Kulturo vsem in za vse
Leta 1945 je SNOS z odlokom pproglasil 8. f ebruar za slovenski kulturni praznik. Ta dan je povezan s Prešernom moj-strom slovenske vezane besede in i ga praznujemo na več načinov: priredimo proslavo, obiščemo kakšno profesionalno kultnrno ustanovo, razdetimo Prcešernove nagrade ali pa morda razmišljamo o kulturi.
Lenin je rekel: »AnaJfabeti ostta-jajo zunaj politike.« V socializmu i pa zunaj politike ne sme ostati nihče,, še manj v samoupravnem socializmui in še zlasti ne v humanem socializnnu, kakršen naj bi bil naš. Kultura ni ma-menjena le inteligenci, kultura je l;ast naroda, človeštva v celoti. Predvsem pa mora biti last delavskega razre-da. To pa bo lahko le tedaj. če bo se-stavina dela, če bo način življenja. To je tisto poglavitno, kar hočemo dose-či.
Delovni človek potrebuje kmh in sol; če je kruh delo, je kultura sol. Dati kulturo delavcem, ni to, da jih po celodnevnem delu utrujene pe-Ijemo na predstave, razstave ali kon-certe, ampak to, da z njo živijo ves dan in vsak dan. Njihov način življe-nja mora biti tak, da je vsak dan tudi nekaj časa in priložnosti za kulturno ustvarjalnost. Tako razumevanje kulture je široko in zaobjema kulturo človekovega življenjskega in delov-nega okolja, kulturo medčloveških odnosov med delom in v prostem času, kulturni užitek ob podoživlja-nju ustvarjalnosti drugih in pri last-nem kulturnem ustvarjanju. Ob skrbi za splošno priznano. uveljaiv-ijeno kulturno delovanje preveč p>o-zabljamo na kulturo človekovega vsakdana, pogosto prezremo celo tisto, kar smo dosegli v svojem nep>o-srednem okolju, (n.pr. pri urejamju vasi, naselij, prostorov. ki so namie-njeni za kulturne prireditve. pri šiir-
jenju branja, pozabljamo na kul-turno delo otrok, šolarjev itd.). Prav pri teh skromnih stvareh, ki neo-pazno širijo kulturo in vplivajo na kulturno občutljivost delovnih Ijudi, moramo vztrajati in od tu graditi na-prej.
Zanimivo je pogledati, kakšen odnos imamo Ao kulture v naši obči-ni. Po podatkih zveze kullumih or-gttiuzadj Grosuplje je v občini 28 kulturnib društev v kalerifa aktivno dela lepo število Ijubiteljev: pevcev, igralcev, plesalcev, likovnikov. Kljub veHkemu bogastvu, ki ga ti Ijudje s svojim delom ustvarjajo, vendarle še ne moremo biti zadovoljni. Zdi se, da le dejavnosti še ne uživajo tiste no-Iranje podpore Ijudi; kot da niso še dovoij razvili kulturnib navad, ki ro-jevajo polrebo. Ce bi torej začutili, da se moramo enostavno navaditi tia to, da obiščemo predstavo amaterske skuptne iz občine ali z unaj nje, kon-cert ali likovno razstavo ali pa gosto-vanje poklicne kulturne ustanove, bi sčasoma najbrž več ne bilo razočara-nih obrazov nastopajočih zaradi pre-slabo zasedene dvorane v lcm ali onem kulrurnem domu.
Kulturni dogodek je lahko tudi proslava. ki ni namenjena le patetič-nemu obujanju preteklosti in prešte-vanju materialnih in drugih dosež-kov, temveč mora biti po meri člove-ku. Tako bo v dvorani \pč tistih, ki so prišli zato, ker se čutijo povezane s
tem, kar praznujejo, in manj svojcev, ki so prišli gledat svoje nastopajoče otroke.
In kako je z bralno kulturo naših občanov? V splošnoizobraževalni knjižnici ugotavljajo, da število bral-cev narašča. Verjetno je vzrok za to tudi čedalje tanjši žep občanov, ki si ne morejo več privoščiti rednega na-kupa knjig. Naj bo tako ali drugače.
ljudje čutijo potrebo po branju. In tako je prav, kajti knjiga je v zgodo-virii pomenila zbujanje, ohranjanje in zorenje slovenske narodne zavesti in uporabnosti.
Naj nam bo vsak dan kulturni praznik: ko bomo namenili sočlo-veku topel pogled, prijazno besedo, ko bomo uži vali v čistem okolju aii ob prebrani knjigi, ko bomo zaploskali kot priznanje igralcem, pevcem ali ko si bomo ogledali razstavo.
Marjeta Glavan