Naročnina maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev, 1 Din, UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka S. S rev. rač. poštne hran, 12.549 izhaja vsako nedeljo. miRSKii SflHJItiH Tednik za gospodarstvo, prosveto m politiko Cena oglasov Na oglasni strani : cela stran 800 Din. pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. M, LITO Murska 7, avgusta 1938, ŠTEV. 32. Iz ljubezni do Boroda Odlika velikih državnikov je, da od časa do časa pohite med svoje ljudstvo, da se razgovore o potrebah, ki tarejo množice in da pred njimi razgrnejo uspehe svojega dosedanjega dela. Na ta način se ljudstvo nehote potegne k ustvarjanju samemu, saj se jih sprej me v krog sodelavcev, prežetih iste misli in volje pri veliki skupni obnovitvi celokupnega gospodarskega življenja, ki nosi v sebi življenske kali blagostanje za posameznika, kot delu delovne celote. Ne moremo tajiti, da so v naši svobodni državi večkrat poskušali razni državniki uveljaviti to načelo, a na žalost se jim to ni posrečilo iz enostavnega razloga, ker njih poslanstvo ni izhajalo iz ljudstva samega. Dolga leta so morala miniti, preden se je pojavila v našem političnem življenju močna osebnost, ki je našla oporo za svoje delo med ljudstvom Sedanji predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je znal uresničiti to, po čemer je ljudstvo vedno hrepenelo: gospodarski procvit domovine in prijateljstvo z vsemi sosedi. Temelji za takšno življenje so že ustvarjeni in sedaj smo sredi dela, da zgradimo čim veličastnejšo zgradbo miru in blagostanja, ki se bo mogočno odražala na nemirnih tleh bolane Evrope. Medtem ko čujemo iz ust tujih državnikov samo zaskrbljenost in strah pred bodočnostjo, so besede našega predsednika vlade in zunanjega ministra dr. M. Stojadinoviča samozavestne in jasne, iz katerih se zrcali uspeh dovršenega dela in odločna volja za nova ustvarjanja v čast in napredek naše ljubljene domovine. Prav takšne so bile tudi njegove besede, ki jih je pred dnevi spregovoril v Splitu, kjer je v jedrnatih stavkih očrtal našo zunanjo in notranjo politiko. Med drugim je rekel sledeče: »Danes nam je mogoče voditi neodvisno zunanjo politiko, bolj neodvisno kakor je to mogla storiti predvojna Srbija. To je tisto česar nekateri naši starejši politiki ne morejo razumeti. Oni gledajo še iz ozkih okvirov majhne države, kakor da so prespali svetovno vojno in kakor da ne vidijo, da na mesto male državice obstoji veiika in močna država od Triglava do Vardaria. Mi danes moremo biti prijatelji in zavezniki drugih držav. Mi moremo to biti, ker smo zvesti svojim starim in svojim novim prijateljem. Mi moremo tudi ljubiti to ali ono tujo državo, toda mi moremo živeti in umreti samo za eno državo, za našo drago Jugoslavijo. Naša prva dolžnost je, da na našem morju ustvarimo mir. To je prvi in pravi smisel našega sporazuma s sosedno Italijo. Z Italijo hočemo mi živeti kot dobri prijatelji. Zato so sporazumi in prijateljstvo s kraljevino Italijo postali od marca lanskega leta eden izmed stalnih in trajnih činiteljev v naši zunanji politiki." Nato je dr. Stojadinovič govoril o naši notranji politiki in dejal, da je bilo za uspeh JRZ potrebno preživeti določeno dobo, ker so se pri nas v prejšnjih letih pogosto menjavale vlade, pa se nikakor ni dala določiti stalna smer in stalna linija državne politike. Zaradi tega ni čudno, če narod ni videl pravih poti, po katerih bi moral iti. Šele za številnimi drugimi vladami je prišla trajna in resna vladna kombinacija, ki se upira na zaupanje kraljevega namestništva, a istočasno na zaupanje širokih slojev našega naroda. V JRZ je danes zbrana ogromna večina Srbov in Slovencev in veliko število Hrvatov. Mi bomo veselo pozdravili vsako okrepitev obstoječega stanja zlasti takrat, če bo prišlo do sporazuma s tistimi Hrvati, katerih vodja je