$oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse xa vero, dom, cesarja !
I Z II A J A vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo.	NAROČNINO	in	oznanila	sprejema	upravništvo v Gorici
Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.	——-------- na Placuti št. 12.
CENA za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone. Za manj	—— _	ROKOPISE	sprejema	uredništvo	v Gorici, Dvorišče sv.
premožne 4 krone za celo leto.	Hilarija	št.	7.
KTaše deško semenišče
V	pastirskem listu, kateri so nam prebrali v nedeljo, je naš prevzorni kardinal razkril rano. za katero od nekdaj peša naša škofija in ljudstvo. Ta rana je pomanjkanje duhovnikov. Mi smo vže enkrat, — ko je prevzorni kardinal nakupil za deško semeniščev Zemljaršče (Villa Boeckmann), — pO-vdarjali, da naše ljudstvo ui prav za prav še nikoli imelo dovoljnega števila svojih duhovnikov. To je pa za vsako ljudstvo veliko zlo, iz katerega izvirajo pogubne posledice v vseli ozirih.
To veliko zlo bi naš vneti višji pastir rad odvrnil od goriške škofije za vselej. V ta namen želi razširiti deško semenišče, da bi v ujem hranil in šolal mladeniče, ki so dobrega srca in dobre glave in kažejo vesulje do duhovskega stanu. «V cvetočih škofijah* pravi, oso vže ustanovili velika deška semenišča. Tako ima briksenška škofija na Tirolskem deško semenišča za 280 gojencev z 21 profesorji in prefekti; tridentinska za 300 gojencev s 23 profesorji in prefekti ; solnograška za več ko 160 gojencev z 20 profesorji in prefekti; liuška za 33° gojencev s 25 profesorji in prefekti, celovška za 164 gojencev i. t. d. 3
Kar so drugod vže pred leti začeli in dovršili, to je zdaj tudi za našo nadškofijo sveta in
gotova dolžnost. Imamo sicer deško semenišče.......
toda to naše deško semenišče s komaj 116 gojenci je vsaj za polovico premajhno. — Solnograd, ki ima le malo več duš (247.000) ko naša škofija, ima 1O0 gojencev. Treba je torej, da napravimo veči zavod, da bomo mogli vdobivati iz njega leto za letom dovoljno število bogoslovcev, gorečih, požrtovalnih duhovskih kandidatov.
Skrbimo tedaj vsi, — vsaki po svoji moči iu priložnosti, — da bo beseda prevzornega kardinala kmalu dejanje. Naše misli naj bodo obrnjene tja na prijazni hribček (Zemljaršče), s katerega vži-vaš krasen pogled na mesto in skoraj na celo deželo. Tam se ima dvigniti novo poslopje, v katerem se bodo šolali in Odgajali duhovniki našega ljudstva.
Občni zbor delavskega društva.
Dr. Jos. Pavlica pravi dalje: Stranka, katera s koloni bije po krščanskem soc.ijalizmu, ta stranka — dr. Tuma — odobrava in hvali levo-lucijonarno delavsko organizacijo t. j. socijalno-deniokraško in anarhiško, ker druge revolucijo-narne delavske stranke sploh ni. „Pravo delavstvo
—	piše „Soča“ — mora biti revolucijonarno“. Pri srcu so »Soči11 ti revolucionarji (socijalui
LISTEK
Mane, tekel, fares.0
Meni gre maščevanje, jaz bom povrnil, pravi Gospod. (Kirn 12, IU)
N E R O N.
Zver v človeški podobi je bil rimski cesar Neron, ki je vladal od I. 54. po Kr. do 68. V lijem so bile poosebljene vse strasti. Pohotnost, giozovitost, častihlepnost so strašno gospodarile na njegovem dvoru.
Svojo lastno mater Agripino je dal trinog z mečem usmrtiti. Svojo ženo Oktavijo je iz pohotnosti zavrgel in spravil ob življenje. Zastrupil je Britanika, sina naj večjega svojega dobrotnika Klavdija, kateri ga je bil posinil. Brez sramu se je pajdašil z ničvrednimi ljudmi.
Necega dne najme grozovitež neke piopa-lice ter zaukaže zazijati le;>o rimsko mesto. Mikalo ga je videti, kako je bilo približno takrat, ko je gorelo trojansko mesto. Bral je pri grških in rimskih pesnikih mnogo o tem strašnem po-ž?ru, bolel je tudi videti kaj podobnega. Temen
') Hane — seštel je Bog tvoje kraljestvo. Tekel — pretehtal te je. Faro — razdelil j* troje krnljestvo in je dal loTraiuikom.
demokratje in anarhisti), 1. ker se vojskujejo proti hijerarhiji t. j. proti papežu, škofom in duhovnikom. 2. proti birokraciji t. j. proti njim. ki imajo politično oblast: proti kraljem, knjezoni iu njih vladam 3. proti plutokraciji t. j. proti njim, ki imajo kupe zlata in ž njim vladajo.
In res so s*c. dem. in anarhisti polni sovraštva proti papežu, proti škofom in duhovnikom in bi radi vničili njih oblast. Vsaki drugi stavek iz njih ust je kletvina na Boga in cerkev. Cerkvene služabnike (hijerahijo, pravi „Soea“) bolj sovražijo ko kapitaliste, a stranka dr. Tuma to stranko hvali in spodbuja prave slovenske delavce, da naj se pridružijo tej revoluciji, temu puntu in sovraštvu proti Bogu in cerkvi ?! Trgovsko društvo vodi torej dttli Edbina Kristana! — Vprašam, ali ni to čudno od gospodov, kateri so se še nedavno bratili z duhovniki ? S kakšnim srcem in s kakšnim namenom so se bratili z nami ti prijatelji anarhistov iu puntarjev proti cerkvi ? — Ali ni pa tudi naravnost nesramno trditi, da so delavci opravičeni puntati se proti cerkveni oblasti, katero je Jezus Kristus postavil? Ali ni nesramno trditi, da papež ali škotje so krivi nesreče ubožnega ljudstva ? Ali ui ravno papež Leo XIII se zavzel za delavstvo ?
