SLOVENSKI I Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer,11 I/lmja o. in 20. vsakega, meseca na celi lij Za oznanila se plačuje od navadne ver- poli in velja za celo leto 3 glil., za pol I stico, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta l gld. 60 kr. III 14 kr., trikrat 1« kr. Dopise sprejema odbor ^Učiteljskega društva za slovenski Štajer." Štev. 10. V Mariboru ‘20. maja 1876. Letnik IV. Ravnanje pri pojasnjevanji izglednih spisov. (Spisal Antonij Leban-Mozirski.) To je mnogovrstno. — Kar se da sploh določiti, bilo bi naslednje: 1. Neobhodno treba jo, da mladina borilni odstavek popolnoma razume; zato naj se ji pred vsem izrazi pojasnijo; na dalje naj ji bodo tudi sledeče stvari znane: uzrok in učinek ali nasledek pngodeb, značaj ali stan oseb. Vrb tega naj si je zvesta miselne razvrstitve. Samo pri pesemskih odstavkih je zadosta, da mladina samo poglavitno misel pozna. Tukaj uij učitelju treba vsake stvarce na taujko razlagati, samo da učenec pesem občuduje. Pravila, po katerih bi se imel učitelj pri razkladanji ravnati, bila bi tale: a) Naj se mladini izgledui spis pred vsem na glas prečita ali pripove. Dobro je marsikrat, ako ga učenci poprej enkrat preberč. b) Naj na tanjko izprašuje, kar je prečitanega. c) Pojasnjevanje. Kar učenec ne razume, to naj mu učitelj pojasni z zadostnim opisovanjem ali z enopomemuicami. d) Posebne koristi je, da učenci to, kar je bilo prečitanega ali povedanega, spet z lastnimi besedami, se ve da svobodno pripovedč. Kakošcnkrat zadostuje, da se zapopadek le v obče načrta. e) Miselni red in stik. f) Karakteristika oseb. g) Naj se poglavitna misel poišče. h) Na pamet. — Dobro je, da se učenci kratkih pa lepih in jedrnatih sestavkov iz glave navadijo. — Razume se pa samo po sebi, da je mora učitelj poprej pojasniti. 10 2. Učitelj naj se ne spušča v predolga pojasnjevanja, to je ravno dobro, da ne pretemeljit; kar mladina uže samo ra- zumeva, naj se opusti; kar bi celč po dolgem razkladanji ne mogla razumeti, naj se le memogredč omeni, pozneje pa, ko se je ndadiui miselni krog razširil, dostojno pojasni. — Učitelju bodi sploh to zadosta, kar je v izglednem spisu, naj tedaj ni-česa ne priklada, kar je tujega. Pojasnjevanja, katerih cilj in konec je, da se mladina vsega prav zaveda, so ali predmetna ali jezikoslovna. — Oboje naj se spodobno vjema. Jezikoslovno pojasnjevanje je pa stoperv tedaj na pravem mestu, ko mladina česa ne razumč. 3. Berilne odstavke, kateri so si po zapopadku sorodni, naj učitelj primerja, in ako je mogoče, protistavke omenja. 4. Mladina naj je poduka vselej deležna, ali s besedo ali z mislijo. Kolikor višje je število obdelanih sestavkov, toliko več se je mladini miselni krog razširil. — Kolikor nataujčueji je bil učitelj pri izpraševanji, toliko lože bo mladina svoje misli razodevala. — Učitelj naj ne govori preveč, ali prehitro, tak način nij še pripeljal k zaželjenemu cilju in koncu, on naj modro gospodari z glasom i z besedo. 5. Naj si tudi nekoliko časa privošči za tako zvano mehanično čitanje. Učitelj naj bode tukaj priden in previden, on naj podučuje mladino z obzirom na glas, na menjavo glasu, na menjavo oseb in prizorov, t. j. učenec mora estetično ali z živim čutom čitati. — Uže od začetka naj odstrani isto razupito mlačno čitanje; se ve da ne zadostuje, da se je učitelj le površno seznanil z berilom, on se ga mora naučiti, — to je, on se mora pripravljati. — On naj sam pokaže z izrekbo besedi in stavkov, da ga stvar v resnici zanima, na dalje naj priporočuje važnost ločil ali spon. O psihologiji in logiki. Blaže Pernišek. (Daljo.) V 7. br. t. lista razpravljal sem poznavalnost, in sicer nazornost in predstavnost. Od poznavalnosti torej mi ostaja še miselnost. — Kedor umi, taj misli. Bezuvctni činitclji vsakemu mišljenju so nazori, predstave, reprodukcije in produkcije. So pa tudi ljudi, keji niso brez nazorov, predstav, repro-dukoij, produkcij, a ipak ucmogč misliti, na pr. čisto mali otroci, bebci ali budalasti ljudi. To velja tudi o životinjah (živalih). Obično se priznava umu večja plemenitost, nego li pameti. Vuk uaimc veli: „Um carujo, a pamjet imajo i sve ži- votinje“. Pa ne samo Srbin in Hrvat, nego tudi Slovenec pravi: „tu je pameten pes, konj itd.