CELJE, 25. MARCA 1982 - ŠTEVILKA 12 - LETO XXXVI - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC OŽIVLJENA SEKCIJA KMETIJSKIH NOVINARJEV Jože Florjančič in Ivo Marenk v pogovoru z novinarji v Kranju so krrietijski no- vinarji ponovno osiveli delo svoje sekcije, ki jo potrebu- jejo predvsem zaradi sprem- ljanja in poročanja s »fronte« bitk za hrano. Za novega predsejinika so izvolili Rajka Ocepka, odg. urednika Kmečkega glasa. To »oživlja- nje« sekcije kmeti, skih novi- narjev Slovenije pa sta spremljali še dve posvetova- nji: o sejemski kmetijski de- javnosti in načrti i v letoš- njem letu, in v navzočnosti podpredsednika izvršnega sveta Jožeta Florjančiča ter predsednika koriiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iva Maronka, še o aktualnih problemih kmetij- stva. Kljub mnogim težavam na celotni kmetijski - fronti« je potrebno po mnenju Iva Ma- renka vendar poudariti ne- kaj dobrih dosežkov sloven- skega kmetijstva. To doka- zuje tudi nekaj naslednjih podatkov: v preteklem sred- njeročnem obdobju smo do- segli štiriodstotno rast kme- tijske proizvodnje, sedanjo načrtujemo s tri in pol od- stotno. Rast smo zibeležili v poljedelstvu - 7 cdstotkov, prav tako v živinoreji - 2 od- stotka, čeprav je ži /inoreja v porastu edino v Sloveniji, v ostalih republikah je močno zaostala, izpad pa ^mo imeli edino v vinogradništvu in sa- djarstvu - 20 odstotkov. Po republiških ocenah smo lahko zelo zadovoljni s prelomom v miselnosti o kmetijstvu in zemlji v vseh strukturah, političnih in ostalih, saj je dokončno pre- sekana »izolirahosi na ozko parcelo«, zmanjšani so priti- ski na zemljo v zvezi s pro- storskimi plani in izdelujejo se agrokarte po občinah. Nekje sicer hitreje, drugje še vse prepočasi. Učeno bi lahko rekli še, da je globalni trend v kmetij- stvu dobro zastavljen, koli- činske rezultate pa še priča- kujemo. Kot glavni problem se še vedno postavlja vpraša- nje ustvarjalnega in motivi- ranega pristopa organizacij združenega. dela kmetijstva do položaja kmeta v okvirih zadružnih organizacij. Obstaja tudi velik deficit kmetijske stroke v temeljnih produkcijskih celicah z vidi- ka strokovnih rešitev in te- hnologije, izvzeti pa ne mo- remo niti resnega problema vpetosti kadrov »v objoko- vanje lastne usode«. Tudi pri setvenih akcijah je bilo narejenega več kot la- ni, ponovile so se vseeno sta- re napake. Setev ne uspeva na tistih območjih, kjer šepa splošna kmetijska organizi- ;-anost, še posebej zadružniš- tvo, premalo se uveljavljajo vsi potrebni agrotehnični ukrepi za pridelavo večjega pridelka. Le organizirana, pogodbena kmetijska proiz- vodnja končno zagotavlja stabilnost tudi proi;:vajalcu - kmetu. Zavedati ps se je tre- ba predvsem tega, da je od dobre in kakovostne setve dosti bolj odvisen dohodek v kmetijstvu kot pa od cen in drugih nevšečnih spremlja- jočih pojavov. MITJA UMNIK imULA JEBARCICA MOJA Desetič smo krenili proti morju. Vse je šlo po načrtih, le v jrietijski zadrugi Motovun so nas potegnili za nos ker nas liso čakali ob dogovorjeni uri. Nič zato, je pa vse drugo bilo KJlično. Kot se za takšen majhen jubilej spodobi. Več o zletu na sredinskih in zadnji strani. Foto: T.Tavčar ŠTAFETA MLADOSTI letos iz prilepa 23., 25. in 27. aprila na Celjskem Štafeta mladosti, najprist- nejši izraz in simbol bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti je v nedeljo krenila na dolgo pot skozi mesta in vasi naše do- movine. Stafetno palico je iz Prilepa prva ponesla na pot po Jugoslaviji pionirka Tat- jana Atanasoska. V Slovenijo bo zvezna šta- feta mladosti prispela 23. aprila, ko bodo štafetno pali- co iz rok hrvaških mladincev v Bregani prejeli slovenski mladinci. Istega dne bo štafeta mla- dosti potovala tudi skozi tri občine celjskega območja: Pozdravili jo bodo v občini Šentjur, Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah. Dva dni pozneje bo štafeta mladosti potovala skozi občine Titovo Velenje, Celje, Žalec in Mo- zirje, 27. aprila pa skozi obči- no Laško. M. A. KRENILA JE KURIRČKOVA POŠTA Med slovenskimi pio- nirji je Kurirčkova pošta vsebinsko najbogatejša in najbolj množična obli- ka ohranjanja ter razvija- , nja tradicij narodno- osvobodilne borbe. V le- tošnjem letu praznujejo pionirji tudi 40-letnico svoje organizacije, uvod v to praznovanje pa je rav- no Kurirčkova pošta. V ponedeljek je že dvaj- setič zapored odšla na pot, s pozdravi pionirjem predsedstvu SFRJ in z obljubo, da bodo zvesti vsemu bogastvu idej in vrednot, ki nam jih je za- pustil Tito. Štajerska pot Kurirčko- ve pošte se je pričela na dvorišču Prve osnovne šole v Celju, na kraju, kjer so nemški okupatorji pred štiridesetimi leti za- grešili najhujši zločin nad slovenskimi otroki. Pio- nirjem je ob tej priliki spregovoril Gojmir Me- lik, predsednik občinske organizacije ZZB NOV Celje, torbico s kurirčko- vo pošto pa je celjskim pionirjem izročil Ludvik Zupane, prvoborec in nekdanji partizanski ku- rir. Kurirčkovo torbico je prvi ponesel na pot Aljo- ša Džumhur, učenec 5. a razreda Prve osnovne šole. Do jutri bo kurirska torbica v rokah celjskih pionirjev, ko jo bodo na Blagovni predali vrstni- kom iz občine Šentjur. V tej občini bo Kurirčkova pošta potovala do četrtka, 1. aprila, ko jo bodo spre- jeli pionirji iz občine Slo- venske Konjice, potem pa bo, 5. aprila, za nekaj časa zapustila celjsko ob- močje. Ponovno se bo Kurirč- kova pošta vrnila na naše območje 19. aprila, ko bo prispela v občino Titovo Velenje, od tam pa v pe- tek, 23. aprila dospela v občino Mozirje. V občini Šmarje pri Jelšah bodo pionirji pozdravili Ku- rirčkovo pošto v ponede- ljek, 24. maja in v občini Laško v sredo, 26. maja. M.AGREŽ LOGARSKA V ZNAMENJU TEKOV Da vreme letos ni naklonjeno snriučarjem tekačem se je izkazalo tudi v Logarski dolini, ko je v soboto odjuga močno načela progo v spodnjem delu doline. Tako so morali celotno smučino izpeljati v zgornjem delu Logarske dohne. Zato so morali tekmovalci na 20 km dvakrat premagati vzpon proti slapu Rinka kar je bilo seveda precej težje. Kljub temu je 385 nastopajočih zadovoljnih zapuščalo Logarsko dolino, ki bi se lahko razvila v pravi tekaški center, saj so razmere tukaj zares enkratne, kot je izjavil najstarejši udeleženec III. množič- nega smučarskega teka Gregor Klančnik iz Jesenic. Rezultati 10 km pionirke: 1. Kavčič, 2. Kočevar, 3. Kovač, pionirji: 1. Klemenčič, 2. Velepec, 3. Krajšek in Kordež. TRIM tek - 10 km: 1. Povirk, 2. Miklavčič, 3. Skofič. 20 km, člani do 40 let: 1. Pavliha, 2. Orešek, 3. Kalan, Člani nad 40 let: 1. Reš, 2. Gregorčič, 3. Kovic, Članice do 30 let: 1. Cebulj, 2. Pogačnik, 3. Konečnik, članice nad 30 let: 1. Grom, 2. Godmk, 3. Kavčič. Na fotografiji - Klemen Bohinc iz Brezja je star komaj 11 let vendar je uspešno pretekel 10 km progo. p PUNGERCIC RC V SAMOPOSTREŽBI GABERJE javna oddaja V soboto, 27. marca ob 16. uri Uredništvo Novega tedni- ka in Radia Celje je znova pripravilo javno radijsko od- dajo. Tokratna bo v soboto popoldne ob 16. uri v samo- postrežni restavraciji v Ga- berju. Oddajo pripravljamo pod pokroviteljstvom Hme- zadove delovne organizacije Gostinstvo-turizem. 