Dopisi in novice. Iz Notranjskega. Okrajna učit. konferencija v Cerknici 6. in 7. marcija t. l. (Konec.) Po razgovoru o splošnih zadevah učnih načertov pričela se je debata o posameznih disciplinah. a) Zastran religije sicer konferenciji ne gre pravica, delati kako sklepe, vendar se občna želja izreka, da bi se na vseh šolah opustilo p o s e b n o podučevanje v kerščanskem nauku, to je pripravljanje za sprejem svetih zakramentov, kakor je že na 5 ljudskih šolah na korist redni hoji v šolo in disciplini vpeljano. Da bi se to po postavni poti veljavno dognalo, naj bi slavni c. k. dež. šolski svet stopil v zvezo s prečastitim knezoškofijstvom. Konferencija meni, da je le-tam edino pravo mesto šolstvo glede zakona vrediti v smislu § 5. derž. šl. postave 14. maja 1869. Tako kočljivo (delikatno) stvar, kakor je podučevanje v veronauku naj določi višja cerkvena iu deželna šolska oblast in potrebno ukrene. Osebni nazori o tem, »kedaj, koliko in kako« se mora veronauk deliti, naj ne bodo merodajavni, ker na ta način se provzrokuje naj več zmešnjav, zdražb in razpertij, katerih so učitelji radi ali neradi največ deležni. b) Nauk o jeziku naj se v Ijudski šoli, kar najbolj mogoče, marljivo gojf. Ce tudi tvarina o jezikoznanstvu naklada enorazrednicam preobilo bremena, vendar naj se vse stori, kar mladino more napeljati do samostalnega izobraže- vanja. Deca naj se nauči dobro čitati, ker tako dobiva veselje do knjig in berila. Šole še niso naredile učenjakov, ampak lastna pridnost. Učenik naj pa tudi popolno pravilno govori in naj deco na to napeljuje. Priporoča se: zgodnjo narekovanje, spisovanje na pamet, raba ločil. Na nižih stopinjah naj se slovnica uči brez pravil, a praktično in v zgledih. c) Glede računstva zbor večinoma izreka; v 1. oddelku I. razreda nikakor ni mogoče zmagati tvarine, to je številjenja do 20. Temeljito se navadi deca na 1. stopinji številjenja do 10 v enem letu. Kjer je šolstvo in hoja v šolo dobro uredjena, tam je moč pri pervencih storiti tudi toliko več, kolikor razmere dopuščajo. Tudi računice so sedaj na novo priredjene. Preden bode imela mladina knjižice enega in istega natisa, minulo bode še 5 let. V tej prehodni dobi bode toraj jako težko v smislu načertov delovati in doseči določeni smoter. d) 0 realijah naj se v ljudski šoli predava toliko, kolikor je moč pri pomankanji učnih sredstev in pri slabih šolskih kujigah. Jako koristne so realistične vede, a ni še dosti, da učitelj zna razlagati jih na dolgo in široko, temeljito in razumljivo, a skerbeti je tudi, da učenci predavano razumo in taisto stanovitno v spomin vtisnejo. Brez pogostnega ponavljanja pa, in poleg sedanjih šolskih knjig, ki se v nobenem oziru ne vjemajo z učnimi določbami ni moč tega doseči tako, ba bi ne bilo na škodo drugim disciplinam. Zbor želi tudi pomočnih knjig za učitelje, samo vprašanja: »kdo jih bode sestavil?