“; nereka pa nijcden: „tojeumen konj itd.“ Človek torej može biti i pameten i umen; životinja pa utegne biti pametna, a umna nikedar. Kedor si jasno predstavlja, taj umi. Z umom tvorimo pojmove (rus.: ponjatije), sode in zaključke (rus.: izvode). Akoveč predstav drugo z drugo primerjamo, njih različnosti odbiramo, — vse ostalo pa, kar i majo (predstav e) skup neg a, vjednopredstavo z druži mo, pa imamo: pojem. Primerjajmo več opic drugo drugej, n. pr. gorilo, šimpansa orang-utanga, magota, mandrila, vriskača in cvileža, odbijmo tu njih različnost, gledč repa, boje, barve, ustnih mošnic, zobov, glasilnega mehurja in še več družili svojstev, — drugo pa, kar skupno imajo (roke na prednjih in zadnjih članovih s 5 prostimi prsti na vsakej, mej katerimi se može palec z vsemi druzimi sklepati, dalje njih popolno zobovje bez škrbin in pa njih gledanje naravnost naprej), zjedi-nimo, pa dobimo pojem — opica. Pojem je torej skupina jcstvenih (bitstvenih) znakov sličnih si stvari j. Tudi se može reči, da je po jemskupnapredstava, katera jevlastvečstva rij. Zna naj se, da so v slovarju vse druge besede pojmovi, samo interjekcije in n o mi n a propria ne. Kakor je razvidno iz navedene abstrakcije in kombinacije predstav, tedaj neeksistujč pojmovi v istini v naravi nego v duši je ima človek, dočim pa so predstave slike pravih stvarij, katere faktično bivajo. Opice upravo, kakošno si mislimo vsled spomenute abstrakcije in kombinacije še »vestno nikedar nije videl, pač pa nekov organizem, kojemu se nadeja ime: opica, kojej so uže navedeni jestveni znakovi svojstvo poleg družili nejestvenih svojstev. Pojmovi dele se: a) po svojih vrstah: v vrstne, v plemenske in v in-d i v i d u v a 1 n o, b) po stvareh: v konkretne iu abstraktne, c) po kakovosti: v temne, jasne in določne ali »vestne. Ako rečem: slavec je ptič, pa je v tem reku pojem „sla-vec“ vrsten, pojem „ptič“ pa plemensk. Konkreten pa je pojem, ako so znakovi zraščeni sč stvarjč, na pr.: rumen metulj. Rumena tvariua na metulju, na zlatu itd. se nahaja v naravi, a barva rumena sama ziisc bez tvarine se ne nahaja nikjer. Pojem: „ruinena se torej mora abstrahovati od eksistujočih teles. Ako si pojem: „rumenu ne gledč na ka-kovo telo s tako barvo mislimo, tedaj jo pojem: „rumen“ ab- 10* strakten (odpeljan, t. j. od telesa); ako pa si ga mislimo s ka kovim telesom združenega, pa je konkreten (zraščen). Temkn je pojem, ako se ne da od sličnega razločevati. Naopak pa je pojem jasen, ako se razločuje od sličnega. Ako pa se mogp znakovi kakošne stvari navesti, tedaj pa je pojem svesten (določen). Ako vidim v zverinjaku pautarje in tudi jaguvarjc in sicer ne zadostno blizo, tačas ne morem zadostno razločevati puntarjev od jaguvarjev ter mi je pojem i o pantarju i o jaguvarju teman. Dojdejo mi pa tako blizo, da je podobuo razločujem po njih obliki, onda pa mi je pojem i o pantarju i o jaguvarju jasen. Ako pa sem se toliko upoznal se svojstvi jednega ali druzega teh dveh, da možem tudi karakteristiko izreči o pantarju ali tudi o jaguvarju, ondaj pa mi je pojem: pantar in pojem: jaguvar tudi določen. Narodnemu učitelju zadača to je, da prisvaja omladini potrebne pojmove, temne pojasnuje in jasne pa, kar se da na določno stopinjo povzdigati. Ako si mislim predstavi: čin ovni k in n Aro d en, pa ji primerjam drugo z drugo, so li ujemati ali ne, onda — sodim. Sodje torej določevanje razmere, v ka te rej se nahaja predstava s predstavo. Jedno teh predstav zovemo subjektivno, jedno pa p reti ikativno. Jedna mora biti splošna, jedna pa posebna. Čin ovni k je v tem slučaju subjektivna, in to posebna; ni-roden pa je predikativna, in to splošna. Sod bi se torej glasil : činovnik je naroden; činovnik nije naroden. Sodove delimo: I. Po njih kvantiteti, (t. j. po broju njih