ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXIX | 21. septembra 2020 - Buenos Aires, Argentina | Št. 21 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija Leto 2020 je res v vseh ozirih nenavadno leto! Naš dragi Slomškov dom je že celih šest mesecev zaprt, prav tako tudi drugi slovenski domovi v Buenos Airesu. Družabna in kulturna srecanja so zaradi pandemije novega koronavirusa prepovedana, zato smo vse naše življenje prilagodili novim okolišcinam in tudi za 59. obletnico doma pripravili spletno praznovanje. Dogodki so (in še bodo) potekali skozi cel mesec. Prvi med njimi je bil predstavitev nove knjige našega clana in prijatelja Jožeta Lenarcica, o kateri pišemo posebej. Mladina Slomškovega doma je že v zacetku septembra zacela vsak dan objavljati drobtinice o življenju našega blaženega zavetnika. Zgodbe iz njegovega življenja so nam vsem v pouk in lep zgled! Nasvetom za zdravje in dobro pocutje, ki jih že nekaj mesecev objavljamo na naši strani FB, so se zdaj pridružili tudi nasveti in priporocila clanic vrtnega kluba, v obliki veselega posnetka s pomladanskimi rožami in glasbo. Vsako leto v Slomškovem domu pripravi mo eno (ali vec) odrskih predstav: komedije, drame, muzikali, otroške igre, kaj vse so naši talenti skozi leta ustvarili! Ker letos to pac ni . Slomškov dom vstopa v 60. leto življenja. Kako je nastala in se organizirala skupnost v Ramos Mejíi? Prvi slovenski rojaki, ki so se naselili v okolici, so se zaceli zbirati v ramoški farni cerkvi in poslopjih okoli cerkve, tam je že leta 1949 bila prva slovenska maša in zacel je pouk v slovenski šoli. Skupnost je rasla in kmalu je nastala potreba, da bi imeli lastne prostore,da bi se v njih lahko naprej razvijale nove dejavnosti pa tudi organizacije, ki so nastale v njej. Pocasi so prišli do lastnega zemljišca in zaceli graditi lastni dom. Blagoslovitev Slomškovega doma je bila leta 1961. Takoj so vse organizacije stopile skupaj in prijele za delo. Sestavili so se razni odbori in skupine: Slomškova šola, Farni odbor, mladina, gradbeni odbor, in vsi so delali v prid ramoškim rojakom. Vsi so prijeli za delo, da so zgradili svoj skupni dom, v katerem je bil prostor za vse. Šola je dobila koncno primerne prostore po selitvi iz Sanatorija, nedeljske svete maše in razne pobožnosti so se vršile v dvorani, mladina je zacela redno zahajati v dom in tako je življenje v njem neprestano raslo. . Obletnica, še prav posebno okrogla, ki se bliža, je gotovo primeren cas, da se spomnimo ustanoviteljev doma… Veliko rojakov se je navdušilo in sodelovalo pri tem delu, med njimi so se seveda našle tudi vodilne osebe, ki so aktivno organizirale vse potrebno za nastanek društva. Ne bi zdaj vsakega imenoval, lahko bi na koga pozabil… zato vam pa priporocam, da pogledate, kar smo o tem zapisali v našem zborniku ob 50-letnici Slomškovega doma. (op.ur: omenjeni prispevek je v celoti objavljen v tej številki Svobodne Slovenije) In še ogromno drugih je, ki so se tiho trudili in darovali svoj cas. Vsi so skrbno opravljali delo in darovali gmotna sredstva in cas, ki so ga veckrat morali krajšati svojim lastnim družinam. Vsem njim gre en velik Bog placaj!! . Na katerih stebrih je skozi desetletja slonelo življenje doma? Skupnost je potrebo nastanka društva cutila predvsem za ohranjanje slovenskega jezika, navad in zavesti. Prvo za izseljence, nato pa tudi za njihove naslednike - to smo mi, ki prav tako želimo Slomškov dom predati naslednji generaciji. 59. OBLETNICA SLOMŠKEGA DOMA mogoce smo malo pobrskali po arhivih, predalih in racunalnikih in zaceli zalagati našo filmoteko. Odprli smo našo lastno kinodvorano, v kateri si lahko ogledate posnetke iz našega odra: https://www.youtube.com/channel/UCTCQuIwL4Y3EDCfUte0988A… Tudi likovna razstava je že tradicionalen dogodek ob naših obletnicah, zato letos seveda ni smela izostati, saj naši umetniki kljub omejitvam naprej ustvarjajo. Izziv za pripravo virtualne razstave je -kot vsako leto- sprejela Andrejka Dolinar, ki je omogocila, da smo si lahko že na predvecer naše obletnice dela naših umetnikov ogledali kar na dva nacina: na YouTube: https://www.youtube.com/watch?v=qieF5skwPxY ali pa v interaktivni obliki (dostopna samo iz racunalnikov): https://www.artsteps.com/ view/5f54cfeea03d9a782f4efd0c In tako smo docakali našo nedeljo! Kar hudo nam je bilo, ker se na cudovit pomladanski dan nismo smeli zbrati v Slomškovem domu. A poskrbeli smo za praznicno vzdušje, predvsem pa za to, da smo se združili v mislih in molitvah. Že navsezgodaj smo s spletno objavo pozdravili clane in prijatelje, z malo nostalgije v spominu na prejšnje obletnice, pa tudi z optimisticnim pogledom naprej. Za geslo dneva smo izbrali besede našega blaženega zavetnika “Brez Boga ni srece doma”, ki so nas v teh okolišcinah še posebno nagovorile. Zbrani v družini okoli ekranov smo se pridružili slovesni Slomškovi sveti maši, ki smo jo obarvali z našim sodelovanjem. Ramoške družine so vodile molitev rožnega venca pred mašo: Oblakovi, Smoletovi, Godcevi, Kocarje- O PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN BODOCNOSTI SLOMŠKOVEGA DOMA Pogovor s predsednikom Markom Selanom Kot skupnost z mocno kršcansko zavestjo nam je vseskozi bil mocni temelj naše versko življenje, zato so