ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO IV. ŠT. 1—2 FERUAR 1980 pez*utzxizia,x* Jubilejno leto 1980 naj bo v znamenju novih delovnih vzpodbud V leto 1980 smo že krepko zakorakali, polni upov in trdno odločeni, da jubilejno leto okronamo z novimi delovnimi uspehi. S takim razpoloženjem in delovno iniciativo bomo v naši delovni organizaciji najbolje manifestirali 30-letmco delavskega samoupravljanja in 75-letniico obstoja perutninarske dejavnosti v Ptuju. Oba jubileja slučajno sovpadata in v sebi združujeta določene elemente, ki so omogočili, da je Perutnina Ptuj v zadnjih 30 letih hitro in uspešno napredovala. Danes, ko gledamo na te rezultate, se v polni meri zavedamo, da brez aktivne vloge delovnih ljudi in zavestnega angažiranja, ki ga je spodbudil samoupravni sistem, takega razvoja ne bi mogli doseči. Če k temu dodamo še bogato tradicijo, ki si jo je Perutnina nabirala skozi desetletja kot izvozna organizacija, potem vemo, da so delovni rezultati in pojem kvalitete nastajali v dolgi in trdi šoli vsakdanjega prizadevanja. Danes imamo delavci Perutnine bogate izkušnje in veliko možnosti, da še hitreje razvijamo našo dejavnost, saj so za to dani vsi objektivni pogoji. Potrebno je le, da se z doseženim stanjem ne zadovoljimo, saj je samozadovoljstvo največji sovražnik napredku. Pri našem delu se moramo ravnati po dobrem starem pravilu, da nobena stvar ni tako dobro narejena, da je ne bi mogli še izboljšati. To še posebej velja za živo proizvodnjo, ki ne prenese nobene pavšalnosti, pač pa zahteva poglobljeno stro- kovno delo in veliko preciznost. Priča smo tudi hitremu tehnološkemu napredku, ki mu včasih ne sledimo dovolj hitro, pa zato na nekaterih področjih relativno zaostajamo. Prav tako moramo pri svojem delu okrepiti odgovornosti za racionalno in smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi za ustvarjanje večjega dohodka. Vse to navajamo zato, ker se prepogosto slišijo razne samohvale, kako dobro in uspešno delamo, neradi pa kritično govorimo o raznih slabostih in napakah, ki jih pri našem delu ne manjka. Z odpravljanjem številnih pomanjkljivosti, za katere vemo in se nam pogosto ponavljajo, bi lahko veliko prispevali k izboljšanju ekonomije poslovanja. To bi nam še zlasti koristilo danes, ko se pogoji gospodarjenja vse bolj zaostrujejo, in je na vsakem koraku potrebno paziti na dinar. Letošnje leto gotovo ne bo lahko. Številne nakopičene ekonomske težave, kot nizka produktivnost, pretirana poraba, visoka inflacija, rast cen, deficitarna zunanjetrgovinska bilanca, nizka akumulativna sposobnost in druge, bodo ob energetski krizi močno vplivale na vse nas — tudi na organizacije, ki dobro gospodarijo. Zato ne bo odveč, če ob tej priliki namenimo posebno pozornost nekaterim ključnim vprašanjem, ki lahko bistveno pripomorejo k temu, da bomo lažje prebrodili težave in da bomo dali svoj prispevek k stabilizacijskim naporom. Ti ukrepi bi naj bili v naslednjem: (Nadaljevanje na 2. strani) Tovarna krmil je dobila sosedo — delavnice TOZD Servis — kmalu pa se bo pridružila še nova tiskarna s karionažo (Foto: L. C.) NE PREZRITE « NOVA DELOVNA ZMAGA V PERUTNINI • SINDIKALNI DELAVCI ANALIZIRALI SVOJE DELO • ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU $ KOGA SO KOMUNISTI V PERUTNINI IZBRALI ZA SVOJE SEKRETARJE @ VAŠ DELEGAT POROČA — v štednji z vsemi vrstami materiala in zmanjšanju proizvodnih stroškov, s posebnim poudarkom na varčevanju z energijo, — v doslednem uresničevanju planskih nalog in smotrnem izrabljanju proizvodnih zmogljivosti. Načrtovane količine proizvodov lahko s posebnim angažiranjem še povečamo, kar bi nam omogočilo večji izvoz, h kateremu težimo, — v boljši organizacija dela, produktivni izrabi delovnega časa slehernega zaposlenega delavca, v zmanjšanju izostankov z dela ter racionalnem zaposlovanju novih delavcev. — v preprečevanju proizvodnih nihanj in kvalitete za doseganje boljših proizvodnih rezultatov. S tehnološko disciplino in doslednostjo pri delu lahko proizvedemo več valilnih jajc, dan starih piščancev, povečamo teže v vzrej'i brojlerjev, zmanjšamo porabo krme, znižamo pogin, izboljšamo izplene in podobno, — v boljšem m ažurnem delu skupnih služb in nudenju izdatnejše pomoči TOZD. Močan vpliv na uspešnost poslovanja imajo tudi naši kooperanti, ki lahko s svojim dobrim delom veliko prispevajo k povečanju količin vzreje in s tem k večji oddaji piščancev za prodajo, ki prinaša dohodek. Vse to bomo lahko dosegli, če bo vsak delavec in kooperant vestno in odgovorno opravljal svoje delo in pazil na stvari, ki so mu zaupane. Pri uresničevanju sprejete družbenoekonomske politike v letu 1980 bo potrebno posvetiti večjo pozornost politiki osebnih dohodkov. Dosledno bo potrebno uresni- čevati nagrajevanje po delu po kriterijih, ki smo jih sprejeli s pravilniki o merjenju količine, kvalitete in gospodarnosti dela. Nadaljevati bo potrebno z organizirano aktivnostjo pri dopolnjevanju samoupravnih splošnih aktov o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Posebej si bomo prizadevali, da se v teh samoupravnih aktih dosledno uveljavi odvisnost sredstev za osebne dohodke in skupno porabo od ustvarjenega dohodka ter na podlagi te odvisnosti ustvarijo razmerja v razporejanju dohodka in čistega dohodka. V prizadevanju, da bi jubilejno leto bilo čimbolj uspešno, ne zadostuje iskati samo poslovnih učinkov. Ti bodo prišli, če bomo nadalje razvijali in krepili samoupravno organiziranost in ustvarjali dobre tovariške odnose med ljudmi. Potrebno je tudi več koordinacije med TOZD pri odpravljanju raznih slabosti. Prezreti in pozabiti ne smemo tudi naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem moramo delati zlasti za krepitev obrambne zavesti in za podružbljanje obrambnih priprav, da se bo sleherni delavec znal orientirati, kje mu je mesto in kakšne naloge prevzema v mirnem času in v izrednih razmerah. Praznovanje naših jubilejev bo potekalo v različnih aktivnostih skozi vse leto. Osrednja proslava pa bo 28. junija 1S80 v Ptuju, združena istega dne z Dnevom perut-ninarjev. S podrobnejšimi programi in aktivnostmi vas bomo sproti obveščali. V sklop letošnjih