subjektov): a) v singularne (individuvalne, samotere), b) v partikularne (specijalne, posebue) in c) v univerzalne (generalne, splošne). Primeri za individuvalne sodove: Preširen je najslavnejši slovenski pesnik. Moskva je sveto rusko mesto. Luna se suče okolo zemlje. — Primeri za specijalne sode. Nekoliko poštenih narodnjakov pa ipak imamo Slovenci. Nekateri se uže sr umuj 6, da so slovenski Efialti, Brankoviči, Milote. Mnogo n&roda še tava po megli. — Primeri za generalne sode: Vsak konservativec je rakovee. Prav krščan se nemaščuje. Vsak uzporeduik polovi dvokotnica v kongrueutna trikota. Vsako telo je luknjičavo. — II. Razvrščamo sodove po njih kvaliteti (kakovosti): «) v jesočne (x), na pr. lipa je dišeča, b) vnejesočne (—), na pr. hrast nije dišeč. Pristnih pitalnih sodov nije; no nepristna pitanja mogč biti sodovi. Evo to-le primero za takove sodove. Ali je Slovana menje od Nemca (x?)? Ali pa: Ali nije naš narod za civilizovanje (—?) O vi pitanji pa sti nepristni mesti firmativnega veka: Slovana je več od Nemca, naš narod nije nezmožen za civilizovanje. III. Imamo sodove, koje ločimo po njih relaciji, t. j. po razmerju predstav druga z drugo: a) v kategorične (bezuvetne), b) v hipotetične (uvetne) in c) v disjunktivne (razstavne). Sodje bezuveten, ako se v njem jedna predstava drugej predstavi ali priznava, ali pa odreka kot znak, n. pr. Južna Rusija ima najlepše ljudi med vsemi kontinenti; ali pa: Sibirija neima rodnega polja. Uveten je sod, ako se v njem predikat o subjektu samo pod kakovim uvetom (pogojem) tvrdi ali zanikuje, n. pr. Ako hočemo, da smo slobodni, učiti se morem o. Dalje: Ako se ne udarno, nebodo nas imeli pod nogami. Grledč na sintakso v slovnici je v navedenem slučaju : „ako se neudamo11 prednji, „nebodo nas imeli pod nogami “ pa posleden stavek. Rastavenjesod, v katerem nije določno, kateri iz mej navedenih predikatov (pogovorov) pripada subjektu (podmetu), na pr. :vTa djevojka je ali Slovenka, Srbkinja, Poljakinja, Ruskinja, Čehinja, Črnogorka, Hrvatica ali pa Bulgarka. V takovem sodu dakle nije izrečeno, da je ta djevojka ali da nije izmej navedenih poduarodnostij, nego svestno pa je, da izmej imenovanih plemen slovanskih je ta djevojka. Pri disjunktivnih sodovih treba paziti, da se navedb vsi deli, — da so vsi ti deli usporedni a nepodredni, da dob a j a j o vsi deli od istega delila. IV. Ločimo sodove po modaliteti (svestnosti): a) v problematične (mogoče), b) v ase rto ričn e (tvrdeče, istinite) in c) vapodiktične (nujne). Primer za a): Možda kmalu postane naš helot barem perijek. Primer za b): Dokler sami sobe ne štovamo, tako dolgo moramo biti trpini. Primer za c): Krt nije slep. Lessing je Lesnik. V. So sodovi gledč na stavke, v katerih so sodovi, ali prostostavni ali pa s čs ta vij e ni, in to prostostavni, ako je v stavku samo jeden sod, — sčstavljen pa, ako je v stavku več sodov. VI. Razločujemo še sodove po izražanju (rus.: proiz-nošenju) ali: » a) v 1 i h n e *) (naravnostne), b) v pital ne (interrogativne) in c) v izklicujoče (eksklametorične) Za a): Boris je bil bolgarsk knez (843—860). Za bj: V katerem taboru je naš vodja? Za c): Bratje, hajdimo na vraga, dušmanina našega! Mora z našega on praga, to dolžnost je vsacega! Kedor hitro in prav sodi, taj je zdravega uma. Kedor pa skrite in fine (premetene) sličnosti izmej različnih stvarij lebko in hitro najde, taj je p rek os e n**) (prebrisan). Ako pa kedo izmej sličnih si stvarij različnosti lehko najde, taj je bistroumen. Sreča ali nesreča vsacega človeka je odvisna od pravega ali nepravega sodenja, naj počenja človek, kar koli. S tega vestno obračajmo strogo pozornost učitelji na to, da se uči nam izročena deca, objektivno soditi in pravično. Nikar pa neprisvojajmo krivih in neistinitih nazorov, predstav, pojmov in sodov. Le tako možcmo zidati naš dom na skalo, ne pa na — pesek. Občna zgodovina za vitije razrede narodnih in meščanskih šol. V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczkn. Posloveni] Ivan Lapajne. Stari