tfUgdo Jutne?*
št. .
Medel^ 9. Febru* r a
i\
1936
Ina Slokanova:
Balonček Skakonček in Mafdica
»V davnih, davnih časih, ko so bili naši pradedje še majhni, nebogljeni otroci, še ni bilo metuljčkov.
Nekoč je utrgala cvetko, ki je bil* tako lepa, tako čudovito pisana, da jo deklica nehote vzkliknila:
Takrat je sredi velikega gozda sama samcata živela deklica, nedolžna in ljubka, da je je bil sam solnček vesel Čeprav je bila edino človeško bitje v vsem širem gozdu, se ni dolgočasila Vse cvetke so ji bile sestrice in vsi ptički bratci Vsako jutro se je spre« hajala po travniku sredi gozda, kjer j« stala njena hišica, in trgala cvetke. t
»O Bogec, daj, naj oživi ta lepa, ču» dovita cvetka!«
V trenutku se je cvetka v njeni roki zgenila in oživela. Tako je nastal prvi metuljček.
Sila ponosen je bil prvi metuljček na svojo lepoto. Vsd so ga imeli radi, cvetke so ga pogoščale s sladko me» ddco in ptički so njemu na čast peli lepe pesmice
Nekoč pa je zašel skozi temni gozd na sosedni travnik, kjer je gospoda« ril divji mož Grdogled, ki je silno so» vra?il lepo deklico, ker ga ni hotela za moža. Ko je zvedel, da je njen metuljček zašel na njegovo posest, je zapiska! na slonokoščeno piščal. Ma» homa se je zbralo okrog njega vse črno krokarjev in vran Grdogled rim je ukazal, naj takoj uiamejo metuljčka Ves dan so ga zasledovali Končno se ie preganjanega sirotka usmilil škrjan» ček in ga pod perotjo skritega odnesel nazaj k deklici.
Ko je Grdogled zvedel, da mu je metuljček ušel se je zelo raztogotiL Tri dni ie rohnel in od jeze lomil dre» vesa Potem je nabral čarodeinih ze» 1i5i\ jih zažgal in govoril nad oPniern: »Čira čina čara, naj iz metuljčkoveg*
jajčeca prid« gosenica mala, škodljiva rastlinam in gnusna ljudem«.
Io tako se je zgodilo.
Jeseni, ko je listje porumenelo in je mrzel veter prihrul z gora, je moral metuljček umreti. Še prej pa mu je škrjanček rešitelj povedal, kako grdo ga je preklel Grdogled. Žalosten, pre* žalosten j« metuljček umirajoč razo« ded svojo veliko bol svoji gospodarici.
»Moji otroci«, je tožil, »bodo grde gosenice, plazile se bodo po tleh in uni* čevale cvetkam liste in stebelca. Gnu* sile se bodo tebi in vsem ljudem in živalim«. Nesrečna metuljček je po« slednjič zatrepetal s krili in umri.
Spomladi je res našla deklica na travniku pred svojim domom vse pol* no grdih gosenic. Cvetke so žalostne dvigale glavice in jo prosile: »Uniči grde gosenice, ki jedo naše liste in nam izp odjeda jo stebelca, da borno morale umreti«.
Zasmilile eo se cvetke dobri deklici, dvignila je nogo in začela troti glavice gosenicam.
Tedaj pa je ena od gosenic zasto« kala: »Kaj smo ti storile, da nas tako kruto preganjaš? Saj nismo same kri* ve, da smo gosenice, in J a ne more no jesti drugega ko Kste od rastlin«.
Deklica je obstala. Nič več ni mog* h treti gosenicam glavic. Zasmilile so se ji. Pa tudi cvetke, ki so jih uniče* vale gosenice, so se ji smilile. Ni vede« la, kaj naj stori. Vrnila se je v svojo hišico in se zaprla vanjo. Vse leto na jedla, ne pila in ne spala. Samo raz« mišljaila je, kako naj pomaga cvetkam hi gosenicam.
Ko je prešlo leto, se je okrepčala s biserne rose, nato pa stopila na trato pred hišico.
Bilo je lepo zgodnje jutro. Na vzho« du se je smehljala rožnata zora m trosila rosne bisere na glavice cvetk. Toda cvetke so bile žalostne. Poveša« le so glavice in vzdihovale: »Kaj nam pomaga blesteča rosa na glavicah, ko so pa naši lepi listi uničeni in nam bo« do še stebelca objedle požrešne gose« niče, da bomo morale skoro umreti«.