praznovanj se vključuje tudi TOZD Ptujska tiskarna, ki v letu 1980 slavi 25-letmco svojega uspešnega razvoja. l Uredniški odbor 8. seja DS delovne organizacije Gospodarnost in varčnost v letu 1980 v prvem planu Tik pred koncem leta 1979 je bila 8. seja DS DO, na kateri so delegati in gosti razpravljali o zelo pomembnih zadevah s področja stabilizacije, kadrovskih in stanovanjskih zadev. Stabilizacija in Perutnina Najbolj zavzeto in temeljito je tekla razprava o predlogu programa stabilizacijskih ukrepov, katere je na pobudo osnovnih organizacij ZKS Perutnine izdelal in predložil razvojno-planski sektor delavskemu svetu. V tem predlogu programa so zajete določene mere, ki bi lahko vplivale na to, da bi se delo in poslovni rezultati pri nas še izboljšali. Poudarjena je bila potreba po večji varčnosti vsepovsod, zlasti še racionalno trošenje in poraba energetskih virov, vode, delovnega časa, boleznin in še marsikaj. Četudi lahko pritrdimo, da smo se v vseh preteklih letih v Perutnini v glavnem stabilizacijsko obnašali, saj smo doslej še vedno dosegali plansko zastavljene naloge, povečevali delovno storilnost in proizvodnjo, delili dohodek v skladu s predpisi in resolucijami ter se sicer obnašali kot dobri gospodarji, se bomo zdaj še bolj vključili v skupno družbenopolitično akcijo, v boj za stabilizacijo, katere cilj je slej ko prej še bolj gospodarno upravljati z družbenimi sredstvi ter dosegati optimalne poslovne rezultate. V programu, ki je bil v razpravi na tej seji, so nakazani stabilizacijski ukrepi za delovno organizacijo, poleg teh pa še za vsako TOZD, TOK in DSSS posebej. Ker je uspešnost te akcije odvisna od sodelovanja in prispevka slehernega člana, je potrebno, da se vanjo vključijo s predlogi vsi delavci in kooperanti ter programe v svojih TOZD dopolnijo še z bolj konkretnimi primeri. Zato je DS DO sprejel načela programa predloženih stabilizacijskih ukrepov za DO ter istočasno naročil DS TOZD, da pripravijo v zvezi s sprejetim programom konkretne in argumentirane programe za svoje TOZD ter jih dokončno sprejmejo po obravnavi s kolektivom. Direktorji TOZD so dolžni s strokovnimi delavci pripraviti osnutek konkretnega programa in ga predložiti DS v obravnavo in odločanje. Kadrovske spremembe Delavski svet DO je sprejel več odločitev s področja kadrovskih zadev. Tako je razrešil dolžnosti in nalog finančnega direktorja DO Perutnine Martina Berdena, ki je bil izvoljen za predsednika Izvršnega sveta skupščine občine Ptuj. Delavski svet pa je ne glede na to še sklenil z Berdenom pogodbo o dopolnilnem delu za opravila v zvezi z dohodkovnimi odnosi in financiranjem TOZD ter za druge svetovalne zadeve, za kar bo Berden še naprej pri nas zadolžen. Istočasno je DS imenoval do imenovanja namestnika finančnega direktorja za vršilca poslov finančnega direktorja Terezijo Vuk, ki je bila do sedaj računovodja TOZD v DSSS. Delavski svet je obenem dal predlog DS DSSS, da odpre mesto namestnika finančnega direktorja do izteka dvoletnega mandata Martina Berdena, ko se bo ta vrnil v DO. Centralna popisna komisija DS je imenoval tudi centralno popisno komisijo, kateri bo predsedoval Anton Čeh, ostali člani te komisije pa so Janez Arnuš, Djuro Boj, Majda Kirbiš, Anton Pišek, Ivan Svenšek in Ivan Vidovič. Stanovanje za bolnega delavca DS je sprejel sklep, da se MIP Ptuj odstopi garsonjera v Miklošičevi ulici 6 pod pogojem, da MIP dodeli ženi Josipa Pintariča, ki je naš delavec, dvosobno stanovanje. Pintarič je namreč že več let v bolniškem sta-ležu in mu je večje stanovanje s kopalnico zaradi bolezni nujno potrebno. Novi pogoji za kooperante Ob koncu seje sta Jože Hedl s Koroške in Ivan Jerovšek iz Slovenske Bistrice postavila vprašanje, kako je z izboljšanjem zaslužkov v kooperacijski reji piščancev. Na vprašanje sta dobila odgovor, da je v postopku predlog za novo dohodkovno lestvico, ki naj bi veljala od 1. 1. 1980, s čimer se bo zaslužek kooperantov izboljšal. Glede uveljavitve stroškovnika pa ni v sedanjem družbeno ekonomskem položaju sprejemljivo, da se priznava kot osnova za obračun, ampak morajo to nadomestiti ustrezni dohodkovni odnosi. Zabva!e in voščila Ob zaključku seje se je najprej generalni direktor Ivo Tomažič zahvalil vsem članom delavskega sveta in drugim za uspešno sodelovanje ter zaželel vsem skupaj zdravo, srečno in uspešno novo leto. Predsednik DS pa se je vsem delegatom zahvalil za zelo plodno delo v letu 1979, ki je bilo ocenjeno kot uspešno ter izrazil upanje, da bomo s takim ali celo še z boljšim delom nadaljevali in dosegli v novem 1980. letu še boljše rezultate. Istočasno je zadolžil delegate, da te besede zahvale prenesejo vsem delavcem in kooperantom ter vsem skupaj zaželel zdravo, srečno in uspehov polno 1980. leto. Drago Čater DELAVCI TOZD SERVIS SO 28. DECEMBRA PREDALI SVOJEMU NAMENU NOVE DELAVNICE NOVA DELOVNA ZMAGA V PERUTNINI V zadnji štev/iJki Ptujskega perutninarja ste lahko prebrali, da smo v novozgrajene objekte vselili (prve stare starše za brojlerje. Le nekaj dni po izidu glasila, točnpje 28. decembra pa so slavili novo delovno zmago delavci TOZD Servis, ko so se zbrali na svečani otvoritvi novih servisnih delavnic. Delavci TOZD Servis pa na svečanosti niso bili sami, saj so se te pomembne svečanosti udeležili še mnogi najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega življenja naše občine, generalni direktor DO Ivo Tomažič, kakor tudi direktorji in predstavniki vseh ostalih TOZD naše delovne organizacije. Svečanost je začel direktor TOZD Servis Janko Kosi, ki je po pozdravu gostov dejal: Svečanost cb otvoritvi nove hale servisnih delavnic (Foto: L. C.) Tovarišice in tovariši dovolite mi v uvodu, da nanizam nekaj najpomembnejših razlogov, zaradi katerih so se vsi delavci našega kombinata odločili zgraditi to pomembno pridobitev v sklopu naših investicijskih prizadevanj, izgradnjo servisnih delavnic. Z rastjo objektov primarne proizvodnje v našem kombinatu in montažo sodobne opreme v vseh novozgrajenih tovarnah se je pokazala velika vrzel na področju vzdrževanja vseh vrst objektov in opreme. V dosedanjih zastarelih, da ne rečem za delo neprimernih delavnicah, delavci TOZD Servis, nismo mogli učinkovito opravljati svoje funkcije, tako na področju vzdrževanja za potrebe delovne organizacije, kot tudi na področju vzdrževanja lastnega voznega parka. Prav ta dva momenta sta bila odločilnega pomena da smo delavci TOZD Servis, na seji DS 13. 