Drugo znamenje revolucionarne delavske stranke je upor (punt) proti državni oblasti iu sicer proti vsaki. Iz sovraštva do oblasti s«) so-cijalni demokratje iu anarhisti — bistvene razlike med njimi ni — umorili vže več cesarjev in kraljev, več predsednikov republik in ministrov i. t. d. Tuda ta revolucija je ,,Soči„ simpatična. Mi pa vemo, da revolucija proti cerkvi in državi je le pesek v oči in zakaj ? Zato da ljudstvo odvrnejo od boja proti plutokraciji t. j. proti kapitalizmu. Ta boj proti zlatemu teletu pa ni revolucijonaren
—	kakor meni „Soča“ — ampak pravičen in pošten, ker to ni človeško in krščansko, da denar izkorišča človeka, ki je po božji podobi ustvarjen. Ako se ljudstvo dvigne proti roparjem, kateri mu iz varne zasede ropajo in kradejo, ni to revolucija ampak pravična obramba. Kapitalisti odurulii pa so pravi roparji in boj proti njim je torej opravičen. Mi smo to vedno povdarjal1, da se v tej reči zlagamo s socijalno demokracijo iu za to so nas kranjski liberalci imenovali anarhiste, a goriški libeialci opravičujejo anarhiste, če se gre za boj proti kapitalistom na Francoskem ali Angleškem, toda na Slovenskem je greh z mazincem zganiti proti njim. Sicer ni izključeno, da bodo za 14 dni pisali ravno nasprotno, ker vže v isti štev. 18. ima .,Sočal1 na drugi strani članek, v katerem v grob zaklinja vsaki socija-lizeui, brani pa — judovstvo. Zato ima vsaki list
dim seje pričel valiti po rimskem mestu, a hipoma je zažarilo vse v plamenu. Vse po mestu je vpilo v strahu in grozi, vse je tekalo obupno kakor brez glave. En sam človek je bil v Rimu ki se je srčno rado val strašnega prizora. Bi! je cesar Neron, ki je zrl iz svoje palače po ognjenem morju in prav zadovoljen breukal na svoje citre!...
Skoro osem dni se ni dal »dušiti požar. Daleč na okoli se je videlo mesto krasnih palač
—	le groblje in pepel.
Rimsko ljudstvo je bilo vsled tega nezaslišanega zlodejstva silno razkačeno na cesarja. A Neron si je znal iz zadrege pomagati.
,,/)<( bi zamoril Neron govorico — tako piše rimski zgodovinar Tacit — obdolžil je druge in kaznoval je, z najbolj izbranimi mukami one, ki se splošno kristijane imenujejo". Lahkoverno ljudstvo je obrnilo svoj s/d na kristijane, katere so sploh čitili, ker se niso hoteli vdeleževati njihovega nesramnega bogoslužja.
Cesar je izdal po celi državi ukaz, naj se kristijane tira pred sodišča, se jih prisili k poganstvu, ako ne, naj se jih na smrt obsoili.
O. tu se je začelo neusmiljeno klanje v Kristusovi čredi! Neverjetno je, koliko kristijanov so po nedolžnem za časa tega preganjanja umorili. Rim je postal klavnica kristijanov.
Pojdi u* glavni trg i;i tužen prizor se odpre tvojim očem.
dve strani, da se na prvo zapiše rdeče, na drugo Črno!
Nadalje pravi pisatelj v imenu svoje stranke, da je tudi 011 za organizacijo delavca tudi v splošnem pomenu, kakor se ga rabi pri nas.......
Smoter (namen) pa, kateri moramo imeti pri organizaciji teg 1 delavstva v širšem pomenu ne temelji na onih velikih nagibih (revolucionarnih proti cerkvi in državi), ki dvigajo pravo delavstvo sveta proti velikemu kapitalu, marveč vodi nas načelo humanitete (človekoljubja,), marveč zboljšanje gmotnega (telesnega) in nravstvenega (lepega obnašanja) položaja tega delavstva. Da to doseže, mu priznavamo tudi lastno organizacijo. Ta splošna organizacija postaja važna za Gorico etc. etc.
Ko sem to bral sem si mislil: O kako lahko bi se ljudje sporazumeli, ako bi imeli dobro voljo in bi si ne bili eden drugemu nevoščljivi ! Vprašam g. pisatelja: ali nima naše društvo isti namen, kateri on hvali, namreč zboljšanje telesne blaginje in lepega krščanskega obnašanja ? Čemu se torej zadira v nas ?
Poslušajte, kako maže čast naših oseb. Pravi, da smo nepoklicani vmeševalci, hinavci, katerih se morate ogibati, ker nimamo nikake zveze z vami, pravi, da smo krivi proroki in da naše delo za vas je vse skupaj le slepilo jednega dela našega naroda, ki naj bi s svojo številnostjo in če bi bilo treba s fizično silo pomagal krivim prorokom in strankarskim špekulantom — na krmilo.
Tukaj je mož povedal, zakaj se njemu gre
—	za krmilo, in ker se boji, da mu je kedo prevzame, za to snuje načrte in blati osebe. Očitno je, da se mu zdim tudi jaz nevaren človek. Za to pa me mora sumničiti, mazati in blatiti po časopisih, jemati mi čast in poštenje pred svetom, če prav mu nisem nič žalega storil in vse to v imenu stranke dr. Tume 1 Le tako naprej, ali poživljam pisatelja, da pove, zakaj smo mi duhovniki nepoklicani vmešalei pri delavski organizaciji, kateri je po njegovih besedah namen tudi nravstvenost. (t. j. lepo krščansko obnašanje) Ali pojdete morda na Kitajsko po mandarine ali v Indijo po bramine, da bodo učili delavsko ljudstvo čednosti in poštenja, ko boste pregnali uas, katoliške duhovnike ? ?
Zakaj pa ni liberalna stranka nič storila za ubogo delavsko ljudstvo na Slovenskem in je vse delo prepustila katoliški stranki in zlasti duhovnikom ?
Sklep moj je: Slovenci ne odbivajmo si iz same nevoščljivosti in osebne mržnje duhovnikov, ampak recimo rajše: Bog daj Slovencem veliko
Nečloveški beriči mečejo v živalske kože odete kristijane mej razdražene pse. Ti jih grizejo in trgajo, dokler je še kaj življenja v njih.
Pojdi na obrežje reke Tibere, in glej, kako mečejo bolj slabotne žrtve krščanske v peneče valove deroče Tibere.
Pa zopet vse dere po ulicah, vse meščanstvo hiti proti gledališču. Kaj zanimivega se bo neki danes predstavljalo ?
Cesar Neron bo Rimljanom privoščil mnogo lepe zabave. Glej, v spodnjih prostorih, v areni, stoje nežne device krščanske, krotke žene, — pa krepki vzorni možje in mladeniči krščanski.
O,	to niso navadni ljudje, katere gleda danes cel Rim. Kako vzdigujejo svoje roke in oči proti nebu, kako mirno in zavestno se vedejo! Kar se odpre na drugem koncu železni zastor, s silnim rujoveujem priskočijo izstradani levi... Le par trenotkov, le še klic: Hvala Tebi Jezus, Sin Božji
—	in vse je utihnilo, levi obirajo še kosti ubogih kristijanov.....
Človeške krvi sito rimsko ljudstvo pa je k prizoru ploskalo z rokami....
Zopet se gnete občinstvo, sedaj pa okoli mamertinskt ječ* v vznožju Kapitola.
Sredi množice peljejo apostola sv. Petra in Pavla, slišijo se klici: „V smrt ž njima!“ I Res na smrt sta obsojena, tia zadnji poti sta sedaj.
duhovnikov, ki bodo imeli goreče srce za ubogo Slovensko ljudstvo! (Živahno ploskanje).