Solze so se zalesketale dobri deklici v očeh. Z zvonkim glasom je zaklica« la: »Nel Ne boste umrle cvetke pre* lepe! Rešila vas bom«.
Sfckmdia se je in nežno vzela v roke pno gn""1*™. ki *> je našla. Prema*
gala je gnus, jo dvignila k ustom tet poljubila. Obenem pa je vzkliknila:
»Bogec dobri, daj, naj gosenica zo* pet postane metuljček!«
Ko je razprla roko, je videla, da ne drži več grde gosenice, temveč mal, v svilene niti zapreden jajček. Mahoma so se svilene niti pretrgale in iz jaj* čeca je vzletel ko mavrica pisan me* tuljček. Vse gosenice so se tisti hip izpremenile v metuljčke, Dobra dekli* ca se je od radosti razjokala in cvetke so presrečne vriskale.
Potem so priredile cvetke metuljč* kom na čast veliko veselico. Vse ž i* vali so povabile. Bilo je veselo ko že dolgo ne. Ptički so peli, murni godli in medved kosmatinec je brundal bas. Metuljčki so plesali s cvetkami in pridne čebelice so stregle s sladko medico.
Na drugi strani gozda pa je godr* njal in rentačil divji mož Grdogled.
Davno, davno so že minili ti časi. Dobra deklica že davno spi pod zele* no rušo in divji mož Grdogled se je od same jeze vdrl v zemljo. Metuljč* ki so se razmnožili povsod, toda še vedno jih teži čarovnija hudobnega Grdogleda, še vedno so najprej ostud* ne gosenice, ki jih sovražijo ljudje in so škodljive rastlinam, dokler se ne za* predejo v bube, ki iz njih vzleti jo po* tem pravi metuljčki.
Dež, Dež
Kar čez noč se je vreme spremenilo. Prejšnji večer se je poslavljajte solince nenavadno dolgo in zarja je bila tako temno rožnata, ko že dolgo ne. Ko je zašlo solnce, se je nebo odielo v milijone Mestecih zvezd. Toda sredi noči je začelo bliskati in grmeti. Mala Trpinova hišica se je kar tresla in bliski so razsvetljevali sobo, da je bilo svetlo, ko podnevi. Majdica se je v grozi zbudila. Od sanj še vsa omotna je razmišljala: »Kaj se mi sanja, ali je res?« Tudi Ska-konček ni vedel, pri čem da je. Tako lep večer in zdaj naenkrat tako neurje Oči si je mencal in ušesa natezal, pa še sam sebi ni verjel in Je mMil, da se mu vse skupaj le sanja.
Toda zjuitraj sta oba spoznala, da se jima ni san jalo. Sivo, mrači*j iutro ju je zbudilo. Jaatiri so bili podili vrJtie in na poteh so stafle velike luže. Dež pa je še vedno padal, ter monotono toBoeS na Sape.	(Dalje prihodnjič)
Lojre Zupan«
Bahač
Belokrajinska narodna Nekoč sta se grof in bogat kmet na« potila v cerkev. Grof je imel sedež na levi, kmet pa na desni strani Oltarja.
Približa se jima cerkovnik s puščico. Grof brž položi predse na klop zlat« nik, bogati kmet pa to zapazi in stori pravtako. Grof pridene še en zlatnik, kmet kajpa tudi. Grofa je to ujezilo m prične nalagati predse na kupček
zlatnik za zlatnikom. Bogati kmet ga je v vsem posnemal, tako da je pred obema zrastel lep kupček zlatnikov.
Čast komur čast! Prvo se je eerkov
nik približal grofovi klopi in vsul pri« pravi j eni kupček zlatnikov v puščico. Potem je šel šeie h kmetovi klopi. Pre« brisani kmet pa je bil medtem spravil ves kupček zlatnikov ▼ svoj žep, le prvega je pustil na klopu In ko se
P/ftPiAl
mu je približal cerkovnik s pužčfoo.
mu j« ponudil en sam zlatnik. To je potlej bahač debelo gloda!!
Odgovori na šaljiva vprašanja
1.	Tramvaj št. 3.
2.	Na senco.
3.	V mesecu februarju, ker ima na}* manj dni.
4.	Gobo.
5 . Drugo nogo vzdigne.