6. 1978 potrdili investicijski program, za izgradnjo servisnih delavnic. Tudi tokrat, kot vedno doslej se re pokazala solidarnost delavcev vseh TOZD v naši DO, ki so združili potrebna sredstva ter s tem omogočili izgradnjo tega lepega objekta. Osnovni koncept investicijske izgradnje naše delovne organizacije je bil in je. da smo prvenstveno gradili proizvodne obrate. Ni naklučje, da smo se odločili nazadnje graditi spremljajoče ob jekte, kot so naše delavnice in upravno poslopje, sai so vlaganja v primarno proizvodjno in rezultati le teh omogočali, da smo z združenimi močmi uresničili naše potrebe in želje. Ponovno se je potrdilo, da je le z združenimi močmi in enotnostjo mišlenj moč zgraditi tako velike objekte, kot jih je v zadnjem obdobju zgradil naš kombinat. Celotni tloris novo zgrajenih delavnic in aneksa meri 88 m in je širok 25 m, kar predstavlja skupno 2.550 m2 koristnih površin. V objektu so prostori: avtomehaničnih delavnic, ključavničarske delavnice, strojne in elek-tro-delavnica, prostor za mazanje vozil, menjavo olj in montažo av-togum, mizarske delavnice, prostor za gradbeno grupo in pralnica perila. V aneksu pa so potrebne sanitarije z garderobami, jedilnico in prostori za vodstvo TOZD. Predračunska vrednost objekta z opremo znaša 27.400.000 din katera pa po sedanjih ocenah ne bo presežena. V investicijo je vlo Ženih 70 % združenih sredstev temeljnih organizacij in 30 % KBM Poslovna enota Ptuj. TOZD Servis sodeluje s 50 % združenih sredstev na nivoju DO. Projekt je delo Ljubljanskega ing. biroja, dela pa je izvajalo gradbeno pod etje Agroobnova iz Ljubljane s svojimi kooperanti, opremo pa je dobavil Tehnounion Ljubljana. Žal je to ena od redkih investicij pri nas, ki je kasnila 5 mesecev, lahko bi rekli iz subjektivnih razlogov. Kljub temu se delavci TOZD Servis veselimo te pridobitve, saj so nam s tem dani vsi pogoji za uspešna upravljanje svoje funkcije. Otvoritev delavnic je velikega pomena tako za nas sa- me, kot za širšo družbeno skupnost, saj bodo z izgradnjo tega objekta, dani pogoji za zaposlovanje v naslednjih letih, prvenstveno kvalificiranim delavcem in strokovnjakom. S tem se bomo tudi delavci TOZD Servis vključili v stabilizacijska prizadevanja v okviru naše DO, kot naše širše družbene skupnosti. Ob koncu se želim zahvaliti vsem, ki so sodelovali pri izgradnji tega objekta. Predstavnikom temeljnih organizacij in vam tov. generalni direktor se v imenu vseh delavcev TOZD in v svojem imenu zahvaljujem za pomoč, ki ste nam jo pri izgradnji tega objekta nudili. GENERALNI DIREKTOR OB OTVORITVI Po uvodnem govoinu je spregovoril general™ direktor Ivo Tomažič, ki je opozoril, da smo ena izmed tistih delovnih organizacij, ki se hitro razvija. Za hiter razvoj je treba, kot je dejal, dobro delati in pri nas je dobro delo postala že tradicija. Poleg dobrega dela pa je potrebno tudi pravilno in dolgoročno načrtovati proizvodnjo in investicijsko izgradnjo, ki se mora prilagajati širjenju proizvodnje. Zato je pri nas najpomembnejše to, da vedno gradimo tisto, kar je v danem mementu najpotrebnejše. V nadaljevanju je povdarii, da omogoča tako dolgoročno načrtovano skladno gradnjo novih zmogljivosti, dobra dohokdovina povezanost med posameznimi TOZD, TOK in DSSS, ki jo le-te v okviru Perutnine gojijo že vrsto let. S takim načinom združevanja sredstev za velike naložbe pa lahko trdimo, da smo si že doslej prizadevali racionalno gospodariti, kar je vsekakor zelo pomembno za stabilno gospodarstvo. Opozoril je tudi, da s tem seveda še nismo izoristili vseh možnosti, zato bomo morali v letu 1980 poiskati nove možnosti za še boljše gospodarjenje. Pri tem precej računamo na izvoz en dan dan starih piščancev in perutninskega mesa. Seveda je še več možnosti za še stabilnejše gos- Zunanjost servisnih delavnic med gradnjo podanjenje ,s katerimi bodo naši delavci ob poimoči strokoviniih sodelavcev, samoupravnih organov in družbeno poJitičniih organizacij prav gotovo prispevali svoj delež k stabilnejšemu gospodarjenju. SLAVNOSTNI GOVORNIK JE BIL DIMCE STOJCEVSKI Sledii je slavnostni govor s katerim je sekretar Komiteja Občinske konference ZKS Ptuj, Dimce Stojčevski izrekel delavcem Perutnine priznanje za dobro delo. Njegov govor zato objavljamo v celoti. TOVARIŠICE EN TOVARIŠI Ko danes tik pred koncem leta 1979 odpiramo nov objekt z več kot 2000 kvadratnimi metri funkcionalne površine v Mesokombi-natu Perutnina Ptuj TOZD Servisi, se vsi skupaj veselimo, tako v družbeno politični skupnosti, kot pri vas, saj gre za ponoven uspeh delovne organizacije, katere beležimo tako v tem letu, kot ste jih tudi doslej lin prepričani smo, da jih boste dosegali tudi v bodoče. Gre torej zato, da ste s skupnimi združemiim močmi ustvarili to, da bo 175delavcev vtej TOZD dobilo boljše pogoje dela, počutje in delovno storilnost. To je tudi temelj našega političnega sitem a socialističnega samoupravljanja, boj za nov družbenoekonomski položaj človeka, da sam v proizvodnem procesu odloča o piogoijlih svojega dela, o delitvi! dohodka in tako dalije. Zato je osnovna bitka usmerjena za človeka, kajti s tem postaja temelj vseh tokov v TOZD, v občini ter se tako proizvodni proces direktno Vključuje in integrira preko človeka in njegovih pravic v političnem sistemu. To pa tudi pomeni, da gospo-danskih vprašanj, načrtovan j in problemov ni mogoče reševati samo z ukrepi ekonomske poliiti- (Foto: L. C.) SLOVENSKI CENTER, ZA TEORIJO IN PRAKSO SAMOUPRAVLJANJA USTANOVLJEN IN POIMENOVAN PO EDVARDU KARDELJU V nedeljo, 27. 1. 