Nato je društveni podpredseduik Janez Lo-viSftek govoril o mali hranilnici, katero naj bi društvo vpeljalo, da bi iz nje lahko posojalo potrebnim po 2—10 gld. Udje bi vlagali po malem, (po 10—20 kr.) ali nabralo bi se vender veliko. Zbor je ta predlog sprejel in upamo, da hranilnica bo kmalu osnovana.
G. ravnatelj J. Hrovatin je izrekel govornikom zahvalo, čemur so zborovalci burno pritrdili.
G. predsednik spodbuja k stanovitnosti in za zgled imenuje papeža Leona XIII., kateri bo obhajal dne 20. t. m. 22-letnico, odkar je bil izbran in 3. marcija 22-letnico odkar je bil kronan za papeža, a 2. marca bo dopolni! 90. leto. Imeli bomo dne 4. marca sv. mašo za zdravje tega velikega prijatelja delavcev. Zborovalci so novdušeno zaklicali: Živio Leo XIII.
POLITIČNI PREGLED.
Državni zbor. V prvi seji državnega zbora je bilo od začetka vse gladko. Ko pa je prišlo na dnevni red tiprašanje o stavki premogarjev, je povzročil govor ministra Giovanellija tako razburjenost med socijalisti, da je moral predsednik zaključiti zborovanje. Giovanelli se je namreč izrazil, da se vlada ne more zn sedaj pečati s premogarji. Vlada mora najprej poznati razmere, a to ni mogoče brez trimesečne priprave. Nat6 so socjalisti upili: ,,Torej tri mesece naj čaka '0.000 delavcev brez kruha, dokler se zljubi vladi jih rešiti. To je sramotno! proč s tako vlado !“
i.	t. d. Ker ni bilo upitju ne konca ne kraja se je seja zaključila. Druga seja je bila v ponedeljek. Ker je bilo ob istem času zasedanje v Nižjeavstrijskem deželnem zboru, so protestovali nekleri nemški poslanci proti otvoritvi državnega zbora, a nanje se ni nihče oziral. Predsednik zbornice pl. Fuchs je opominjal navzoče k rednemu delovanju. Prišlo je najprej do glasovanja glede stavke premogarjev. Večina je ovrgla nujnost obravnave tega uprašanja. Češki poslanci so izjavili, da iie hudo glasovali za novi zakon vojaških novincev, ker, dasi niso proti avstrijski vojni, ne smejo vlade podpirati, dokler se ne popravijo krivice, katere so se godile posebno češkim novincev, kateri so bili radi edine češke besede „zdeu obsojeni na večmesečno ječo. Nato se je oglasil poslanec Pochler, kateri je vlado ojstro napadal, ker dovoljuje angleškim agentom kupovati konje v Avstriji za vojsko proti Burom. Avstrija je tolikokrat izjavila, da bo nevtralna v južno afrikanski vojski, a vendar s tem podpira Angleže proti nedolžnim Burom A mi dostavljamo: Nadaljevanje konjske kupčije z Angleži bi bilo za Avstrijo tudi skrajno nevarno, ker so vse druge države razen Italije na strani Burov.
Novi volilni red za Dunaj je že potrjen. Vlada je samo nekaj manj važnih točk spremenila. Ta poraz jezi dunajske liberalce in demokrate, kateri bi najrajše raztrgali v kose župana dr. Luegerja, voditelja krščanskih socijalistov. Bile so na Dunaju tudi velike demonstracije proti novemu volinemu redu, a policija je razgnala od liberalcev nahujskano druhal.
Turči ja je v zadnjem času v hudi zadregi. Dovolila je nekemu nemškemu društvu, da gradi železnico v Syriji in Mezopotamiji. Kusi zahtevajo zdaj zase pravico do železnice iz Carigrada v Perzijo. Turčija se bo pač m >rala udati.
Rusija je plhčala Angliji vse, kar dolguje Perzija angleškim bankam. Vsled tega so se Angleži prestrašili in mislili že, da jim Rusija napove vojsko. A miroljubni car je zagotovil, da se ne bo tipkal v vojsko Augležev in Burov. Pri
Sv. Pavlu odsečejo glavo, sv. Petra so križali z glavo k tlom obrneno.
Ljudstvo je zrlo — in strmelo nad potrpežljivo in mirno smrtjo kristijanov...
A ne le dan, tudi nočna (mina služiti mora poganskim črnim naklepom.
Na voglih mestniti ulic so postavljene po noči čudni kipi, gorijo svetlo kakor baklje. Da baklje... a te baklje so žice! Kristjani zašiti v vreče, pomazani s smolo in voskom in ti gore tako močno, da jemljejo človeku vid. Ubogi kris-tijani, kako vas trpinčijo trinogi, ker niste hoteli zatajiti Kristusa !
Kam naj se človek poda, da bi ne gledal takih groznih iger? Morda na dvorni vrt, na sprehajališče Neronovo ! Le veselje tam odmeva, ne bo slišati ječanja. Neron je povabil rimske mogotce, ki se zabavajo ob polni nnzi. Vrt je kaj
močno razsvetljen A baklje ? Baklje so žive,
so enake onim zunaj, kristijanov trupla gorijo.
O,	to je Neronu, to njegovim gostom v največjo zabavo!
Tod i sredi te zabave se je pokazala tudi Neronu pišoča roka : „mane, tekel, fares
Glej, proti tistemu, ki je z obrekovanjem nahujskal ljudstvo proti kristijanom, se je isto liudstvo uprlo pod vodstvom proki uzula Galbe ...
sklepu miru bo pa gotovo Rusija igrala važno ulogo.
Vojska v južni Afriki. V zadnjem tednu v Afriki je bil strašen boj, ne boj, mesarsko klanje. Angleški vojskovodja Roberts je zasledoval zadnji del burske armade, katera je bila pod poveljem generala Cronje. Angležev je bilo nad 56.000 mož, a vendar so se jim ustavljali 3.000 Burov, cel teden. Žo prvi dan je brzojavil angleški vojvoda Roberts, da se ne bodo mogli Buri braniti več ko en dati. Angleži so pričakovali vsaki hip, da se uda burska armada. Boj, ki so ga prestali Buri pod poveljem generala Cronje je res junaški. Buri so odbili vsaki dan in vsako noč brezštevilne napade devetnajstkrat močnejšega sovražnika. Angleži so jim ponujali zdraviliške pomoči za ranjence, a Buri so to odklonili. Angleži so dovolili ženam, katere so bile v precejšnem številu v burskem taboru, da smejo oditi, a burske žene so lekle, da hočejo se svojimi možmi ali zmagati ali umreti. V torek zjutraj pa se je armada Cronjeva vendar uda/a in sicer na milost in nemilost. Angleška zmaga pa je drago ukupljena. Angleži so zgubili več tisoč mož in 100 častnikov. — Med tem so premagale druge burske čete Angleže na vseh straneh. Na jugu in zahodu bojišča so Buri potolkli angleške armade. V Natalu se trudi angleški general Bul-ler, da bi premagal Bure in osvobodil Ladysmit.il, a zainan ! Na meji transvalski čaka zdaj Angleže do 100.000 Burov.