« tega ne more rešiti. Sklenivši ta razgovor se je zapela že tolikrat premlačena pesem! Da bi vendar . . . .? e) Smoter lepopisnega nauka je dosegljiv, zato se ni nič ugovarjalo določbam učnega načerta. — Priporočevali so se podkladki za lego, ker le poleg teh je moč doseči enakomerno pisavo. Lepopisje brez analize, razlaganja, primerjevanja, kazanja na estetifine oblike in naravnost ni vredno ničesa, ter vspehi bi bili jako slabi. Tiho pisanje in nema posnema učiteljevega predpisa je cepič, odrezan žlahnemu drevesu, ki pa ne prinaša nobenega sadu. f) Eisalni nauk ni pač še na oni stopinji, kakor bi bilo želeti. Krivo je temu pomankanje drazih učil, pa tudi nevednost pri praktičnem podučevanji. Tvarina, po učnih načertih risanju odmerjena, je na pervi hip res videti obila, a večletna praksa bode tudi risanje spravila v pravi tir. Potem bodo vezal ta predmet vse druge discipline v lepo celoto, zato se hočejo zborujoči deržati učnega čerteža, kar bode le mogoče. g) Tudi zastran petja ni učiteljem preveč naloženega, toraj se je treba deržati učnih določeb. h) Telovadni nauk deklicam na deželi nič kaj ne pristuje. Zoper postavne določbe, se ve, ni ugovarjati, a zbor misli, da je preobilo, dekliCem nalagati še veče breme, nego dečkom. Ako je iz pedagogijskih in zdravstvenih ozirov dečkom 16 ys ur nauka na teden več, kakor zadosti, tedaj nikakor ni opravičeno, da je nježni spol obsojen na 19 ya ur šolanja, in to iz vzrokov, ki so bili navedeni že ob začetku konferencije. Ker so pa ročna dela dekličem v dejanskem življenji neogibno potrebna, naj se toraj telovadba za dekliče zamenja z ročnimi deli, kar bi slavni c. k. deželni sol. svet blagovolil urediti vsaj za čas prihodnje dobe. Verhu tega p& niedna šola nima telovadišča, niti drugih priprav za telovajo; šolske izbe ne dopuščajo izverševati še malih telesnili vaj ne, ker so večidel »kurnjaki.« 2. Stan okrajne bukvarnice. Le-ta ima 237 knjig. K zbirki je največ pripomogel ranjki gosp. pl. Eutkovski, c. k. komisar, sicer je tudi bukrar- nica dobila od 7 dobrotnikov nekaj knjig. Nakupile so se tudi učne knjige, ki jih rabijo na c. k. učiteljišču v Ljubljani, in te iz podpore blagajnice c. k. okrajnega šl. sveta — v znesku 60 gl. Zbor izreka hvalo! 3. Nadaljevalno šolo, kakoršna je sedaj, obsoja zbor na >germadoc, ker je neplodna, ker nima učencev, in ako jih ima. so različno izšolani, ali prav nič, ali prav dobro. Mladina nima niti knjig, niti druzih učil .... 4. Volitve. V stalni odsek zbora so po listkih odbrani g. g.: Benedek, Poženel in Dermelj. V pregledovalca računov se volita g. g.: Bernard in Poženel z 11 glasovi. V bukvarnično komisijo se volijo g.g.: Dermelj s 13, Žvagen z 12, in Bernard z 11 gls. 5. Posameznih nasvetov naj omenimo le dvoje: a) Učitelj H. podaja zboru referat, kako naj bi bile knjige uredjene v smislu učnih načertov. b) Učitelj Z. predlaga, naj se vpelje nadzorovalna knjiga, v katero bi se vpisovalo, v kakošnem stanu je bila ljudska šola ob priliki nadzorovanja. — Zbor ne sprejme nasveta. 6. Konečno govori še nekoliko g. nadzornik v svojih opazkah o priliki nadzorovanja, ter priporoča, da naj gospodje učitelji posebno čuječe pazijo na disciplino, šolsko snago, na varčnost učnih sredstev, in da naj se trudijo požertvovalno za omiko mladine! — S »slavo-klici Njihovemu Veličanstvu« presvitlemu cesarju se končuje zborovanje drugi dan (7. marcija) ob 4. uri po polu dne. — Perva učna razstava v Gorici l 1875. Poročilo razstavnega odbora. (Dalje.) Po seji je povabil g. predsednik Klodič učiteljski zbor in vse nazoče goste v razstavo (v II. nadstr.), ktera je bila po urnem, trudapolnem delovanji sosebno poslednjih dni že vsa urejena. S tem, da je vsa gospoda razstavne prostore prehodila, bila je razstava o d p e r t a. Popis razstave je prinesel »Učit. Tov.