6.	Ker bi prišel rad na drugo stran.
7.	Da si pokrijejo glave.
8.	Polževa hišica.
9.	Zrcalo.
10.	Žebelj, ki je zabit v čevelj.
11.	Petelinova roža. 12. Peščena ura.
13.	Oboje je enako težko.
14.	Rakove škarje.
15.	Črko m.
Bober kot profesor stavbarstva
Bober kot profesor stavbarstva	Bober pa s tem stanovanjem al bS
Pariškemu zverinjaku je nekdo poda" i zadovoljen. Razdrl je koHbico brez rS bobra. Nalašč zatuj so napravili maj" i vsakega druigega orodja, samo s šapj-
heu park s tolmunom, ki naj M mu nadomeščal ogromno reko Misisipi.
In na bregu tega jazarca je s>tala ko-čica, zgrajena po vseh pravilih umetno" sti is udobnosti
Trije bratje - vsi bedaki!
(Belokranjska pripovedka)
Živeli so nekoč trije bratje. Vsi trije bedaki. Sezidali so si hišo, pa brez oken. V hiši je bila črna tema. Zatorej so vzeli vrečo, vile in vrv ter odšli na bližnji hrib.
Prvi je držal vrečo, drugi je z vilami po zraku grabil in v vrečo trpal, tret« j-i pa je vrečo zavezal ter si jo oprtil. Doma so vrečo odvezali, misleč da bo poslej v hiši svetlo. Toda svetloba se ne da v vreči prenašati, zato je bilo v hiši temno kot preje.
Potlej gredo po svetu. Vidijo v gra« Sčini grofa, ki gleda skozi okno. Mi« slijo, da se je zaletel v zid, da ga je prebil in gleda iz graščine, hkrati za« vpijejo: »Aha!« ter jo jadrno uberejo domov.
Najstarejši si zaviha rokave in zaleti v steno Toda razbil si je butieo in ob« ležal mrtev na tleh. Ostala dva bedaka
canni in repom. In prav tako jo )e spe* sestavil.
Zdaj je stavbenik vedel, kakšno stanovanje koče imeti 'bober, ki se zaveda svojega dostojanstva.
pravita: »No, le poleži majčkeno, pa se malo odpočij«.
Potle si drugi sleče suknjo in zaleti ▼ zid. Tudi ta si je razbil butico, da je mrtev obležal na tleh.
Tretji pravi: »Le odpočij se malo«. Potle si sezuje štibale in se z vso silo zaleti v zid. Toda okna ni prebil. Z« vedno je obležal.
Hiša je pa še zdaj brez oken. Če se pa bratje, od težke preizkušnje še ved* no v njej odpočivajo, nevem
Lojze Zupane:
Gabrijel — dijak:
Mati
Adventno jutro. Mati vstane,
obleče obleko svetenjo si,
ogrne ruto,
ozre se name
in upihne luč.
Pri fari zvon vabi...
Skrbna ei mati in dobral
Vinko in Kosmatinko na pustnem plesu
Predstavljam vam trojico malo, dva fanta v raku, punčko zalo. Pred pustom, ko norost razdaja, je Ml otroški ringaraja.
TU Vinko rad podplate kre»al, hI s punčko Lizo rad zaplesal. A ona pravi: »Kaj bi s takim — jaz plešem rajši z doTgokrakim!«
O joj, to bridka je beseda — a tolažil i ka glej medveda: ko v misli zatopljen je Vinko, Ca gleda vrli Kosmatinko.
Dokler Je fant imel kaj cvenka, malinov sok in misel grenka storila z Vinkom sta tako, da je zaspal sladko, sladko • • .
Ta čas medvedek brž i*a delo, takole se mu prav je rdelo: poiskal lat je In desok, da bo še Vinko — dolgokrak
Ko zmičkan se predrami Vinko,
vesel zatleska Kosmatinlko-Kako so všeč mn te noče. naj slika sama vam pove!
Računska umetnija
Profesor računstva je bil dobre volje, za -to je pokazal učencem nekaj računskih šal »Jože, pridi k deski!« je zaklical, in Joža je hitro ubogal. »Zdaj napiši na desko številke 1, 2, 8, 4, 5, 6. 7 številko 8 izpusti in zdaj napiši Se Številko 9. Jo«e je vse napisal, kakor je profesor zahteval, in na deski so vsi lahko brali številke
12 3 4 5 6 7 ?»
