LOJZE MALOVRH Pomladanski šopek »mala čudesa narave« Pomlad poznajo povsod, kjer se menjavajo letni časi. Vendar pa se pomlad v rastlinskem svetu v različnih krajih kaže različno. Bilo je na Valentinovo. Šel sem v mesto. Na drugi strani brvi čez Selško Soro, tik pred vstopom v staro mestno jedro »pisane Loke«, me je ustavila stara ženica s ple- tom čez ramena in ruto na glavi. Fz košare , ki jo je držala v roki, je vzela šopek prvega pomladanskega cvetja. »Vzemite ga! žena ga bo prav gotovo vesela, saj je danes Valentinovo!« je rekla in se rahlo nasmehnila. Ob tem sem se zamislil. Morda bi nam bili ti šopki še bolj dragoceni kot tisti iz cvetličarne, Če bi te cvetice bolje poznali, posebno še, ker so se stavni del narave in jo s svojo rastjo in cvetenjem polepšavajo in nas razveseljujejo. Rad bi vam vsaj delno približal te naše molčeče sopotnike, ta »mala čudesa narave«, ki živijo, raste jo in cvetijo v našem okolju. Pričel bom z opisom cvetic pomladanskega šopka. Prvi znanilec pomladi je mali zvonček — Galantbus nivalis Pomlad napoveduje pogosto že takrat, ko prekri va naravo še snežna odeja. Majhna čebulica v tleh je sestavljena samo iz treh mesnatih luskolistov. Iz nje poganjata dva pritlična modrozelena črtasta lista in cvetna letev, ki nosi na vrhu zelen ovršni list ter pecljat cvet. Ta stoji v začetku pokončno. Ko pa se odpre, se kimasto povesi. Listi cvetnega odevala med seboj niso zrasli. Trije zunanji listi so snežno beli. Ko temperatura dovolj naraste, se široko raz- prostrejo. Trije notranji listi pa so polovico krajši in imajo na vrhu zeleno liso. Oboji sestavljajo majhen zvonček, ki privablja žuželke. Mali zvonček spada v Evropi med najbolj pri ljubljene cvetice. Zato ga mnogi gojijo po vrtovih. Tam se razraste v prava bela pokrivala. 327 LOŠKI RAZGLEDI 45 Mali zvonček - rastišče ob Poljanski Sori V lepi rumeni barvi med vsemi rastlinami posebej izstopa Trobentica -Primula vulgaris Raste vse do severnega roba Sredozemskega morja in Alžirije do Male Azije in Krima. Pri nas jo srečamo v svetlih gozdovih, med grmovjem in na travni kih od februarja do maja. Je trajnica, vi soka 8 do 15 cm. Cvetove ima na dolgih pecljih, ki izraščajo iz rozete velikih puhastih li stov. Peclji se po cvetenju povesijo, da plodovi poleže jo po tleh. Tedaj pa mravlje raznaša- jo seme. Trobenti ca spada v družino jegličevk (Primula- ceae). 328 Vzporedno z zvončki in trobenticami se pojavlja v senčnih listnatih gozdovih, med grmovjem, ob vodah in na mokrih travnikih Pomladni veliki zvonček —Leucojum vernum Cveti od februarja do aprila. Steblo je 10 do 30 cm visoko in nosi en sam cvet. Listi so prosti in enako dolgi. Zvonček je trajnica z okroglo čebulico. Obe vrsti zvončkov spadata v družino narcisovk (Amaryllidaceae), v katero sodi tudi POLETNI VELIKI ZVONČEK (leucojum aestivium). Raste na močvirskih trav nikih, med grmovjem in na pašnikih v maju in juniju. Od pomladanskega ve likega zvončka se loči po tem, da ima na steblu 3 do 7 cvetov. 329 LOŠKI RAZGLEDI 45 Posebno barvitost daje šopku Pomladanski žafran — Crocus vernus Doma je v srednji in južni Evropi. Ima večinoma vijoličaste, včasih pa bele cvetove. Cveti v zgodnji pomladi. Pri nas je razširjen po travnikih in svetlih listnatih gozdovih. Iz podzemnega gomolja požene več pritličnih črtastih listov in dolga ozka cvetna cev (letev) kot kakšen cvetni pecelj nad zemljo. Ta se razcepi na šest listov cvetnega odevala. V notranjosti cveta so trije prašniki in pestič, ki ima podraslo plod- nico, dolg vrat in veliko brazdo. Cvetovi so izredno občutljivi za temperaturne spremembe. Pri zvišanju tempera ture za 0,5 stopinje se listi cvetnega odevala razmaknejo. Pri znižanju za 0,5 stopi nje pa se zopet zaprejo. Spomladanski žafran je žužkocvetka. Spada v družino perunikovk (Iridaceae). Pomladanski žafran - rastišče ob Selški Sori 330 POMLADNI ŠOPEK -MALA ČUDESA SARA VE- V cvetličarnah dodajo šopkom gojenega cvetja ponavadi še kakšno zeleno vejico aspara- gusa, te šopke pa je ženica popestrila spomla dansko reso —Erika herbacea. To je močno razrasel in gosto olistan, do 30 cm visok grmiček. Njegovi vedno zeleni listi so vretenčasto razporejeni na mlajših delih ve jic. Ima enostransko socvetje iz številnih cve tov. Ti pa imajo zvonast venec in škrlatne