Zakaj se duhovščina vtika v volitve,
Liberalcem in sploh nasprotnikom duhovnov nič bolj i:e preseda, kakor to, da se duhovščina udeležuje volitev bodisi s prigovarjanjem, s dobrim svetom ali pa tudi dejanski. Vedno in povsod slišimo ugovore: duhovniki naj ostanejo v cerkvi, naj učijo kerščanski nauk, naj spovedujejo, kr-ščujejo, previdavajo bolnike, posvetna opravila in zadeve pa naj prepustijo svetnim državljanom. Ali imajo prav? Vsak liberalec poreče: da. Mi smo pa dmgačnega mnenja, ker smo prepričani, da volitve niso po vsem svetne zadeve, ampak, da se dotikajo tudi cerkve in verskega življenja.
Vzemimo najprej občinske volitve. Ali more biti dušnemu pastirju vse eno, kdo bode izvoljen v občinsko starešinstvo, kdo bode občinski predstojnik? Ne! Kajti občinskim zastopnikom ni naloga samo oskerbovati občinsko premoženje, skrbeti za ceste, poti, mostove i. t. d., ampak izročena jim je tudi policija zarad lepega in nravnega vedenji., posebno pa nadzorstvo nad krčmami. Naj dušni pastir še tako lepo v cerkvi propove-duje in uči kei sanski nauk, kaj pomaga to. ako ga pa verniki ne poslušajo, ako v času službe božje po krčmah posedajo, popivajo in igrajo. Vse takošne nerodnosti zabranjevati ima dolžnost in oblast, pa le občinski predstojnik, ker njemu je izročena krajna policija. Denimo pa, da silijo na krmilo take osebe, o katerih je, obče znauo, da ne le ne bodo nerodnosti v občini zabranje-vale, mariveč jih še celo pospeševale, ali more potem pameten človek duhovniku, ki je prvi čuvaj nravnosti in keršanskega ponašanja svojih vernikov, zameriti, da se zato poteguje, da bodo na čelu občini pametni in pošteni možje?
Gospodje nasprotniki! Bodite preverjeni, da duhovnikom ni do vlade in „komandiralija‘‘, ampak le do tega, da jim občinski predstojniki ne podirajo, kar oni v cerkvi zidajo. To, in le edino to, je vzrok, da se duhovniki vtikajo v občinske volitve, kjer potreba nanese. Kjer pa take potrebe ni. kjer dobri župani svojega dušnega pastirja podpirajo in mu na roko gredo, tam lehko tudi duhovnik molči in je vesel, da ima občina tako vrle voditelje.	(Dalje prih.)
Kristijane je /.val sovražnike rimske države
—	njega je senatski zbor proglasil socraž.tikom rimskega ljudstva ter odločil, naj se ga pahne iz tarpejske pečine ,..
Pred njim so morali bežati kristijaui. potikali so	se po skrivališčih,	kjer so jih	pogosto
vohuni	zasačili, ~ a sam	je bežal liki	„ubeini
kralj-1 na deželo. Skrival se je v neki hiši, kakor ubegla zver v brlogu . ..
Kar ?>e zasliši peket konjskih kopit. Cesar ves prebledi, ve, da so mu	sovražniki za	petami.
Vže so	skoro pri hiši. Tu	zdaj zgrabi	Neron s
tresočo roko inorilno orodje, zasadi si je v prsi. Pomagal mu je pri tem zadnjem zlodejstvu neki grški pisar. Kri se mu zlije iz rane, Neron omahne — in umro .. . potapljajoč se v lastni krvi.
Evo maščevanje za nedolžno prelito kri, za kri sv. Petra in Pavla in neštetih mučenikov.
Neronovo truplo se zažgali, njegovo „zlato hišo“ upepelili iu podrli do tal. Ali ni bil to prst Božji? ,.Z isto mero, skateio meriti, se vam bo povrnilo**.
O Neronu ni več sledu, njegov prah se je zgubil, kakor cestni prah v hudem pišu. Ostanke krščanskih mučenikov pa hodijo še dandanes v Rim častit verniki iz vseh delov sveta.
DOPISI.
Št, Andrež. Minuli teden smo začeli razdirati častitljivo cerkev sv. Audreja. V začetku je bila v Št. Andrežu le mala kapelica, posvečena sv. Andreju. Ta kapelica je bila gotove med najstarejšimi svetišči goriške nadškofije. Leta 1663. so to kapelico podrli in sezidali dosedanjo lično cerkev, katera je pa zdaj bila za Št. Andrežko ljudstvo mnogo premajhna. Težko nam je bilo pri srcu, ko so jo zidarji začeli razdirati, ker smo se spomnili, da so naši očetje v njej 237 let častili živega Boga in ga prosili za blagoslov, ki ga je v obilni meri rosil na Št. Andrežko občino.
V	nedeljo so preč. g. vikar prenesli uajsve-tejši sakrameut v procesiji v staro šolo, kjer je za silo napravljen altar. Tu se bo opravljala služba Božja, dokler ne bo sezidana nova veča cerkev. Načrt za novo cerkev je krasen. Izdelal ga je cerkveni inženir Pascher iz Gradca. Želimo le, da se načrt točno in do pičice izvrši. Št. Andrež, ki je tako važna občina v goriški okolici, naj ima tudi dostojno cerkev!
S o V J C E.
Sv. maša za Leona XIII. V zmislu sklepa občnega zbora bo imelo katoliško delavsko društvo sv. mašo za zdravje in srečo sv. očeta Leona XIII v nedeljo, dne 4. marca, v cerkvi sv. Ivana. Ob 9 V« bo govor in potem sv. maša z domačim petjem. Govoril bo preč. g. kanonik dr. Sedej.
Delavci, pridite vsi molit za očeta, ki je krepko povzdignil glas za vaše pravice !
V Gorici. Imeli bomo v kratkem dopolnilne volitve za mestni svet. Volilne liste, bodo razstavljene na magistratu od 1. marcija štiri tedne in sicer od 9 do 12 predp. in od 3 do 6 pop. Rok za reklamacijo bo od 2‘J. marcija do 5. aprilja. Bog zna, ali ne pride še par Židov v mestni svet.
—	Porotno zasedanje prične dne 7. maja. Predsednikom je izvoljen g. dvorni svetnik vitez Defacis, namestnikoma pa svetnika Sclnnarda in Zorrer.
V Trstu. Na debeli četrtek d ti* 22. m. m. je biia v tržaški sirotišnici običajna večerja, katero priredi vsako leto uprava tega zavoda starčkom iu otrokom, ki so v njem na hrani. Navzoč je bil letos tudi župan dr. Doiupieri in poslanec IV. okoličanskega okraja g. Franc Dolenc, ki je tudi nadzornik ali starešina zavodu. Koncem večerje je g. župau izrekel priznanje upravi in se obrnil do g. Dolenca s temi-le besedami: „Pijem tudi na zdravje naših dobrih okoličanov, žeieč, da bi vladali vedno najboljši odnošaji med njimi in meščani".