2e sam spisek nastopajočih je po- rok, da bodo obiskovalci preživeli v soboto prijetno popoldne, pa tudi zabavno. In kdo vse bo nastopal? Me*d gosti bo znana jugoslo- vanska pevka zabavne glas- be MAJDA SEPE. S svojim glasom vas bo prav gotovo navdušila tudi v soboto. Za lepo ubrano slovensko naro- dno pesem bo poskrbel vo- kalni kvartet FRANKOLOV- CANI. Za narodno zabavne melo- dije pa bodo skrbeli člani an- sambla Celjski instrumental- ni kvintet, ki je z uspehom nastopil že na številnih prire- ditvah doma in v tujini, po- sneli pa so že tudi nekaj veh- kih gramofonskih plošč. Obiskovalcem javne radij- ske oddaje se bo predstavil tudi član Slovenskega ljud- skega gledališča iz Celja MI- RO PODJED. Kot zanimi- vost naj omenimo še nastop harmonikaša JOŽETA MARCENA, ki jih šteje že osemdeset. Igra pa tako, da ga je veselje poslušati. Potrudili se bomo, da se bo predstavil še kakšen dru- gi gost. Za obiskovalce v sa- mopostrežni restavraciji pa smo pripravili tudi nekaj na- gradnih zabavnih iger. Prire- ditev bo povezoval JANEZ VEDENIK. Skratka, potru- dili smo se, da bo prišel vsakdo na svoj račun. Vstop- nine za oddajo ne bo. Novi tednik, Radio Celje, SOZD HMEZAD DO GO- STINSTVO TURIZEM in TOZD SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA GABER- JE so pripravili javno radij- sko oddajo za popestritev so- botnih popoldnevov v Celju. Oddajo bomo posneli in jo po radiu predvajah v nede- ljo, 28. marca od 10. do 11. ure. Takrat boste lahko sliša- li tudi to, kako ubrano zna igrati zabavni ansambel NOČNA IZMENA. JANEZ VEDENIK BESEDE, BESEDE Več se pogovarjamo, manj se dogovorimo, je pred dnevi neki naš novi- narski kolega ves jezen zapisal pa pri tem svojo trditev posplošil za neka- tere vsejugoslovanske ra- zmere. Če njegovemu zgledu sledimo še mi in v mislih prečešemo celjsko območje, se nam skoraj 'inako« stori... Za zače- tek uporabimo dva takš- na "regijska« primera s področja agroživilstva. Prvi je nadvse akutne bo- lezenske narave in zadeva mukotrpno in še kar ne- dokončano dogovarjanje okrog območnih klavni- ških zmogljivosti, drugi je manjšega obsega, kljub temu pa spet tipičen izde- lek slabega dogovarjanja. Gre za preplah, ki so ga na račun svojih rejskih iz- gub dvignili perutninarji v celjski občini, pa pri tem s prstom kazali na ialsko mešalnico, na va- lilnico v Zalogu, na svojo l^metijsko zadrugo in še ia koga. Med skoraj štiri ^fe trajajočim vročim po- govorom pa so vsi skupaj Vendarle ugotovili vsaj to, ^e že ne točnih deležev sokrivde vseh v igri, da bi ^ilo manj vroče krvi (in '^gub oziroma izpada do- '^odka), če bi že prej vsi ^^upaj sedli in se lepo po- govorili. Pa smo tam! SIS za pospeševanje '^n^etijstva smo rojevali "3 območju v največjih Orodnih mukah, sedaj nekateri čakajo, da 'Pikne", še preden je za- ^^[nekaj sape. SOZD Do- Ofina je neslavno končal, f^dobno ITC Celje, zele- Wa/c je odpeljal iz voz- l^ga reda zaradi pomanj- *^^ja »dogovorjenih« ^^ttiikov, združene °snovne šole v Celju se še »združujejo«, okrog ^^lodnevne šole visi še ^^iiko vprašajev... Za ^Pomladansko setev smo y baje enkratno pripravi- ^ "a terenu pa še kar na- W manjka semen, gno- in nafte. . ^aleč si. daleč, enotno rj^s/co območje... Do ^'^^jin zakaj ^ \^ MITJA UMNIK y 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 12 - 25. marec ŽALSKI SAMOPRISPEVEK manj denarja kot so mislili Precej je neuresničenih nalog Program vlaganj v izgradnjo določe- nih objektov družbenih dejavnosti, ali enostavneje povedano programa sa- moprispevka za lansko leto v občini Žalec niso uresničili. Vzrokov za to je več. Organizacije združenega dela niso poravnale svojih obveznosti po druž- benem dogovoru iz preteklih let, Beo- gradska in Ljubljanska banka pa nista v dogovorjenih rokih vrnili vezanega depozita sklada, temveč sta sredstva do celotnega zneska nakazala na žiro račun sklada šele konec decembra lan- skega leta. Prihodke iz naslova prispevkov or- ganizacij združenega dela po družbe- nem dogovoru nakazujejo na skupni zbirni račun. Tu pa se pojavlja tudi vrsto nepravilnih nakazil. Ob upošte- vanju tudi teh, znašajo trenutni skupni prihodki sklada 23 milijonov 794.484 dinarjev. Do konca lanskega leta so porabili nekaj manj kot dvajset milijonov di- narjev, oziroma 70 odstotkov vredno- sti sprejetega programa. Zaradi pro- blemov v zvezi z vračilom depozita, so šele januarja nakazali dva milijona di- narjev osnovni šoli Peter Sprajc Jur za izgradnjo zaklonišča. Od skupaj po- rabljenih sredstev - gre za 21 milijo- nov 736.695 dinarjev, upoštevana pa so tudi letošnja izplačila - so znašali inve- sticijski izdatki 85 odstotkov, anuitete za najete kredite štirinajst odstotkov in drugi izdatki en odstotek. Za naložbe v osnovno in srednje šol- stvo so porabili 11 milijonov 300.000 dinarjev. Nerealizirano je samo vlaga- nje v osnovno šolo v Petrovčah, kjer bi morali obnoviti šolsko kuhinjo. Za otroško varstvo so porabih štiri milijo- ne 900.000 dinarjev. Krajevni skupno- sti Vrbje so posodili 1,500.000 dinarjev, ki jih mora do konca maja vrniti občin- ski skupnosti otroškega varstva. Ta je namreč prevzela obveznost odplačila zadnje anuitete za otroški vrtec v Pre- boldu. Po zaključnem računu je treba skupnosti otroškega varstva nakazati še 76,139 dinarjev. Izdatki za komunal- no izgradnjo so bili realizirani v polo- vični višini ah v vrednosti 2,220.000 dinarjev. Nerealizirane obveznosti sklada zna- šajo štiri milijone 871.000 dinarjev. Gre za obnovo kuhinje v osnovni šoli Pe- trovče, del anuitet za- otroški vrtec v Preboldu, sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca v Šempetru ter so- financiranje gradnje vodovoda Ka- le-Studence. JANEZ VEDENIK NE BO UGODNEJŠIH KREDITOV ZA NAKUP A VTOMOBILA? Proizvajalci si zadnje te- dne vztrajno prizadevajo spremeniti sedanji sistem kreditiranja nakupa avto- mobilov. Predlagajo, da bi za manjša vozila udeležbo kupca s 60% zmanjšali na 20%. Njihovega predloga ni težko razumeti, komentira list. A vtomobili so se od je- seni 1980 podražili za dva do trikrat, skladišča pa se seveda polnijo. Očitno je to- rej, da se v sedanjem polo- žaju avtomobilov ne da pro- dati brez ugodnih kreditov. Jasno pa je tudi, da kredit- na podpora ne more in ne sme biti neomejena. Najbolj prepričljiv razlog je, da sta se ZIS in Narodna banka Jugoslavije že pred tremi leti opredelila za restriktiv- no kreditno-monetarno po- litiko, ki jo tudi izvajata. Kakršnakoli večja liberali- zacija kreditiranja kupcev zaenkrat torej ne pride v poštev. Že sedaj 40-odstot- no kreditiranje za mnoge banke predstavlja velik problem. Niti v ZIS niti v bankah pristojni zaenkrat niti ne pomislijo na možnost ugo- dnejšega kreditiranja. Pro- izvajalcem avtomobilov so že večkrat na podobne po- bude odgovorili, da se mo- rajo najprej sami dogovori- ti, katere in kakšne avtomo- bile bi veljalo ugodneje kre- ditirati, katere pa sploh ne, šele nato pa lahko pridejo s svojimi zahtevami k državi. Očitno pa je proizvajalcem težko v okviru G Z doseči tak dogovor. Zakaj? Ali je morda država kriva, ker ne morejo, ali morda tega sploh ne želijo? Sicer pa banke v seda- njem položaju nimajo sred- stev niti za kreditiranje živ- ljenjsko veliko bolj po- membne proizvodnje kot je proizvodnja avtomobilov, zaključuje list. POLITIKA OBČINA MOZIRJE kje so kadri? Lani 30% DP za naložbe v