prašnice. Raste po gozdnatih pobočjih in po skalovjih od februarja do julija. Rastlina spada v družino vresovk (Ericaceae). Črni telob a - cvetoča rastlina, b-c cvet in deli cveta Zunanji del šopka pa je bil obdan z zele nimi deljenimi listi in belim cvetom črnega te- loha -Heleborus niger. V svetlih gozdovih na apneni zemlji cvete pri nas od januarja do aprila, v milih zimah pa tudi že decembra. Cvetovi so beli, včasih tudi zelenkasti ali rdečkasti. Ime prihaja od črne korenike. Cvetica je trajnica, visoka do 20 cm, z golim, malo razraslim steblom. Listi so dol- gopecljati, dlanasto deljeni in ostro nažagani. Ima mešičkaste plodove, ki so nastali iz pro stih plodnih listov. Teloh spada v družino zlatičevk (Ranunculaceae). 331 LOŠKI RAZGLEDI 45 V sredini šopka je bila še vrba iva — Salix caprea. Vrbe rastejo povsod po svetu od najsever nejših pokrajin, kjer je vegetacija komaj mogoča, do tropskih goratih predelov. Posebna značilnost teh je, da semena vzkale že nekaj ur po dozoritvi, torej ne potrebujejo nobenega počitka. Zrela se mena raznaša veter. Iva cvete že zgodaj spomla di ter ima med našimi vrbami največje mačice. Posamezni cveti so majhni in brez cvetnega odevala. Prašni cvet ima sivkasto krovno lusko, dva prašnika in kratek paličast medovnik. Pestične mačice spoznamo po zele ni barvi. Razvijejo se vedno na drugem grmu. Iva je torej dvodomna rastlina. Prašne mačice odpadejo, ko odcvete, oprašene pestične mačice pa zrastejo in se podaljšajo. Plodnica se razvije v glavico z dlakavim semenom, ki ga raznaša veter. Kasneje, vendar še vedno v spomladanskem času, je ženica v šopke vnašala še dve nasprotno barvni cvetici, in to: Navadni jetemik -Hepatica nobilis. Tudi to je trajnica, gozdna rastlina, visoka 5 do 15 cm. Ima plazečo koreniko. Spomladi požene iz nje stebelce, kasneje še listi, ki so dolgopecljati in usnjati. Na vrhu stebelca je cvet s šestimi mo drimi venčnimi listi, pod njim pa trije zeleni, časi podobni ovršni listi. Pogost je v listnatih in me šanih gozdovih. Spada v družino zlatičevk. rv Druga cvetica pa je podlesna vetrnica — Anemone nemorosa. Cvetica je trajnica z ravno plazečo koreniko. V začetku pomladi s svojim skromnim belim in zmrzljivim cvetom pod še golimi drevesi daje gozdovom značilno podobo. Raste v hrastovih in brezovih gozdovih, pogosto pa tudi v svetlih hostah vzdolž rek in na travnikih, ki so bili še pred kratkim gozdnati. Iz korenin poganja tro- delni pritlični list z razrezanimi krpami. Poleg njega zraste na visoki letvi bel pokončen cvet. Skoraj v sredini letve so prilepljeni trije ovršni listi, ki so podobni pritličnemu. Cvet je zvezda ste oblike. Ima 5-8 listov odevala ter mnogo prašnikov in pestičev. Plodovi so drobni eno- semenski. Spada v družino zlatičevk. 332 POMLADNI ŠOPEK -MALA ČUDESA NARAVE- Posebne pozornosti naj bo deležna še ena rastlina z močno rumenimi časnimi in venčnimi listi. To je kalužnica — Caltba I > n I u si ris. Doma je na severni polobli. Raste do severnega tečaja. Pri nas jo najdemo že zelo zgodaj spomladi na bregovih, v močvirjih in na vlažnih travnikih. Raste samo ob sladkih vodah. Zraste do 30 cm. Je trajni ca. Njeni listi so skoraj okrogli ali ledviča- sto oblikovani. Svojo velikost dosežejo šele po cvetenju. Stebla so votla. Kadar nastaja v sredini venca nektar v velikih količinah, prično obletavati cvetove čebele, hrošči in mušice. V šopku bi se lepo prilegale še cvetice z velikimi rumenimi cvetovi, ki rastejo na malo višje ležečih travnikih, kot na primer tik pod Starim vrhom. Pot do njih pa je za ženico že prenaporna. Izletniki, ki bodo prišli do njih, bodo prav gotovo z zado voljstvom opazovali na pol razcvetele navadne pogačice — Trolius evropeus. Navadna pogačica je trajnica. Uspeva predvsem na gorskih travnikih in v goz dovih. Cvetovi so kroglasti in se nikoli ne odpro popolnoma. Prašnike in plodne liste skrivajo pod množico rumenih časnih li stov. Prave venčne liste vidimo le, če dvigne živo obarvane časne liste. To so ozki kijasti organi in izločajo nektar v majhni vdolbini pri dnu cveta. S podobnimi šopki se je ženica z ruto na glavi pojavljala na istem mestu vse leto. Razlika je bila le v tem, da so bila v njih -mala čudesa narave« drugačna - takšna, kot so rasla in cvetela v posameznih letnih časih. 333