Zdaj je pa profesor nezadovoljno zmajal z jrlavo in rekel: »Vse si lepo napisal, le številka 3 mi ni všeč. Vidim, da se boš moral Se vaditi v pisanjn številko " Pomnoži zgornje število s 27!« Ko '	konča!
račun, se je ves razred za^. . Dobi! je
bil vsoto 333333333 in je moral torej dere*, krat napisati števiTko 3.
»Mihec, zdaj pridi pa ti k deski«, je m-klieal profesor, ko se je vrnil Jože r klop. Tudi Mihec je moral napisati na desko številke 1. 2 3 4 5 6 7 P. »Tvoja sedmica mi ni všeč! Za kazen pomnoži svojih osem Številk s 63!« Mihe? je začel računati in lahko si mislite, kako se je ves razred smejal, ko je dobil vsoto 777777777,
Gotovo ste zdaj vsi radovedni, kakšna čarovnija se skriva za tem. Rešitev je prav preprosta. »Slabo napisano« Številko pomnožiš 7.. 9. Na primer 3 X 9 je 27: ali pa 7 X 9 je 63. 7 dohljeno vsoto pomnožiš število 12345679 A zmerom moraš skrbno paziti, da izpustiš številko 81
JUTROVČKI PIŠEJO
Zgodba o raztrganem čevlju. Nekoč sem našel na smetišču raztrgan čevelj in ga zaraičltivo brcnil proč od sebe. Ali — glej čudo, čevelj je začel pripovedovati svojo preteklost: »Iz tovarne čevljev so me poslali k trgovcu. Ta me je dal v »izložbo, tam sem našel veliko tovarišev, tatoo smo skupaj premišljeval svojo usodo. Neko popoldne, ko smo se grdi na solncu, me zgrabi trgovec Sh me proda elegantnemu gospodu. Pri tem sem se dobro imel, če sem Ml od blata me je lepo osnažifl in namazal. Ta gospod se mu je kmalu naveličal in me podaril ubogemu revežu brez ene noge. Sedaj se je začelo zame trnjevo življenje. Tu nisem imel nobenega tovariša, da bi se z njim pogovarjal, ampak sem samo misJU, kaka mi bo takrat predla, ko mie ta vrže v kakšen jarek. In res me je kmallu vrgel v to smetišče, kjer čakam smrtL
Skvarča Vladimir dijak I. raz. mešč. šol v
Trbovljah.
Rudarjev čevelj. V vodi sem našla nekoč zelo raztrgan in razpokan. Prejšnji dan sem brala natečaj, ki si ga razpisal Ti stric Matije. Tako sem sklenila, da čevelj natančneje pogledam. Precej sem vedelo, da je ta čevelj nosil rudar. Moja glava mii je razodevala tole: »Težko okovan sem prišel v roke rudarja. Tu sem trpel mnogo gorja. Nosili me je seveda, za na de-kx Hodil sem po blatu im vodi. A potem. da bi me vsaj lepo o-snažil! Kaj še! Z vodo me umival dolga leta. Vsak delavec, ki dela, zasluži plačilo in tistega je srečen. Jaz nisem srečen, dokler sem delal, sem bil suženj rudarja, a potem me je zadelo še huje! V vodo vržen in pogubljen tako za vedno!
Grosar Boženka II. a r. mešč. šola
Trbovlje II.
Zavrženi čevelj. Mnogokrat sem že videla čevlje na smetišču, po cestah in drugod. Neki čevelj je opisal svojemu daljnemu sorodniku njegove dogodke: »Bili sem zelo ten konbimrari čevelij. Dali so me v izložbo pri Bat?.
Ljudje so bodli mimo izložbe m me ogledovali Nekfi gospodični sta se prepirali, katera me bo imela. Končno sta se skregali Drugi dan pride neka druga gospodična in me kupi. Zvečer je šla na ples. Tako se mi dopadllo, dia se nisem mogel naičudiiti veselim ljudem. Nekaj časa me je gospodična s ponosom nosila, potem me je pa zavrgla v neki kot. Žalostno sem premišljeval o nehvaležni gospodični. Nekega drve pride uboga bosa ženica in prosi, če ima gospodična kake stare čevlje. Gosp. me je rade volje dala ženi Žena ime je nekaj časa nosila, potem me je pa tudi ona zavrgla na smetišče, ker sem imel mnogo ran. Tako sem služil nehvaležni gosp., potem siroti, a sedaj razpadam na smetišču.
Ivica Zorinlč n. b r. drž. mešč. šole
v Slov. Bistrici.