občini Mozirje so lani v primerjavi i letom poprej povečali dohodek za štiri- deset odstotkov. Ob tem pa ugotavljajo, da jim doho- dek narašča vedno počasne- je. Odslej bo treba več na- praviti za smotrno gospo- darjenje z repromateria- lom, gorivom in energijo. Večjo družbeno ekonomsko produktivnost dela bodo le- tos dosegli le, če bodo dosle- dno izvajali dogovorjeno politiko cen, ki ne sme pre- seči dvajset odstotno rast, oziroma resolucijskih okvi- rov. Politika cen je tesno pove- zana tudi z zunanje trgovin- sko menjavo. Visoke cene na domačem trgu zavirajo izvoz in tega tudi lani niso dosegli toliko kot so načrtovali. Res dosegajo v občini 190 pdstot- no pokrivanje uvoza z izvo- zom in da znaša pokrivanje uvoza z izvozom za konverti- bilno področje 152 odstot- kov, toda to še ne sme biti izgovor za to, da ni treba več izvažati. Lani se je izvoz le malenkostno povečal in to za 1,1 odstotek. V izvoz se bodo morali bolj usmeriti Kovinarstvo, Cin- karna, kmetijstvo, predela- va, gozdarstvo in lesna indu- strija. Izvozu je podrejeno tudi prestrukturiranje go- spodarstva. Investicij je bilo zadnje leto res veliko. Pred- stavljale so kar trideset od- stotkov družbenega proiz- voda. Najbolj žalostno pri tej množici naložb pa je to, da njihova ekonomska učinko- vitost ni bila takšna kot bi morala. Trenutno se tudi v mozirski občini ne ' morejo pohvaliti niti z enim samim projektom, ki bi ustrezal po- trebnim kriterijem za pre- strukturiranje gospodarstva^ Vzrok za to je tudi v tem, ker ni ustreznih kadrov. V mo- zirski občini je dvakrat manj zaposlenih z visoko in višje- šolsko izobrazbo kot znaša slovensko povprečje. Tudi to mnogo pove. Ko v teh dneh na različnih mestih govorijo o gospodar- jenju v preteklem letu, ome- njajo tudi, da je del dohodka za splošno in skupno porabo hitreje naraščal kot sam do- hodek. Delež novoustvarje- ne vrednosti, namenjene za razširjeno reprodukcijo, je sicer bolj porastel kot doho- dek, vendar je še zmeraj ni- zek. Skrbneje bodo morali ravnati tudi z akumulacijo. JANEZ VEDENIK ČE V LAŠKEM NI VODE?! Voda, ki jo pijejo Laščani in krajani okoliških zasei kov je dobra, saj baje zaradi vode tudi pivo iz Laškegj bolje prija. Toda ta voda je speljana po težavnem te. renu in pogosto se zgodi, da je vodovod v okvari predvsem glavni vod. Včasih jo poškoduje plaz, včasii,' kaj drugega in nič čudnega ni, če v krajevni skupnostj načrtujejo temeljitejšo obnovo vodovoda in okrepite^ vodnih virov. Razumljivo je, da je treba okvaro vsek tudi popraviti in da v času popravila navadno voda more teči v zbiralnik, le-ta pa se seveda hitro izprazni saj je tudi Pivovarna, ki je v vodovod največ investj! rala, potrošnik te vode. Narobe je to. Da nikoli ne obvestijo občanov, kaj je zgodilo, kako dolgo bo popravilo predvidoma tra. jalo. Res je, da besede in sporočila ne morejo nadome. stiti vode, res pa je, da bi ljudje vedeli kaj jim je storiti ker naposled je za nujo moč skočiti tudi do kakšnega studenca. Ko pa smo že pri studencih, je treba povedati, da so jih v Laškem in okolici veliko zasuli, odstranili. Ko so usahnili. V Laškem se še ptiči ne morejo napiti vode, če nočejo tvegati in namočiti kljune v Savinjo. Kak javni vodni vir, ki bi bil neodvisen od vodovoda bi v mestu, kjer je včasih na vseh koncih žuborelo, zelo prav prišel, pa še prijetno za pogled je - kajti voda je simbol življenja. J-KR TUDI REVNI OBRTNIKI? Na eni izmed zadnjih sej izvršnega sveta žalske ob- činske skupščine so ugotovili, da število obratovalnic in število zaposlenih v zasebnem sektorju malega go- spodarstva narašča, ob tem pa na celotni dohodek vpliva predvsem naraščan cen, v manjši meri pa pove- čanje števila obratovalnic in obseg dela. Nazadovanje rasti dohodka je posebno očitno v nekaterih uslužnost- nih dejavnostih (gostinstvo, avtoprevozništvo), kjer za- vezanci pretežno ustvarjajo dohodek na osnovi goto- vinskih vplačil občanov. V takih primerih pa verjetno obstaja tudi možnost utaje določenega dohodka, saj več kot polovica zavezancev ne dosega bruto osebnega dohodka in ne plačuje nikakršnih družbenih dajatev iz presežka. V primerih, ko posamezne Uslužnostne dejavnosti^ ne dosegajo bruto osebnega dohodka, se postavlja tudi vprašanje, kako je s socialno varnostjo delavcev, zapo- slenih pri posameznih zavezancih. Komite za druž- beno planiranje in družbenoekonomski razvoj, bo mo- ral zato z vso odgovornostjo presoditi potrebo po izdaji takšnih obrtnih dovoljenj, kjer ni zagotovljen niti osnovni osebni dohodek nosilca obrti, kaj šele pri njem zaposlenih delavcev. Obrtno združenje iz Žalca bo moralo zaradi tega temeljito oceniti položaj posa- meznih zavezancev in s tem v zvezi tudi ustrezno ukre- pati. JANEZ VEDENIK MOZIRSKE IZGUBE v tozdu Iverna so lani zabeležili 25 milijonov 680.000 dinarjev izgube, v RT pa štirinajst milijonov. Pravijo, da bodo prvo izgubo pokrili v okviru GLIN in gospo- darskih rezerv občine, med tem ko je usoda druge izgube še doslej delno neznana. V obeh primerih pri- pravljajo sanacijska programa, ki bi morala dolgo- ročno razreševati nastali gospodarski položaj. V okvin; RT Golte izdelujejo dolgoročni plan razvoja turizma v celjski regiji, ki naj bi prikazal širši pomen tega rekrea- cijskega centra. JANEZ VEDENIK OBRAZI MARINKA HASENBIHEL »Čeprav so večji uspehi le občasni, je tudi samo delo takšno, da daje člo- veku zadovoljstvo in spodbudo za še večjo zav- zetost,« pravi psihologi- nja v šolski svetovalni službi, ki pa izredno do- bro pozna socialno pro- blematiko v občini Slo- venske Konjice in pota za njihovo razreševanje, Ma- rinka Pasenbihel. Z razgibano odločnost- jo in umirjenostjo se že deveto leto spopada s te- žavami, ki zaradi globine in razširjenosti korenin niso rešljive čez dan, ki jih ne more rešiti posa- meznik. Posameznik pa, ki je prisoten v družbi, je z njo povezan in pozna preštevilna pota dejanj, lahko reši posamezne ne- bogljene ali ogrožene bil- ke. Samo v šolski sveto- valni službi, še zlasti, če ena sama psihologinja skrbi za otroke vseh šol v občini, je mogoče izboriti le malo borb - tiste, ki se navezujejo na učenčevo osebnost, na starše in uči- telje, s katerimi se sreču- jejo. Vse druge pa... »Problematika dela šol- ske svetovalne službe je pogojena v največji meri s socialnimi razmerami, v katerih otroci žive«. Da zaradi tega vodijo tudi pota reševanja težav iz šo- le, se je Marinka Hasenbi- hel vedno zavedala. Tudi zaradi tega se je že takoj ob prihodu v Slovenske Konjice vključila v delo Rdečega križa, kjer je se- daj predsednica koordi- nacijskega odbora in v delo skupnosti socialne- ga skrbstva. V njej je bila v preteklem mandatnem obdobju predsednica izvršilnega odbora, sedaj pa je predvidena za pred- sednico skupščine. Tudi vodenje koordinacijske- ga odbora za usmerjanje vpisa in članstvo v komi- siji za štipendiranje iz združenih sredstev pome- ni še večji vpogled in možnosti za sprotno reše- vanje pogosto življenj- skih zapletov otrok. »Ko pa razmišljam, ka- ko bi socialne probleme otrok in starejših reševali še bolj uspešno, ugotav- ljam, da so tudi šola, so- cialno skrbstvo in Rdeči križ, premalo. Edino v krajevni skupnosti se lju- dje dovolj poznajo, da pravočasno odkrijejo po- moči potrebne in lahko zanje tudi največ store.