« p. 1. v listu 22. str. 348—350, tedaj letos samo to, kar smo lani prezirali. Ogledovalcev je privabila razštava vsak dan obilno, najveC v nedeljo 17. oktobra (bilo jih je ta dan samo takih, ki so vstopnino plačali, 500; učiteljev brez vstopnine okoli 60). Vseh skup je bilo obiskovalcev (brez učiteljev) 2478, učiteljev čez 300 — domačih, Teržaških, Isterskih, Videmskih i. dr., ki so razstavo po 3- in večkrat ogledali. Tudi mnogo druge odlične gospode, in med njimi c. k. namestnik Njih ekscel. g. Feliks baron Pino Friedenthalski, iz mesta in s kmetov je po večkrat prihajalo v razstavo. Ves čas so ljudsko-šolski učitelji — v to naprošeni — razstavo varovali ter bili občinstvu voditelji in razlagavci; drugi spet so vstopnino pobirali in imena darilcev zapisovali. Ti učitelji (po alfab. versti) so: B aj i c Ant., B e n k o Iv., CopiJož., Gallo Ant., Kumar Val., Kuršen Al., Niederkorn Ferd., Pasqualis Val., Poniž Benedikt, Sedevčič Blaž, Sternad Franc, Vodopivec Vinko. — Posebno pohvalo je zaslužila tudi gospodična Ant. Preselnova (učiteljica žensk. rokodel v mestni dekl. šoli v Gorici), ki je svoje in druzih šol izdelke jako okusno sama razložila, ali urediti pomagala, in ves čas razstavo nadzorovala. Vstopnine je došlo 478 gld. 91 kr. Med osebami, katere so podarile več, ko je znesla dotičnega dne vstopnina, odlikujejo se sosebno te-le: P. n. gg. fcm. g. Iv. K. grof Coronini (10), Sam. grof Gyulaj (50), dež. šol. nadzornik Ern. dr. Gnad (5), dež. šol. nadzornik Ant. Klodič (10), Al. dr. Pajer vit. Monriva (25), župan Karol vit. Perinello (5), dvorni svetovalec Fr. baron Rechbach (10), Hektor baron Ritter-Zahonv (5), Henrik baron Ritter-Zahony (10). Pervi občutek, ki ga je razstava -v ogledovalcih vzbudila, bila je o s u pnenost; nikdo ni kaj tacega pričakoval — tudi izvedenci ne. Čudili so se obiskovalci po eni strani mnogoverstnosti reči, po drugi pa temu, da je bilo vse tako všečno razpostavljeno in urejeno. Večina reči je bila večini ljudi nova; nova reč pa tudi takih učil razstava. Sploh šolnikom in nešolnikom, starim in mladim, omikancem in neomikancem je razstava več ali manj nov svet odperla; šolo jim kazala vso drugo, ko nekdaj. Vsem se je usilovala misel — in mnogi so jo na glas izrazovali — »Da bi bili mi kaj tacega imeli!« — »Da bi se le te lepe reči otrokom v resničen prid obernile!« Razstavcem zasebnikom se je, kar so bili razstavili, nazaj poslalo; nekteri so tudi sami prišli po svoje reči. Odposlala so se tudi ženska ročna dela. — Pisarije in risarije pa so se obderžale, da se bodo o prihodnji razstavi primerjale tedanjim šolskim izdelkom, da se razvidi napredek. — Knjigoteržcem in založnikom učnih pomočkov se je povernilo vse, razen tistih stvari, ktere je Solska oblast v principu odločila za nakup. Oberniti pa se ima v nakupovanje teh učil nek znesek (5000 gld.) od tistih 8000 gld., ki jih je deržavni zbor odmenil v podporo ljudskim šolam na Goriškem za leto 1875. Razstava bi bila ostala nedoveršena in po nekem brezvspešna, ko ne bi šolsko osebje, razstavci in občinstvo sploh izvedelo, katere razstavljenih reči so bile z ozirom na namen razstave najbolje, ktera učila so za pospeševanje ljudskošolskega poduka več ali manj pripravna, kateri