vele. IX. Rimljani. (Daljo) § 49. Grah a. Po premagi Kartaginjc so se kupičili velikanski zakladi v Italiji, s tem je pa tudi izginila stara zmernost in priprostost. Bogatstvo se je toda kupičilo samo pri nekaterih rodbinah, večina ljudstva je bilo uboga. V tem času sta živela v Rimu brata Tiberij in Kaj Grah, sina plemenite Kornelij e, hčere S c i-pijona afri k ans k ega, kije slavcla po svoji omiki in žlahtnem sercu. Izredila ju je v ljubezni do domovine in podučevala ju v vseh znanostih. Tiberij Grah je bil ljudski tribun in kot taki je skušal veliko neenakost med premoženjem poravnati in ubogemu ljudstvu pomagati. Po njegovem predlogu ne bi smel nihče več od 500 oralov deržavnega zemljišča imeti, vse ostalo naj bi se med ubogo deržavljaue za zmerno najemščino razdelilo. Za bogatine je radi tega predlagal odškodnine iz deržavne denarnice. Ali pri *) Staroslovensko slovo. Pis. **) Ljutomerec: „prokosnica = witz“. Pis. teni predlogu so se mu bogataši luido zoperstavljali. V boju, ki je nastal med obema strankama, padel je Tiberij s 300 svojih priveržencev. Kaja Graha tudi žalostni konec njegovega brata ni ostrašil, da je deset let tisto postavo o njivah predlagal. Pa tudi on je padel v boju s Patriciji. Od tega časa so bili pogostoma punti v Italiji in v Siciliji. § 50. Vojska s Cimbri in Tevtoni. Od pokrajin Severnega in Vzhodnega morja sta se dva nemška naroda vedno bolj proti jugu pomikala in tudi v rimsko deržavo silila. To so bili Cimbri in Tevtoni. (1. 114 pr. Kr.) Ti so bili močne postave, velike rasti in svitlih las; oblečeni so bili v živalske kože in železne oklepe, nosili velike ščite in dolge meče. Zagnali so se najpervo v Galijo, kjer so ukončali rimsko vojsko. Pred temi Germani ali Nemci so imeli Rimljani velik strah. V tej stiski se obernejo na Marija. To je bil mož neimenitne rodbine, brez omike, pa močan junak in pri prostem ljudstvu priljubljen. Njegova hrabrost in odločnost mu je pripomogla do konzulove časti, in ravno v tem času se je bil , izkazal v vojski v Afriki, katero so imeli Rimljani z Jug uri to, numidijskim kraljem. Temu Mariju je bilo nadpoveljstvo v vojski proti novemu sovražniku izročeno. Potem ko je bil armado dobro izuril, napadel je bil Tevtone pri Sek-stijevih toplicah (Aquii Sextiii) in je po dvodnevnem boju popolnem premagal. Tako je bil tndi Cimbre na ravdinskem polji pri Vercelah popolnem uničil (1. 102 pr. Kr.) Marija so Rimljani slavili kot rešitelja domovine in mu v Rimu na čast uapravili veliko slavljenje. § 51. Notranja vojska med Marijem in S ul o S ul a je bil podpoveljnik pod Marijem v vojski zoper Ju-gunto; že vtem boju seje izkazal z ujetjem numidijskega kralja in pozneje tudi kot poveljnik v vojski z italskimi zavezniki. Sula je bil tudi prijatelj Patricijev. Sula jc bil celb za konzula in vojskovodjo izvoljen, ko so se Rimljani zoper M i t r i d a t a, kralja Ponta v Mali Aziji bojevali; ta je bil nevaren sovražnik, v enem dnevu je dal 80.000 Rimljanov umoriti. Marij si je čutil s tem razžaljen in je senat prisilil, da je Suli odvzel višje poveljstvo in ga njemu izročil. Pa Sula pelje svojo armado zoper Rim in vzame mesto s silo. Marij je bil izobčen in je po prestani!) mnogih nevarnostih pribežal v Afriko. Po upeljavi prejšnjega reda v Rimu, podal se je z vojsko zopet zoper Mitridata. Toda komaj je Sula mesto zapustil, hotel je konzul Cina naredbe Suline odpraviti, pa je po kerva-vem boju bil prisiljen, iz mesta bežati. Zbral pa je nezadovoljne deržavljane in sužnje, združil se z iz Afrike došlim Marijem in zopet mesto vzel. Začelo se je v mestu petdnevno ropanje in morenjc. Marij in Cina sta bila izvoljena konzula, Sula pa je bil pregnan. Sula, ki je sijajno zmagal v boju zoper Mitridata, prihitel je nazaj v Itafijo. Marij je bil med tem umeri, Cina pa umorjen. Sula je pobil v vcčib bojih priveržence Marijeve in llim zopet vzel. Nastalo pa je strašno s a m o s i 1 s tv o, in veliko tisoč meščanov je bilo umorjenih. Sulo so izvolili za didaktorja, pa on je to čast kmalo