« MILENA B. POKLIC ZASEDALA JE ŠMARSKA SKUPŠČINA borci so ugovarjali Sprehajališču prenehal status kulturnega spomenika Delegati šmarske občin- ske skupščine so na zadnjem zasedanju med drugim obravnavali tudi osnutek od- loka o proračunu občine v letošnjem letu, ki je v pov- prečju za 15,6% višji kot lani. Ocena prihodkov je izdelana na osnovi realizacije prora- čunskih prihodkov v lan- skem letu in ob načrtovani 95-odstotni izterjavi davkov. Na osnutek predlaganega dokumenta so v skupščini izrekli ugovor predstavniki Občinskega odbora ZZB NOV, ugovarjali pa so tudi na predlagane spremembe odloka o proračunu občine za lansko leto. Zakaj? Po pla- nu bi morali v lanskem letu zagotoviti v občinskem pro- računu 9,815.680 dinarjev za izplačilo priznavalnin bor- cem, zaradi izapda proračun- skih prihodkov in zaradi nuj- nega zagotavljanja sredstev za kompenzacije pa je bilo treba krčiti izdatke porabni- kom proračunskih sredstev, tako da je bilo iz proračuna zagotovljenih do konca leta za 294.095 dinarjev manj sredstev za priznavalnihe borcem. Osnutek letošnjega proračuna pa predvideva za 13,5% večja sredstva, ki naj bi šla za priznavalnine bor- cem, vendar se izračun nana- .ša na dejansko izplačano vsoto priznavalnin v lan- skem letu, ne pa na planira- na sredstva v te namene. Za- to v Občinskem odboru Zve- ze borcev menijo, da je vso- ta, iz katere bi izplačevali le- tošnje priznavalnine bor- cem, okrnjena za blizu 50.000 dinarjev in terjajo popravek osnutka proračuna za letoš- nje leto. Na skupščini so de- legati ob tem sicer sprejeli osnutek proračuna vendar s pripombo, da mora o njem še teči razprava v naslednjih dneh. Soglašali pa so tudi, da se morajo v kratkem sestati predstavniki izvršnega sveta in občinskega odbora ZZB NOV ter skupaj najti ustrez- no rešitev za optimalno zago- tavljanje sredstev za prizna- valnine borcem. Na zasedanju skupščin^' delegati sprejeli tudi odi- bo o prenehanju statusa I'- turnega spomenika po^^'-', mu sprehajališču v Roi^'^ Slatini. Na njihovo odlo^ij je ugovarjal Zavod za meniško varstvo v Ce\i^\ bo sprožil upravni spo^^^ Vrhovnem sodišču SRS*;' legati so na zasedanju sK^ ščine sprejeli še sklep delitvi domicila XIV. uda- diviziji, ob koncu seje P\ zbor združenega dela o^^' naval tudi podrobnejšo, formacijo o samoupravni"^ gospodarskih razmerah lovni organizaciji Kors^' gaški Slatini. .i DAMJANA STAMEJ'^ j2 - 25. marec 1982 NOVI TEDNIK - stran 3 nODATNI PREDLOGI V SI^OVENSKIH KONJiCAH paradi skrbno opravlje- jjih kandidacijskih dejav- jiosti po prvi seji občin- jj^e kandidacijske konfe- rence, v ponedeljek na drugi seji v Slovenskih j^onjicah ni bilo zapletov. Potrdili so predvidene l Vse za otro- ka«; Zora Tomič, predsednica skupščine sejma ter organizacij- ski odbor sejma s predstavniki splošnih gospodarskih združenj Jugoslavije. Ob.^-avnavali so le- tošnji program sejma »Vse za otroka", ki bo od 3. do 8. septem- bra v Celju. O pomenu tega sestanka za na- daljnji vsebinski razvoj sejma in njegovo uveljavitev v jugoslo- vanskem in mednarodnem pro- sotru je Zora Tomič dejala: -To je nadaljnji korak v konkretizaci- ji koncepta sejma, ki naj bi bil specializirana vsejugoslovanska prireditev na kateri bi bili vsako leto predstavljeni vsi tisti izdelki, ki si zaslužijo ne samo priznanje žirij temveč tudi, da se uvrstijo v proizvodne programe posamez- nih delovnih organizacij, da jih tako lahko najdemo na trgu m da so dostopni vsem našim otro- kom. Namenjali smo premalo pozornosti problemov, kako an- gažirati najboljše jugoslovanske proizvajalce s specialnim progra- mom za otroke, da bi bili na tem sejmu prisotni in da bi bila ude- ležba na sejmu zanje priznanje za delo in istoč^asno spodbuda-. Do- govorjeno je bilo tudi, da splošna gospodarska združenja pristopi- jo k samoupravnemu sporazumu o dolgoročnem sodelovanju pri ustanovitvi in organiziranju vsa- koletnega sejma »Vse za otroka«. S tem prevzamejo nase del odgo- vornosti za izvedbo sejma po eni strani, na drugi pa se jim odpira- jo možnosti za srečevanje s po- trošniki in za strokovno presojo izdelkov kar naj bi vplivalo na njihove proizvodne porgrame. Letošnji sejem ..Vse za otroka« s svojimi spremljajočimi priredi- tvami, ki so sestavni del same sejemske prireditve, bo vsebin- sko naravnan na mednarodno le- to starejših občanov. UNICEF pa je namenil letošnje leto vpraša- njem, kako v skrbi za otroka predstaviti očeta. Za to naj bi le- tošnji sejem usmerili na temo »Otrok ima tudi očeta.«- Organi- zacijski odbor računa na sodelo- vanje strokovnjakov z UNICEF kar bo nedvomno priložnost tako za uveljavitev naših dosežkov na področju družbene skrbi za otro- ka kot tudi za to, da izdelki za naše otroke prodrejo na tržišče dežei v razvoju. VVE OB DNEVU BRIGADIRJEV Dan brigadirjev, 1. april, bodo brigadirji iz šentjurske občine obele- žili delovno. Stalna briga-, da Miloš Zidanšek bo na- mreč dva dni, 3. in 4. apri- la, v brigadirskem naselju v Šentvidu pri Planini opravila akcijo očiščeva- nja naselja. Tako bo vse nared in pripravljeno za prohod brigadirjev Zvez- ne mladinske delovne ak- cije Kozjansko 82. MP> ZAPOSLOVANJE MLADIH V ŠENTJURJU Posebno pozornost so z včerajšnjo problemsko kon- ferenco OK ZSMS v Šentjurju namenili področju za- poslovanja mladih. V težkih gospodarskih razmerah in ob omejenih investicijskih možnostih se namreč vse bolj pojavlja problem, kakd in kje zaposliti mlade, ki so končali ustrezno izobraževanje. Zato so sprožili ši- roko politično akcijo za razreševanje tega problema in menili, da bi moralo združeno delo najti več posluha in skupaj z ostalimi družbenopohtičnimi organizacijami poiskati možnosti za zaposlovanje mladih. MP V PETROVČAH CELODNEVNA ŠOLA S 15. marcem so zagotovljeni prostorski, kadrovski in finančni pogoji za uvedbo celodnevne osnovne šole v Petrovčah. Vsaj tako je razvidno iz posebnega pro- grama prehoda, ki ga je predložila ta šola. O tem bodo na seji vseh treh zborov žalske občinske skupščine sklepali na torkovi seji. Najprej bosta s celodnevnim šolanjem pričela prvi in drugi razred, tretji in četrti pa s prvim septembrom. __________._____ J. V. PITNA VODA V CELJU JE OGROŽENA strokovnjaki svarijo Učinkovite bodo le dolgoročne rešitve Celjani pijejo dobro pitno vodo, ki pa jo ogroža hitro in nezadržno onesnaževanje vodnjaka »F« v Medlogu. Medtem ko je leta 1975 ta vodnjak vseboval 8% neu- streznih vzorcev, se je ta šte- vilka v letu 1981 povzpela na 27% kemično oporečnih vzorcev. Koncentracija ni- tratovega dušika se je napri- mer od leta 1978. povečala od 0,003 mg/l na 0,010 mg/l v letu 1981. Zgornja dopustna meja po pravilniku je 0,005% mg/l teh dušikovih spojin. Onesnaževanje vode z dušikovimi spojinami, ki so posledica aktivnosti na levškem letališču, obdelova- nja kmetijskih površin v tem predelu ipd. pa se lahko ne- predvideno poveča, kar re- sno ogroža celotno vodovo- dno omrežje mesta Celje. Po- sledice onesnaževanja vode z dušikovimi spojinami pa so zdravju škodljive, pred- vsem so nevarne za dojenč- ke, ki lahko obolijo za neoz- dravljivimi boleznimi. Ker se ta voda meša z vodo iz ostalih vodnjakov v omrežju te onesnaženosti se, v večji meri, ne opazi. Vodnjaki v Medlogu pa niso zavarovani