1980, ob obletnici rojstva Edvarda Kardelja, je bil v Ljubljani ustanovni zbor jugoslovanskega centra za teorijo lin prakso samoupravljanja, katerega so se poleg delegatov ustanoviteljev udeležili tudi najvišji predstavniki federacije in republik. Ker je naša OZD članica ustanoviteljev tega centra, se je z naše strani ustanovnega zbora udeležil naš delegat Drago Čater. Na zboru centra so svečano proglasili center za Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj, izvolili za predsednika centra dr. Tihomirja Vlaškaliča, ki je tudi predsednik CK ZK Srbije, ter sprejePi program dela centra za naslednje obdobje. Perutnina Ptuj bo lahko iz svoje bogate dosedanje prakse na področju samoupravljanja dala centru za nadaljnji razvoj samoupravljanja dragocen prispevek. Uredništvo ke, temveč s samoupravnimi mehanizmi lin spreminjan jam družbe noekonoms k ih odnosov torej s človekom za človeka. V vašem zadnjem glasilu ste na prvi strani zapisali, da ste sprejete programe v letu 1979 v celoti izvršili fin tudi presegli, da imate urejene dohiodkovode odnose ter d-a so ti rezultati bili skupni napori vseh delavcev skupaj s kooperanti, posamezniki v TOZD im DSSS ter DPO, za kar vam iskreno čestitam. Tovarišice in tovariši pred družbenopolitično skupnostjo v ložjem in širšem jugoslovanskem merilo stojijo novi napori' uresničevanja tekoče im razvojne politike, gospodarske stabilizacije ter samoupravnih družbe neekonomskih odnosov. S tem, ko smo ustvarili velik korak v razumevanju družbenoe-konomskega sistema, smo ustvarili možnosti, da preidemo iz podpiranja v zavestno konkreti-zadijo za izpeljavo vsebine samoupravnega sistema v praksi, za učinkovitejše odpravljanje tekočih razvojnih problemov gospodarstva in celotne družbe, za kar nas zavezujejo sklepi P CK ZKJ in SFRJ, kateri hkrati vspodibuja-jo, da vsak v svoji TOZD, samoupravnih organih, DPO te sklepe konkretizirajo do takšne stopnje operativne uporabe, da bo sleherni posameznik In vsi subjekti političnega sistema spoznali, da so sklepi pravzaprav podlaga za uresečiinvanje lastnega obnašanja In delovanja, če hočemo doseči stabilnejši družbeni razvoj. Pri tem se moramo zavedati, da bo naša stopnja prizadevanj učinkovita le, če bomio izhajali iz realne ocene stanja v sleherni TOZD, iz 'ocene političnih razmer in če smo pripravljeni se spopasti s kompliciranimi, zapletenimi im 'protislovnimi problemi. Zato je pomembno, da vsa vp r a š anj a družb eno ekono m s k e g a razvoja prenašamo med delovne ljudi in občane, v delegatsko skupščino, (izvršne organe, ter da bomo na podlagi korikretne akcije mobilizirali vse delovne ljudi in občane, da boo vedeli kakšne so konkretne naloge vsakega posameznika v proizvodnem procesu im drugod. Zato maramo sproti obveščati vse delavce o tekočih uspehih im neuspehih ter o posledicah neizpeljanih nalog in zastavljenih ciljev. Zagotoviti moramo torej takšen proces informiranja delovnih lljuidli im občanov v boju za štabili-zaoijške napore, da bo delavec tekoče seznanjen z družbenoekonomskim položajem, v katerem deluje, na podlagi česar bo lahko 'izvajal odgovornost za lastno stanje v TOZD ter sprejemal nove naloge. Zato moramo kritično ugotoviti, katere inaloge smo uspeli uresničiti, kako uresničujemo im česar v programih nismo dobro opredelili, da bi na podlagi tega izdelati nove konkretne stabilizacijske programe, ki ne smejo biti usmerjeni samo za leto 1980, temveč je boj za stabilizacijo tokov trajen proces. Zato je potrebno dosledneje uveljavljati načelo poslovanja na podlagi skupnega prihodka im dohodka, v uveljavljanju odnosov svobodne menjave dela med delavci v TOZD im DSSS, razporeja-nju dohodka (im čistega dohodka ter s tem povezanega prisvajanja osebnih (dohodkov, da. bomo proizvodno in kreativno delo nagrajevali bolje kot administrativno in pasamiško delo. Tudi v vaši delovni organizaciji obstajajo prizadevanja in konkretni rezultati na področju uveljavljanja ekonomskih odnosov s tujino — zato mora izvozna iniciativa (postati vsakodnevna skrb vseh delavcev, delavci pa morajo vedeti kakšne so obveznosti, ki izhajajo iz teh pogodb ter kakšni so ekonomski učinki, da bodo spoznali nujmost ekcnonisk h odnosov s tujino, da v povezovanju in menjavi dela s tujimi tržišči ustvarimo prepotrebne devize, s tem pa tudi materialno in socialno varnost. Vaše skupne iniciative morajo biti usmerjene v prizadevanje za ustvarjanje čim večjega dohodka, aktiviranju rezerv in izrabi dosedanjih kapacitet, racionalmi porabi surovin, energije in delovnega časa. V sklopu teh vprašanj je potrebno (pripraviti tudi program varčevanja. Poleg materialnih učinkov varčevanja je potrebna mobilizacija varčevanja na vseh področjih, ki naj (izhajajo od družine do TOZD, samoupravnih skupnosti im interesnih skupnosti. V vseh okoljih je potrebno zaostriti vprašanje odnosa do opravljanja del im nalog ter delovne discipline v TOZD, DSSS, vodstvenih in vodilnih delavcev, delavcev v družbenopolitičnih orga-nizaoiljah, upravi, SIS in drugod. Vse preveč to vprašanje načelno opredeljujemo, ali pa se strinjamo, ko gre za druge TOZD, vse premalo pa analiziramo sebe, lasten odnos do dela im delovne discipline, za maksimalno izko- Med ogledom delavnic in opreme riščenost delovnega časa in dviga produktivnosti dela. Ob tem pa beležimo še velik porast bolniškega staleža v občini, kot dodatno obremenjevanje združenega dela. Zato je potrebno v slehernem okolju konkretno analizirati, kje so izvori tako velikega porasta bolniškega staleža ter preprečiti neupravičene izostanke z dela. Ustvariti moramo takšno politično ozračje, da bodo delavci fe svojih TOZD lahko odstrani 1'i tiste (posameznike, ki zavestno nočejo delati. Tovarišice iim tovariši Za uresničitev vseh teh in drugih nalog morajo ZK, sindikat ZSMS, samoupravni organi in druge zavestne subjektivne sile biti v središču pozornosti in akcije za nadaljnji razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnio-sov v sleherni- TOZD, kjer delovni ljudje živijo in delajo, da odpravimo slabosti in pomanjkljivosti — za dosego vsega tega pa mora biti akcijska usmeritev, za neposredno razreševanje vseh vprašanj, kar nam omogoča delegatski sistem iim pripravljenost naših delovnih ljudi im občanov. PO SVEČANOST! -OGLED DELAVNIC Svečanost so popestrili še pevci Moškega komornega zbora Ptuj z ubranim petjem, nakar je Janez Lipavšek, ki je v TOZD Servis eden izmed najstarejših delavcev prerezal vrvico in tako simobo-iiično izročil delavnice svojemu namenu. Sledil je ogled tega prepotrebnega in lepega objekta im naprav, ki bodo delavcem olajšale delo. Ker pa so se iztekli zadnji dnevi leta, so delavci TOZD Servis goste povabi!