s tem pokažejo, kako jim je na srcu narodno probujenjo Istre in te dežel" duševni in gmotni napredek. Živila srečna, napredujoča Istra! naj bode gaslo tega, Četrtega tabora v Istri, kateri nam skoro gotovo še letos porodi Še drugi važnejši tabor v sredini Istre mej brati Hrvati. — Roooljubje hrvatski in slovenski! mej nami ni razlike v mišljenju in cilju, vsi skupaj delajmo na korist in povzdigo enega naroda in za srečo in boljšo bodočnost mile nam Avstrije 1 — Na taboru v Brezovici se vidimo, tam si bomo zvestih src segali v bratske roke 1 Trst, 24 maja 1883. Odbor. Objava. Ker grem za dlje časa iz Trsta, oddal sem poverjeništvo Matice slovenske »za Trst« in okolico izvrstnemu rodoljubu gosp. Ivanu Klemenčiču, c. k. telegrafskemu činovniku, stanujočemu v via della Gaserma Št. 13, III. nadstropje v Trstu. — Kedor Še ni plačal »mati čari ne« za 1883. leto, naj jo blagovoli njemu ^.ročiti, de jo more o pravem časi »Matici« poslati; najskrajnejši čas je do 15. junija t. 1. H krati se srčno zahvaljujem čestitim gospodom Članom za zaupanje, meni izkazano, ter se dozvoljujem priporočati Vašej naklonjenosti svojega nastopnika. — Z odličnim spoštovanjem Gr. slereb bivši poverjenik »Matice slovenske* za Trst in okolico. Javna zahvala. Podpiralnej zalogi slovanskih vseučeliščnikov v Gradci so blagovolili na dalje v tem letu darovati; a) v gotovini: Gospodje Anton BezenŠek, gimn. prof. v Sotiji, branjo BreŽnik, gimn. prof. v Novem mestu, dr. Gregor Krek, vseučeliščni, prof. v Gradrl, o. Franjo Sal. Pire, vodja gimnazijskega konvikta v Št. Pavlu na Koroškem, dr. Franjo Simonič, uradnik na vseučeliŠčnej knjižnici na Dunaji In dr prava .luraj Sterbenc, župnik v Hrenovkah pri Postojni, po 5 goldinaijev; gospoda Roncan bparl, dekan in Kolumban Urnik, kaplan v Št. Pavlu na Koroškem, po 3 goldinarje; gospoda Peter Fri-dav, oskrbnik v Nošencih pri Ljutomeru in Alfred Fr6hllh pl. Feldau, dijak v Gradci, po 2 goldinarja in gospoda o. Benedikt Schluder, prof v št Pavlu na Koroškem in Franjo Zelezintrer, prof. v Gradci, po 1 goldinar; b) gospod Valentin Krisper, posestnik v Ratečah, po-pirja v vrednosti 5 goldinarjev. Vsem gospodom darovateljem izrekajo podpisani v imenu opravilnega odbora podpiralne zaloge tukajšnih slovanskih vseučeliščnikov in v imenu vseh onih, ki iz tega zavoda dobrote uživajo, najiskrenejšo zahvalo. Bog povrnil F Gradci, 27. maja 1883. Prof dr. Gregor Krek, Suplent Josip Lendoviek, predsednik. blagajnik. Fllezef Janke Bezjak, tajnik. slavnemu uredništvu »Soče« v Gorici. Uvodni članek Vašega cenjenega lista od dne 25. t. m. govori o lastnostih, katere mora imeti deželni poslanec, in graja nekatere osebe, katere, kakor pravi, so uplivne na Krasu in po Tolminskem , češ, da te osebe, katerih pa ne imenuje, imajo takšne pregreške, katerih deželni poslanec imeti ne smo. Od mnozih strani se mi zagotovlja, da pisatelj uvodnega članka misli mej grajanci i mene. Poživljam torej slavno uredništvo »Soče«, naj vsvojej prihodnjej številki kar brez ovinkov pove, ali v svojem uvodnem članku od 25. t. m. misli mene ali ne. Ako bi slavno uredništvo »Soče« v svojej prihodnjej številki molčalo, smatram, da je omenjeno grajanje i mene zadevalo. Z odličnim spoštovanjem R. Mahorčič. Seiana, v dne 28. maja 1883. Prav enak pismen poziv poslal se je uredništvu »Soče« v Gorico. * Naznanilo. Odslej morejo udje delalskega podpornega društva prejemati potrebna zdruvila tudi v lekarni ROVI S, Oorso št. 4*7, katero leknrno pohaja tudi druStveni zdravnik, g. dr. Fran Mandit. Ta lekarna, v katerej se govori ludi slovensko, ima tudi vsakovrstno loko za živino za krave, voli, prešiče, konje itd. 10—6 Dobra prilika za nakup pohištva 1 Pohištvo, ki je ostalo po tržaSkej razstavi, kakor za jedilne in spalne sobe, pohištvo za salon, nadalje if pohištvo aa IOO sob H priporočljivo za gostilne in hiše na deželi, prodaja se pri IGNACIJU KRON v Trstu, Via Caserma N. 3. Ceniki s podobami brezplačno. Ako kedo zahteva, se kupljeno pohištvo pošlje tudi franko carine. 