pred vplivi s površin. Stro- kovnjaki so že izdelali osnu- tek odloka o varnostnem pa- su, s katerim naj bi zaščitili vodne vire v Medlogu, ven- dar do uskladitve stališč med predstavniki žalske in celjske občine še ni prišlo. Tako se še nadaljujejo pose- gi škodljivi na tem področju, ki resno ogrožajo pitno vodo v Celju. Problemi s pitno vodo ob- stajajo tudi na širšem ob- močju občine. V Storah oko- li 1000 ljudi pije higijensko nestabilno vodo s katero se oskrbujejo iz lokalnih vodo- vodov. Po epidemiji hidrič- ne griže se ta problem rešuje tako, da še v tem^ letu predvi- devajo priključitev teh go- spodinjstev na celjski vodo- vod. Na področju KS Lju- bečna, Zadobrova, Arclin in Skofja vas že vrsto let evi- dentirajo pojave črevesnih nalezljivih bolezni kot posle- dico neprimerne pitne vode. Tudi to področje naj bi v tem srednjeročnem obdobju pri- ključili na celjski vodovod. - Primerne cevovode so že po- ložili. V programu KS Vita- nje je za letošnje leto predvi- deno reševanje problemati- ke pitne vode v naseljih Ro- ve in Jenkova. Na območju KS Strmec in Dobrna imajo v srednjeročnem planu iz- gradnjo skupnega vodovoda za Loko, kjer še ni vodovoda in Lokovino, ki ima higien- sko oporečno vodo. Okoli 91 odstotkov obča- nov Celja se oskrbuje z vodo iz vodovodnega omrežja. 50 odstotkov vodovodnih ob- jektov je tehnično po- manjkljivih, kar lahko ne- predvideno vpliva na kvali- teto vode. Od skupnega šte- vila vodnih virov jih 60% da- je higiensko nestabilno vodo (ob večjih nalivih se voda lahko skali in je njena kako- vost ogrožena). 45.000 obča- nov v občini uporablja vodo iz desetih vodnjakov. Ta vo- da je zaenkrat še dobra, k čemur pripomore tudi redno kloriranje. Na njeno kako- vost pa lahko vpliva nena- dna suša proti kateri je člo- vek nemočen; poplava na katero se lahko pripravimo, če je v varnostnem pasu, in človeški posegi oziroma one- snaževanje varnostnega pasu. / Iz tega lahko sklepamo, da je odvisno predvsem od člove- ka, kakšna bo pitna voda, ki bo pritekla iz mestnega vo- dovoda. Primestne krajevne skupnosti namenjajo proble- mu pitne vode veliko skrb in redno sodelujejo s strokov- njaki, zato je tam reševanje tega problema že steklo. Kaj pa bo z vodnjakom »F predvideni ukinitvi vprašali občanov, se nam ne zdi po- šteno, saj smo začeli široko javno razpravo preko vseh samoupravnih in družbeno- političnih organizacij od de- lovne organizacije do občin- ske ravni in mislimo, da te strukture predstavljajo vse uporabnike lekarniških sto- ritev. Razprava še dalje teče in v njej naj se uporabniki odločijo ali bodo zbrali do- volj dodatnih sredstev, ki so potrebna za samo adaptacijo lekarne in za financiranje ta- ko razširjene dejavnosti ob tem, ko podatki dovolj zgo- vorno kažejo, da promet v samem mestnem jedru že nekaj časa pada, m.edtem ko v primestnih lekarnah na ta račun raste (Store. Vojnik). Skupni promet pa ostaja isti, četudi odpiramo nove lekar- ne. Se vedno pa je tu odločba republiške sanitarne inšpek- cije, po kateri moramo lekar- no zapreti, tudi če gremo v adaptacijo, v tem primeru seveda samo do konca izva- janja del. Ce bodo zaključki javne razprave takšni, da se lekar- na zapre ali adaptira, še ve- dno ne smemo govoriti o ukinitvi kakršnekoli dejav- nosti, temveč se bo ta s seda- njimi kadri vred samo pro- storsko preselila v razširjeno lekarno Center za nedoločen čas, ali v drugem primeru, za čas do zaključka adaptacij- skih del. Tako uporabniki ne bodo prikrajšani, saj bodo isti delavci delali v drugem lokalu, ki je le dobrih 200 m od sedanjega. Ko tov. Mejak omenja, da je kolektiv lekarne na Tom- šičevem trgu prijazen in ustrežljiv, z njim popolnoma soglašamo, ne vemo pa, ali je s tem hotel povedati, da v drugih enotah niso takšni. Naša dolžnost je, enako pa tudi dolžnost uporabnikov, da na nepravilnosti opozarja- mo in ažurno reagiramo. Mi pa se bomo maksimalno tru- dili, da bodo naši delavci vselej in do vsakogar prijaz- ni in ustrežljivi, zlasti še, ker vemo, da ima pogosto tudi način, kako zdravilo izdamo, važno vlogo pri terapijskem učinku. Dejstvo, ki ga tov. Mejak omenja, da so bile pred voj- no v jedru Celja tri lekarne, drži. Toda te lekarne so bile drugače organizirane, maj- hne, z malo strokovnega-ka- dra in v zasebni lasti. Organi- zacija sedanje lekarniške in zdravstvene službe se ne mo- re primerjati s tedanjo, saj so bili v tistem času lekarnarji tudi pretežno proizvajalci zdravil in je prav to delo bilo njihov največji vir dohodka. V občini Celje imamo danes šest lekarniških enot (z le- karno na Tomšičevem trgu vred) s 36 strokovnimi de- lavci. Toliko v odgovor na vpra- šanja. V gradivu, ki srno ga dali za razpravo o ukinitvi ali adaptaciji lekarne Tomšičev trg, smo dali vse strokovne, finančne in kadrovske po- datke in rok, da nam morajo biti rezultati razprave znani do zaključka del v lekarni Center, da bomo pravočasno ustrezno ukrepali. JOŽE GORENC direktor celjskih lekarn UREDNIŠTVO: Hvala za izčrpen odgovor. Bistvo vprašanja tov. Meja- ka pa še vedno ostaja v bo- jazni, da en sam objekt v mestnem jedru (prenovlje- na lekarna Center), ne bo zmogel pritiska vseh strank in da bodo nastajale nelju- be vrste. Zares nas zanima, ali bo prišlo do ukinitve le- karne na Tomšičevem trgu. Zato naprošamo kolektiv celjskih lekarn, da nas o po- teku razprave o ukinitvi sprotno obvešča. KAKO DO OTROKA? v vašem časopisu je bil 18. 2. objavljen zanimiv zapis o posvojitvah. Kot sem ra- zbral, je vaša novinarka zanj dobila podatke na Centru za socialno delo v Celju. Med drugim piše, da je v Celju za posvojitve »čakalna doba tu- di do sedem let«, v drugih občinah pa je na celjskem »prav tako dolga«. V Celju skušajo prizadetim približati radostni trenutek tudi na ta način, da so se povezali z drugimi centri, ki jim poma- gajo priskrbeti toliko zažele- ne otroke. Nekateri pa jo sa- mi »mahnejo v druge repu- blike, največkrat v Črno go- ro.« Ce sem članek torej prav razumel, je za naše občane pot, po kateri pridejo s po- svojitvijo do otroka, večkrat dolga in težka. Ob tem sem se spomnil na posvojitev jeseni leta 1973. Takrat sta se francoska za- konca prek Centra za social- no delo v Celju (še do danes ni nihče javnosti obvestil, kako sta prišla ravno v Celje in ne v katerikoli drugi kraj v Jugoslaviji!), dobila otroka še isti dan, ko sta napisala (neprevedeno!) prošnjo za posvojitev. Se isti dan sta otroka tudi odpeljala čez me- jo! Sprašujem se, kako je to mogoče? Imajo tujci morda prednost? Morda prav Fran- cozi? Ker dvomim, da bi na takšna vprašanja lahko poi- skali odgovor v uredništvu, jih postavljam, preko vaše rubrike »Pisma««, celjskemu Centru za socialno delo. PETER KAVALAR, Celje UREDNIŠTVO Vprašanje je tu in prosi- mo Center za socialno delo v Celju, da čimprej odgovo- ri. Za odgovor že vnaprej v našem in bralčevem imenu, hvala. BRAVOZA RADIO Ne morem drugače, kot da vas prisrčno pozdravim in se zahvalim za vaš trud in požr- tvovalnost pri vašem delu v oddajah Radia Celje. Ker jih tako lepo urejate, tako po do- mače, da lahko tudi starejši vse razumemo, smo vam hvaležni. Posebej še, ko smo bolni in ne moremo nika- mor. Radio je takrat najbližji in najboljši prijatelj. Čestitke iz Celja nam ne uidejo in radi