W. SHAKESPEARE: HENRIK IV. (I. DEL) TRETJE DEJANJE 1. prizor Bangor. Soba v hiši arhidiakona. Nastopijo Percy, Worcester, Mortimer in GIendower. MORTIMER Izgledi so lepi, ljudje čvrsti, in že začetek dosti nam obeta. PERCY Lord Mortimer in bratranec Glendower, bi sedli zdaj? Pa vi, stric AVorcester. Eh, da bi me kuga! Na mapo sem pozabil. GLENDOWER Ne, tu je. Sedite, Percy, vrli moj Vihrač. Eh, vselej kadar zine Lancaster o vas pod tem imenom, prebledi in vzdahne, naj bi že bili v nebesih. PERCY Vi pa v peklu, vselej, kadar omeni kdo Owena Glendowra. GLENDOWER Hm, ne zamerim mu. Ob mojem rojstvu so vse nebo prekrile plameneče prikazni in bakle. Ko- sem se rodil, se tresel je ves svet ko prava šleva od vrha pa do tal. PERCY Nič manj se ne bi, če bi se tedaj skotil kak mucek vaši materi, vi pa nikdar rodili. 306 GLENDOWER Pravim vam, da se je svet ob mojem rojstvu tresel. PERCY In jaz vam, da ni svet tak kakor jaz, če se je tresel iz strahu pred vami. GLENDOWER Ves nebes v ognju, tresel se je svet — PERCY Morda res, v strahu, ker nebo gori, ne pa zato, ker ste se vi rodili. Bolna narava jame marsikdaj prav čudno vreti; našo nosno zemljo večkrat kaj rada zvija in pesti nekakšna kolika, pač od vetrov v nje krilu; no, ti silijo na dan pa starko stresajo in rušijo z mahom obrasle stolpe in zvonike. Prav ta slabost je tresla mater zemljo ob vasem rojstvu. GLENDOWER No, da niste vi, sestric, bi ne trpel tega. Še enkrat naj ponovim, da so ob mojem rojstvu prekrila ognjena čuda vse nebo; z gora bežale so koze in črede vreščale čudno prek splašenih polj. Ta znamenja so me zaznamovala, a vse življenje moje izpričuje, da sem izjemen človek med ljudmi. Živi kdo tu sred morij, pljuskojočih ob Wales, Angleško, Škotsko, ki sme reči, da je moj učenik, da me je učil? Povejte, ga je ženska že rodila, ki mogel bi z menoj na težka pota črne umetni je in skrivnostnih ved? 307 PERCY Jaz bi dejal, da ni nobenega, ki velško bolje govori. — Jaz grem h. kosilu. MORTIMER Mir, dragi svak, če ne znori od jeze. GLENDOWER Jaz znam duhove klicati iz globin! PERCY No, to znam tudi jaz in vsak, kdor hoče; pa pridejo, kadar jih kličete? GLENDOWER Jaz vas lahko naučim mojstriti vraga. PERCY In jaz, kako poslati vraga k vragu — z resnico. To pribij, pa bo pobit. Če imaš res moč, pokliči ga; prisežem, jaz jo imam, da pošljem ga nazaj. Resnico nam, a vragu osle kaži, dokler boš živ! MORTIMER No, dosti je tega; le kaj bi mlatila to prazno slamo! GLENDOWER Trikrat je Henrik Bolingbroke nap al že moje sile: trikrat sem ga spodil od brega Wyee in Severna prodišč, da je pred vihro bežal bos domov. PERCY Kaj? Bos? In še ob taki hudi uri? Hudika, pa ni dobil mrzlice? 308 GLENDOWER No, tu je mapa, Bomo zdaj delili zemljo na troje, kot je sklenjeno? MORTIMER Prevzvišeni nadškof jo je razdelil na tri enake dele. Anglija od Trenta in pa Severna do sem na jug in vzhod bo moja; ves zahod, Wales, ki je onkraj Severna bregov, z vso plodno zemljo v teh mejah, dobi naš Owen Glendower; no, vse ostalo pa tu severno od Trenta, vi, moj svak. Pogodbo imamo trikrat spisano, in ko udarimo na njo pečate, kar se lahko zgodi že kar nocoj, bi jutri Percy, Worcester* in pa jaz krenili že zarana v Shrewsbury, kjer nas bo čakal, kakor je rečeno, vaš oče s škotskimi zavezniki. Moj tast Glendower, ki pa še ni nared, nam tudi še dva tedna ni potreben. (Glendowru.) Tačas bi mogli zbrati vse pristaše, sosednje plemstvo in prijatelje. GLENDOWER Še v krajšem času bom pri vas, možje; z menoj pa vaše žene, ki ste jih pustili tam doma kar brez slovesa, saj bi prišli nad nas potoki solz, da ste slovo jemali od žena. PERCY Moj del tu severno od Burtona je manjši kakor vajin, vsaj po mojem. Glejte, kako se reka tu vijuga in reže tu od najbolj plodne zemlje ta polumesec, kar precejšen kos. * Izgovori: Wustar. 