Učiteljske knjiznice Povprečno po 1500 knjig imajo učiteljske okrajne knjižnice in po 490 knjig učiteljske k-njižnice na posameznih šolah. Razmeroma vciika števila so to in še kar razvescljiva. Seveda pa nas ne smejo preveč zapeljati. Upoštevati moramo namreč, da so vštete med te stotine in tisoče najraziičnejše knjige in brošure, stare po več desetletij in praktično uporabne še kvečjcmu za kakšnega zgodovinarja ali pa starinarja. Iz lastne izkušnje vem. kako žalostno je v nekaterih knjižnicah; pred štirimi leti ,sem n. pr. čistil eno, ki je imcla vse polno c. kr. izdaj raznih zbirk razprav iz prirodopisa, geologije itd., v kateri je bilo nešteto letnikov izdaj »Pravnika« (iz prejšnjega stoletja) in podobno. Vse te temeljitc desetine knjig so bile kajpak vsako leto redno javljene med statističnimi podatki. In koliko navlake je še danes po učiteljskih knjižnicah na vseh koncih in krajih! Seveda bi še nekako bilo, ker je vsa takšna ropotija že od nekdaj. Toda naravnost nedopustno je, da se za že itak minimalna sredstva nakupujejo še danes knjige, ki v učiteljsko knjižnico nikakor ne spadajo. Za učiteljske knjižnice, kamor bi morala prihajati prcdvsem strokovna pedagoška dela, se naročajo publikacije različnih knjižnih založb, ki izdajajo beletristiko. V nižjeorganiziranih šolah, kjer so sredstva manjša, so bolj upoštevane cenejše založbe, na večrazrednicah pa dražje; semkaj zaide včasih tudi kakšna obsežnejša pedagoška zadeva, za katero je treba več denarja. Danes, ko imamo skoraj v vsaki vasi kakšno javno knjižnico, je nepotrebno, da bi služile temu namenu učiteljske knjižnice, katere naj bi se radi tega odrekale strokovni literaturi. Naloga učiteljcv je, da opustijo staro navado, češ: vsaki reklami se je treba odzvati. Beletristična dela naj naročajo ljudske in drufie javne knjižnice, za učiteljske knjižnice pa je potre^bna pametna izbira dobrih književnih del, ki bodo učitelju v polni meri koristila pri njegovem šolskem delu. Izgovor, češ da imamo mi Slovenci malo takšnih publikacij, je jalov. Ker jih pri nas ni dovolj, sezimo pač na hrvaški in srbski knjižni trg, kjer je vsako leto dovol.j kakovostnega in cenenega. Že zdavnaj je namreč povsem napačno mišljenje, da je samo inozemska literatura kvalitetna. Ne, tudi v naši državi imamo danes že lepo zbirko originalnih del in pa prevodov. Vprašanje izbire dobre literature se bo dalo lepo urediti. Nič ne dvomim. da bo naš list »Učit. tovariš« pripravljen za stalno uvesti rubriko »Aktualne knjige«, kakor ima to že dalje časa vpeljano »Hrv. učiteljski dom«. Tudi »Popotnik« ima vcdno poročila o novih publikacijah. Prav tako je mogoče zvedeti za aktualne publikacije iz obsežnih katalogov, ki jih dajejo brczplačno na razpolago poleg naših slovenskih tudi hrvaške (n. pr. knjigarna »Breyer« in »Hrvatska naklada« v Zagrebu) in srbske (»Geca Kon« v Beogradu^ knjigarne. Tudi na učiteljskih zborovanjih je mogoče stalno opozarjati na dobro literaturo, ki ^izhaja sedaj in, ki je bila tiskana že pred leti. Učiteljskim knjižnicam je torej treba posvetiti malo več pažnje, kakor se jim je posvečala doslej, ko je večina skrbela le za to, da je bila postavka do kraja izčroana, pa naj je bilo potem kupljeno, kar si že bodi. Učitelj mora imeti za stalen študij čim več literature na šoli! Sieveda je treba smotrno urediti tudi izpopolnjevanje okrajnih učiteljskih knjižnic, ki bi naj bile nekakšne »pedagoške centrale« za posamezne ckraje. Za presojanje, kaj naj se kupi za te osrednje knjižnice, je poklican širši krog učiteljstva — na zborovanjih. Tu naj se pretresa to vprašanje resneje. Večja pozornost bi bila posvečena stvari, če bi prevzel nekdo funkcijo stalnega poročevalca (morda dva, radi temeljitosti), ki bi imel nalogo zbirati knjižna poročila in kratke izvlečke iz kritik. Učiteljem je potrebna kvalitetna strokovna literatura!