nedeljske svete maše in druge verske dejavnosti eden od teh stebrov. In z njimi seveda naši dušni pastirji. Ob tem pa seveda tudi šola Antona Martina Slomška, ki je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj in ohranjanje jezika, kulture in drugih slovenskih dobrin, saj otroci v njej pridobijo ogromno znanja o domovini. Izjemnega pomena pa je tudi krog prijateljev, ki se ob tem ustvari in jih druži vnaprej v življenju. . Katere skupine in organizacije pa danes delujejo v Slomškovem domu? Iz omenjenih temeljnih virov se nato življenje v domu razvija tudi po drugih organizacijah in odsekih. Danes v Slomškovem domu delujejo Slomškova šola, dekliška organizacija in fantovska zveza, organizacija mladcev in mladenk, pastoralni svet, mešani zbor Ex Corde, priso tna je tudi Zveza mater in žena, pa gledališka skupina in še druge delovne skupine, ki se morda zavzamejo za kako konkretno akcijo in jo dobro izpeljejo. . Velika vecina clanov slovenske skupnosti je rojenih v Argentini, vse težje je novim generacijam ohranjati slovenšcino in zavest o pripadnosti narodu. Kako se v ramoški skupnosti v današnjem casu gojita slovenski jezik in kultura? To je resna težava in tudi neizogibna realnost. Sicer je pa velik izziv naših organizacij poso dobiti vse potrebno, da ne izgubimo cilja. Kot sem že omenil je šola bistveni steber naše skupnosti, gradivo za otroke ucitelji prilagajajo sodobnemu casu z namenom, da otroci obdržijo zanimanje za jezik. Naše prireditve, sestanki in druženja še danes potekajo v slovenskem jeziku, trudimo se za to, ker se zavedamo pomembnosti jezika pri ohranjanju slovenske zavesti. Pri tem so pomembne tudi gledališke dejavnosti, saj ob njih otroci, mladi in vsi sodelujoci izpopolnjujejo svoj jezikovni zaklad in bolje spoznavajo slovensko kulturo. Skratka, pri našem rednem delu in vseh dejavnosti, ki jih nacrtujemo v domu, imamo vedno pred seboj naše bistvene cilje: ohraniti jezik in kulturo. . Ko gledamo v bodocnost se vedno zazremo v mlade in najmlajše. Kakšna je v tem oziru slika Slomškovega doma? Osebno imam optimisticni pogled na mlajše in mladino. Vidim, da radi zahajajo v dom in se srecujejo s prijatelji. Vsekakor je zgled, ki ga lahko dajemo mi, ki imamo sedaj odgovornost vodenja organizaciji, najvažnejši dejavnik, da se to nadaljuje. Kar smo zmožni sedaj narediti za naš dragi Slomškov dom in za naše clane bo prav gotovo podlaga za nadaljnjo življenje v domu. . Dr. Tine Debeljak je nekoc Slomškov dom pesniško naslikal kot “slovenski gric sredi argentinske pampe”. A ta gric prav gotovo ne stoji sam, saj je Argentina še vedno lepo porašcena s podobnimi slovenskimi grici… Kako potekajo stiki med slovenskimi domovi? In s Slovenijo? Slomškov dom ni neko samotno bitje, smo del slovenske skupnosti v Argentini, ki si stalno prizadeva za obstoj in rast. Tudi mi v Slomško vem domu cutimo dolžnost, da na vse nacine prispevamo za ta skupni cilj in pri tem tudi dobivamo in crpamo navdušenje, sposobnosti, zglede, izkušnje in vse potrebno, da skupaj gradimo bodocnost. Tudi naši stiki v Sloveniji so redni in rastejo, vi, Lenarcicevi pa tudi ena od najmlajših družin, Marinicevi. Za petje je poskrbela družina Brula, pri naši so pa sodelovali še: napovedovalec, naš mežnar Jože Oblak, berili sta brala predsednik Marko Selan in voditelj Slomško ve šole Marcelo Brula, psalm je brala clanica organizacije mladcev in mladenk Nati Di Sábato, prošnje clana ramoške mladine Sebi in Maksi Žnidaršic, molitve po obhajilu odbornik in bivši predsednik Pavel Brula, litanije Štefan Godec. Posnetek svete maše je dostopen na povezavi https://www.youtube.com/watch?v=oUIjaPglsfY& feature=youtu.be . Zatem smo pa prižgali radio, poiskali Radio Ognjišce in v programu Slovencem po svetu in domovini prisluhnili pogovoru voditelja programa Matjaža Merljaka s predsednikom doma Markom Selanom in odbornico Mariano Poznic (https://radio.ognjisce.si/…/slomskov- dom-v-argentini-ostaja…) Praznovanja naše obletnice še nadaljujejo, bodite pozorni sporocilom in ne zamudite kulinaricnega srecanja v prihodnjih dneh. Ostanimo zdravi in kmalu nasvidenje v Slomškovem domu! Odbor Slomškovega doma tako z osebami kot tudi z raznimi organizacijam. Izmenjava obiskov nam daje možnost, da navežemo nove stike in ti se pospešujejo iz leta v leto. To se dogaja na razlicnih podrocjih: v kulturni, gospodarsku, glasbeni pa tudi na politicnem in socialnem podrocju. Zavedamo se, da potrebujemo pomoc in sredstva, saj so izzivi veliki. Smo Slovenci na tujem in to od nas zahteva vecji trud. A nam slovenska zavest nam daje silo in moc, da to storimo z veseljem. . In koncno se ne moremo izogniti komentarju o pandemiji, ki nam je postavila življenja in nacrte na glavo. Kako se ramoška slovenska skupnost sooca s tem izzivom? Pred letom si nihce ne bi mogel predstavljati, da je sedanja realnost sploh mogoca… sicer nas pa okolišcine primorajo, da se prilagodimo. Dom je zaprt, a to še ne pomeni, da se življenje ramoške skupnosti ne razvija naprej. Vsaka organizacija se je poslužila raznih sodobnih pripomockov, da svoje delo vrši naprej. Odbor, kateremu predsedujem, je pozoren in skrbi za potrebe naših clanov in organizacij. Skrbimo da se prireditve našega koledarja na prilagojen nacin izvršijo. Šola Antona