Videti je, da je župan dr. Dompieri plemenit značaj, ki noče nič vedeti o nestrpnosti laških iredentovcev nasproti Slovencem.
Volilna agitacija za občinske volitve v Trstu. Gibanje med tržaškimi Slovenci je zelo živahno. Vložili so okolu 500 reklamacij proti izpuščenju iz volilnih list.
V nedeljo dne 4. t. m. popoludue priredi politično društvo „Edinost“ javen ljudski shod v Bazovici. Na dnevnem redu je pogovor o občinskih volitvah.
t Simon Rožanc, krojaški mojster v Gorici, je umrl po mučni bolezni dne 25. t. m, star 65 let. Ranjki je bil pravi mojster, izkušen človek in poštenjak ; več let je bil ud družbe sv. Vincenca v podporo revežem. N. v. m. p.
Sedlo pri Kobaridu. V zadevi sv. misijona smo dobili še te vrstice. — Zblaznela ženska ima, sestro, ki je tudi bila znorela, dasi živi drugje in ui bila pri misijonu. Tudi v prejšnjem rodu je bilo več takih oseb pri oni hiši; tako trde oni, ki poznajo to rodbino.
Znano je, da posebno oo. lazaristi več delujejo z molitvijo in mirnim poukom, kakor s stra-šenjem. Ce je pa včasih tudi to poslednje potrebno, menda ne bodo duhovni gg. hodili vprašat kakega puhlega „modrijana”. Sv. Lignorij, ki nekaj velja v tem pogledu, priporoča pogoste govore o 4 poslednjih rečeh. In naše ljudstvo še ni pameti zapilo ali vere izgubilo, da bi se dalo voditi od kakega domišljavega napihnjenca celo v cerkvenih in dušnih rečeh.
Se ve, razsvitljenim ljudem, ki morda ne znajo več 6 resnic, pa hočejo v svojem veličju vse presojevati. ki po svoje „sveto služijo sveti domovini*, — takim blestečim zvezdam se ne sme govoriti o tem. Hvalili bi le takega, ki bi govoril o kajnitu, ali ne vem o čem? — Huda je blaznost, a hujša je (moralna) steklost. Filozof Joubert je dejal od smrti: Vsi filozofični sistemi ne veljajo toliko, kot ena stran katekizma. Brezverski Gambetta, ki je bil nekaterim vzor, je zdihoval ob smrti: O, kako strašna je smrt, o kako strašna je smrt! Varujte se — Volterjeve osode!
Slovenska umetnica gfina Henrika Šantel je razstavila v Šolskem Domu štiri prekrasne slike. Prva: Veselje angelov nad Marijo Devico in druga: Sveta družina se prikaže sv. Kajetanu, sta na prodaj in sicer prva za 170 gl. druga za 160 gl. Opozarjamo čč. gg. cerkvene piedstojnike ua ti dve deli! Prva je prav primerna za altar M. B.; druga za altar sv. družine.
Prav ljubki sti tudi drugi dve sliki. Prva: KUpetavki predstavlja postrežuico, ki prav rada klepeta s hišno deklo; druga: Ko sem bila še v tvojih letih, predstavlja mamico, ki šivaje pripoveduje mlademu dekletcu, kako je bilo v nje mladih letih. Oba sliki zelo ugajate občinstvu, ki hodi v obilnim številu gledat vrle umetnice prvo razstavo. Opozarjamo zlasti č. duhovščino, da si slike ogleda, ker že iz teh bodo spoznali naše umetnice „glavo in srce1*.
Kdor hoče v stroki cerkvenega slikarstva kaj naročiti, obrni se do Nje v Gorici, ulica Novi Most št. 26.
Ant. Jerkič, naš fotograf v Gorici, si je napravil krasno delavnico (atelier) v hiši ljudske posojilnice v Gosposki ulici. Nas silno veseli ta napredek in iz srca voščimo vrlemu rojaku — obiskovavcev. Rojaki, podpirajte svoje ljudi!
Diplomirani živinozdravnikg.;Fr. Pirnat nam je naznanil, da se je pred dobrim mesecem naselil v Gorici (vojašnica topničarska) in, da je pripravljen p. n. slevenskemu občinstvu pomagati proti vsakovrstnim boleznim vseh domačih živali.
Jnli6, juh6! Po vsej beli Ljubljani se govori, da pojde štajerski fantič dr. Tavčar, zaveznik kranjskih in štajerskih nemškutarjev, dne 8. marcija v Gorico. Tukaj bo imel govoranco, ko bosta Tuma — Gabršček formalno ustanavljala liberalno strauko na Goriškem. Le vkup, le vkup dne 8. marcija liberalna gmajna!
Razpisane službe. Na c. kr. navtični šoli v Malem Lošinju bodo s 1. septembrom 1900 proste tri profesorska mesta: za italijanski in nemškj jezik ; za matematiko in deskriptivno geografijo in tretje za matematiko in fiziko. Prošnje se mora doposlati do konca marcija c. kr. deželnemu šolskemu svetu za Istro.
V	Biljah bodo pripravili lepe nove orgije, katere bode izdelala tvrdka Zupau iz Kamnego-rice.
Iz Rihenberga nam poročajo: Naša občina napreduje, »e pred 10. leti so kraški hribi kazali gola rebra proti dolini, danes so ti hribi že močno obraščani z borovjem, smrekami in mecesni. Hvala za to gre v prvi vrsti marljivemu gozdarju g. Božiču. Rihenbeig bo imel v kratkem poleg že obstoječih cest, še dve novi na Komen in po brauiški dolini. Posebne važnosti bo cesta po braniški dolini, ki bo psljala na Goče in v Vipavo. Zdaj se nam obeta še železniška postaja tik vasi.
Iz Doberdoba nam pišejo, da je šola zaprta že od 12. t. m. Med otroci se je pojavila angina in vročica.
Kopriva. V tukajšui občini so nastale razne liomatije radi cerkvenih starešin. Bili bi mnogi radi. Hoteli so imeti nove starešiue, koje so izvolili pod dimnikom, nevedoč da je njih delo popolnoma brezuspešno. S takimi sklepi so prišli dne 28. januvarja t. 1. v občinsko pisarno, ter tukaj razsajali in skazovali svojo nevednost. Sedaj sta izvoljena koi cerkvena starešini v tuk&jšni občini g. Ivan Turk iz Koprive in g. Josip Jurca iz Berij pri Koprivi. Homatije pa niso še končane; poročal bodem posledice.
Solkan. Pustni torek zvečer pričelo je goreti s«no na hlevu kmeta Jaueza Hlede. Oganj so pravočasno opazili ter po napornem delu srečno vdušili. Nevarnoit je bila velika, da zagore sosednje hiše. Kako je ogenj nastal, ni mogoče doznati.