dr. Maček, Pri tem moramo gledati, da gremo naprej fi ne nazaj. Naše stališče je znano tako včeraj kot danes. Mi imamo v vseh vprašanjih določeno stališče, čigar osnova je ta, da ne-rnoremo voditi pogajanj o treh stvareh: O monarhiji in dinastiji, o narodnem in državnem edinstvu in o spremembi ustave v tem času. Želimo sporazum z vsemi Hrvati in to več kakor bratski sporazum, namreč sporazum na osnovi edinstva, ne da smo bratje, temveč da smo eno. Vse pravice, ki jih imajo Srbi, morajo uživati tudi Hrvatje. Tu ne sme biti nobene razlike. Ne sme biti nikjer nadrejenih in podrejenih. Te tehtne besede našega predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča, ki so nam odprle razgled po ravnih potih našega političnega življenja, so našla razumljiv odmev v politični Evropi. Nas pa so ponovno okrepile v zvestobi do našega voditelja, čigar sleherno dejanje izzveni v globoki ljubezni do kralja, domovine in naroda. POLITIKA Nj, Ve!, kralj Peter II. je prevzel pokroviteljstvo nad proslavami v Mariboru dne 14 in 15. avgusta, k' bodo najslovesnejie proslave 20 letnice Jugoslavije. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je na svojem potovanju po Jadranu, kjer so ga ogromne množice z navdušenjem pozdravljale, glede bodočih volitev rekel, da jih je treba izpeljati najkasneje čez eno leto. Zdi se mi, je dejai dr. Stojadinovič, da tokrat narodu ne bo težko izbirati med nami in opozicijo. Mi imamo za seboj tri leta uspehov in naše oči sedaj niso več uprte v preteklost, temveč v bodočnost. Zato bo treba izbirati med nedelavnostjo in delom, med neuspehom in uspehom, med preteklostjo in prihodnostjo. Neki madžarski časopis je napisal sledeče: „V velikem in koristnem delu se nam pojavlja ena misel, ena želja ali, če hočete še jasneje, en sen, kateremu smo mi dali prvega zamaha in smo vprašanje poglobili in obrnili na njega pozornost na tej in na oni strani meje. To pa je moč te plemenite težnje samo povečalo. Ta misel je bila: madžarsko-jugoslovan-sko pomirjenje. Ali more biti za nas kako večje zadoščenje in veselje, kakor je to, da je po Mussolinijevi rimski zdravici madžarsko-jugoslovansko zbližanje postalo evropsko vprašauje." „Ne politika blokov, tudi ne politika naslona na desno ali levo, temveč samo politika zdrave pameti — to je jugoslovanska politika. Tej osnovni misli in tej tako uspeli in tako visoko ocenjeni zunanji politiki je g. dr. Stojadinovič ostal neomajno zvest vsa tri leta in samo po zaslugi take jugoslovanske politike do vseh njenjh skrajnih posledic je naša država dobila tak ugled v mednarodnem svetu, kakršnega še nikdar ni uživala." Tako piše beograjska »Samouprava*. Ker so se širile vesti, da namerava naša država najeti v Angliji večje posojilo, je Izjavil predsednik vlade dr. MUan Stojadinovič sledeče: BNam posojilo ni potrebno. Imamo domača denarna sredstva in domači kapital, ki smo ga znali mobilizirati in uvesti v gospodarstvo. Pa tudi če ne bi imeli svojih domačih sredstev, Jugoslavija ne bi mogla sprejeti posojilo po pogojih, po kakršnih jih danes dajejo veliki inozemski finančni centri. Najmanj pa Jugoslavija sprejme blagovna posojila, cdnosno posojila z obvezo kupovanja tujega blaga". Da se že slednjič uredi češko-netnški spor, ki je nastal radi nemških rasnjšin v Češkoslovaški, je poslala angleška vlada na Češkoslovaško svojega posredovalca, ki ima nalogo, da mirno uredi spor. To posredovanje pomeni, da bo odslej Anglija čuvala nad neodvisnostjo češkoslovaške države. Na otoku Kreti, ki pripada Grčiji, je izbruhnil upor, ki so ga organizirali pristaši, pokojnega državnika Venize-losa. Uporniki so ceio zasedli glavno mesto, toda vladne čete so jih pregnale in vpostaviii red. Položaj v Palestini je vedno težji in več je spopadov med Židi in Arabci, ki zjhtevajo številne človeške žrtve. Zadaje arabske demonstracije pa so bile