Martina Slomška redno deluje ob sobotah in s poukom na daljavo izpolnjuje svoj program, mladinske organizacije skrbijo za pot rebe mladih, za srecanja, za razvedrilo in tudi za naše starejše, da jih poklicejo in malo pokramljajo z njimi. Clanice našega vrtnega kluba si še naprej delijo nasvete, izkušnje in tudi pridelke. Na naših socialnih mrežah objavljamo nasvete za zdravo življenje, dobro prehrano in gibanje. Tudi kuhati se ucimo, saj nastaja virtualni tecaj kuhanja z nasveti in recepti za pripravo dobrih jedi. Odprli smo našo virtualno kinodvorano, kjer pocasi objavljamo igre ki so skozi leta bile predstavljene na odru Slomškovega doma. Tudi naši umetniki in ustvarjalci so svojo vsakoletno razstavo posodobili tako, da je letos objavljena na spletu in tako omogocili, da se že 20. razstava ramoških umetnikov tudi letos izvrši. Za našo dušo skrbita dušna pastirja, g. Robert Brest in g. Franci Cukjati in tako imamo možnost, da dnevno sodelujemo pri slovenskih svetih mašah in raznih drugih verskih dejavnostih. STRAN 2 21. SEPTEMBRA 2020 | SVOBODNA SLOVENIJA 59. OBLETNICA SLOMŠKOVEGA DOMA September, mesec naše obletnice je tudi Slomškov mesec. Zato naša mladina na spletu objavlja “Slomškove drobtinice”, da bomo bolje spoznali življenje našega blaženega zavetnika in njegov zgled, ki je tudi v tem casu zelo primeren za naše potrebe. Ta pogovor lahko zakljuciva z mislijo ob zacetku jubilejnega leta Slomškovega doma… Vstopamo v jubilejno leto, vstopamo v leto 20. LIKOVNA RAZSTAVA 1. virtualna interaktivna razstava Med kulturnimi dejavnostmi v Slomškovem domu so posebno pomembne tudi likovne razstave. Že od leta 2001 dalje krajevni umetniki samostojno ali skupinsko razstavljajo svoja dela: slike, kipe risbe, fotografije, mešane tehnike in rocna dela. Nekateri od teh umetnikov so že pokojni. Leta 2004 je razstavljal kipe in reliefe pok. kipar France Ahcin. Vecina njegovih del je danes v Sloveniji v kulturnem domu Franceta Bernika in v knjižnici v Domžalah. Leta 2005 je imel samostojno razstavo pok. podobarski mojster Jože Žerovnik. Razstavljal je reliefe, kipe in fotografije mnogih cerkva, v katerih so njegova številna sakralna dela. Leta 2011 so ob priložnosti clanske vecerje krasile dvorano slike znane slovenske umetnice, pok. Bare Remec. Skozi teh skoraj 20 let so na naših razstavah svoja dela pokazali: Bara Remec, France Ahcin, Jože Žerovnik, Marko Vombergar, Tone Kržišnik, Helena Klemenc, Veronika Šparhakl, Andrea Quadri Brula, Veronika Brula, Vera Rupar, Irena Žužek, Ivan Hrovat, Carolina Vester, Claudia Nose, Oskar, Daniel in Aleks Pregelj, Zofija Bokalic, Rozka Snoj, Mirjam Šeme, Ana Maria Antonic, Andrejka Dolinar, Karla Skvarca, Jože Lenarcic, Damián García, Cecilija Grbec in Janez Juvancic. Razstave v Slomškovem domu so gledalci oznacili kot bogate razstave, zaradi raznolikosti uporabljenih tehnik, tem in stilov, ki obsegajo od realisticnih do abstraktnih izražanj. Tokrat razstavljajo: Ana Maria Antonic, rocno vezana tihožitja Andrejka Dolinar, akrile Ivan Hrovat, fotografije Helena Klemenc, mešane tehnike Helena Loboda Oblak, kvackana rocna dela Claudia Nose, mešane tehnike Vera Rupar, strojno vezana dela Irena Žužek, mešane tehnike Letošnja 20. likovna razstava Slomškovega doma je zaradi omejitev, ki jih povzroca pandemija koronavirusa virtualna, zato vas vljudno vabim na ogled te interaktivne razstave Slomškovega doma na spodnji povezavi. Dobrodošli! Uživajte ob stvaritvah naših umetnikov! Hvala lepa, Andrejka Dolinar praznovanja 60. obletnice našega dragega Slomškovega doma. Cilji, ki so vodili delo ustanoviteljev so tudi nam napotki ter smernice za delo in pot, po kateri naj se tudi naslednje generacije usmerjajo, saj je bistvo naše skupnosti, da ostanemo zavedni Slovenci in gojini v njej lepe cloveške odnose. Ponosno gledam na našo mladino, na otroke, ko vidim kako z velikim veseljem ter nav dušenjem sodelujejo in se zavzemajo za delo v domu. Cutijo in živijo pripadnost slovenski skupnosti in Slomškovem domu. Jabolko ne pade dalec od drevesa…, nedvomno nova generacija dobiva dobre zglede, kot smo jih mi od naših prednikov. Zgled ljubezni do skupnega, zgled pridnega dela, zgled vztrajnosti, zgled lepih medsebojnih odnosov. Vsi clani smo del Slomškovega doma, vsi imamo enako dolžnost, da pazimo nanj in gledamo ter se trudimo za obstoj, izbolj šanje in si prizadevamo za bodocnost. Zelo sem ponosen na vse, ki sestavljamo odbor Slomškovega doma, njihovo navdušenje, pridnost, zavzetost in delavnost je enkratna. Hvala vsem, ki se trudite za ta naš dragi slovenski gric. Vse najboljše, Slomškov dom!!! Pogovarjala se je Mariana Poznic PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE JOŽETA LENARCICA V nedeljo, 30. avgusta, smo imeli v Slomškovem domu posebno prireditev. Preko interneta se nas je zbralo okoli 90 prijateljev, srecanje je potekalo v španšcini na povezavi “meet”. Jože Lenarcic nam je predstavil svojo tretjo knjigo “Habitantes de la soledad”. Ta knjiga sledi prvi, “Manojo de nomeolvides” in drugi “Confidencias en el Paraíso”. Z avtorjem se je zelo spretno in prijazno pogovarjala Mariana Poznic, stavila mu je odlicna vprašanja tako, da je Jože navdušeno in privlacno opisal, kaj je v knjigi hotel povedati. Srecanje je