309 Kaj če bi tule strugo zajezili, da bi naš bistri Trent šumljal lepo tu po prekopu, ki bo- nov, pa raven. GLENDOWER Naj bi se ne vijugal? Če pa se! MORTIMER Poglejte vendar, kako si utira pot, kako me reže tu na tej strani pa zavije k vam in mi ne jemlje nič manj plodne zemlje, kot je na oni strani vzame vam. WORCESTER l.e z malo stroški bi jo tu prekopal, pa bi pridobil tu na severu ta ščep zemlje. Naprej ni več vijug. PERCY Tako naj bo! To ne bi stalo dosti. GLENDOWER Nobenih izprememb! PERCY Jih nočete? GLENDOWER In jih ne bo! PERCY Kdo mi poreče: Ne? GLENDOWER Kdo? Jaz! PERCY Potem recite to po velško, da vas ne bom razumel. 310 GLENDOWER Angleško govorim kot vi, gospod; jaz sem se vzgajal na angleškem dvoru, in zložil, še ves mlad, precej angleških popevk za harfo, pa še prav ljubko, in z njimi vašo govorico bogatil — dar, ki pri vas ga ni opaziti! PERCY Res, in prav to me srčno veseli! Rajši sem mucek, ki zavija »miav«, kot eden teh rimaških pesnikunov! Ce slišim stružiti bronasti svečnik, suha kolesa cviliti v oseh, mi pač zobje ne šklepetajo bolj, kakor ob zvokih abotnih rimačev. Kot bi se mimo gugal šepav konj! GLENDOWER No, prav, naj bo! Trent spel jemo drugam. PERCY Saj je vseeno: trikrat toliko zemlje bi njemu dal, ki jo zasluži; ko se pogajam, pa bi se dajal za devetinko vsakega lasu. So že pogodbe spisane? Gremo? GLENDOWER Lep mesec je, lahko greste ponoči. K pisarju stopim, da mi pohiti, in vaše žene na slovo pripravim. Bojim se, da mi bo ob pamet hči, tako visi na svojem Mortimerju. (Odide.) MORTIMER Fej, Percy, kaj mi tasta dražiš? 311 PERCY Kaj si pa morem! Kri mi pač zavre, ko mi čenča o mravljah pa o krtih pa o prerokbah vidca Merlina, o zmajih in o ribah brez plavuti, krilatih levih, ki so pa brez kril, pa spečih levih, golih krokarjih, prežečih mačkah — skratka, klobuštranje da bi iz kože skočil. Veste, kaj? Sinoči me je osem ur moril, naštevajoč imena vseh peklenščkov. ki jih ima v rokah. Jaz pa: »Hm. Res? Kar dalje!» — brez pripomb. Bolj je nadležen ko jezna baba ali zdelan konj! Bolj kakor dim po hiši! Rajši grem otepat sir in česen v kakšen mlin, kot se gostit ob takemle čenčanju v najimenitnejši poletni dvor! MORTIMER In vendarle je stari vrl mož; nadvse učen, v skrivnostnih vednostih mu ni enak nihče, hraber ko lev, priljuden kot le kdo, pa darežljiv ko rudnik v Indiji. Povem vam, svak, da mož visoko čisla vašo čud in da se brzda le s čezmerno silo, kadar mu nasprotujete, prav res. Povem vam, ni se še rodil, ki smel bi se igračkati z njim kakor vi, ne da bi tvegal kaj prav hudega. Samo ne izrabljajte tega, vas proeim. WORCESTER Prav res, nečak, prerad ljudi grdiš; kar si prišel, si se hudo potrudil, da staremu bi prekipela kri. Popravi to slabost; čeprav morda pomeni kdaj veljavnost, kri, pogum — in to je še najlepše, kar ti da — 