odložil (78 pr. Kr.) §52. P o m p e j. Pompej, mlad mož, sc je že pod Sulo odlikoval, in sovražnike večkrat premagoval. Po smerti Sule je zmagal priveržence Marijeve na Španskem. Pozneje je storil konec važnemu vojskovanju s sužnji. V Italiji so bili takrat največje ljudske veselice v tem, gledati borilce. V posebnih zavodih so se sužnji urili v borenji, ti borilci so se zvali gladiator i. V enem takem zavodu v Kapvi je všlo precej teh borilcev, pod vodstvom Spartaka, pogumnega in izvedenega moža, se je ta četa s sužnji pomnožila in več rimskih armad pobila. Se le Krasu se je posrečilo, Spartaka premagati in ubitk Ostanek te čete sužnjev je pokončal Pompej, vernivši se iz Španije. Za nekaj let se je Pompej bojeval z morskimi roparji. Med dolgo-trajajočo vojsko nastalo je število morskih roparjev toliko, da je bilo ob bregih Srednjega morja zelo nevarno. S tem je kupčija mnogo terpela, pa tudi bogate vjetuike so od-važevali v Malo Azijo in le za velik denar zopet izpuščali. V Kirnu je postala celo velika dragina, ker so ti roparji dovaže-vanje žita zabraujevali. Pompej je bil za poveljnika zoper nje postavljen^ in v malih mesecih je oslobodil morje od teli rogo-viležev. Še večjo slavo si jo Pompej pridobil v zadnji vojski proti Mitri datu, kateri sc je, izdau po svojem sinu, s strupom umoril. Pompej je pridobil zmago za zmago, podvergel si je Sirijo, šel v Jeruzalem, ga zmagal in podvergel Palestino. V Kiiuu so ga radi tega slavili tako, kakor še uobenega pred njim. §55. Katil in o v a zarota. Med tem, ko se je Pompej v Aziji vojskoval, uastala je v Kirnu zelo nevarna zarota. Na čelu jej jo bil Kati lina, mož iz imenitne rodovine, izverstnih talentov, pa najslabših načel. Z razuzdanim življenjem je zapravil vse svoje promoženjo in so celo v velike dolgove zakopal. Da bi se iz njih rešil, hrepenel je pa konzulatu, zarotil sc z drugimi enakomisličimi, mladimi ljudmi, ki so bili ž njim vred na slabem glasu, da bi vlado vergli. Posrečilo se mu je že bilo iz obožanih Sulinih vojakov vojsko scbiati. Toda budni konzul Mark Tulij Ciccron mu je preprečil to podvzetje. Ta jo bil največji govornik in učenjak v starem veku. S svojimi zmožnostimi, ueomadoževanim življenjem in veliko delavnostjo dosegel je največjo deržavno čast. Ciceron je zasledil zaroto, Katiliua je zbežal iz mesta, pri Pi štoriji se sicer z vojsko zoperstavil, toda bil premagan in umorjen (1. 62 pr. Kr.) Cieeronu so zato rekli — „oče do-movine“. § 54. Julij Cezar in pervo trivladje. Poleg Pompcja se je kot najimenitnejši mož rimske der-žave in kot najizverstnejši rimski vojskovodja odlikoval K a j Julij Cezar. Bil je starejjplemenite rodovine, in vendar ljubljenec naroda. Nikdo ga ni prekosil v serčnosti, vstrajnosti, bistroumju, izkušenosti in modri porabi časa; bil je tudi prijatelj znanostim in znanstveno izobražen, pa tudi toliko častila-komen, da ni terpel višjega od njega, tudi sebi enakega ne. Na svojem potovanji došel je v revno vas, na katero je svoje spremljevalce opozoril. KIn vendar41, reče on, „bil bi rajše pervi v tej vasi, nego drugi v Rimu44. Iz teh besedi se je že raz- vidla njegova želja po gospodstvu. Dosegel je Čast za častjo, naposled tudi konzulat. Združil se je s Pompejeni in najboga-tejim možem v tistem času, s Krasom, in ti so si gospodstvo nad veliko rimsko deržavo med seboj razdelili. Ta zveza se je imenovala trivladje, tri um vir at. Cezar je oskerboval Galijo, Pompej Španijo in Kras Sirijo. Zadnji pa je v boji s Parterji življenje izgubil, šlo je torej samo za to, ali naj ima Pompej ali Cezar uajvišje gospodstvo. Cezar si je v Galiji, ki ni bila še popolnem podveržena, podjarmil narod za narodom, in si izurjeno, udano vojsko na- pravil. Prekoračil je bil tudi lteno; on jo bil sploh pervi Rim ljau, ki je stopil na nemška tla. Tudi čez morje na Britanjsko se je bil podal. Vse te vojne je Cezar kot zgodovinopisec sam opisal. — Pompej se ni podal na Špansko, ostal je v Rimu in poslal namestnika v imeuovano deželo. V Rimu je bil sam za