jih poslušamo. Pa tudi žve- plometer je odličen in še po- sebej družbeni pravobrani- lec samoupravljanja, ki bi ga tudi mi lahko dosti vprašali, pa nimamo telefona. Želimo vam mnogo uspe- hov vnaprej, da bi nas še na- prej razveseljevali z novica- mi, ki jih tudi radi izvem-o. Obiskov je pri nas, ki smo visoko na hribu, pač malo. Morda pa bo kdaj koga od vaših novinarjev zanesla pot v naš kraj. Ce bo, se oglasite, kajti tudi pri nas bi našli kaj za vaše oddaje. Lepo vas po- zdravljamo krajani Sr. Doli- ča, posebej pa še ANGELA RAMŠAK UREDNIŠTVO: Hvala za pohvale, ki nam, po pravici povedano, godi- jo. Kot pač vsakemu, ki ima rad, da njegovo delo ne ostane brez odmeva. Le po- slušajte nas še, veliko zani- mivega in zabavnega še pri- pravljamo letos. In res ste poslušalci od daleč, saj do vašega pisma nismo vedeli, da nas slišite in poslušate tudi v mislinjskem koncu. Kar zadeva vprašanja za družbenega pravobranilca samoupravljanja, Rudija Peperka, pa le zapišite vprašanja v pismo, saj smo teh še bolj veseli kot vseh številnih vprašanj po tele- fonu. ZAHVALA ŠOFERJU Zehm se javno zahvaliti šoferju avtobusa pri Izletni- ku, tov. Fikretu Alatiču, ki nam je tako nesebično po- magal ob nesreči, ki je dole- tela moža pri smučanju na Arehu. Dokazal je, da je člo- vek v pravem pomenu te be- sede. Vsako plačilo je kate- gorično odklonil, češ da je pomoč njegova dolžnost. Iskreno se zahvaljujem in mu žehm še veliko delovnih uspehov. IRENA PRELOVEC Breg 38, Celje UREDNIŠTVO: Ob številnih grajah vozni- kov avtobusov prav prijet- no gode tudi pohvala, za ka- tero redko najdemo čas, pa je to škoda. Kajti prav po- moč bližnjemu v nesreči je ena od vrlin, ki nas najbolj krasi. »LJUBEČNA« Celje industrija iteramičnih, Icisiinoodpornih in opečnih izdelkov Ljubečna 36, 63001 Celje vabi k sodelovanju več delavcev za nelcvalificirana dela v proizvodnji Vse informacije dobite v kadrovski službi delovne organizacije »LJUBEČNA« Ljubečna 36. z ŽENSKO KMEČKO STOTNIJO DESETIČ Na NEŽNI JA ZA ŽUUA Z Novim tednikom in Radiom Celje, kmetice za hip pozabile na polja in ^ NAŠA EKIPA Vodja izleta in prvega avtobusa je bil odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved. Drugi av- tobus je vodil Tone Vrabl, ki je imel pred izletom največ dela in v vodenju večera v hotelu Eden, s statistiko pa se je največ ukvarjal Mitja Umnik, kar mu tudi pripada kot uredniku kmetijske ru- brike. Z nami je bila tudi predstavnica pokrovitelja - Kovinotehne neumorna Vera Breznik, ki je skrbe- la za odlično vzdušje. Iz uredništva tednika in ra- dia so še bili glavni ure- dnik in direktor tozda Bo- ris Rosina, odgovorni urednik Radia Branko Stamejčič, novinar Milan Božič, propagandist Val- ter Leben in sodelavec fo- toreporter Tone Tavčar. Posebno vlogo je tudi to- krat odigral Andrej Meze - celjski Poldek, pa har- monikarja Vili in Heri, varno in zanesljivo pa sta nas dva dni prevažala in prenašala šoferja Marjan Turnšek in Vojko Gor- njak, odlično pa je svoje delo opravila medicinska sestra Olga Arzenšek. Deset let je minilo od tedaj, ko smo prvič krenili s stotni- jo kmečkih žensk celjskega območja v Portorož. Mnogo se je v tem času spremenilo, ostale pa so trdne vezi, prija- teljstvo', ki ga je težko opisati le z besedami. Naša tradicio- nalna pot do neizmerno lepe sinjine jadranskega morja je postalo svojevrstno romanje in deseta pot je potrdila in znova stkala nove vezi med nami in stotino marljivih in žuljavih rok, ki nosijo doma tri hišne vogale in skrbijo za to, da ne bomo nikoli lačni. KOVINOTEHNA SE JE IZKAZALA V POLNI MERI V petek zjutraj so bile ob šesti uri že vse naše potnice na svojem mestu. V veliki sejni sobi Kovinotehne, na- šega letošnjega pokrovitelja. Lep in topel sprejem, nepo- grešljiva a vedno bolj drago- cena kavica je to še bolj potr- dila. Tudi pozdravne besede in želje za srečno pot iz ust generalnega direktorja Kovi- notehne Hermana Rigelni- ka so bile trden izraz iskre- nosti in prepričanja v smisel- nost in srčnost izleta. Tudi drobni šopki celjske Vrtnar- ske šole. Vse je bilo priprav- ljeno za odhod. Nihče ni' manjkal, nihče ni za.mudil. V Ljubljani se nam je pridruži- la še novinarska kolegica Kmečkega glasa Zdenka B9- žičnik. SLANA SPOZNANJA V PORTOROŽU Čeprav je bilo vzdušje že od Žalca naprej v avtobusih predvsem v znamenju po- skušanja domače kačje sline pa tudi dobrot iz številnih cekrov in potovalnih torb, se je topla rnalica v gostišču To- mi v Portorožu kar prilegla. Že na daleč dišeči golaž je dobro teknil in naše gostje so takoj priznale, da ga je ku- hala znana kuharska roka, saj je naša gostiteljica doma iz Savinjske doline. Prisrčen nasmeh zadovoljstva Marija Matjaž tudi tega ni mogel skriti. K odličnemu golažu se je prilegel tudi kozarec pristnega domačega refor- ška. V gostišču Tomi pa je naše gostje čakalo še eno presene- čenje: prehrambena indu- strija Droga Portorož nam je omogočila, da smo videli znamenite soline, mimo ka- terih smo se leta in leta vozi- li, jih od daleč občudovali, nikoli pa od blizu videli. V imenu Droge nas je po- zdravil Veselin Kezunovič, njegova kolegica Majda pa je vsem izletnicam razdelila značke in kemične svinčnike na spomin na Drogo. Potem smo krenili v Sečovlje do so- lin, kjer je' podrobneje o pri- dobivanju soli govoril direk- tor tozda Soline Milovan Vu- lič. Moral je tudi odgovarjati na mnoga vprašanja naših deklet, saj jih je vse zanimalo v zvezi s soljo pa tudi z drugi- mi prehrambenimi artikli portoroške Droge. Prisrčen sprejem predstavnika ge je ^e bolj utrdil naži obalo in razdalje od nj Donačko goro do jadi obale so postale še kn ZAPLULA JE BARI MOJA Cas nas je priganji Rovinj smo prispeli s no zamudo. V hotelt so nas takoj postregli lom in smo se takore miz preselili na ladjd Pulja, ki nas je popelji pa čisto zares na morji kapitan je pozabil nI na kolega Toneta Vral sva v upravi opravljal tovalne formalnosti.' prišla na pomol, sejei odmaknila in so m" Pozdrav generalnega direktorja Hermana Rigelnika letošnjim potnicam. Pozorno saga poslušale, dovolj simbolike pa je tudi še v volilnem plakatu na steni z napisom Bodoč- nost je v naših rokah! Gostoljubnost Kovinotehne je bila na višku. Vse pove fotografija sama. Kdo bi odrekel ob šestih zjutraj vročo skodelico kave? Takole pa se je za štedilnikom in velikimi lonci trudila prijazna Marija Matjaž, ki je pripravila s svojim kuhar- skim štabom odličen golaž. Puljska arena je že sama po sebi veličasten spomenik zgodovinskega dogajanja v glavnem istrskem mestu. Pri- poved o gladiatorskih igrah je pretresla naše gostje. Posnetek je nastal pred hotelom Eden v Rovinju v soboto zjutraj, ko smo se odpravljali domov. Na noge smo spra- vili vse goste, ki so zaplesali z nami. Račke, seveda! Predno je zaplula na^ Je morje res slBJi^\ prepričala o tem- '■'^ NAJ; NAJ, NAJ... Najstarejši udeleženki izleta sta bili Marija Seni- ca iz Rimskih Toplic in Katarina Novačan iz Stra- že pri Strmcu. Katarina je le nekaj mesecev starejša od Marije, sicer pa sta bili obe rojeni 1897 leta. Največ otrok je rodila Marija Tuhter, deset jih je povila, dom^pa je iz Cur- novca - Breze pri Celju. Najmlajša udeleženka izleta je bila Kristina So- line iz Goričice 6 pri Šent- jurju. Prejšnji mesec, 