« v jedilnico, kjer so priredilli zaključek leta. L. C. (Foto: L. C.) SINDIKALNI DELAVCI ANALIZIRALI OPRAVLIENO DELO Predsednik 10 OOS Perutninske farme, Ciril Muršič poroča o delu sindikata (Foto: L. C.) V vseh naših osmih osnovnih organizacijah Zveze sindikatov so v januarju opravili letne občne zbore. Ker sem imel priliko, da sem se lahko udeležil občnih zborov sindikata v vseh temeljnih organizacijah razen v Tovarni krmil, bom skušal v naslednjem sestavku podati o njih kratko oceno. Moja splošna ugotovitev je, da so bili vsi občni zbori zelo uspešni in kvalitetni. Tudi udeležba članov je bila razmeroma zelo visoka. Zelo uspel občni zbor so opravili v Perutninskih farmah. V ostalih temeljnih organizacijah so bili zbori tudi več ali manj uspešni. Za vse občne zbore velja, da so poročila in razprave dale največji poudarek gospodarnosti, stabilizacijskim prizadevanjem, varčnosti ter obrambnim in varnostnim zadevam. V vseh poročilih in razpravah je prišla do izraza zavest, da se mora v stabilizacijska prizadevanja vključiti sleherni naš delavec in dati svoj prispevek. V razpravah so delavci tudi povedali, da je pripravljenost za spopade s slabostmi zadnjih let večja kot kdajkoli prej. Na vseh občnih zborih so izvedli tudi volitve v izvršni in nadzorni odbor ter izvolili delegate za konferenco 00 ZS. Povečini so tudi izvolili delegate v skupne komisije, ponekod tudi nova vodstva za mladinsko organizacijo, v DSSS pa še delegata za KK SZDL pri KS. KAKO SO POTEKALI OBČNI ZBORI V POSAMEZNIH OSNOVNIH ORGANIZACIJAH Med prvimi v ptujski občini so izvedli občni zbor v Ptujski tiskarni in to že 29. 12. 1979. TISKARNA Iz poročila je razvidno, da so zadane cilje v celoti realizirali, do kraja povečali zmogljivosti ter visoko dvignili delovno zavest in disciplino. Kljub navedenim odličnim dosežkom pa so ugotovili, da še imajo nekatere notranje rezerve, pa tudi nekaj nerešenih problemov. Tako še ni dovolj dodelan sistem nagrajevanja po delu. Nekateri njihovi delavci nimajo urejenih stanovanjskih problemov. Med delavci je še vse premalo interesa za strokovno izobraževanje oz. dopolnjevanje. Nedoslednosti so v organizaciji dela. Za funkcioniranje delegatskega sistema je premajhna zavzetost in drugo. Dogovorili so se, da bodo pomanjkljivosti odpravili. Posebno skrb bodo posvetili tudi gradnji novih proizvodnih prostorov ter se dosledno vključili v uresničevanje stabilizacijskih ukrepov. V letu 1980 bodo dali poseben poudarek 25. obletnici delovanja Ptujske tiskarne, kar bodo izkoristili tudi za pridobivanje novih poslovnih partnerjev, ki na take priložnosti običajno veliko dajejo. SERVIS Občni zbor sindikata v Trans-servisu so izvedli 5. 1. 1980. Iz poročila in razprav je izzvenelo zadovoljstvo, ker so se malo pred novim letom preselili v nove prostore, v katerih bodo prav gotovo lažje in bolj kvalitetno delali kot doslej, ko so bili prostorsko ločeni in utesnjeni. V razpravi so navrgli vrsto nerešenih zadev, kot so slabosti v povezavi med delegati in delegacijami, premajhna učinkovitost sistema nagrajevanja po delu, problem beneficiranega delovnega staža, zastoji v transportu in njegova izkoriščenost in še kaj. Sprejeli so sklep, da se bodo z vsemi silami vključili v izvrševanje vseh nalog, ki jih bodo vgradili v program stabilizacijskih ukrepov v TOZD. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Občni zbor sindikata v DSSS so opravili 11. 1. 1980. Iz izčrpnih in bogatih poročil in razprave je bilo očitno, da je sindikat v DSSS zelo uspešno izvrševal vse naloge, ki si jih je začrtal v svojem programu. Kljub splošni ugodni oceni je razprava pokazala, da bi rezultati ob večjem sodelovanju slehernega delavca v DSSS lahko bili še boljši. Še posebej je pomembno to, da so v DSSS z delom vedno na tekočem. V tej smeri bi se lahko še bolj zavzeli ter z racionalnejšo izrabo delovnega časa in boljšo organizacijo dela zmanjšali obseg nadurnega dela, hkrati pa izboljšali ažurnost. Tudi z varčevanjem z energijo in drugim bi zmanjšali stroške, čeprav s tem sami ne morejo ravno veliko prihraniti, lahko pa vplivajo na druge. Vse to in še marsikaj drugega bodo vnesli v program stabilizacijskih ukrepov, pri tem pa tudi ne bodo zanemarili skrbi za boljše delovanje delegatskega sistema, za bolj celovito informiranje delavcev itd. Dogovorili so se, da bodo na vsak način uveljavili sistem nagrajevanja po delu ter z večjo delovno zavzetostjo kar najbolje izpolnili vse zastavljene naloge. Tudi obrambnim in varnostnim pripravam bodo namenili več skrbi in povečali budnost. MESNA INDUSTRIJA Občni zbor sindikata v Mesni industriji so opravili 12. 1. 1980. Razmeroma bogato poročilo predsednika je dopolnil direktor TOZD. V poročilih so bila zajeta vsa glavna dogajanja iz dela in življenja delavcev v tej TOZD, ki je pa tudi največja. Zato se pri tako velikem številu ljudi pojavljajo številnejši in širši problemi. V Mesni industriji so dosegli velike uspehe ter vse delovne naloge v letu 1979 zelo uspešno zaključili. Presegli so načrtovano proizvodnjo, končali s sanacijskimi deli po požaru, zgradili nove garderobe in sanitarije ter izboljšali delovne in druge pogoje delavcev. Ob tem pa so še seveda na kaj pozabili ali zaradi pomanjkanja časa in sredstev opustili. Zato so se dogovorili, da bodo vse pomanjkljivosti skrbno analizirali ter jih vključili v program ukrepov za stabilizacijo ter jih tudi skušali odpraviti. Posvetili bodo večjo skrb boljšemu delovanju delegacij, izboljšali izplen in odnose med delavci, uvedli varčevanje z vodo in energijo, poskrbeli za pravočasno odpravo okvar na strojih in napravah ter skrbeli, da ne bo prišlo do škode blaga v hladilnicah. Mladinsko organizacijo bodo spodbujali k aktivnejšemu delu, skrbeli bodo za stalno obrambno in varnostno pripravljenost ter vnesli v vsakodnevno delo več skrbi za družbeno politično usposabljanje in za uspešnejše samoupravljanje. Ker so ugotovili, da imajo od vseh TOZD največ bolezenskih izostankov in najvišjo fluktuaci-jo delovne sile, so se še posebej dogovorili, da bodo zmanjšali boleznine in fluktuacijo, kar bo v letošnjem letu prva in največja naloga. PERUTNINSKE FARME Občni zbor sindikata v Perutninskih farmah je bil 18. 