konzula imenovan, Cezarju pa je senat ukazal, naj svojo vojsko razpusti. Cezar pa ni hotel tega storiti. Z besedami: „Kocka je padla44 šel je črez reko Rubikon, ki je mejila njegovo proviu-cijo od Italije, in katere noben vojskovodja brez senatovega dovoljenja ni smel z vojsko prekoračiti. Začela se je s tem druga notranja vojska. Njegov nasprotnik Pompej je bil tako malo oborožen, da je s svojimi priveržeuci v spodnjo Italijo bežal in se od tamkaj v Grecijo prepeljal. Cezar je pridobil vso Italijo skoraj brez boja, premagal Pompejeve legijone na Španskem in pregaujal Pompeja samega. Pri Farzalu je bil Pompej popoluem premagan, bežal je v Egipt, kjer pa je bil umorjen, ker so si Egipčani s tem Cezarju prikupiti hoteli. Ko je pozneje Cezar sam v Egipt došel ia so mu kervavo glavo njegovega nasprotnika pokazali, se je globoko presunjen od nje obernil. Tu je pomiril prepire o prestolu,- in po njegovem upljivu je zasedla prestol hči umerlega kralja, Kleopatra. Cezar si je potem še pridobival zmago za zmago, in to v različnih deželah. Sina Mitridatovega v Mali Aziji je tako hitro premagal, da je njegovo poročilo v Rim samo tri besede obsegalo : „Veni, vidi, vici“ (t. j. prišel, videl, zmagal sem). Ko je bil še Pompejeve sinove v Afriki in svoje terdovratne nasprotniko na Španskem premagal, prišel je nazaj v Rim, kjer jo bil v resnici samovladar cele rimske deržave. Za ves čas svojega življenja je bil za didaktorja imenovan in sam si je dal naslov imperator. Nosil je škerlast plašč in koval je denarje s svojo podobo. Manjkala mu je še sama krona. Njegovi prijatelji so mu je že ponujali, kar nastane zarota repuklicancev, kateri na čelu sta bila Brut in Kasij. 15. sušca 1. 44. pr. Kr. se poda Cezar v semitsko svetovalnico. Ko je prestol pod podobo Pompejevo zasedel, napadejo ga zarotniki. Vidsi njih veliko število in celo svojega ljubljenca Bruta med njimi, se ni hotel braniti. Žalostno je Brutu zaklical: „Tudi ti, moj sin“ in zgrudil seje na tla, preboden z 23 bodalci. (Daljo prih.) Dopisi. Iz Ptuja 10. maja, Danos poročam o dvojih učiteljskih zborih. Pri soji 6. aprila jo govoril g. Robič o ^domovinski geografiji11, g. V. Kocmut o „nabiranju, prepariranju in shraujovanju žužolk in metuljev.11 Po odobrenju protokola od marca sc rešujejo dopisi. Gosp. F e 1 k 1 v Pragu je. nam poslal svojo risanko v spregled. Kočne bi bilo, ko bi oblika no bila premajhna za Grandauerjevo predloge, ktero tukaj upeljujemo. (Saj ni treba tako velikih podob delati, kakor so oni preveliki vzori. Ur.) Poročilo g. ltobiča, da prošnja štajerskega skupnega učiteljskega društva zopet ni oblakov deželnega zbora proderla, je poslušavec, posebno učitoljo onorazrednic zelo stresilo! V poprejšnji šolski dobi moral je učitelj svojo plačilo v nebesih pričakovati — v sedanji dobi pa od boljših finančnih razmeri Tedaj lo poterpimell Ob tričetert na 11. začno g. Robič svoj govor. Rekel jo: Geografija in zgodovina sta žolč zelo važna predmeta sedanjo šolo. Ta uk mora biti sintetičen; od doma v daljave. Sintetična metoda pa no pade učitelju v krilo; ona tir ja, da učitelj s čobelično marlivostjo nabira tvarino domovinsko. Poročevalec potom svojo sestavo o tem nauku v 19 točkah navedene in opomene, da se v gračkom učitoljskom listu št. 2. t. 1. nahajajo načerti, po katerih naj učitelj pri sestavi domačo geografijo postopa. Govor se z radostjo sprejme in g. R. obljubi svoj prodmot nadaljevati. Okoli eu pol 12 ure stopi g. V. Kocmut na oder. Pred predavanjem razstavi svojo nabirko v razgled. Na treh tablah ima žuželke od velikoga rogača do naj najmanjšo stvarico prav mično nadete — na treh tablah pa metulje od prekrasnega ponočnega pavlinčeka, smrtoglavca do zalega krilca in še drugih manjših. Kocmut dopoveduje prav zabavno, kako je počel nabiranje žuželk. Dokazuje, kak upljiv ima opazovanje prirodnin na izgojo otrok in da so pri nabiranju žuželk lahko neusmiljenost in sirovost otrok ter tor-pinčenje živali odpravlja; sočutje in spoštovanje do najmanjše stvarce pa