6—6 Čudovite kapljice S«. Antona Padovanskegi. To priproato in naravno idruvilo je prava do-brodejna pomeft In ni treba mnopih bsaedi. da ae do-kal« njihova Čudovita im>9. če sa 1« rabijo nekoliko dni, olojKajn in preienejo prav kmalu najtrdo-vrHtnUe taloden« bolesti. Prav isvratno vstrasajo aoper hemorojde, prrti boleznim aa jalrlh in na vranici, proti Črevesnim boleinim in proti trli&tam. pri lenskih mleSnih nadlafnoatih, »oper beli tok, bolj as t, zoper srcopok ter (Sistijo pokvarjene kri. One ne preganjajo aamo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. 10-1 Prodaj ej o se v vaen glavnih lakirnicah na svetu ; sa »aroCuo in poli-ljatve pa ed ino v 1-k irnici Ct\$tr>folt.tlt „ Qoricit v Ttš{u v lekarni C. Umntiti i O. B. Rovi* in O. B. Forabotehi, Ena steklenica stane 30 noveev. Varovati ae je pokvarjenih poimtkov, s katerimi se zavolj lelje po AobiCku tu pa tam ljudstvo goljufa, daal nimajo nobene moSI in vrednosti Izjav a. Nekdo ms je v »Edinosti« uže trikrat hudo napadal, ter mi očital reči, o katerih, to Bog vd, še sanjal nisem, še manj pa mislil; imenuje me »Nlčmanič, če tudt se po krstnih bukvah imenujem »Andrej Udovič« in mi tako pravijo tudi pošteni ljudje. — Je-ll napadnlk zato tako razdražen name, ker mu je znano, da sem do 800 gld. potrosil za cerkev in zvonik? Je-li mu to ni prav, da spol-nujem svojo dolžnost ko Šolski svetovalec? Bodi si temu tako ali tuko, lepo ni obrekovati svojega bližnjega pred svetom. Andrej Udovii. The Snger Nlanufacturing & C. New-York. _ Ako se plati vsak teden samo MT eden goldinar dobi se Originalni Siager-jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Porodtvo m« daje za pet let, poduk n« domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello Sivanke za Stngerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tu ca t 30 kr. (13-8) ▼ Čudodelni plašter (cerot). Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi Se tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revmatizma v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po neštevilnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva »e le v lekarni (10-8) Rovi«, Cerao it 47. G. k, priviligirano društvo Riunione A driatica di Sicurtš v Trstu* Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. Slaveča In reserva druitva dne 31. dtoeabra 1881: Glavnica druitva........gld. 3,300.000.— reservni fond od dobičkov ..... « 625.937.02 « * za pokritje premikanja vrednosti efektov........ 161.500.— Prcmijna reserva vsih oddelkov ... « 6,638.505.— Reserva za škode......... 284.591.— V portfelja: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih..........« 13,206.696.47 Skupni znesek vsih Skod plačanih od 1. Ib38 do 1881.......gld. 103,255.007.57 Urad ravnateljstva Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši). 24—22 Hiter uepati I i > m •a 0 a* 'a 1 DO 3; 3 I a < BW» p< W9Q -■ a D- J? -I Bi N o n —IO«2 o O p CJT3 — n — i-w S (t ~ » P s a. tj m V) C O m .n 2. S 5 5" Š!-a ---- ^ H_r» ^ 3 ei s. < 3. » o p • 3 p ^ a O" 5 C a JE. o T 5 V S ?o-5 o I VM|)«a4il 2 ^S.-g a M — — S 3 o g g o-® a.3 pr ' o'3 3