pricelo ob 11.10 in je koncalo ob 12.35, z veseljem in zanimanjem smo sledili pogovoru. Jože nam je tudi prebral nekaj odstavkov iz svoje knjige in komentiral, kako je razmišljal in analiziral med pisanjem. Po koncani predstavitvi je sledil pogovor s publiko, ki je do tistega trenutka svoje mikrofone izklopila. Jožeta je pozdravil in mu v imenu odbora društva Zedinjena Slovenija -katerega clan je avtor bil kar nekaj let- cestital predsednik Jure Komar in pa Marko Selan v imenu Slomškovega doma. S komentarji in vprašanji so se tudi javili Dani Grbec, Jože Jan, Miha Podržaj, Ariel Mazieres, Edi Cestnik, Toni Javoršek, Maruca Zurc, Andrea Quadri in Vera Breznikar Podržaj. Iz Slovenije je pa avtorja - oceta pozdravil Dejko Lenarcic. Odbor Slomškovega doma je poskrbel tudi za majhno presenecenje: predsednik Marko Selan je Jožetu izrocil dar - steklenico dobrega vina, ki ga je obdarovanec prejel na svoji strani ekrana iz rok sina Tomija. Seveda ima žena pri moževem delu vedno delež in zaslugo, zato je prejela v dar lepo rožo… V sedanjih okolišcinah, ki jih je povzrocila pandemija koronavirusa, smo še prav posebno veseli, da je program tako lepo izpadel in da smo s tem lepim kulturnim srecanjem vstopili v mesec 59. obletnice Slomkšovega doma. A.S. PRVI ZAMETKI SKUPNOSTI V OKRAJU RAMOS MEJIA V zacetku je bil Janez -slovenski duhovnik c.g. Janez Kalan, begunec med begunci iz leta 1945 ki je z drugimi slovenskimi begun- ci v zacetku leta 1949 prišel iz avstrijskih taborišc. Po posredovanju voditelja dušnih pastirjev iz italijanskih taborišc, msgr. Antona Oreharja, ga je nadškof Solari iz La Plate imenoval za duhovnega pomocnika v župniji Ramos Mejia. V širši okolici te župnije se je namrec do takrat naselilo manjše število beguncev iz italijanskih taborišc, velika vecina - okrog 1000 - pa jih je prišlo konec 1948 in v zacetku 1949 iz avstrijskih taborišc. Dušni pastir c.g. Janez Kalan je prišel z nalogo poskrbeti za duhovno oskrbo rojakov. Že meseca aprila je uvedel slovensko nedeljsko mašo, popoldansko pobožnost vecernic ter verouk za otroke. Tako se je zacela snovati poglavitna opora novodošlim, prvi zametek skupnosti. Nekaj rojakov, predvojnih naseljencev, je sicer takrat že bilo naseljenih v Ramos Mejiji, tako na primer družine Lisjak, Hvalica, Orkožen, predvsem pa podjetna Zora Brinšek, ki je na ulici Alvarado vodila skupaj z novodošlo Emo Kessler Blejec restavracijo in penzion Ilirija. Tu je stanovalo vec samskih fantov, v bližnji okolici pa tudi nekaj družin. V Iliriji se je snovala druga tocka krajevne skupnosti, saj so se tu srecevali med drugimi mnogi kulturniki okrog režiserja Janeza Špeha, ki so v naslednjih letih razvili izredno živahno gledališko dejavnost. V prostorih Ilirije je delovala tudi umetniška šola Slovenske kulturne akcije, v prvih letih pa tudi gospodarska zadruga Sloga. V sosednji župniji Ciudadela je župnik g. Elizalde šel Slovencem zelo na roko: mizarjem je omogocil delavnico, gledališcnikom pa dvorano z odrom. Tu so igralci iz kroga režiserja g. Špeha osnovali Slovenski izseljenski oder.V tej dvorani je v zacetku imel svoje pro- store tudi zbor Gallus. Veliko družin iz avstrijskih taborišc je dobilo prvo zatocišce v "sanatoriju", to je bila zapušcena bolnišnica z velikim vrtom na ulici Necochea, Ramos Mejia, ki je kar nekaj let služila kot zasilno stanovanje, kasneje pa tudi za druge dejavnosti, prav do odprtja Slom škovega doma. Tu so se srecevali novodošli rojaki iz okoliša in si izmenjavali izkušnje o prvih korakih v novi deželi. Veliki salezijanski zavod Don Bosco v Ramos Mejiji je nudil oporno tocko salezijancu g. Janku Merniku, velikemu dobrotniku mladine v avstrijskih taborišcih, za delo med moško mladino slovenskih naseljencev v bližnji in širši okolici. Ustanovil je tedensko zbirališce Mladinski dom. V okviru zavodske cerkve pa je pomemben prispevek postavitev slovenskega oltarja, veliko delo umetnika Toneta Oblaka. Prav tako je Mernikova zasluga, da je zavod še danes zbirališce za telovske procesije in vecje cerkvene slavnosti rojakov. Župnika g. Denicolaya iz Ramos Mejije smemo imenovati velikega dobrotnika Slovencev. Po zaslugi odlicnega dela duhovnika g. Janeza Kalana je na stežaj odprl vse prostore župnišca za potrebe porajajoce se skupnosti. Po- leg slovenske šole, ki jo je osnovala uciteljica Anica Šemrov in sodelavci, je tu redno deloval cerkveni pevski zbor. Pod vodstvom organista Gabrijela Camernika ni samo redno pel pri službi božji, ampak je v petdesetih letih razvil pestro prosvetno dejavnost s koncerti in spevoigrami. V župnijski dvorani je vec gledaliških del uprizorila tudi Slovenska kulturna akcija. V dvorani so bili pogosto razni sestanki, proslave in predavanja. Res bratska solidarnost argentinske katoliške skupnosti! Petdeseta leta so bila vsekakor izredno plodovita na kulturnem polju tudi med rojaki v okolišu Ramos Mejije. Ce omenimo za primer samo Slovenski izseljenski oder. V neki sezoni sta bili v enem samem mesecu postavljeni na oder dve gledališki deli. Prireditve so bile seveda tudi v središcu in drugih okoliših. Iz tistih let je recenica, "da Slovencem v Buenos Airesu zmanjka nedelj za vse prireditve". Vse to organizirano delo pa je trpelo pomanjkanje lastnih prostorov, najbolj šola, ki