8. februarja je napolnila 17. leto starosti. Najbolj spodbudno je to, da bo nadaljevala delo na kme- tiji. Največ je bilo na izletu poročenih žensk, neporo- čeni samo dve in kar tri- najst vdov. iehno, Izletnikom in Drogo Portorož so naše se spet srčno rade vrnile k domačemu ognjišču u ponavljati pristajalni never. Takšne časti brž ne bova nikoli več de- na. Na Crvenem otoku je dila nam že dobro znana icedura: obiranje iovorje- listov, oljčnih vejic in marina, iskanje školjk ob li in seveda tudi kakšen t je romal v vodo pa v a, da bi tiste, ki so bile res ^it na morju, ugotovile, če 'ako slano, kot pravijo ti- ki ga že dobro poznajo, 'es čas vožnje z ladjo sta Jmorno opravljala svoje o harmonikarja Vili Šu- ' in Heri Kuzma, tudi pe- [0 se zavrtele, kar na palu- "1 sploh je bilo veselje na '^u v polnem razmahu. bi kateri pregnal strah ^ pozibavanjem na valo- vih, je celjski Poldek izvedel nekaj točk, ki so še najbolj resne in molčeče spravile do prešernega smeha. Po večerji se je razživel an- sambel Vikija Ašiča in med plesom so bile opravljene pomembne naloge: vse ude- leženke so pod posebnimi pogoji žrebanja dooile darila številnih delovnih organiza- cij celjskega cbmočja, Mitja Umnik pa je razkril vso le- tošnjo statistiko: najstarejši udeleženki izleta, obe pet- inosemdesetletni Marija Se- nica iz Rimskih Toplic in Katarina Novačan iz Straže pri Strmcu sta si razdelili torto, ki jo je tudi tokrat po- klonil hotel Eden. Sicer pa bomo letošnjo statistiko izle- ta predstaviU posebej. Ni tre- ba poudarjati, da so se veseli zvoki razlegali pozno v noč. ISTRSKE LEPOTE Zjutraj smo snravili na no- ge ves hotel. Na parkirišču sta namreč neumorna Vili in Heri spet raztegnila mehe in kmalu je bilo vse pokonci. Kar težko smo se posloviU od hotela. V Pulju smo si ogledali areno, naredili po mestu krožno vožnjo, "da smo videli tudi del ladjedel- nice, potem pa krenili v no- tranjost Istre proti Moto- vunu. Tu so nas razočarali v Kmetijski zadrugi, saj so ob- ljubili, da nas bodo čakali in nam natočih kakšen kozar- ček znanega in dobrega mo- tovunskega terana. Pa ni bi- lo nič iz tega. Ogledali smo si lepo mestece, polno starih spomenikov in simbolov bo- gate zgodovine, ogledali smo si cerkev in v njej občudova- li kiparske mojstrovine v ca- rarskem marmorju in stebre z Brionov, na trgu sredi me- steca spet zapeli in zaigrali, ter krenili proti domu. Nobene od potnic nismo izgubili, povsem brez dela je ostala tudi naša medicinska sestra Olga Arzenšek, ki je s prijaznim nasmehom vlivala zaupanje v vse dobro, sama pa bila najbolj potrebna me- dicinske pomoči, saj jo je po- šteno dajal prehlad. Domov smo se vrnili srečno in tudi na avtobusni postaji naredili kraval, kot že dolgo ne. Za- plesali smo račke in zapeli himno, ki jo je na melodijo račk posebej za izlet sestavil naš Poldek. Razšli smo se s stiski rok, nekateri tudi s sol- zo v očeh. V srcih pa je slovo ostalo nedorečeno, saj nas bodo za vedno vezali nepo- zabni spomini prijateljstva, tudi preko Novega tednika in Radia Celje. Mi v uredniš- tvu pa bomo kot doslej veli- kokrat z mislimi pri toplih kmečkih ognjiščih po naši deželi, kjer vemo da znoj in žulji rodijo sadove, ki jih ne da nobena beseda. Letošnja stotnija je bila izredna: ni-' manjkalo dobre volje in pra- vega občutka za vzdušje, ka- kršnega si lahko v prihodnje le še želimo. Tudi vam, kmečkim ženskam, iskrena hvala za izvrstno in prisrčno družbo. Ostanite nam zdirave in vedno dobre volje, vsi jo potrebujemo. BESEDILO: DRAGO MEDVED SLIKE: TONE TAVČAR ^upinski posnetek. Nekatere so bile tako neučakane, da so že kar pobegnile na ladjo. Na zabavnem večeru je naše To pa je posebno darilo za izletnice še enkrat po- moške spremljevalce: po- zdra vila v imenu Kovinote- sledice lanskega izleta... hne Vera Breznik. Tudi letos nas je spremljal ansambel Vikija Ašiča s pevko Nevo Š vajtuger. . ill^^^** dovolj nazorno '^ponavlja vsako leto. Zlobnež bi lahko rekel, da je Crveni otok pred našim prihodom res Crveni, po našem odhodu pa goli... V solinah sta o Drogi govorila Vesel in Kezunovič, član KPO in direktor tozda Soline Milovan Vulič, ki je podrobne^ pojasnil postopek pridobivanja soli. PRI IZLETU SO SODELOVALI Glavni pokrovitelj je bila prvič Delovna organizacija KOVINOTEHNA, ki se je izkazala tako, da tega re- snično dolgo ne bomo pozabili! IZLETNIK z dvema avtobusoma je bil na minuto točen in v vseh pogledih resnično najboljši! Vedno si takšnega želimo! Praktična spominska darila za vse potnice in drobne cvetne šopke pa so prispevale še delovne organizacije in posamezniki: CENTER, STEKLAR, TOPER, TKANINA, MERX, ŽELEZNINAR, LIBELA, METKA, CINKARNA, PI- VOVARNA LAŠKO, EMIL KOPRIVO, HERI KU- ZMA, ANA JANČAR, FRANC LUKAC in VILKO CESTNIK! Čudovite šopke drobnega cvetja za vse potnice so pripravili v VRTNARSTVU v Medlogu! JANKO MELANŠEK iz Žalca je znova napravil spo- minske značke ter prvič tudi resnično lepe spominske zastavice! Lep delež je prispevala tudi Delovna organizacija DROGA v Portorožu pa seveda zdaj že nepogrešljivo Gostišče TOMI tudi v Portorožu. Vsem smo hvaležni za prijateljsko sodelovanje pri organizaciji jubilejnega, desetega izleta, 100 kmečkih žensk na morje! 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 12 - 25. marec 1982 VEČ MESA IZ HLEVOV ZA PITANCE NA PONIKVI v pravkar zgrajen hlev za pitance na Ponikvi so delavci Kmetijskega kombinata Šentjur TOZD lastna proizvod- nja, vselili dodatnih 400 telet. Nedvomno je to po- memben dogodek, saj se bo s tem znatno povečala proizvodnja govejega me- sa, ki je že doslej pred- stavljala veliko postavko pri preskrbi v regiji in v izvozu. Delavci Kmetijskega kombinata menijo, da s povečano prirejo živine uresničujejo naloge, ki jih pred kmetijstvo postavlja naša družba, po drugi strani pa bo povečana pri- reja govedi prispevala k odpravi odprtih vprašanj v klavni industriji. Sled- nje izhaja iz ugotovitve, da pri delitvi dela v klav- ni industriji ni osrednji problem obstoj dveh klavnih obratov, ampak premajhna proizvodnja mesa. Kmetijski kombi- nat je ena redkih organi- zacij, ki je povečala prire- jo govejega mesa v času, ko so druge organizacije združenega dela to proiz- vodnjo opuščale in se usmerjale v predelavo ter druge dejavnosti. MP OBDRŽIMO, KAR IMAMO! Vsaka stopnička, po kateri se vzpnemo v kmetijstvu, je dragocena - in stopimo ko- rak nazaj, predstavlja to ne- precenljivo škodo, so ocenili člani živinorejskega odbora Zadružne zveze Slovenije na eni svojih zadnjih sej. Gre za predlog republiške- ga komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slo- venije, po katerem naj bi ukinili premiranje telic ter premirali povečanje staleža osnovne črede. Predlagano je, naj bi rejec za privezano telico, ki naj bi jo redil naj- manj pet let ter s tem pove- čal čredo za najmanj eno kra- vo, dobil premijo 4500 dinar- jev, v hribovitih predelih pa 8O00 dinarjev. Predlog so dosedaj obrav- navali na odboru za rjavo pa- smo ter na omenjenem živi- norejskem odboru, o njem pa bodo še govorili na ustreznih ravneh. Strokovne službe se namreč s predlo- gom ne strinjajo, saj menijo, da bi s tem podrli ustaljeni sistem razvoja živinoreje. Se- veda ne gre pustiti vnemar statističnih podatkov, s