Dragi stric Matic! Zahvaljujem se TJ za nagrado. Hočem Ti povedati, kaj je tak raztrgami čevelj doživel Ko je biti še nov je bil v izložbi Božič se je bližal Debela velika gospa pride v trgovtimo. Pogled ji obvisi na tem lepem čevlju. Malto sr ga ogleda, nato pa vpraša prodajalko koliko velja. Ker še cena ni bila prevelika, ga je kar takoj vzela. Za božične praznike je že bila njena hčerka v novih čevljih. Toda kmallu jo je čevelj žullil tu in tam. Zato ga je nosila miena milajša sestra. Toda čevelj je positaiial grd in oguljen na vseh koncih in krajih. Vrgli so ga na breg Ljubljanice. Tam ga je pobrala starka, ker zanjo je bil še dober. Pa se zgodi, da pride ta starka k stricu Matiicu v pisarno. Stric Matic čevelj ogledtuje in kako zanimiv se nri je zdel ta čevelj. Zato je razipiisal tak natečaj. Kako stric Matic občuduje če. veil« je pa opazila stairka. Ni marala, dla bi jo srečali na cesti v teh čevljih, zato hajd v smett z mjiimi.
Ravnikar Ruša uč. III. a razr.
v Ljubljani
Cevljeva povest. V trgovini me je kupil delavec, ubog, zakrpan delavec. Ootovo je mesece in mesece varčeval. da mc kupil. Nosil me je po blatu.
malti, apnu. Bil je delavec pri stavbi. Videl sem kako se mu je krivil hrbet, ko j© nosil težak tovor po strmih lestvah navzgor. Vsak večer pa je hodil v gostilnQ, kjer je daj'al življenje od sebe. Omahujoč je hodil domov, domov na slamo, kjer je vso noč prespal.
Mnogokrat je plunil kri od sebe. Gotovo je bil strašno bolan. In jaz, jaz se nisem nikoli svetil, le včasih me je podrgnil z raskavo krtačo. Moji podplati so se med tem časom tanjšali in kmalu se je pokazala luknja v njih...
Nekega dne pa je mož padel pod težo človeškega bremena, na zemljo je padel z glavo iri iz ust se mu je vlila kri. Njegov obraz je posta! smrtno bile d. Prihiteli so tovariši, poklicali so avto im zdrčaili smo v bolnco. Tam so ga potožili na posteljo, a mož ni dolgo časa trpel, kmalu je dokončal. A mene so poslali iz boitilce nekam na deželo. Menda k moževim sorodnikom.
Dolgo čaisa so me nosili in mnogo sem videl, a tudi jaz sem moral končati Vrgli so me na gnoj, kjer ležim, in bi ležal, dia me niso naložili na voz in odipeljaili na njivo. Tu me pere dež in žge sonce, jaz počasi umiram, a okoli mene cvete priroda, pa koliko časa; jaz sem končail, drugi bodo gotovo četudi pozneje . . .
Koman Viktor, dijak Ljubljana, Tyrševa cesta 50.
Čevelj pripoveduje 1 Po zadnjem nalivu ko je potok Belica upadel, sam šel kvodli gledat, če je kaj upostošila. Ko hodim po produ dobim star čeveiti, nataknem ga na pafco, ter si mislim, sedaj bom spustil! čoln po vodi. Pa se oglasi čevelj, ostoj dečko, ter poslušaj moJo povesit. Res deinem čevelj s palice in poslušam. Začeli je. Nisem bil fep itn mikaven pač pa močan in trpežen, ustvarjen za delo. sati me je pri dobremu mojstru naročil delavec in mojster mu je res ustregel. Dolgo sva hodila na delo na žago. Žago so zapr-Si. Večkrat sem tudi počival. Delavec me je pridio m a zal. skrbeč s tem, da tri miu ia dalje služili. Zadnje čase pa sva hodlfla po tem potoku, kier si me tS našel ker ga regulirajo. Trudna in premočena sva hodiila domov. Doma me je taikaj sezut, ter dali sušit Zjutraj me je pa mazali ter žalostno kimal ko je vtjdefl da so moje moči začele popuščati. Zdihoval je zadnje ča-
se bolj in bolj, popravila bi bili potrebni pa kje denar, ter me zopet žalostno obal, zvečer pa še boilj žalostno sezul ker je z grozo opazi:! moj nagli razpad, a za čevlje ni denarja, ker le 2.50 Dim je revež zaslužil na u:ro. In zadnje čase diež na dež, da še tega ni bilo, še za kruh premalo, kaj še za tvoje popravilo. Pa je rekel gospodar, v vodi ste se pokvarili, ter je moj zaslužek. ter me žalostno nesel v vodo naj me odnese. Moj drug je že Bog ve kje, sedaj dečko me pa le vrzi v valove, da me odneso za njim v smrt, kateri sem obsojen. Res sem ga vrgetl in šel žalosten domov, ker čevelj mi je s svojim pripo-edov iiijem pokvaril veselje s čolnom.