je gostovala v župnišcu, raznih samostanih in nazadnje v "sanatoriju". Število ucencev je vsako leto narašcalo in se bližalo stotini. Tudi dejavnost domacinov se je zacela širiti in vse težje je bilo dobiti prostore za dejavnosti skupnosti. Razvejena dejavnost raznih skupin je vedno bolj narekovala povezovalno ustanovo, ki bi razpolagala tudi z lastnimi prostori. To so bila tudi leta, ko so naseljenci dokon cavali lastne domove, snovali nove družine pa tudi naselitve v druge okoliše. Okraji so zaceli dobivati po prvem desetletju po naselitvi svojo podobo. Dušni pastir g. Janez Kalan in voditeljica šole Anica Šemrov sta prva dala pobudo za lastne prostore. S starši otrok slovenske šole sta iskala razlicne rešitve. Prvi korak v tej smeri je bil ustanovitev odbora staršev. Sestavljali so ga: Gabrijel Prešeren, Franc Pergar, Janez Brula, Matevž Potocnik in Valentin Pin- tar. Zastavili so si nalogo priti do lastnih prostorov za potrebe šole. Prizadevanjem odbora stašev se je pridružil vecji krog rojakov in v tej družbi je vzniknila pobuda za ustanovitev širše organizacije, ki bi omogocala razvoj in delo šolskim, kulturnim, družabnim in športnim dejavnostim s postavitvijo lastnih prostorov v okolišu Ramos Mejia. Gdc. Anica Šemrov je predlagala poimenovati ustanovo Slomškov dom. V letu 1959 je bil v ta namen osnovan pripravljalni odbor, ki je že kmalu kupil prvo zemljišce na ulici Castelli, leta 1961 pa še sosednje zemljišce z vecjo stavbo ter jo zacel preurejati za potrebe skupnosti. Pripravljalni odbor so sestavljali: Janez Brula, Franc Vester, Ana Breznik, Tone Marin st., Vinko Tomazin, Franc Pergar, Avgust Jelocnik, Matevž Potocnik, Herman Zupan, Anica Šemrov, Hotimir Gorazd,. Ema Kessler Blejec, Janez Kalan, Dušan Pipp, Karel Svetlin, Lado Telic, Franc Miklavc, Gabrijel Camernik, Jože Poznic, Lencka Zupan, Valentin Pintar, Jože Šeme, Pavle Novak, Vida Bedencic in Ivan Makovec. Pripravljalni odbor je pripravil vse potrebno za sklic ustanovnega obcnega zbora. Dogodek je obetal postati temeljnega pomena za skupnost, ki se je zavedala svoje življenjske moci. Jernej Tomazin (IZ ZBORNIKA OB 50-LETNICI SLOMŠKOVEGA DOMA) SVOBODNA SLOVENIJA | 21. SEPTEMBRA 2020 STRAN 3 vekov/dob vedno nanašajo na Evropo in do-anketo, nagradni natecaj?... ODTISI 4 gajanje v njej. Ceprav je prišel z Vzhoda, se je koronavirus Pa še nekaj: od takrat pa do danes se veki razpasel po vsem svetu, a še najbolj je priza- V KATERI DOBI ŽIVIMO? znatno krajšajo. Zato je tudi možnih novih loc-del zahodno civilizacijo, jo upocasnil, še bolj nic kar nekaj. Da je konec sodobnega veka bil globaliziral; pokazal je, da je skrajno krhka in že ob koncu druge svetovne vojne (1945); da nepripravljena – da se je življenje, druženje Ce se spomnimo na zgodovino kot predmet mo srednji vek. Novi vek je trajal do franco-je zacetek vsemirske dobe prihod cloveka na in veliko navad in šeg moralo radikalno sprev srednji šoli, nam bodo verjetno prišle v spo-ske revolucije (1789), sodobni vek pa naj bi še Luno (1969) … Vsak od teh mejnikov bi lahko meniti. Bog ve, ce ne celo za vedno. Oziroma min locnice, s katerimi to zgodovino razdelijo, trajal danes. Zanimivo, da v slovenskih ucnih pomenil zacetek novega veka. In verjetno bi … do naslednje locnice, ki bo spet pretresla da smo se je lažje ucili: stari vek je potekal od virih zacetek sodobnega veka ne predstavlja jih lahko še kaj navedli. svet. iznajdbe pisave pa do padca anticnega Rima francoska revolucija, ampak konec prve sve-Letošnji pandemiji bi tudi lahko naprtili, da Dokler ga je možno pretresti, smo še dobri. (476), do odkritja Amerike (1492) ali pa padca tovne vojne (1918). je zacetni mejnik nove dobe. Kako bi jo imevzhodnega rimskega imperija (1453) imenuje-Kar na prosto oko je opaziti, da se locnice novali? Bi za izbiro naslova morda razpisali GB OkrOgle OBLETNICE | Dr. Božidar Fink (1920 - 2013) Pred 100 leti, 30. avgusta 1920 se je v Litiji rodil Božidar Fink, pravnik, domobranec, kulturnik, politik in eden zacetnikov, graditeljev in pomembnih stebrov slovenske skupnosti v Argentini. Življenjepis dr. Božidarja Finka: Rodil se je 30. avgusta 1920 v Litiji. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani in leta 1939 maturiral na klasicni gimnaziji. Nato je študiral na pravni fakulteti univerze v Ljubljani in diplomiral leta 1943. Po diplomi je pripravljal specializirani doktorat iz kazenskega prava, ki ga ni mogel doseci, ker je bilo prej ukinjeno delovanje univerze. Pri apelacijskem sodišcu je opravil sodno prakso kot sodniški pripravnik. Ko je bil dijak, je bil clan jezuitske Marijine kongregacije, še potem kot študent pa je bil pri mladcih Katoliške akcije, za katero je tehnicno urejal glasilo “Mi mladi borci”. Ob zacetku vojne se je prostovoljno priglasil v jugoslovansko vojsko in v Zagrebu doživel njen razpad. V casu italijanske zasedbe je bil vec mesecev interniran v Gonarsu, potem se je pridružil vaškim stražam v Šentjoštu in Rovtah. Opravil je tudi podoficirski tecaj Slovenske legije. Domobranstvu se je pridružil prav kmalu po ustanovitvi in je bil kot sodni castnik-izslednik dodeljen bataljonu na Vrhniki, nato pa sodnemu odseku Organizacijskega štaba v Ljubljani. Po umiku na Koroško je v Vetrinju spremljal reagrupacijo