O drzni tatvini v Solkanu smo zadnjič poročali. Ves dogodek je bila gola izmišljotina. Prefrigani učenec Jakob Saksida iz Pervačine si j« sam izmislil ves napad. Saksida je sam ukradel. Potem pa si je čevlje pribil na pod ter se zamotal roki, kakor da je zvezan. Tudi govoriti ni hotel, kakor da je omotjen. A napisal je na listek, da do dveh popoldne ne more govoriti. Prignali so v Solkan več ciganov, katere so v občinski pisarnici predstavili Saksidi. A ta ni mogel nikoga spoznati. Eden je imel predolgo, drugi prekratko brado itd. Vse to je vzbudilo sum okrajuemu orožniškemu naredniku. Začel je preiskavo ter našel v senu vkradeno zlatenino ter pri fantu 18 kron v gotovini. Prijeli so ga ter odgnali k sv. Antonu v Gorici. Na sledu so že tudi njegovemu tovarišu.
Nova železnica. V državnozborski seji dne 22. t. m. j. predložil železniški minister Wit-tek načrt za železnico, ki bo vezala severne avstrijske dežele s Trstom. Ta železnica bo začela pri Vidu na Solnuyraškem in pojde Črez gore Ture do Mosta na Beli, oziroma do Špitala na Koroškem; od tod do Beljaka, oziroma Celovca; od tod črez gore Karavanke na Kranjsko in sicer na Bled, od tod v Bohinjsko dolino; iz bohinjske doline na Primorsko |in sicer v Podbrdo, Hudojužno, Grahovo, po Baiki dolini k sv. Lu-
ciji pri Tominu ; od tod v Kanal in Gorico do „ruse hiše“ ; od tod v Renče, Prvudino, Kihenberj ; od tod na St. Danijel, Koprivo, Dutovlje, Občino v 'Jrut k sv. Andreju.
Dolžina nove ieleznice bo 287 kilometrov. Cela proga bo stala 182 milijonov kron. Delo se bo končalo do 1. 1904.
Ako ne bodo poslanci a la Wolf v zbornici razsajali, imeli bodemo tedaj Primorci v kratkem zelo ugodno železnico!
Žled (dalje). Glede ravnanja z mladim drevjem naj pa velja naslednje navodilo :
Ako se je deblo le upoguilo ali pa se je le na pol preiomilo, naj se od njega skrbno odstrani iverje. Drevesce je treba poravnati ter je trdno privezati h kolu, razpoka naj se pa namaže z drevesnim voskom ali pa z ilom. Ob enem se mora krona nekoliko skrajšati. Ako se je tako postopalo, se bode v teku leta marsiktera rana zacelila. Ako bi se pa to ne zgodilo, potem je pa sko.aj gotovo, da poškodovana drevesca prihodnjo pomlad začno poganjati mlado brstje ravno pod razpoklino, t. j. ravno pod tistim mestom, kjer *se je drevesce preteklo leto poškodovalo. Iz tega brstja se drevescu lahko napravi nova krona. Če je pa drevescu poškodovana le krona, potem naj se skrajšajo še vse ostale stranske veje v razmerju z ostalim nepoškodovanim delom krone, in sicer tako, da so očesa, pri kteriii se veje odrežejo, obrnjena venkaj. Na ta način dobi na novo zrastla krona lepo obliko. Odrezuje naj se gladko in s prav ostrim rezilom, a rane naj se pomažejo z drevesnim voskom. Istotako se m .rajo vse druge rane in razpoke pogladiti z ostrim rezilom ter se ne smejo puščati nepotrebni štrklji. Vse rane naj se namažejo.
Vse večje rane naj se režejo z žago, ne pa s sekiro. Paziti je treba, da se ne narede po nepotrebnem štrklji, iverje in lazpokline. Take rane je treba dobro pogladili /. nožem ali pa z obli-čem, kajti, kolikor bolj gladka je rana, toliko manjša je nevarnost, da iii začela gniti. Vse večje rane naj se namažejo s katramom. Pri poškodovanih drevescih, ki imajo namen kinčati naše vrte in druge enake nasade, ravna naj se baš tako, kakor smo zgoraj povedali, le krone naj se do kraja odrežejo, ker se potem lože lepo uravnajo."
Tako ^Kmetovalec".
Dne 23. febr. je stavil v državnem zboru poslanec dr. A. Gregorčič s posebnim ozirom ua občino Naklo v sežanskem okraju, ki je bila po toči in žledu zelo prizadeta, naslednji predlog : „Visoka zbornica naj sklene: Poživlja se c. kr. vlada ,da pregleda bedo, ki je nastala vsled toče in slabe letine ua gorenjem Krasu, poselmo v županiji Naklo sežanskega okrajil ter škodo, katero je v i: 'ih krajih, kakor v sosednjih vaseh okraja postojinskega na Kranjskem, provzročila poledica dne 13. in 1-1. dec. 1899 na sadnem iu gozdnem drevju ; da pomore bedi s tem, da razdeli brezplačno živila in semena med stradajoče ljudstvo, da prične iu pospešuje javna dela, posebno pri cestah in mostovih in da odpiše zemljiški davek; kakor tudi, da pospešuje novo na-sadbo sadnega drevja na ta način, da deli med prizadeto ljudstvo brezplačno potrebnih sadik, ter da tudi z denarjem podpira pridne sadilce.“
»Slovenka11. Pivec-pevec E: Gangl opisuje v 1. štv. 1. 1. samomor. Pije-poje tako-le : „Gospodična Jakobina! — Iz ljubezni, iz brezupa — kupil sem si danes strupa — in ga stresel v čašo vina. — Veste vino, pijem rad.... Danes bo poslednjikrat, — gospodična Jakobina ! — smrt se mi iz čaše smeje, — srce mi ljubezen greje,
—	ah, naj se napije vina, — vina zastrupljenega41.
Uboga Jakobina! Imela bi veliko zasluže-nje, ko bi izlila škaf mrzle vode na razgorčenega norca! O te vrste pesnikili ki nimajo nobenih idej, nobenih uzorov, je pisal pred leti prevzorni škof dr. Mahnič. Rekel je, da je po novodobnih mislih pesnik le, kdor je razmršen, raztrgan, umazan divjak, z dolgimi lasmi, pravi pijanček in norec!
Svetujemo g. urednici Ivanki Anžič, katere zmožnosti iu dobro voljo obče hvalijo, da za vedno zapre pot do ^Slovenke11 brezupnim pivcem ki le o samomorih in revolverjih čenčajo ! »Slovenka “ bodi glasilo čednosti in uzornosti ženskega spola!
Giordano Bruno, — kateremu tudi „Soča“ ni pozabila posvetiti par vrstic, — je bil menili iz dominikanskega reda, — a odpadnik od re-dovuištva in sv. vere. Svoje lepe naravne zmožnosti ;je strastni Bruno uporabil proti cerkvi iu veri. Sam o sebi piše, da je bil hinavec nasproti predstojnikom. Klatil se je po Italiji, Nemškem in Francoskem ter trosil povsod strup krivoverstva. Ta sam v sebi razdvojeni „učenjak“ je zmedel materijalistične in panteistične nauke ter jih pljuval proti cerkvi.