1. 1980. Iz bogatega poročila dotedanjega predsednika je razvidno, da je sindikat v Perutninskih farmah zelo uspešno deloval ter izvrševal vse postavljene naloge. Zlasti je bila poudarjena ugotovitev, da je v delu sindikata sodelovalo celotno članstvo. Prav zaradi tega so rezultati še pomembnejši. V razpravi in poročilu je prišla do izraza želja, da se lahko nekatere stvari še iz- boljšajo. S skrbnejšim varčevanjem bi se dali še zmanjšati marsikateri stroški. Podobno velja za boljšo organizacijo dela in izpopolnitev tehnologije. Opaža se, da so rezultati izvalitev DSP v upadanju. Delavci niso zadovoljni, ker ob sobotah in nedeljah ne dobijo tople malice. Zadovoljni niso z dostavo krmil, ki je večkrat v zamudi. Neurejene razmere v hlevih zahtevajo nujne ukrepe. Vse to narekuje in tako so se tudi dogovorili, da bodo odpravili te in še druge pomanjkljivosti. Okrepili, bodo tudi aktivnost na obrambnem in varnostnem področju. TOK HAJDINA Občni zbor sindikata v TOK Kooperacija je bil 21. 1. 1980. V poročilu predsednika je bilo nakazano, da je sindikat uspešno deloval ter izvrševal zastavljene naloge v zadovoljstvo vseh delavcev v TOK. Delavci so bili sprotno in dobro informirani o aktualnih zadevah. Disciplina je bila vzorna. Delo je v glavnem potekalo normalno razen v času, ko so imeli večje težave v proizvodnji. Proizvodne težave so nekoliko prepočasi razreševali. Zato so se takrat poslabšali rezultati v proizvodnji. Postala je vprašljiva teža in konverzija. Nekateri kooperanti so preveč kritično sprejemali in ocenjevali napore za boljšo gospodarnost, izboljšanje tehnologije in kvalitete v kooperacijski proizvodnji brojier-jev. Od časa do časa je prihajalo do slabe politične situacije. Zdaj je stanje glede vsega tega boljše in je vzdušje več ali manj zelo dobro. V razpravi so tudi povedali, da jih je odbor za družbeni standard zapostavljal, ker ni odobril nobenemu njihovemu prosilcu kreditov za gradnjo stanovanj. Ob koncu so se tudi v TOK dogovorili, da bodo sprejeli in uresničili ukrepe v zvezi s stabilizacijo gospodarstva ter se v letošnjem letu še posebej posvetili obrambnim in (Nadaljevanje na 6. strani) varnostnim ukrepom, po katerih se bo treba ravnati v primeru izrednih in vojnih razmer. Občni zbor sindikata v Commerce je bii tudi 21. 1. 1980. Iz zanimivega in skrbno sestavljenega poročila dotedanjega predsednika je bilo možno oceniti, da je sindikat v Com-mercu dosegli dobre rezultate in bil v celoti uspešen. Delavci v TOZD Commerce so bili aktivni na vseh področjih. Doseženi rezultati so plod dela vseh. Prav tako je bilo tudi zanimivo poročilo direktorja TOZD, ki je v prvem delu poročal o predlogu ukrepov za stabilizacijo gospodarjenja v TOZD ter pri tem še posebej povdari! ukrepe za varčevanje in racionalizacijo. Podal je tudi poročilo o političnem in gospodarskem položaju v svetu in v SFRJ. Ugotovil je, da smo v zadnjem času preveč brezskrbno živeli v blaginji, zato se bomo morali v bodoče drugače obnašati ter se brez vsakršne panike tudi čemu odreči. Povečati bo treba delovne napore. Poročilom je sledila daljša razprava, v kateri so razpravljale! pritrjevali postavljenim stališčem ter se tudi zanimali, kaj vse je storjeno za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev zaposlenih ter predlagali nekaj rešitev v zvezi s tem. TOVARNA KRMIL Izvršni odbor Olga Mikulec, predsednica Marjan Šeruga Anica Zobič Franc Bezjak Vlado Strelec Alojz Toš Albin Cafuta Nadzorni odbor Albin Gaiser, predsednik Bruno Krajnc Franc Valentan Delegati — čani konference Olga Mikulec Janko Skledar Alojz Kos Ivan Gavez Stanko Peter Alojz Zupanič PERUTNINSKE FARME Izvršni odbor Anton Medved, predsednik Kristina Letič Katarina Beber Branko Babusek Katarina Mlakar Martin Beranič Mihaela Vrečko Anica Roganov Magda Gorišek Zdenka Plohl Marjana Vidovič Nadzorni odbor Alojz Beber, predsednik Marija Babusek Ciril Muršič Delegati — čani konference Anton Medved Slavica Viraj Miran Korošec Občni zbor sindikata so imeli v Tovarni krmil 25. 1. 1980. Iz poročila in razprave, ki je bila tudi dokaj bogata in pestra, je razvidna uspešnost delovanja osnovne organizacije. Sindikat je bil pobudnik mnogih akcij, ki so dale dobre rezultate in spodbujale k nadaljnjemu delu. V razpravi so še posebej bili izpostavljeni napori in pripravljenost za boljše gospodarjenje in ukrepi za stabilizacijo gospodarstva. Razprava je zajela tudi izboljšanje kvalitete krmil, kalo pri surovinah, varčevanje z energijo, bolniške izostanke, varstvo pri delu, čistost okolja, organizacijo dela in drugo. Enako kot drugod so se dogovorili, da se bodo vključili v napore za uresničevanje stabilizacijskih ukrepov, izboljšali svoje delo, poslovanje in gospodarnost ter krepili varnostno in obrambno pripravljenost.. Ob zaključku naj še povem, da je Zveza sindikatov Slovenije podelila našim osnovnim organizacijam zlati znak zveze sindikatov. Pomembno priznanje in doseženi rezultati, ki so bili izpričani na letošnjih občnih zborih in tudi v prejšnjih obdobjih, naj služijo kot nadaljnja spodbuda. Drago Čater Marija Glaser Karel Svenšek Ciril Muršič MESNA INDUSTRIJA Izvršni odbor Mirko Slana, predsednik Franc Zagoršek Janja Kovačec Ivan Habjanič Erih Terglavčnik Tonček Korošec Katica Silak Henrih Sellšek Terezija Šimenko Marija Korošec Dražen Kustor Nadzorni odbor Štefan Laura, predsednik Franc Boj Viktor Rebernak Delegati — čani konference Mirko Slana Ciril Centa Alojz Hrženjak Milan Cvetko Janez Žunkovič Anica Popošek SERVIS Izvršni odbor Marjan Vrtič, predsednik Anton Kosar Milan Bedrač Vlado Šeruga Franc Polanec Branko Kodrič Nadzorni odbor Rozika Širovnik, predsednica Franc Korošec Ivan Trafela Delegati — čani konference Marjan Vrtič Ludvik Šeruga Bogomir Širovnik Ivan Hentak Rudi Sagadin Drago čerček COMMERCE Izvršni odbor Janez Gaiser, predsednik Erna Rimale Jožica Nahberger Stanko Markež Andrej Božič Nadzorni odbor Majda Kirbiš, predsednica Marija Jauk Marija Cizerl Delegati — čani konference