domobranskih enot vse do vra canja, ki ga je bil obvarovan zaradi bolezni in svarila prijateljev. Prva begunska leta je pre živel v taborišcih v Avstriji in Italiji. Tam je kot pravnik sodeloval pri organiziranju taborišcnega življenja z zasliševanjem novih beguncev o razmerah v Sloveniji, s sestavljanjem pravilnikov in kot clan taborišcnega razsodišca. Na begunski gimnaziji je pouceval latinšcino in matematiko ter bil clan pevskega zbora. Tam se je tudi porocil z Valentino Kopac, s katero sta imela šest otrok: Andrej, Marija, Marko, Bernarda, Helena in Veronika. V Argentino se je preselil loceno od družine, ker ga je zasledoval komunisticni režim in se je moral cim prej umakniti iz Evrope. V novi domovini je zacel kot tovarniški vratar, medtem pa pouceval latinšcino v zasebnem zavodu. Nato se je zaposlil v velikem cementnem podjetju Loma Negra, kjer je delal trideset let v raznih upravnih oddelkih in se tam tudi upokojil. Pri vsem tem pa je stalno spremljal življenje slovenske skupnosti in bil izredno dejaven na razlicnih podrocjih. S svojim delom se je globoko vpisal v življenje slovenske skupnosti. Umrl je 18. februarja 2013 v Buenos Airesu. Delo dr. Božidarja Finka Skoraj nemogoce je navesti celotno njegovo udejstvovanje in gotovo bom nehote kakšno njegovo delo prezrl. Kulturnik • Vec let je pel v pevskem zboru Gallus, s sestrami Marijo, Marto in Nedo je nastopal v okviru »kvarteta Finkovih«. • Bil je odbornik in predsednik Slovenskega katoliškega starešinstva. • Sodeloval je v skupini, ki je izdajala zbornike znanstvenih razprav “Vrednote” ter zanje pisal. • Spremljal je ustanovitev Slovenske kulturne akcije, bil njej odbornik in clan glasbenega in filozofskega odseka. Pisal je v “Glasu SKA”. • Sodeloval je pri izdajanju polmesecnika “Sij slovenske svobode” ter zanj pisal clanke za idejno jasnost in uveljavanje slovenske državne misli. • Ob dvajsetletnici zdomstva je organiziral vidnejše javne nastope s casopisnimi clanki in drugimi publikacijami, tiskovno konferenco in osrednjo umetniško prireditvijo. • Pri I. katoliškem shodu v Argentini je vodil odsek za izobražence, pri II. shodu pa je bil vodja narodno-družbenega odseka. Za II. katoliški shod je napisal molitev “Gospodar vesolja in kralj vseh narodov in jezikov, prosimo Te, razlij svojo milost na Slovenijo, domovino naših prednikov in našo duhovno domovino…” ki jo še danes molimo po slovenskih domovih. • Pisal je strokovne razprave, nacelne clanke, kritike in porocila iz perspektive Slovenca v tujini. Njegovi clanki so bili objavljeni tudi v raznih Slovenskih medijih. • Nekateri Finkovi govori in clanki so bili izdani pri Celovški Mohorjevi družbi v dveh knjigah: “Na tujem v domovini” (1999) in “Za notranjo osvoboditev Slovenije” (2006) Politik • Bil je clan zaupniškega zbora zgodovinske Slovenske Ljudske Stranke. • Pri krovni organizaciji Zedinjena Slovenija je bil odbornik in šest let njen predsednik. • Pridobil je pri argentinskih oblasteh pravno osebnost za Zedinjeno Slovenijo. • Dosegel je soglasje med Zedinjeno Slovenijo in krajevnimi slovenskimi domovi in bil pobudnik ustanovitve Medorganizacijskega sveta (leta 1962), ki še danes deluje in je podlaga edinosti in soglasja slovenske skupnosti v Argentini. • Takoj po razglasitvi samostojne Slovenije je bil dobra tri leta odpravnik diplomatskih in konzularnih poslov v Buenos Airesu, kot pooblašcen predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. • Med drugimi je tudi on zaslužen, da je bila Argentina ena od prvih držav, ki je priznala samostojno Republiko Slovenijo. Leta 1997 je bil odlikovan s castnim znakom svobode Republike Slovenije “za zasluge v dobro Republike Slovenije v njenem mednarodnem priznanju in uveljavljanju”. V obrazložitvi za odlikovanje med drugim piše: »Božidar Fink je od 1. julija 1991 pa do 19. avgusta 1994 bil pooblašcenec Slovenskega zunanjega ministra, vzpostavljal stike in vodil pogovore s predstavniki državnih, politicnih, ekonomskih in drugih institucij v Republiki Argentini ter opravljal konzularne posle za naše izseljence. Na to mesto je bil imenovan kot pravnik, ki je dobro poznal argentinske politicne razmere in užival velik ugled med vsemi skupnostmi med slovenskimi izseljenci. S svojim delom je po membno prispeval k promociji RS v Argentini, ki je kot prva v Latinski Ameriki priznala RS že 16. januarja 1992 in z njo vzpostavila diplomatske odnose aprila 1992. G. Fink je uspešno opravljal zaupane naloge. Za svoje delo ni prejemal placila, povrnjeni so mu bili le materialni stroški. G. Fink je tudi poskrbel, da je RS mogla leta 1994 odpreti veleposlaništvo v Buenos Airesu« • Bil je slavni govornik na akademiji v Cankarjevem Domu v Ljubljani ob 60. obletnici begunstva (3. julija 2005) Nekaj misli dr. Božidarja Finka: »K delavnosti in edinosti nas je posebno nagibala ljubeca skrb za usodo Slovenije. Od Slovenije smo bili nasilno odtrgani in ostajamo od nje še vedno telesno oddaljeni, a se ji nismo nikoli odtujili ... Slovenija nam je bila vedno v srcu, ceprav smo dolgo casa živeli v prisiljeni in prostovoljni karanteni. Domaci režim nas je strahotno obrekoval in nas hotel za vedno odpisati, mi pa smo cutili z rojaki, ki so trpeli drugace kot mi, in smo se iz brezupa upirali režimu, ker je izplaval iz morja krvi ter postavil smešno krinko, opicji obraz za boginjo svobode.