naperjene tudi proti Angležem, katere Arabci sedaj označujejo za zaščitnike Židov. Angleži so razglasili nad upornimi kraji obsedno stanje, zato so tudi na dnevnem redu številne smrtne obsodbe. Jadranaii ob grobu radgonskih irtev Agilno pevsko društvo Jadran v Mariboru je priredilo minulo nedeljo zlet na mejo. Pri tej priliki se je ustavilo tudi v našem obmejnem trgu, da se ob 20 obletnici našega narodnega ujedinjenja oddolži spominu radgonskih žrtev s poklonitvijo ob njihovem grobu na gornjeradgonskem pokopališču. Ob spremstvu članstva tukajšnjih nacijonalnih in narodnoobrambnih društev ter ostalega obmejnega prebivalstva so se po pozni maši podali na pokopališče ter tamkaj skupaj položili venec na skupen grob narodnih herojev, katerim v spomin je spregovoril predsednik g. Kralj. Z ubranim petjem v srce segajo čih žalostink VI-gred, Soči in Oj Doberdob, s katerimi so se Jadranaši najlepše oddolžili spominu narodnih mučenikov, je bil marsikomu navzočih zopet obujen spomin na one hude narodne boje, zlasti one, ki so se odigravali ravno tu na meji pred 20 leti, t. j. v času, ko so se gradili temelji naši lepi Jugoslaviji, katerih sestavina tvorijo tudi radgonske žrtve Melihen, Ukovič in drugi. neovirano Se nad 100 let. Domišljen ovinek, ki 3*a| bi se izognil gozdu, je v t,Tki strmini, zapuščen in tako zaraščen, da se sploh rte oozna, da bi bila kedaj tatn cesta. Vsi ti obmejni kraji so v prometu navezani le na občinsko cesto, ki gre skozi Kodoličev grzd, ker je ta najprikladnejša in najkrajša. Poleg tega pelje naravnost k miinu in žagi v Domajince, radi česar je pač potrebno, da bi bila vedno v uporabnem stanju, sicer se bodo siu Čaji ponovili, da ne bodo mogli kme tovalci v zimskem času dovažati s vojega zrnja v mlin, niti ne dovkžati drugih potrebščin v svoje vasi. Prosta ZO-ietnlce Jugoslavije g MoršiJoru. Za in domovine, MsriborsSa proslava 20 letnice Ju- gesiavije v Mariboru nsj pokaže nam irs sosedom kaj ;e Slovencem dotno vina, lastna država in narodna dinastija. Pcsebno obmejni Maribor in vsa širna okolica skupno z gosti iz ves Slovenije hoče ob tem jubileju jas.no dokumentirati, da je Msribor bil, da je in da ostane slovenski in jugoslovanski. Gasilske župne vaje v Murski Soboti so bile določene na dan gasiskega praznika čine 17. julija 1.1. Toda, ker so imeli naši novomašniki tri nedelje zaporedoma svoje nove sv. maše, so bile vaje preložen« na dan 31. julija in sicer radi tega, ker se je hotelo izogniti metnjanj slavnosti novih sv. maš. Za vaje so se vse povabljene gasilske čete dobro pripravile. Predpol-dne je deževalo in že je izgledalo, da ne bo mogoče našim gasUcem nasto piti. V popoldanskih ursh se je pa vreme izboljšalo, kar je omogočilo nastop požarnikov. Že ob 13 V2 "ri so se začele gasilske čete s svojim orodjem zbirati na prostoru pred gradom. Lepo so razvrstile gasilske avtomobile, ročne brizgalne vprežene s konji in reševalni avto, ki ga je starešina župe v to svrho iz tovornega pusti! preurediti, nakar so se postrojile in tako čakale na prihod starešine g. Benko Josipa, ki je dospel s svojim spremstvom ob 14. uri. Poveljniki so starešini po predpisanem vojaškem pozdravu dali raport in ko je starešina pregledal vse čete, je pozdravil zbrane gasilce, ki so mu gromko odzdravili z „Bog Ti pomo-gao", nakar je domača gasilska godba zaigrala koračnico. V navzočnosti mnogobrojnega na roda, gg. cf cirjev, vojakov in predsednika občine g Hartner Ferdinanda, so nato gasilske čete izvajale vojaške v?je in je vredno pripomniti, da so bile z ozirom na članstvo, ki je dnevno od ranega jutra do kasnega večera zaposleno s težkim delom n» polju in v svoj obrti, kakor tudi z ozirom na visoko starost poedinih gssilcev, v splošnem prav dobro izpeljane. Nato je starešina pozval k sebi vse poveljnike in oddelkovodje. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad izvršenimi vojaškimi vajami in dal pojasnila o nastopu na požarnih vajah, ki j:h je določi! v Benkovi ulici in sicer z zadat-kom, da je v Sokolskem domu, vsled zračnega napada izbruhnil požar, o čemer ni predtem nihče vedel, dasi-ravnoseježepredpar dnevi pred vajami poizvedovalo, kje se bodo vršiie, kar je radi praktičnega delovanja po-polnoma pravilno. Poveljstvo na požarišču je starešina poveril domačemu poveljniku g, Bac Ludviku in radi preprečenja prometnih nesreč začel sam odpošiljati v razdobju nekaj minut, gasilske avtomobile in vprežene brizgalne po raz nih poteh mesta na približno 1 km. oddaljeno požarišče. Med tem so bile na podstrešju Sokolskega doma užga-ne številne dimne bombe tako, da je bil Sakolski dom, ob prihodu poveljnika in gasilcev, ves v dimu, ki se je skozi opeko valil kvišku. Petem ko je starešina razposlal vse gasilske čete, se je 3 svoji® avtomobilom hitro odpeljal na požarišče, kje je opazoval izvedbo poveljevanja in nsstop gasilcev z orodjem. Mestna in tovarniška četa sta bile postavljene s svojima motorkama k vodnjakom cd-daijenšm od Sokolskega doma 250 do 300 m. S tem se je hotelo preizkusiti metorke in stabilnost cevi. Polaganje cevi se je izvršslo hitro in pravilno. Vse tri motorke so delovale brezhibno tako, da je bila streha Sokolskega doma v 1 '/2 minuti popolnoma oblita z vodo. Po navodilih starešine so bile na raznih mestih v bližini požarlšča, vržene številne petarde, ki so z močno detonacijo eksplodirale in tako naznačevale zračni napad. Med temi je bilo tudi nekaj dimnih, kar je dajalo znamenje, da so padle bombe s strupenimi piini. Ob vsaki eksploziji je bila določena oseba, ki naj bi bila telesno poškodovana, odnosno od plinov zastrupljena. Poveljnik g. Bac se je tudi v tem izkazsl zelo spretnega, kajti hitro in mirno je zapovedal sanitetnemu oddelku, da poškodovane obveže odnosno zastrupljenim pripomore z umetnim dihanjem priti do zavesti, ter jih odpelje v bolnico z reševalnim avtom. Tako smo videli tudi nastop bolničarjev in prevažanje ponesrečencev v bolnico. V primerih eksplozije bomb s strupenimi plini, so bolničarji in drugi rabili maske, kar je bilo za gledalce tembolj zanimivo. Po izvršitvi tega zadatka, ki je precej dolgo trajal, je starešina zapo-vedal ustavitev vaj, pospravo pribora, zbor vseh gasilcev in dovoz vsega orodja na telovadišče Sokolskega do- Istega dne popoldne so Jadranaši koncertrirali na vrtu gostilne pri Lovcu ob vznožju grajskega griča ter želi vso priznanje in odobravanje navzočega občinstva, ki se je vkljub slabemu vremenu in slabi reklsmi zbralo še precej lepo število. Petje n&žih lepih narodnih pesmi je odmevalo daleč tja preko meja, kjer bivajo številni naši rojaki. V sosednera nemško avstrijskem mestu se je ljudstvo zaustavljalo na ulicah in poslušalo ubrano petje Jadraaasev. Za rčdeic užitek, ki ga je nudilo pevsko društvo Jadran obmejnemu prebivalstvu, se je v imenu gornjersdgončanov zahvalil in spregovoril upokojen šolski upravitelj g. Mavrič Karol, ki je zlasti izrazil željo, da bi društvo prirejalo take propagandne izlete na mejo večkrat ter s svojo lepo pesmijo obujalo naše obmejno prebivalstvo k narodni zvestobi. Obupno stanje poti V neposredni bližini Cankove se cd banovinske ceste odcepi občinska pot skozi Kodoličev gezd proti Ger-lincem, Fskšincem in Kramarovcem. Oni dei poti v Kodoličevem gozdu, ki meri približno 1 km, ni podoben cesti, ampak navadnim razvaiivam. Vsled vlage in vsled nepopravljanja so se tam oblikovale številne jame in rupe, ki onemogočujejo vsak redni vozovni promet. V jesenskem in zimskem času je sploh nemogoče prevoziti to pot, in tako so te obmejne va6i popolnoma odrezane od redovnega vozovnega prometa z baaovšnsko cesto. Ob prevozu v letnem času pa morajo vozniki na obeh straneh držati voz, sicer se zvrne. Koliko kletev