Cerkvena inkvizicija, kateri je bil v sodbo izročen, je obsodila njegove nauke. Obsojen pa je bil n^ za to. kakor „Soča“ pravi, ker je učil Kopernikov nauk, da se zemlja suče okoli solnca *)i ampak za to, ker je učil: 1) da Kristus ni Bog, ampak imeniten čarovnik, 2) da Bog ni oseben, ampak je isto, kar vesoljstvo, 3) da človeška duša
roma od človeka do človeka ; 4) učil je krivoversko glede presv. Trojice in Matere Božje. —
Poskusili so večkrat zlepa omečiti njegovo trdovratnost, a zaman. Cerkvena inkvizicija je bila primorana obsoditi njegove nauke. Smrtno kazen na gromadi je pa izrekla in izvršila posvetna oblast. Cerkveni pregreški so bili namreč takrat tudi pred državo kaznjivi.
Odpadnik Bruno je bil poln sovraštva do katoliške vere, še celo tikoma pred svojo smrtjo je sv. razpelo jezno pahnil od sebe.
') (i. Gaberšček le tudi unče okolu solnca, pa ga le no vidi! Še cclo ,Kdeči Prapor", ki je glasilo socijal-nih demokratov, ni tako grdo in lnžnjivo pisal o nv. cerkvi, kakor ,,Soea“. Pravijo, da ima ...Soča*" okolo 300, Primorec pa okolo 1000 naročnikov, toda mi no verjamemo, da Iii bilo med Slovenci se toliko tepcer!
V	Vertojbici se je hotel vtopiti delavec
I.	Bizjak iz Gorice, ki se je bil že večkrat zmešal. Po sreči je šel takrat mimo kmet Andrej Zavertauek iz Rosentliala. ki ga je rešil.
Stari srebrni drobiž in stari krajcarji, Cesarske deželne blagajne, v glavnih mestih bodo sprejemale srebrni drobiž stare veljave še do 15. februvarija leta 1901.. a le za polovico imenske vrednosti. Stari krajcarji in polkraj carji pa se kot plačilo sploh ne bodo nikjer več sprejemali, pač pa pri gori imenovanih blagajnah do 30. jnnija t. 1. zamenjavali za polno ceno; od tega dne naprej do 30. junija 1901. pa le za polovico imenske vrednosti,____________________________
Socijalne drobtinice.
KroSnjarjem na Bolškem. Trgovinsko ministerstvo je bilo razposlalo raznim trgovinskim zbornicam načrt, po katerem bi se utesnilo krošnjarenje. Visoki gospodi se je zdelo potrebno, da vzamejo bednim krošnjarjem še ta košček kruha. Znano je. da si ljudstvo pomaga s kroš-njareujem tam, kjer ni drugih zaslužkov. Tako bi naše ubogo ljudstvo na Bolškem zelo trpelo, ako bi to obveljalo. Ivozorejo so jim že utesnili, zdaj naj jim utesnijo še krošnjarenje in ne ostalo bi jim druzega, ko izseliti se v Ameriko.
Trgovinska zbornica na Dunaju se je izrekla proti tej utesnitvi. Upamo, da se jej pridružijo tudi druge zbornice avstrijske. Protest naj bi napravile tudi naše prizadete občine na Bolškem !
Izvoz avstrijske industrije pojema od leta do leta. Dobro ime, katero so avstrijski izdelki pred leti vživali na izhodu, se je do cela poizgubilo. Neverjetno je, kako so naši industrijci že leta sem pospodarili na izhodu. Milijone čevljev s papirnatimi podplati, obleke ponarejenega volnenega blaga, galanterijske izdelke iz ponarejenega usnja in nepravih kovin, jeklene glavnike iz mehkega železa, ure iz cinkovine, itd. so izvažali na izhod ter prodajali Turkom. Kogar pa so enkrat z avstrijskim pofelnom našmirali, se dobro premisli, pralno kupi še kak »avstrijski" izdelek. Tako so pošteni avstrijski industrijci do cela zgubili trg na izhodu ter so jih spodrinile angleške iu ruske tvrdke. Toda jedne vrste izvoz je še ostri Avstriji iu to so ogerska iu poljska dekleta, katere judovski kupci z dekleti slej kakor prej prodajajo na izhod. Judje, ki so ta izvoz tako visoko povzdignili, so ves drugi izvoz popolnoma uničili. In oblast, ki se briga za vsako malenkost, in ki kaže toliko skrb za obrtni stan, vsega te^a noče videti.
Konkurenca v zidarski obrti. Švico pogosto slave kot svobodoljubno. Toda, ako gre komu za žep, zgine tudi v Švici ne samo dobra volja, marveč tudi svoboda. Iz Curiha poročajo: Agitacija proti konkurenci tujih delavcev je storila korak naprej, kajti curiška zidarska društva so na vlado vložila vlogo s zahtevo, da se vnaprej javna dela oddajajo le onim podjetnikom, ki dajejo delo izključno domačim delavcem. Vloga je pred vsem naperjena proti Tirolcem in italijanskim zidarjem. I pri nas bi se morali zganiti v tem oziru.
Štrajkujoči rudirji. Položaj štrajkujočth rudarjev na Češkem, Moravskem in Sleskem je še vedno nespremenjen. Pomoči pričakujejo od državnega zbora, ki si pa sam uh ve pomagati.
Slovensko delavsko stavbeno društvo v Ljubljani. Iz letnega poročila posnemljemo, da je to velevažno drnšt.vo od svojega početka do danes postavilo 35 delavskih hiš. Vse dosedanje zadružno premoženje nnaša 75.000 gl. Tako društvo bi bilo zelo potrebno tudi na Goriškem. Ali nesrečni osebni prepiri....
Drugi redni občni zbor tega društva bo dne 25, feb. 1900 ob 10 uri predp. v dvorani katoliškega Dnma“ v Ljubljani._________________
Naša društva.
Vabilo k občnemu zboru trgovsko-obrtne registrovane zadruge v Gorici z neomejenim jamstvom, kateri bode 11. marcija 1900. ob 11. uri predpoldne v prostorih „Slovenske Čitalnice1*. Dnevni red:
a. Poročilo ravnateljstva o poslovanju za leto 1899.
b. Volitev overovateljev zapisnika o občnem zboru in odobrenje zapisnika prejšnjega občnega zbora.
c. Volitev osmih članov ravnateljstva, petih namestnikov, pet članov nadzorovalnega sveta in pet namestnikov istega.
d. Sklepanje o letnih računih in bilancah.
e. Razprava in sklepanje o predlogih ravnateljstva, nadzorovalnega sveta in posameznih članov.
Za Alojzijevišče: J. J. 40 K, preč. gosp. Andr. Leban 20 K, preč. g. Jos. Godnič 20 K.
Preč. g. BI. Grča. deželni poslanec 27 Iv.
Bog obudi mnogo dobrotnikov zares ubogemu zavodu !