« “Po volitvah in nastopu Demosove vlade v aprilu 1990 in posebej po plebiscitu v decembru tega leta je nastajala potreba, da dobi Slovenija svoje uradne predstavnike v tujini. Za to mesto v Argentini sta me takratnemu predsedniku vlade gospodu Lojzetu Peterletu predlagala Zedinjena Slovenija in Medorganizacijski svet pod predsedstvom arh. Jureta Vombergarja. Imenovanje sem osebno prejel 1. julija 1991 v Ljubljani. Z njim sem bil pooblašcen, da vzpostavljam stike in vodim razgovore s predstavniki državnih, politicnih, ekonomskih in drugih institucij Republike Argentine in da ukrenem vse potrebno za odprtje predstavništva slovenske države v tej deželi. V to najširše in odprto pooblastilo so bile dejansko vkljucene vse dejavnosti, ki priticejo rednemu diplomatsko -konzularnemu predstavništvu, razen zgolj protokolarnih nastopov. Pozneje mi je bilo ponudeno diplomatsko imenovanje v stopnji odpravnika poslov, a ponudbe nisem mogel sprejeti, ker argentinska stran na imenovanje ne bi pristala zaradi mojega argentinskega državljanstva po naturalizaciji.” “Ker sem vedel za prevladujoce razpoloženje do politicne emigracije na slovenskih uradih, sem že ob zacetku sklenil, da ne bom dajal povoda za nezaupanje, neugodne ocene ali kakršne koli navzkrižne položaje, saj bi s tem škodoval slovenski državi in naši skupnosti. Zato sem skrbel za strokovnost in korektnost svojega delovanja. Tudi sem odložil vodstvena in drugace vidna mesta, nisem pa utajil svoje protikomunisticne usmerjenosti in tudi ne domobranske preteklosti. Kljub težavam in dozdevnemu omalovaževanju, posebno v prvih casih z ministrskega mesta, pa trdim, da so odnosi scasoma postajali vse bolj normalni, in upam , da so tudi pogledi na argentinsko skupnost ugodnejši. Na letnih konferencah slovenskih veleposlanikov in generalnih konzulov sem imel enakopravno mesto.” »Delo za ideale ne sme iskati placila in casti. Moj ideal je vedno bil slovenstvo v vsem, kar ta pojem obsega, in z vsem, kar služi tej naši danosti. Svoje in naše slovenstvo sem vedno vstavljal v okvir domovine, ki sem jo razume val v podobi matere hraniteljice. Ko nam je bila domovina vzeta, sem se opiral na rojake z enako usodo, pri tem pa sem vedno mislil na dovršitev razvojnega procesa slovenstva v samostojni državi. Miselna shema mi je bila torej lok: narod - domovina - država.« “Zbrani smo pod znamenjem Slovenije v svetu ter ob spominih na dogajanja pred šestimi desetletji in njihovimi posledicami. Kar pri tem mislimo, tudi izpovedujemo, a ne kot samopomilovanje in še manj kot spodbujanje mašcevalnosti, ampak zaradi ocišcevanja narodove vesti. Po svetu nosimo ogenj, ki nas prežareva z idealom slovenstva, in tega nam nihce ne more veljavno odreci. Ogenj prenašamo tudi v mlade rodove, ki Slovenije nimajo za rodno domovino, vendar so ji duhovno prirasli. Naša skupna zasidranost v slovenstvu torej ni samo nostalgicno domoljubje, hrepenenje po izgubljenem in vase zaprta zasanjanost. Žar našega ognja odseva v ustvarjanju in poustvarjanju slovenskih duhovnih vrednot. Z njimi sooblikujemo duhovno podobo slovenstva, ki nima krajevnih meja. Z delom našega uma in rok se lepša in izboljšuje svet, a po njem raste tudi Slovenija. Mnogi zunanji javni delavci na duhovnem ali tvarnem podrocju, številni znanstveniki in umetniki, vzgojitelji in socialni pobudniki so žarki v snopu luci, ki sije iz slovenskega duha v široki svet. Naši darovi svetu morejo biti tudi darovi Sloveniji, ki je po njih res vse bolj prepoznavna in ugledna. Za verne so darovi žrtev in dela predvsem tudi nadnaravno zaslužni. Osrednja Slovenija pa naš prispevek vedno bolj priznava in ceni. Želimo, naj še poveca skrb za rojake, ki živijo zunaj nje, a ne samo kot za oskrbovance. Vkljucuje naj jih tudi kot sodejavnike pri oblikovanju in vodenju narodne usode. Ko se klanjamo spominu vseh naših civilnih in vojaških junakov in mucencev, zagotavljamo Sloveniji, naši rodni domovini ali domovini prednikov, spoštovanje in ljubezen. Zaupamo, da bo Slovenija zaradi zasluženja vse krvi, ki je bila iskreno prelita za njeno pravico, in zaradi ljubece skrbi njenih hcera in sinov še vse bolj uspešno stopala v dobo pravicno urejenih odnosov za srecen duhovni in tvarni razvoj posameznika in družbe ter precišcena in s ponosom soustvarjala pravicen in varen svetovni red.” Pripravil Jože Jan STRAN 4 21. SEPTEMBRA 2020 | SVOBODNA SLOVENIJA MLINI NA VETER V soboto 29. avgusta je bila v prilogi “Campo” dnevnika “La Nación” pod rubriko “Rincón gaucho“ objavljena - izpod peresa R. A. Sanguinettija - kratka zgodovina in pomembnost mlinov na veter ki crpajo vodo na podeželju, kar je za živinorejo in kmetijstvo bistveno potrebno. Zadnja odstavka sta pa posvecena mlinu, ki ga pocitnikarji pri Hanželicu gotovo poznajo. “Verjetno se pa najznamenitnejši tovrstni mlin v naši deželi nahaja v kordobskih hribih. V dolini Punilla, blizu Capilla del Monte, obdan z velicastnim pogledom na Sierras Chicas, se nahaja zaselek Dolores. Ob lepi cerkvici v kolonialnem slogu stoji hiša imenovana “Flor de durazno“ – Breskov cvet – kjer poteka istoimenski roman (Hugo Wast – 1911)*, v bližini pa velika stavba, ki sedaj izgleda kot zapušcen