Janez Gaiser Ivan Čeh Mirko Žgeč Horvat Ivan Jože Tkalec Dubravka Valentič TOK KOOPERACIJA Izvršni odbor Slavko Vesenjak, predsednik Franc Brodnjak Marta Ribič Silva Štrucl Vlado Prekoršek Nadzorni odbor Milivoj Cimerman, predsednik Marica Pešec Marija Hentak I. Delegati — čani konference Slavko Vesenjak Franc Zupanič Marica Pešec Marija Krumpak Stanko Jaušovec Anton Domiter PTUJSKA TISKARNA Izvršni odbor Branko Kos, predsednik Dušan Podgoršek Verica Štalcer Marija Kumer Franc Lesjak Erika Lepej Jože Sluga Nadzorni odbor Blaž Rozman, predsednik Danilo Krajnc Marija Sluga Delegati — čani konference Branko Kos Zinka Bohinc Silvo Gaiser Nada Rozman Franc Kravina Mira Greifoner DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Izvršni odbor Franc Ciglar, predsednik Štefka Skaza Albina Belšak Franc Ber Marija Milošič Tonček Stajnko Zvonko Merc Nadzorni odbor Marija Lah, predsednica Kristina Rakuš Ciril Varga Delegati — čani konference Franc Ciglar Erih Šara Terezija Vuk Tone Čeh Anica Peter Ciril Mlakar N I V I C Najden je moški zlati, poročni prstan. Lastnik, ki ga bo znal opisati ga lahko v rednem delovnem času dobi v pralnici perila v TOZD Servis. Uredništvo NOVO IZVOLJENI DELAVCI V ORGANE 00 SINDIKATA ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU Skupščina SR Slovenije je dne 19. decembra 1979 sprejela novi zakon o zdravstvenem varstvu. Objavljen je bil v Ur. I. SRS št. 1/80 z dne 14. 1. 1980 ter je začel veljati osmi dan po objavi, to je 22. 1. 1980. V tem sestavku želimo opozoriti le na tiste določbe zakona, ki govorijo o kršitvah pridobljenih pravic do zdravstvenega varstva oziroma do določenih pravic socialne varnosti. Za pravilno razumevanje teh pravic, moramo pojasniti, kaj v glavnem obsegajo pravice do zdravstvenega varstva in kaj pravice do socialne varnosti. Iz temeljnih določb zakona ugotovimo, da obsega zdravstveno varstvo storitve, programe storitev ali določene zdravstvene dejavnosti, ki jih opravljajo delavci v zdravstveni organizaciji. Pravica do socialne varnosti oa obsega pravice do nadomestil in povračil v primerih, ko je sposobnost za pridobivanje dohodka zmanjšana zaradi sprememb v zdravstvenem stanju delavca oziroma v primeru smrti. Po zakonu se uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev združujejo s samoupravnim sporazumom v občinsko zdravstveno skupnost. V tej skupnosti obravnavajo in ugotavljajo celovite potrebe in interese po zdravstvenem varstvu in zagotavljajo njihovo zadovoljevanje s svobodno menjavo dela. Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v zdravstveni skupnosti in za razsojanje v sporih med zdravstvenimi skupnostmi ter pri zagotavljanju pravic iz zdravstvenega varstva in pravic do socialne varnosti, odloča posebno sodišče združenega dela, ki ga ustanovijo uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva. Zakon podrobno opisuje obseg zdravstvenega varstva ter določa, da je vsakdo dolžan skrbeti za svoje zdravje in da nihče ne sme ogrožati zdravja drugim. To določilo zakona je potrebno razumeti tako, da se mora vsak delavec v času zdravljenja in koriščenja pravic iz zdravstvenega varstva ravnati po navodilih zdravnika. Vsaka zloraba teh pravic pomeni kršitev zakona, torej prekršek, za katerega je predvidena visoka denarna kazen. Z združevanjem dela in sredstev si po zakonu delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje zagotavljajo pravice do socialne varnosti, ki obsegajo denarno nadomestilo osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela zaradi uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva, povračilo potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino. Zakon je določil, da se vsaka kršitev teh pravic smatra kot prekršek, za katerega je zagrožena visoka denarna kazen. V čl. 137 zakona je namreč navedeno, da se kaznuje za prekršek oseba, ki za pridobitev pravic do zdravstvenega varstva oziroma določenih pravic socialne varnosti: 1. namenoma povzroči nezmožnost za delo, 2. namenoma preprečuje zdravljenje ali usposobitev za delo, 3. med bolezenskim dopustom prejema zaslužek ali se ukvarja s pridobitno dejavnostjo. Za opisane kršitve je v zakonu zagožena denarna kazen od 1.000,— do 10.000,— dinarjev. V pravilnikih o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter v osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe ter drugih osebnih prejemkov so delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti določili, da delavec ni upravičen do nadomestila osebnega dohodka za čas bolniškega dopusta, če se namerno ne zdravi in ne drži navodil zdravnika. Zloraba pravic iz zdravstvenega Delajmo varno, da ne bo nesreč pri delu (Foto: L. C.) varstva in pravic socialne varnosti, pomeni tudi hujšo kršitev delovne obveznosti. V delovni organizaciji je posebna služba kontrole ter ima pooblaščeni delavec pravico in dolžnost kontrolirati vsakega delavca, kako izvršuje pridobljene pravice iz zdravstvenega varstva in iz socialne varnosti. To pravico in dolžnost imajo tudi odgovorni delavci v vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti ter organi kontrole. V primeru, da delavec krši določila 137. člena zakona o zdravstvenem varstvu, ima temeljna organizacija pravico in dolžnost, da zoper delavca vloži prijavo o prekršku pri sodniku za prekrške ter uvede zoper delavca disciplinski postopek im mu omeji izplačilo nadomestila osebnega dohodka v skladu z določilom samoupravnega akta. S tem sestavkom smo želeli opozoriti delavce in strokovne službe ter organe kontrole na veljavnost novega zakona, zlasti še na določila o reševanju sporov pred posebnim sodiščem združenega dela in na zagrožene visoke denarne kazni za kršitev pridobljenih pravic do zdravstvenega varstva in do določenih pravic socialne varnosti. Franc POTOČNIK VODILNE DRŽAVE V PROIZVODNJI IN IZVOZU PERUTNINSKEGA MESA Država Proizvod, v 000 t Indeks Izvoz v 000 t „ 1977 1978 78/77 1977 1978 o g BRAZILIJA b roji er ji 632 772 122,1 33 51 6,6 skupaj peruitn. meso 698 858 122,9 33 51 — DANSKA b roj le rji 86 88 102,3 56 50 56,8 skupaj perutn. meso 103 98 95,2 61 54 55,1 HOLANDIJA brojierji 299 300 100,3 251 207 69,0 skupaj