312 največkrat le izdaja naglo jezo, nestrpnega človeka brez manir, objestnost, domišljavost in napuh; že drobec tega v pravem plemiču ljudi odbija in zapušča madež na vseh vrlinah, ki jih v sebi nosi, in jemlje pravo ceno' tudi njim. PERCY No, hvala za pouk! Naj vam manire pomagajo naprej! Žene so tu in čas slovesa. MORTIMER Vražja stvar, da ona ne zna angleški, jaz pa velški nič. (Glendower se vrne z ženami.) GLENDOWER Hči joče. Pravi, da ne gre od vas. Na vojsko hoče z nami kot soldat! MORTIMER Recite ji, da s teto Percyjevo in v vašem spremstvu pride brž za nami. (Glendower ji pove to v velščini in ona mu prav tako odgovori.) GLENDOWER Obupana je; ena tistih trm, ki so ji vse besede bob ob steno! (Govori Mortimerju po velško.) MORTIMER Razumem te solze — to velščino prelepo, ki jo liješ iz neba svojih oči, pa še kako razumem; govoril bi ko ti, da me ni sram. (Ona spet govori.) Urnem poljube tvoje in ti moje, o, ta pomenek src, a vse dokler 313 se ne privadim tvoji govorici, ne bom počival; tvoja usta so ji dala takšen čar, da mi zveni ko pesem o ljubezni, ki žgoleč kraljica lepa jo ob lutnji poje v poletni uti. GLENDOWER No, če boš prenežen, bo še ob pamet. (Ona spet govori Mortimeriu.) MORTIMER Ah, ko španska vas! GLENDOWER Želi, da ležeš na rogoznico in ji v naročje glavo položiš, pa ti zapoje pesem, ki ti godi, da ti bog spanja sede na oči; kri ti omami z milo utrujenostjo, da se bedenje in sen prelijeta drug v drugega tako ko dan in noč ob uri, preden sonce, s svojo vprego na vzhodu se spusti na zlato pot. MORTIMER Iz srca rad prisluhnem njeni pesmi; vtem bo pogodba pač že spisana. GLENDOWER No, daj; a tisti godci, ki ti bodo igrali, lebde tam v zraku tisoč milj odtod; po bodo kmalu tu. No, daj, poslušaj. PERCY Pridi sem, Kati, ti, ki znaš tako imenitno spančkati. Pridi, brž. brž, da ti položim glavo v krilo. 314 LADY PERCY Stran, ti koštrun! (Godba zaigra.) PERCY Že vidim, da vrag res razume velški! In prav nič čuda, da je vrag tak muhast, presneto, saj je dober muzikant! LADY PERCY No, potem bi ti moral biti muzikant po božji volji, saj si muhast, kar te je. Leži vendar pri miru, ti cigan, in poslušaj gospo, ki poje po velško. PERCY No, rajši bi poslušal svojo gospo dogo zavijati po irsko. LADY PERCY Bi rad, da te česnem po butici? PERCY Nikakor. LADY PERCY ! Potem pa molči. PERCY Kaj še! To je ženska slabost. LADY PERCY No, Bog ti pomagaj! PERCY V postelj te velške gospe. LADY PERCY Tiho! Ona poje. (Velška pesem ladv Mortimerjeve ) Daj, Kati, zapoj še ti meni. , 315 LADY PERCY Jaz? Bog ve, da ne. PERCY Bog ve, da ne! Srček, saj se pridušaš ko žena kakega slaščičarja! »Jaz? Bog ve, da ne!« pa »kakor sem živa« pa »Bog mi pomagaj«, pa »jasno ko- beli dan«. Slabo podlagaš kletve, ko da nisi prišla doslej kam dalj ko v Finsbury. Kolni krepko kot gre visoki dami in pusti ta »bog ve« in druge take sladko pečene vzklike pilharjem nedeljskim in baržunastim matronam! Daj, poj! LADY PERCY Ne, ne bom! PERCY No, že vidim, da bom moral postati žnidarček ali pa učitelj taščic. — Ko bo pogodba spisana, odidem, najkasneje v dveh urah. Pridi za menoj, kadar hočeš. GLENDOWER Greš, Mortimer? Eh, tebi se ne da nikamor — Percy pa preveč vihra. Ko bo pisar gotov, le še pečate, potem pa brž na konje! MORTIMER Iz srca rad. (Odidejo.) Prevedel Matej Bor 316