vzbuja. Konečno K. vse praktično kaže, umori s kloroforom nektere živalce, zaverže trpinčenje žuželk v vinskem cvetu, razklada svoja orodja za nabadanje, razpravljanje nog in polaganje metuljev, itd. Gospod Ferk izreče obema govornikoma za kratka izvrstna predavanja hvalo društva in pristavi: naj učitelji pri vsaki priložnosti mladino opozorujejo na koristno in škodljive živali, ter množitev prvih in pokončevanje drugih s krepko besedo podpirajo. — (0 zboru G. maja prihodjič. Ur) Iz Vojnika. Dne 4, maja imelo je »celjsko učit. družtvo“ v celjski dekliški učilni svoj redni shod. Zbralo so jo 26 udov. Zapisnik zadnje seje se prečita ter brez ugovora odobri. Predsednik g. Bobisut razdeli med voditelje šolske vpraševalno polo, poslane od c. k. konservatorja starin g. prof. MUllner-ja v Maribor-u na blagovoljno izpolnjevanje. Daljo naznani g. predsednik, kot bode 21. in 22. sopt. t. 1. štajarski „Lehrorbund“ v Celji zboroval. Na nas je .učitelje častno sprojeti. ter se z uekojimi vprašanji zborovanja aktivno udeležiti. Direktorij v Gradci obljubil je tudi na spodnje-štirsko šolske razmere pri obranavah ozir jemati. *) Govornik poživijo zatorej vse gg. učitelje, naj mu vprašanja, koja hotč na dnevnem redu imeti dopošljojo. Obrok za dopošiljai\je tacih vprašanj doteče 31. maja t. 1. Da bi so prosto ljudstvo, do sedaj še večji del novej šoli neprijazno podučilo o napredku in vspohih nove šole tor so tako kolikor mogoče ž njo sprijaznilo, predlaga g. Lopan, da naj slavno učit. društvo celjskega okraja izda po izgiedu meščanskih šol, statistično uredjeno »letno poro-Čilo“ o vseh šolah coljskoga okraja. To poročilo naj bi s -galo nazaj do 1870. 1. Zadržalo naj bi razne statistično opazke, n. pr. koliko učencev bilo jo v prejšnjej dobi na tej ali onej učilni, koliko jih jo sedaj; — stavljenje in popravljonjo učilnic; kdo je to misel o stavljenji nove učilnice »prožil; odkod so so potrebna sredstva dobivala; kdo si je posebno zaslugo Pri stavljenji pridobil itd. Bilo bi to izpodbujevalno za vse šolske korporacije in šolske prijatelje. Spomonita »letna poročila“ razdelila naj bi se v ta namon brezplačno med posamezne krajne in okrajne šolske svete in 'Iruge šoli prijazue (ali tudi neprijazne) ljudi. Vname so daljša debata o načinu pokritja potrebnih stroškov. Nazadnje obvelja predlog g. Bobisut-a glaseč se: Društveno predsedništvo *) Da bi le obljubo se tudi deržalo. Ur. obrne naj se na vse okrajno in krajne šolske svčto z vprašanjem: Ali bi blagovolili s kakimi doneski izdavanjo tacoga „letnoga poročila" podpirati ? Učitelji oeljskoga okraja imajo letos 2. in 3. avg. okrajno konferenco v Colji. Da bi so na večor 2 avg. učitelji ne razskropili, nego se skupno radovali, sprejme se predlog g. Weiss-a: naj bi so spomenuti |vočor napravil nekak „comcrs“. Vstop k comersu imeli bi i/.ključljivo le učitelji. — Za uredovanje comersa in za izbor pesnij voli so poseben odbor štirih udov z g. Weiss-om na čelu. Sedaj podali smo so v celjsko telovadišče, kjor nam je g. Tisch praktične:' vaje z guncavnikom (Sehwungseil) razkazoval. Govor g. Bobisut-a „o toploti" moral so je radi pomanjkanja časa na prihodnjč, t. j. četvrtok 1. junija odložiti. — Po zborovanji bil je skupen obed pri „nadvojvod Ivanu". A. B. Iz Ormuža. O seji 4. maja t. 1. Zbrala so jo večina naših učiteljev. Pervosodnik bral jo po pozdravu točko 2. in 3. društvenih pravil, ter ju udom v spolnovanjo priporočal. Ko so jo zapisnik zadnjo seje odobril, prečital se jo dopis g. Ant. Irgoliča, učitelja v Zagrebu, v katerem sc društvu zahvaljuje, da podpira proizvode horvatskih pisateljev na podago-gičnem polju, (To je res lepo. Urod.) Stronkelj-nov govor „prirodopisje v narodnej soli se jo slušateljem prav dopadol. Govornik jo obravnaval dojivke in tiče v obče, njih korist — življenje, itd. Šinkov predlog „eden ud odbora naj bi zapisnik izposojonih časnikov in knjig vodil", bilje sprejet. Šijanoc je ta nalog prevzol. Predlog Stronkolj-na: „društvo naj bi k historičnemu društvu Stir-skemu