perutn. meso 341 344 100,8 250 244 70,9 FRANCIJA brojlerjii 561 598 106,6 101 127 21,2 skupaj perutn. meso 902 963 106,8 116 140 14,5 ITALIJA brojierji 500 534 106,8 1 1 0,18 skupaj perutn. meso 864 897 103,8 2 2 0,22 ZAH. NEMČIJA brojierji 219 234 106,8 29 21 9,0 skupaj perutn. meso 323 348 107,7 35 25 7,1 MADŽARSKA brojierji perutn. meso skupaj ni 315 podatkov 332 105,4 118 121 36,4 SOVJETSKA ZVEZA brojierji 345 400 115,9 — — — skupaj perutn. meso 1.700 2.000 117,6 — — — ZDA brojierji 4.272 4.576 107,1 142 150 3,3 skupaj perutn. meso 5.537 5.880 106,2 189 186 3,2 Podatki so bili prvič objavljeni v reviji Broi.ler lmdustry, avgusta 1979, in jih je pripravila služba za zunanje tržišče ministrstva za kmetijstvo ZDA. Podatki so zanimivi tudi za nas, saj nam prikažejo obseg pno-izvodnije perutninskega mesa, rast v enem letu, količine izvoza im delež izvoženih količin od skupne proizvodnje. Dobimo lahko širšo predstavo o tem, kako velika je proizvodnja v naši DO v primerjavi s celotno proizvodnjo brojierskega mesa največjih držav proizvajalk perutninskega mesa v svetu. Tako je naša proizvodnja v letu 1978, ko je znašala 20.222 ton perutninskega mesa, predstavljala v odnosu do: Danske 20,6 %, Holandije 5,9 %, Madžarske 6,1 %, ZDA 0,34%. Še zanimivejša bo primerjava obsega naše proizvodnje v letu 1979, ko je ta porastla za 19%, in v letu 1980, ko bo porastla za 35 % v odnosu na leto 1978, z državami, ki so največje proizvajalke perutninskega mesa, kjer je letni porast okrog 6 — 7 %. Iz teh podatkov lahko s ponosom ugotavljamo, da postajamo pomemben proizvajalec perutninskega mesa tudi v mednarodnih primerjavah. Visoki nivo količinske proizvodnje pa zahteva od vseh nas vedno večjo odgovornost pri nadalljnem delu. Pripraviti: S. B. Koga so komunisti v Perutnini Ivan Orlač, skladiščnik gotovih izdelkov. Že drugo mandatno dobo sekretar 00 ZKS tovarne krmil V DO Mesakombinat Perutnina Ptuj sem prišel februarja 1976, kjer sem se zaposlil v TOZD Tovarna krmil kot skladiščnik gotovih izdelkov. Pred tem sem bil zaposlen v TP Panonija Ptuj kot prodajalec. V vrste ZK sem stopil že leta 1968 kot učenec GŠC Maribor. Po reorganizaciji ZK v DO sem bil izvaljen za namestnika sekretarja 00 ZKS TOZD Tovarna krmil. To funkcijo sem opravljal do oktobra 1977, ko sem bij izvoljen za sekretarja OO. Do septembra 1978 sem opravljal funkcijo sekretarja nato pa sem na pobudo in predlog 00 ZK TOZD Tovarna krmil eno šolsko leto obiskoval srednjo politično šolo v Mariboru in jo tudi uspešno končal. V tem času me je zelo uspešno zame-menjal namestnik tov. Marjan Šeruga. Po končani šoli sem zopet prevzel vodstvo OO. do oktobra 1979. Na volilni konferenci 16. 11. 1979 sem bil ponovno izvoljen za sekretarja 00 Z K Tovarna krmil, za namestnika sekretarja pa je ponovno izvoljen Marjan Šeruga. V začetku je naša 00 štela 12 članov, vendar se je v zadnjem času skrčila na polovico, tako, da šteje v tem trenutku le še 6 članov. Dva člana 00 sta odšla v druge TOZD, ena članica je odšla v pokoj, ena pa je samovoljno zapustila vrste ZK. V začetku sta bila v našo 00 vključena tudi dva komunista iz DSSS, ki sta odšla iz naše organizacije v svojo OO. Sestajamo se praviloma enkrat mesečno, po potrebi in v izrednih priložnostih pa tudi večkrat. Na naših sestankih razpravljamo o vseh problemih in najvažnejših vprašanjih oziroma problematiki, ki se pojavlja znotraj TOZD in DO. Prav tako razpravljamo in izvajamo vse naloge, ki nam jih posredujeta Občinska konferenca in Občinski komite ZKS. Udeležbo na sestankih lahko ocenim zadovoljivo, glede na delovni čas in potrebe proizvodnje. Člani 00 so na sestankih aktivni, tako, da resnično rešujemo vse probleme m naloge skupno. Vedno upošte- varno mnenja vseh članov, ki jih rešujemo po načelu demokratičnega centralizma. Idejnopolitično usposabljanje in izobraževanje članov v sami 00 še ni zaživelo, tako kot bi moralo in to prav zaradi tega, ker na svojih sestankih posvečamo veliko pozornost problematiki, ki se vsakodnevno pojavlja v tekočem delu. Pred sprejemanjem vseh samoupravnih aktov, sporazumov, periodičnih ob računov in zaključnega računa je OOZK skupaj z drugimi DPO analizirala vsa vprašanja, ki so se kasneje v poprejšnjih obravnavah in zborih prikazala v najrazumljivejši obliki vsem zaposlenim v TOZD. Rečem lahko, da je dejanski položaj in vpliv slehernega delavca v TOZD takšen, da daje vsem enake možnosti sprejemanja in krepitve samoupravnih odnosov. 00 ZK je bila v preteklem mandatnem obdobju vključena v prav vse akcije, ki so potekale, prav tako v akcijo zaključni račun 1978, ko je analizirala pripravo poročil in njihovo vsebino, sodelovala in ocenila organiziranje •razprav, ter analizirala predloge in uspehe, ki so jih predlagali poslovodni organi in strokovne službe, kakor tudi delavci na sestankih in zborih. Delali smo tudi na področju SLO in DS. V lanskem letu sta bili najvažnejši vprašanji tega po OB strelu PLMSt'1 IGRALEC SHAHlf SemN) tALDST IH SMEH FRANC-■ BOBOVIM- NEKMN7I ToSTRI VOENIR StOfeN SUKAt iNIitocA?) ESRIMSla tfOLN voenn v GLASILO vesM^a TEKMO- VANJE Z ££<=.£' ute S-POWN mirmA ZAslOT' v«NTe (s m/.) eeRAp- 4nton ?oi£Nea ?U>V£M- peSNiK KOSBA/ S D LEV R€M OB IZP(gM PR/I/R- ŽEMEC Ato-, mizm-A flvroN KOgpfeg IS-R/t WA MR7E «kokže v &URM< BIRŠ7( LrtPo/v. MAMIžNOt-. laRALSi SES&yiL EDI KoASiNC -^PORINI FUNKa- OMAR AKTCK4 RF- mmn TOVAR- NIŠKA PVCRAiJA J»f/SUT v ffiASRO MtADiNSli! FILM TOK-INO V07ASR/ ODSEK NASlEeM CGLTIRC- VOTIF b- IN 46.CRKA PRrroK. uNe *f£ŽOV oteu JA^NA- VAN9E u^lsi cerALgiM FIGURA mectd v 7. naloi NOFCMFFf rqž:ie STD PAČNIK/ P0 lIZItUF GORA v TURČIJI REKA V Španiji temelji oiluš giVALSlA NAŠČO&s Poljska Ptica. veso- tiPDVEP PANČEVO MesTo_v SrtNgčgj RO&iAVAK VOLKOV II •/«?/&£ C KuNeu'- PTIČJA hrejSa lcvnicA KtRALEU Tlimsm vis ELEK- TRONSKA naiw PereR amerož tRKA KipUN- GOV Roman IGfAUO* (secLAl tOLN &«£ NARAVNO uMAsm (ARovm pABTLlN- SKA Bod/cA Tt VARNA OPEKE KMMNAIN K/Avec (ALEJ /100/nf UEAN- Karstvo RCČAVU TD PO-Rl&ČA TREKlA. FIŽO- LOVKA 3IVŠI MHJSKI VCTITELJ (IVA mineral ABA- 60NEC &PEVE PLANINA ALPAh uelA- vecov oPe- lAA.g-M SRč-SK/ PISATELJ CRAkoe) ^(LO p.oPmr NAKO- DRANO SUKAJO