Franci Vojvoda uč. ponavijalne šole v Boh. Bistrici.
Prigodba starega čevlja. Na izpre-
bodu tu v okolici sem našel na gnoja siar čevcllj. ki mi je pripovedoval naslednje: »Na Gorenjskem se je pasla krava, ki so jo ordlli; kožo poslali v tovarno. Tam sem bil z drugim tudi jaz izdelan s svojim levim bratcem. V izložbi v Ljubbljani sem stal kot lep čevelj! Cana 260.— Din ta listek sem nosil na sebi. In glej! Vame se je zagledal stre Matic, ki me je kupil in nosiil dve lieti, ko je kot radodaren, saj veste. da rad da, dal nekemu delavcu. On je službo izgubili, pa smo šli po svetu s trebuhom za kruhom. Po prašni cesti smo hodili. In gorje! Z bratcem sva bla za delavčevi nogi prevelika. Zato sem bratca izguibil. ko jie delavec skočil čez jarek. Sedaj se je pa razrezi! pa me je vrgel še mene v luknjo. Tu me je pobral neki cigan in me nnatakiril na umazani© nogo. Naposled me je še ta zavrgel, reveža, in talko se mitu na gnoju ostal in preživlja/ stara leta!«
dijak V. raz. real. gimn.
Domicelj Uroš, Maribor.
Po gobe so šli
(Ruska)
Lepega dne se odpravi čevljar Dreta v gozd po gobe. Pa ga sreča petelin in ga nagovori:
»Dreta, kam pa greš?« »V gozd po gobe! Pojdi z menoj, da bova dva, in potem se nama ni bati volka.«
Petelin gre z njim, pa srečata gosaka. Ta jih vpraša:
»Kam pa gresta, Dreta in petelin?« . »V gozd po gobe! Pojdi z nama, da bomo trije, potem nas ne bo strah volka.«
Gosak se jima pridruži, in tako gre« do naprej. Srečajo racmana. Ta jih vpraša:
»Kam pa. Dreta, petelin in gosak?« »V gozd po gobe! Pojdi z nami, po» ga sodnika.
Tam cigan na vse božje in sveto prisega, da on ni kradel, nego da rnu je to kar vozi. podaril ta in ta kmet.
»Takoj se prepričam«, pravi sodnik. *Ce govoriš resnico, bom kaznoval one, tem se nam ni bati volkov.«
Racman se ji mpridruži, in tako gre« do naprej.
Ko pa pridejo v gozd, jih je bilo ven« dar strah in groza. K sreči najdejo pra» zno kočo in se skrijejo v njej. Petelin skoči na peč, gosak se stisne pod klop, racman skoči na klop m Dreta se skri« je pod prag.
Nenadoma plane volk v kočo in se sadere: »Vse vas požrem!« Petelin na peči je bil najbolj ko raj« ien in je zavpil:
»Le po njem, le po njeml« Gosak zakliče: »S polenom, s polenoml« Racman se oglasi: «Udari ga. udari ga!« Nazadnje pa še Dreta poskoči izpod praga m zabode volka v kožuh.
Volk se neznansko prestraši in zbe» 2i.
Dreta in tovariši pa so nabrali tri koše gob in so se veselo vrnili domov.
Ivanovič
Za bistre glavice Rešitev
P	a	r	It
a	1»	e	1
r	e	v	a
	i	a	s
Magični lik
	i		l	
4				
				
t				
				
Navpično: 1. krstno ime slovenskega pesnika, 2. rodbinsko iine istega pesnika.
Vodoravno: 1. dišava, 2. žensko krstno ime.
Diamant
		1		
	t		,3	
t				
	>			
		___		
Vodoravno in navpično; 1. Najbolj razširjen slovenski dnevnik. 2. nočna ptica, & se pretaka po Soveakem telesu.