samostan. Ta je bila last “de la novelesca Marquesa Pontificia“ Adelia María Harilaos de Olmos. V okolju se pa dviga velik stolp za mlin na veter. Sestoji s treh stolpicev eden nad drugim, vsak s svojo plošcado in ograjo s kovanega železa, v sredi se pa vijejo do vrha polžaste stopnice. Ta mogocna struktura nekako spominja na nekakšen manjši Eifflov stolp. A to ni slucajno. Nacrt zanj je naredil isti inženir, Gustave Eiffel. V zacetku prejšnjega stoletja mu ga je omenjena gospa Adelia narocila, ga pripeljala in ga postavila na svojem posestvu, Estancia San Sebastián. Visok je ok. 35 m, mlina na vrhu nima vec in je v zelo slabem stanju. Caka na potrebno obnovitev, pac, dokler se to še da. Tako estetsko kot zgodovinsko ta velikan to zasluži. Spada v našo narodno dedišcino. “ Poslovenil F.M. V originalu Hugo Wast – Gustavo A. Martínez Zuviría ( 1883 – 1962) ni omenjen. Vsa njegova dela so bila pod Alfonsinovo vlado prepovedana. To je dosegla judovska skupnost, ker je bilo par njegovih romanov, med njimi “El oro” -v slovenšcini je leta 1942 izšel pod naslovom “Zlato vecnega Juda”, zanje žaljivih. ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” PREGOVORI IN CITATI VODA Svetovni teden vode od leta 1991 poteka vsako leto v zadnjem tednu meseca avgusta in predstavlja pomemben okvir za izmenjavo mnenj med predstavniki zasebnega in javnega sektorja o uporabljanju vodnih virov po svetu in ukrepih za soocenje z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Voda je življenje, kljub temu pa kar 2,1 milijarde ljudi po svetu nima dostopa do ciste pitne vode. 263 milijonov ljudi po svetu vsak dan za pot do vodnega vira in nazaj porabi vec kot 30 minut. A številni vodni viri so onesnaženi, kar lahko vodi v bolezni ali celo smrt. Na svetu tako vsak dan umre vec kot 700 otrok zaradi bolezni, ki so povezane z onesnaženo vodo, neprimernimi sanitarijami in nezadostno higieno. Skoraj 600 milijonov otrok na svetu v šoli nima dostopa do ciste pitne vode. Skoraj 900 milijonov otrok na svetu si v šoli ne more umiti rok, saj voda in milo nista na voljo. Porocilo Unicef-a o napredku na podrocju pitne vode navaja, da je od leta 2000 1,8 milijarde ljudi pridobilo dostop do osnovnih vodnih virov, vendar pri tem obstajajo velike razlike oziroma neenakosti v dostopnosti, razpoložljivosti in kakovosti teh storitev. O vodi je veliko pregovorov, prisluhnimo nekaterim: • Tiha voda bregove dere. (Slovenski pregovor) • Kdor vino vecerja, vodo zajtrkuje. (Ljudski pregovor) • Tudi rastline imajo pravico do vode, ne le clovek in živali! (Napis v botanicnem vrtu v Ljubljani) • Kapljice vode prežrejo kamen. (Kitajski pregovor) • Pravi okus vode spoznamo šele v pušcavi. (Slovenski pregovor) • Voda še za v cevelj ni dobra. (Ljudski pregovor) • Ne pljuvaj v vodo vodnjaka, nemara jo boš moral piti. (Ivan Andrejevic Krilov, ruski novinar, pesnik, pisatelj in dramaturg) • Voda je dober sluga, a slab gospodar. (Slovenski pregovor) • Razlite vode ne moremo nikoli dobiti nazaj. (Kitajski pregovor) • Voda za obraz, vino za dušo. (Graffiti) • Kakor kaplja v potok kane, mine cas, naglo kane, pa ne vstane vec za nas. (Blaženi škof Anton Martin Slomšek) • Ko padeš v vodo, se nase jezi, ne na potok. (Slovenski pregovor) • Namesti da drugim zavidate ribe v vodi, raje zacnite plesti svoje mreže. (Kitajski pregovor) • Kri ni voda. (Ljudski pregovor) • Voda govori nenehno in se nikdar ne ponavlja. (Octavio Paz, mehiški politik, esejist, filozof, pesnik in pisatelj) • Bolje je biti tam, kjer je dobra voda, kot tam, kjer je dober kruh. (Slovenski pregovor) • Vrednosti vode ne poznamo, dokler se vodnjak ne posuši. (Kitajski pregovor) Izbral Jože Jan Sporocamo, da se je 16. septembra za vedno poslovil IRENEJ MARKEŽ 1953 – 2020 dolgoletni clanu in odbornik Slovenskega doma v Carapachayu. Družini izrekamo iskreno sožalje in se pridružujemo molitvam za pokoj njegove duše. Pocivaj v miru, dragi Titi. ROJSTVA OSEBNE NOVICE V soboto, 20. junija, je bil v družini SMRTI Damijana Kovacica in Belén Desocio rojen sincek Vinko KOVACIC. V 71. letu svojega življenja je 10. avgusta odšla k Bogu Marija (Mimi) BOKALIC. 27. avgusta, ravno na dan 70. letnice starega ata Janeza Bokalica, se je V soboto, 8. avgusta, je v 85. letu starosti za rodila India, hci Juan Ignacia Bokalic in vecno zaspala gospa Breda KRIŽ roj. CERNIC. Josefine Echaide. Naj pocivata v miru! Bog jo blagoslovi!! Svete maše in verski program https://sites.google.com/view/robertbrest 4. oktobra 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena 11. oktobra 64. obletnica Našega doma San Justo KOLEDAR Želiš zaceti ali nadaljevati študij v Sloveniji in še nisi izpolnil 27 let? Lahko se prijaviš za štipendijo! Pogoji so v celoti objavljeni tu: http://svobodnaslovenija.com.ar/wp-content/ uploads/2020/09/Javni-razpis-2020.pdf PRIJAVE DO 30. SEPTEMBRA 2020 ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ V SLOVENIJI Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Uredniški odbor SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Erika lndihar, Jože Lenarcic, Marko Vombergar, Miloš Mavric Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznic email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbancic www.svobodnaslovenija.com.ar