učiteljski ali učenški izdelki kažejo kak napredek in po katerih se posamne šole ali osebe odlikujejo. Tem vprašajem odgovoriti, bila je — ne ravno lahka — naloga razstavne sodnije. Reševanja te svoje naloge se je sodnija lotila berž perve dni razstave urno in resno. Kolikor jej niso bili štirje nje odseki sami kos, iskali so si sveta in podpore pri vnanjih izvedencih; in k temu so bili pooblaščeni. Za razne razstavne razdelke so bili povabljeni ti-le p. n. gospodje: A m o s (bar. Ritterjev gospodarstveni vodja), Ant. Gallo (c. k. vadnice učitelj), Franc pl. Gironcoli Steinbrunn-ski, (vel. posestnik v Vertojbi), Val. Kutnar (c. k. vadnice učitelj), Teod. grof Latour (vel. posestnik v Rušic-u), Albert dr. Levi (vel. posestnik v Villanova-i, Alfred grof Manzano (c. k. okrajni komisar v Gorici). Posamni razdelki razst. sodnije ali njih poročevalci in udje so se tudi še z drugimi strokovnjaki posvetovali. — Za presodbo ženskib ročnih del so bile naprošene p. n. gospe: Jozefina Antonini, Leopoldine Ciulandi, Matilda groflnja Čoronini in Marija vit. Pajer de Monriva. Te gospe so se razdelile na 2 odseka (1. za presojevanje šivarij, 2. za pletenine in vezila). Vendar pa so slednjič vsako razsodbo vse izvedenke poterdile, in to v pričo spremljajočih jih gospodov dotičnega odseka razst. sodnije. Težavno svoje opravilo so gospe - izvedenke v primeroma kratkem času opravile, ker je njihovo čudovito bistro poznavško oko med tisuč razstavljenimi izdelki berž tisti zadelo, ki je bil omembe in hvale vreden. Nabrano tvarino, ki je imela biti konečni razsodbi podlaga, pretresali so t mnogih sejah razdelki jury-ski in slednjič je vsakrat vse še enkrat preudarila in odobrila v občnem zboru vsa sodnija. Njene obravnave so se veršile po posebnem opravilskem redu koj od začetka osnovanem in poterjenem. Naslednji zapiski kažejo, kar je razstavna sodnija storila. Kazali A. in B. obsegate raznih založnikov učila, ki jih jury šolam, učiteljem in kupcem sploh »posebno priporoča«, ali pa le »priporoča«; kazali C. in D. obsegate imenik razstavcev (oseb, šol, zavodov i. dr.), kterim je jury glede na stvari, ki sojih razstavili, »posebno priznanje« izrekla, ali pa le »častno omembo« priznala. A. »Jury« kot učne pripomočke ljudskim in meščanskim šolam »posebno priporoča«: I. Izmed tistih, ki jih je razstavila Pichlerjeva vdova & sin na Dnnaji, naslednje: Schreiberjeve podobe za nazorni nauk. Nazorni nauk v podobah (založil Tempsky) z navodom Hermannovim. Premikalne čerke z navodom Fellnerjevim. Schubertov prirodopis rastlinstva. Hartingerjeve gljive (gobe) in strupene rastline z navodom. Patekove strupene rastline. Schreiberjeve tablice k prirodopisju. Ruprechtov atlant k prirodopisu z dodatkom Voigtlander-jevim. Herdtle-va elementarni ornamenti. Herdtle-vih 60 podob. Stielerjev atlant za šole. Kozennov atlant za ljudske šole. Kozennov atlant za meščanske šole. Kozennovi poluti (nemšk. in hervašk.) Spruner-jev zgodovinski atlant. Rhodetov zgodov. atlant. Sydow-o severno in južno Ameriko. Stulpnagel-novo Evropo. Ranz-ovo Azijo, Nemčijo, Palestino, Ameriko, Avstrijo, polutki. Woldermannovo Evropo, Afriko, Ameriko. Doležal-ega Avstrijo. Kiepert-ovo Evropo. Becker-jeve podobe k zgodovini. Markus-ove tablice zgodovinske. Armilarni globus. Kellner-jeva reliefna