Iz Čepovana imamo veselo sporočilo, da so ustanovili Raiffeisnovo posojilnico. Pravila so podpisali dne 22. t. m. Bog daj srečo!
Sadjarsko in vinarsko društvo nakel-sko- brkinsko, bode imelo svoj letni občni zbor na Barki v nedeljo 4. marža ob 2*/* popoludne s tem - le dnevnim redom: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Predavanje: Krvava uš. 5. Razni predlogi.	Odbor.
V Bukovici se je ustanovilo neko bralno društvo, katero ima svoj sedež v krčmi in koje-mu predseduje »oštir". Slabo znamenje je vže to, da so imeli ustanovni shod p ret. nedeljo med popoldansko službo božjo. Pozor !
Dunaj. Podporno društvo za slovenske veliko-šolce na Dunaju, nam je poslalo izkaz darovalcev in darovalk v zadnjih treh mesecih.Blagim darovalkam bodi naji«krenejša zahvala.
Društvo je tekočega šolskega leta razdelilo: Meseca novembra pr. 1. 44 velikošolcem 244 K. v denarju, 356 obeduic, skupaj 422 K., mes. de-cembia pr. 1. 46 velikošolcem 280 K. v denarju in 208 obeduic, skupaj 384 Iv., mes. javnarija t. 1. 38 velikošolcem 314 K., 141 obeduic, skupaj 384 K. 50 h. V treh mesecih je društvo razdelilo 1190 Iv. 50 h.
Društveni odbor iskreno prosi, da vsak po svoji moči daruje za bedne mlade rojake na dunajskih visokih šolah.
Darove bode hvaležno sprejemal društveni blagajnik: g. dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju I. Singerstr. štev.
ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljujem tem potom vsem častitim sobratom in posvetnim gospodom in družinam slovenskim, ki so se za časa moje smrtno nevarne bolezni mene spominjali bodisi v molitvah, bodisi na kak drug način.
Z odličnim spoštovanjem
Frančišek Zoratti.
Za kratek čas.
Sodnik: »Gospod Krajec Vas je torej imenoval osla. Ali	ste se morali	radi tega	tako
ugreti.“ — Zutoženec: „Gospod	sodnik	Vi	ste
osel!“ — Sodnik skoči po koncu rudeč ko rak. Nato reče zotoženec-. Vidite gospod sodnik tudi Vas ugreje ta lepi priimek."
Nečak: „Stric, zakaj imate tako rudeč nos?“ — Stric: „To pride od mraza*1. — Nečak: „Kaj vas zebe tudi v gostilni, kjer je vedno zakurjeno ?“
(Premalo je pomislil). A :	Ali ne verjameš,
da je včasih kak pes bolj brihten ko njegov gospodar". B: »Zakaj ne? Saj imam jaz sam enega takega!"
(Pri naboru). Zdravnik: »Zakaj ie vaše desno lame bolj	visoko?" Kmečki fant:	„Zato,
ker je levo bolj	nizko."
Odgovorni urednik in izdajatelj : I. Hnjt.
Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista".
Tiska: liilarijanska tiskarun.
Posamezne številke »Primorskega Lista" se dobivajo v tobukarnali v šolskih in nunskih ulicah po 5 kr. ali 10 vin.
r
Krojaški mojster
FRANC ČUFER
▼ Gorici v ulici sv. Antona štv. 7. v blšl g. J. Kopača nasproti okr. sodniji
izdeluje
VSAKOVRSTNE OBLEKE za možke po meri, bodisi fine ali priproste.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa učencem ljudskih in srednjih iol za ubila naročila.
Novoporočenci pozor!
Štejem si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vetturini, glavni uhod v gosposki ulici.
A.nton	B
v Gorici, gosposka ulica štev. 14, blizu lekarne Gironcolijeve.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po uajmodernejih slogih, posebno spalne, jedilne in poselite sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Črnigojcvili delavnic v ulici Pontenuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovaren. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
Sprejema še naročila in izdeluje po izbiri obrisa najceneje in v najkrajšem času.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor : tovletne mizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz sti ime, afriške trave z zimami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobmdih.
S§ Štev. 137 op.
Razglas.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil IV. četrtletja t. j. mesecev
oktobra, novembra in decembra 1898
začne v
ponedeljek, dne 12. marca 1900.
in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavnice in ž njo združene hranilnice.
V Goriri, dne 12. feiruvaija 1900.
lit* {$*«]
*
IgžaSgSSgfStgggSS'
Anton Obidič,
čevljar
v S e m e n i š k i ulici št v G o r i c i,
priporoči, so za raznovrstna naročila po meri
zn gospe in gospode.
Naročila se i z v r š u j e j o h 11 ro
Priporoča daljo tudi svojo, zalogo
j-- -—r*- 3 ■ -tep,*« jE.3 ■ H
5
liiiiiij
pekovski mojster na Komu v Gorici
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
f
i
tovarnar kisa v stari cukrarni,
kapucinska ulica št 11.
priporoča se svojim sorojakoin v mestu in ua deželi v nabavo kisa, kakor ekstrata, vinskega in komune, po poštenih cenah.
JiJtTGF6j<
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako soli lue
Izurjena kuharica
išče službe.
Obrniti se je do upravništva Pr. L.
»Krojaška zadruga";
vpisana zadruga z omejeno zavezo v donrcT,
Gosposka ulica štv. 7.
—-***£-—
VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas
v naj večji izberi,
kakor: sukno, platno, prtenino, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce Jager itd.
VSE PO VUVIIŽIII CENAH.
Cene so stalne brez pogajanja.
Odlikovani fotografski ateiier
5. je to:
(3OH1C0,
Gosposka ulica štev. 7, v hiši ..Goriške ljudske posojilnice"
edini zalagatelj c. kr. avstrijske državno-uradniške zveze za Goriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Novi, velikomestno urejeni ateiier
odgovarja vsem
modernim zahtevam v tej stroki.
P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe pri obstoječih cenah 15% rabat.
Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani
ANTON JERKIČ.
Vrtna ulicn 8
pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih,
GORICA — Via Giardino 8 priporoča
briških, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej.
Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne- Postrežba poštena.
Cebelno voščene sveče
pod garancijo 2000 kron
priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom in slavnemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem J. KOPAČ,
svečar.
Ulica sv. Antona št. 7. v Gorici.
Ii=li?£r3l	PiSlSjPiSilSl	ISEEIS
[Efl/gfigl |cnyTvf?a||cii/fvral gi/Kra EiTKrallmTKrnil cnTRiiu
Mala posredovalnica.
Udje kut. del. društva (lobe v tem oddelku bres-plačao prostor r.a oznanila. Neudje plačajo po pogodbi. Obračati bo je do upravnittva P. L. v Gorici na 1’lacuti It. 12.
1. Potrešček, itar J5 let, ztnoien iloTtnikoga, nemškega in italijanakegu jeiika, ki je lveato slutil ie pri ruzuih gosposkih druiinah, iio« rlužba.