pristopilo", bil je v smislu g. Kovačiča, ki pravi naj bi se popred pravila toga društva pregledala in še le potom o pristopu sklepalo, sprejet. J. Šinko. Iz Vojnika. Učiteljski zbor v Celji 6. aprila. K društvu je pristopil (g. T. Brezovnik iz Vojnika, in g. J. Novak, uč. mošč. šole v Celji. Zapisnik zadnjega zbora so je prečital in odobril. Med došlimi dopisi so bile tudi Felkl-nove nove risanko, katoro so si učitelji oglodali, ter so so jim dopadle. Gospod Weiss jo prednašal o petji in o pevskej šoli. Ta razgovor je bil precej obširen, ker so bili predlogi jako različni. Sklenilo se je, da naj ima pevska šola pri vsakej vaji le po eno ali dve izgledni pesmi in je le za učitelja, za učence naj bo pesmarica, v kterej so posmi za posamozno oddelke in šolska leta primerno vverstone in izbrano. Prednašanjo iz lizike in telovadbe je moralo izostati. Koncčno je g. načelnik učitelje živo pozval, naj bi med ljudstvom še ohranjene pripovedko zbirali, in jih v kratkem zapopadku izvoljenemu odboru (gg. Lopan, Miklavec, Kovač) pošiljali. Veliko jo že zgubljenih, naj se otme, kar sc še da. Potom jo še g. Grah svoj panj razložil. Omenim naj, da so pri tem zboru nokateri udje v materinščini govorili, kar še do sodaj ni bila navada pri nas. Ž. Iz celjskega okraja. Kakor je celjski okr. šolski svot od 26. marca 1876 učiteljem posamezno naznanil, bo talotna skupna učiteljska konferenca 2. oziroma tudi 3. avgusta v enoj učilnici celjsko mostne šolo, h kterej — IG 1 — pridejo učitelji coljskega uiesta, celjskega, konjiškega, laškega in šmarskega šolskega okraja. Dnevni red: 1. Bericht iiber die bei dor Inspektion gemachten Wahrnehmungcn. 2. Mittlieilung vorscliiedouer Erlasse. 3. Der naturgeschichtliche Unterrielit in der Volksschule mit Riick-sicht auf den Aberglauben, haufig verbroitcte Unrichtigkoiten in diesem Fache, auf Nutzen und Seliaden der Thiere. llofereut Herr Oberlehror Valentinič, eveut. Herr Potočnik, Jurkovič, Eeitgeb. 4. Culturbild von Steiermark. Referent Herr Oberlehrer Irgl, event. Herrn Brinšek, Kropcj S., Grali. 5. Wie sollen die LesestUcke in dor Volksscbule bebandelt werden? Ref. Ilorr Bobisut, evont. Herrn Ranner, Malenšek, Oberski, Supanek. 6. Die Territorialveranderungen in den osterr. Banderu von 1272 bis 152(i. Ref. Herr Oberlehrer Vučuik jun., evont. Kovač, Kropej B., Šeligo, Schumor, Regoršek. 7. (Eventualfrage.) Wie soli der Unterricht in der z\veiten Landes-sprache mit Erfolg ertlieilt averden? Ref. Herr Oberlehrer Vučnik sen., event. Herrn Kodermanu und Rupnik. 8. Wahlen. 9. Antrage und Rechnungsleguug der Bibliothek-K mmission. 10. AUfalligo Antriige. Poročila se bodo prosto prednašala. Učitelji imajo vsa prašanja pismeno izdelati, le prašanje pod štev. 7, imajo poročevalci sami obdelati-Začetek konference ob 9. uri zjutraj. ’ Iz Tominskega. Z mesecem aprilom je dobilo tukajšno šolstvo novega okrajnega šolskega nadzornika, g. Fr. Vodopivca, ki je imenovan za vse slovenske okraje na Goriškem. Toraj bode imel nadzorovati vse šolo slo-slovensko od jadranskega morja pri Devinu gor do Predela na meji Koroškega. Njegova neutrudljiva delavnost nam je porok, da bode temu poslu kos. Da bi le ne postal tudi on kaka žertva! Dosedanjemu okrajnemu šolskemu nadzorniku na Tominškom! Žnidarčiču, je izteklo c. kr. deželno šolsko svetovalstvo popolno priznanje. To nam jo všeč.*) Slovstvo. (Poziv na naročbo.) Podpisani odbor namerava izdati proti koncu tekočega leta ^Učiteljski koledar za 1. 1877 z imenikom vseli slovenskih, učiteljev in z noticem.“ Kujižica bode imela obliko ličnega notica s svinčnikom; veljala bodo samo 40—50 kr. Vendar pa si podpisani odbor tega podvzotja no upa prod izveršiti, dokler se ne oglasi potrebno število gg. učiteljev, kateri bodo „koledarččk“ kupili. Zato poživljamo vse slovensko učitelje, da nam po listnici na- *) Jako obžalovati je, da vorli, za šolo jako vneti g. Žnidarčič oi še daljo nadzornik; bojimo se pa tudi, da se je morda g. Vodopivcu Preveliko breme naložilo. Ured. znanijo, in to vsaj