DELEŽ UVOŽENEGA MATERIALA V VREDNOSTI PROIZVODNJE (v milijardab dinarjev) Delež Viwtiwwt VrednO5t uvoženega Leto DSfzT uvoženega materia.la . " matdriaia v vrednosti proizv. % MotoTji in vozila 1956 13 6,5 50 1957 24 10 41,5 Stroje.gradnja 1956 3,3 0,7 22.5 1957 7 1,7 23 Kmetijski stroji 1956 9,7 4,8 50 1957 19 9,4 49 Kavinskopredelovailnj indiistrija 1956 0,4 O^ 50 1957 1,4 0,5 54 L&djedehriš-tvo J956 0,3 0,1 30 1957 0,7 0,1 26 El©kiroindustrija 1956 3,1 0,9 28 1957 7,6 2.4 31 Kemiona industrija 1956 0,0? 0.02 28 _____________________1957_____. 0.15_______0,06_______35_____ Skujmo______________1956____29,9_______13.22_______44 ____ '________________1957 59,8________24,16_______40,5____ V razpredelnici objavljamo razmerje med vrednostjo pro-izvodnje in vrednostjo materiala, uvoženega za to proizvodnjo od podjetij, pri katerih je bila o tcm izvedena anketa. Kakor razvidimo iz razpredclnice, so anketirana podjetja podvojila proizvodnjo v letu dni, kar je samo zase zelo pozitivno, so pa hkrati skoraj podvojila tiidi nvoz materiaia, tako da dejanskih uspehov v obvladanju proizvodnje raznib uvoženih delov in materiala ne moremo šteti za zadovoljive. Delež uvoženih delov v vrednosti proizvodn je se je v sktip-nein povprcčjn za vsa anketirana podjetja znižal le za3,5točke: od 44 na 40,5 odstotka. Glede na pomen tega uvoza za našo plačilno bilanco — o tetn smo v zadnjem času precej široko pisali — imajo organi upravljanja v podjetjih resno odgovor-nost. da protičijo to vprašanje do kraja in da vložijo napore v obvladanje domače proizvodnje uvoženih dčlov. ker je to edina sprejemljiva osnova zn nadaljnje povečanje proizvodnje. ki bo koristna tudi za družbeno skupnost in za konkretnn gospodarsko organizaeijo. Več o tem objavljamo na 9. stram.