zemljevida Avstrije in Evrope. Zinke-tov Tellurium. II. Izmed učil, ki jih je razstavil J. Giontini v Ljubljani ta-le: T o m š i č-ev nazorni nauk se slov. terminologijo. Schreiber-jeve tablice rastlinstva in živalstva. Ruprecht-ov atlant prirodopisni. Kozennov-ega atlanta za šole — Evropo, Palestino. Issleib-ov šolski atlant. Globuse v slovenskem, ital. in nemškem jeziku. Pedagogične knjige in spise za mladino. III. Od učil, ki jih je razstavilo c. kr. založništvo šolskih bukev na Dunaji: Slogovne tablice (slov. in ital.) Grandauer-jev elementarni nauk o risanji. IV. Od Tempsktf-ga v Pragi. Slogovne tablice (nemške za nemške šole). Premikalne čerke se slov. navodom. Razne šolske in pomočne knjige za učitelje. V. Od tega, kar je razstavilo c. kr. žensko izobraževališče v Gorid: Krammer-jevo računsko pripravo. Cebin-ovo račun. pripravo. Frič-eve posnetke biserov. Loseke-ve kalupe gljiv (gob). VI. Od razstave A. Kreidl-na, mehanikarja v Pragi: Fizikalne in kemijske priprave za lj. šole, 36 gld. Popolne kemijske priprave za mešč. šole. VII. Od razstave Wokulat-ove v Gorici: Snovi k Frobel-novim igram Hestermann-ove. Ruprecht-ov atlant prirodopisni. Stanovanja živali. Schottov tellurium. VIII. Klopi (šolske), ki jili je razstavil c. kr. okr. šol. svet v Gradišči, izdeluje Diblas v Gradišči. IX. Pesni iz »Vertec<-a, razst. Tomšič, učitelj v Ljubljani. X. Od razst. K. Winikar-jeve v Bernu razne kujige in Pokorny-ga knjižice (nemške in slovenske). XI. Od razst. Paternolli-eve v Gorici razn. spise za mladino pa mnogoverstne pisarske potrebščine. XII. Od razstv. Ed. Mussil-ove na Dunaji lepopisne knjižice. (Konec prihod.) — Zakaj letos ni bila Velikanoč pervo nedeljo po pomladnji polni luni (t. j. 9. aprila), ampak še le nedeljo potem, 16. aprila. — Že v pervih Casih kerščanstva je bilo določeno, da ima velika noč biti vselej v nedeljo, in sicer tisto nedeljo, ki je perva po pomladnji luni, ako je pa polna luna v nedeljo, je pa velikanoč nedeljo pozneje. Pomladnja polna luna je pa tista, ki pade na 21. sušca ali perva za tem. Ta pomladnja lana se imenuje »terminus paschalis« velikonočna meja. Kedaj da nastopi pomladnja polna luna, to zvezdoznanci preštevilijo na uro, minuto in sekundo. Ker je pa po raznih krajih na zemlji tudi razen čas (dnevni), zgodi se lahko, da je na drugem kraji ne samo ura, temuč tudi dan za pomladnjo polno luno drugačen, letos je n. p. v Berolinu polna luna v saboto 8. aprila zvečer ob 8. uri 32. mt. in 18. skd.; v Madras (vzhodnji Indiji) v nedeljo 9. aprila zjutraj ob 12. uri 59. mt. in 40. skd.; v Bataviji 9. aprila v nedeljo zjutraj ob 2. uri 45. mt. in 56. skd.; v Melbourni (v Avstraliji) v nedeljo 9. aprila zjutraj ob 5. uri 18. mt. 37. skd. Ko bi se tedaj velikonoč po tem pravilu praznovala, bi imeli Evropejci, potem v severni in južni Ameriki velikonoč 9. aprila, Angleži pa v vzhodni Indiji in v Avstraliji, Holandci v Javi pa velikonoč 16. aprila. (Dalje pr.) — Dosedanjemu okrajnemu šolskemu nadzorniku na Tominskem, Žnidarčič -u, je izreklo c. k. deželno šolsko svetovalstvo za njegovo 51etno delovanje na šolskem polji popolno priznanje (volle Anerkennung). (»Sč.«) — Nove risanke s slovenskimi napisi, ki so izišle v Pragi v založbi Felkl-na (glej Tov. l. 7. str. 111) ima na prodaj g. Janez Giontini v Ljubljani.