Za razvedrilo. Malo neroden. Kmeflič je prišel pozno domov in se je bail, da se bo žena upravičeno pritoževala. Zato 9e je pred vrati sezul in liotel mirno v posteljo leči. Pri tein pa je butnil v zibiko, da je močno zaropotalo. Žena se je seveda zbudila. Mož pa se je hotel opravioiiti in sačel cibati: »Ajaja, ajaja! Nič ne jokaj!« Žena ga je vprašala: »jKaj pa delaš?« »GJej, naše maleno dete je jokalo, sem ga pa pozibal!« »Oj ti lažnjivec ti«, je rekla žena, » saj ]e vendar otrok tu pri meni in je zibika prazna!« — Kaj je najlepše! Ob odhodu na bojišče za časa svetovne vojne je bil v žeJezaiiškem vozu ta-ile razgovor: Nakdo je rekel: »Lepo je za domo\rino umreti!« Drugi mu je takoj odgovoril: »Še lep&e je — zanjo živeti.« A tretji, precej debeli, z zakrivljenjim nosom si je na tihem nualil: »Najlepše pa je — za domovino lifrovati!«