kate- rimi razpolaga komite - da se je s takšnim načinom pre- miranja v enem letu povečal stalež govedi za približno 8700 glav - vendar je statisti- ka pač statistika... S sred- stvi, ki so namenjena za to- vrstno premiranje, pa ne raz- polaga živinorejska poslov- na skupnost, pac pa so to in- terventna sredstva, o katerih bo odločala posebna skup- ščina, ki. bo pričela delo v najkrajšem času. Precej živahna razprava se je razvila tudi okrog selekcij- ske službe, za katero se po mnenju strokovnih služb po- rabi premalo denarja. Od zneska 0,65 din, kolikor do- bivajo organizatorji prireje mleka na odkupljeni liter mleka, naj bi se najmanj 0,25 din porabilo za kontrolo pro- izvodnje, ostalo pa bi se raz- delilo na selekcijo, odkup in transport mleka, pač po po- membnosti. Ce kmetijske delovne organizacije porabi- jo za kontrolo proizvodnje manj kot 0,25 din od litra od- kupljenega mleka, pomeni to, da morajo povečati kon- trolno službo. Jugoslovanski trg je namreč čedalje bolj za- nimiv za prodajo plemenske živine. Nasploh pa je povečanje staleža osnovne črede in pre- miranje telic po mnenju rej- cev močno povezano. Saj je bil tudi dosedanji način pre- miranja usmerjen zlasti v po- večanje staleža osnovne čre- de ter v izboljšanje kakovo- sti živine. Prav to pa je naš cilj tudi sedaj. N. PODLOGAR SMUČARJI INGRADA PRVI Na Golteh je bilo že drugo tek- movanje v veleslalomu za preho- dni pokal, kjer so sodelovale tri celjske delovne organizacije In- grad, Nivo in Razvojni center. Tudi letos so zmagali predstavni- ki Ingrada. Med posamezniki pa so bili v posameznih kategorijah najboljši Nevenka Ahčan, Pavla Jereb, Anton Kunej, Bogdan Vrečko in Dušan Cater. VILI SUSTER INVALIDI V PREBOLDU Društvo invalidov iz Žalca bo ob letošnjem mednarodnem dne- vu invalidov pripravilo v nedeljo v Preboldu zanimivo tekmova- nje v šahu, kegljanju in streljanju z zračno puško. Pričakujejo na- stop večjega števila ekip iz vse Slovenije. Začetek tekmovanj bo ob 8. uri v hotelu Prebold. J02E GROBELNIK Gozdno gospodarstvo Celje - delavski svet TOZD Boč, Rog. Slatina objavlja prosta dela in naloge KNJIGOVODJE TOZD BOČ s sedežem v Rog. Slatini Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri, 1-2 leti delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol- njevanju zahtevanih pogojev v roku 15 dni od objave na naslov: Gozdno gospodarstvo Celje, Splošni kadrovski sek- tor, Ljubljanska cesta 13. Kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje 30 dni po objavi. Izobraževalna organizacija za izobraževanje odraslih Delavska univerza Mozirje p. o. proda na javni dražbi ADAST ROMINOR 022 - izklicna cena 50.000 din, javna dražba bo v sredo, dne 31. marca 1982 v Prosvetnem domu Mozirje (tiskarna delavske univerze) od 14. do 15. ure. Kupci morajo ) red pričetkom dražbe plačati varščino v višini 10% od izklicne cene. Ob plačilu kupnine plačajo kupci tudi prometni davek. V GRIŽAH SO ZBOROVALI PLANINCI V polni dvorani doma upokojencev v Grižah je bil sredi marca občni zbor Planinskega društva Zabukovica. K dobri udeležbi je pripomoglo to, da so poverjeniki pred občnim zborom članom društva raznosili program dela in vabila na občni zbor. Ob občnem zboru je bila pripravljena še razstava planinske literature in razstava transverzalnih značk, po občnem zboru pa je sledilo še predavanje o lepotah slovenske zemlje v sliki in glasbi. O delu društva je govoril tajnik, ki je naglasil predvsem dve smeri delovanja: množičnost in delovanje preko sekcij v orga- nizacijah združenega dela in na šoli. Lani je bilo organiziranih 62 različnih akcij, ki se jih je udeležilo 2538 članov. Organizira- nih je bilo, na primer, 10 pohodov ob spomenikih NOB. Lan- sko leto so na občnem zboru razglasili za leto trahsverzal, saj so člani društva obiskali 46 transverzal in osvojili 420 različnih značk. Skupaj pa jih imajo 1473. Nato je beseda tekla o bogatem delu v sekcijah. Osnovna ugotovitev je bila, da nudi društvo preko svojih sekcij delov- nemu človeku rekreacijo v gorah, pionirji pa so opisali 20 različnih akcij, ki so se jih udeležili. Po teh in še drugih poročilih je bilo izvoljeno novo vodstvo. Na čelo društva je stopil Matija Kajtna iz Griž. V načrtu dela za prihodnje obdobje je znova izpostavljena množičnost in obuja- nje tradicij NOB. FRANC JE20VNIK HUDINJA: UČENCI NA KMETIJAH Debela knjiga, ki jo vodijo na osnovni šoli Franja Vrunčna na Hudinji v Celju o prostovoljnih delovnih akcijah mladih in njihovih mentorjev-učiteljev na mnogih kmetijah in tudi pri enotah Kmetijskega kombinata, ni le izreden dokument pripravljenosti učencev in učenk te šole, da pomagajo kme- tom tedaj, ko so takšne pomoči potrebni, marveč, da so akcijo za pridelovanje čim več hrane sprejeli tudi kot svojo obveznost. Do konca lanskega leta, sicer pa od septembrskih dni 1980. leta so imeh že enainpetdeset takšnih akcij, pri katerih so opravili kar 3.976 ur! Obiskali so kmete v Trnovljah, na Hudinji, Ljubečni, v Skofji vasi, Leskovcu in drugje, prav tako enote Kmetij- skega kombinata na Ponikvi in prijeli za mnoga dela. Poma- gali so pri spravilu krompirja, repe, korenja in koruze, sode- lovali pri obrezovanju korenja in repe, pri ličkanju in čišče- nju gozda, pri obiranju jabolk, tudi pri sekanju drv in čišče- nju travnikov, pri sajenju krompirja, trganju grozdja in spravljanju detelje... Skratka, mlade roke so prijele za sle- herno delo, ki je klicalo po izdatnejši in hitri pomoči ob pravem času. Tako je njihovo delo na poljih in v gozdovih, na travnikih in vinogradih hvaležno izpopolnilo delovni dan mladih. Navzlic temu je učenje ostalo na prvem mestu vseh obvez- nosti. Mladi s hudinjske osnovne šole so tako ne le pomagali kmetom pri velikih delih, marveč so se tudi bolje spoznali z delom in življenjem na kmetijah. M.B02IC Z RANJENCI OD POHORJA DO PODVOLOVLJEKA Piše: ANTON IKOVIC Med ranjenci, ki so še osta- li, je nastal problem hrane. Zunaj pred barako so našU še v snegu volovski vrat z rebram.i in maili bunker s krompirjem. Ker je bila v ba- raki bolnišnice železna peč za ogrevanje, so si na tej peči kuhali, vendar brez soli. Tu- di drva so še imeli na zalogi. Tone je bil kuhar. Bitenc iz Rečice, ki je bil med njimi še najbolj pri moči, je že drugi dan t. j. ponedeljek odšel h kmetu Obcirju v Podvolov- Ijek z izgovorom, da bo z ra- njenci vzdrževal vezo in or- ganiziral pomoč. Vendar po- moči ni bilo. Hrane pa je že skoraj zmanjkalo. V četr- tek 11. januarja dopoldan so se nenadoma odprla vrata in v bolnišnico so vstopili 3 ali 4 domobranci, med njimi ko- mandant Erpič z vpraša- njem, če je Martin Vršnik še tukaj. Martin se je oglasil in Erpič ga je vprašal, če bi rad odšel domov. Seveda, mu je odgovoril Martin. Takoj vstani in se odpravi. Izvlekel je termos steklenico z mle- kom in Martinu natočil dva kozarca toplega mleka. Kmalu je Martin odšel z njim v dolino. Ostali ranjenci so še ostali v bolnišnici. Na Pet-. kovem v Podvolovljeku so se za kratek čas ustavili. Tam so Petkovi Martinu dali sko- delico kave. Po kratkem po- čitku so Martina naložili na sani s parom konj in se odpe- Ijah na Riherjevo, kjer je bila postojanka. Riherjevi so Martinu nudili vso pomoč. Najprej so ga položili v po- steljo, da si je nekoliko odpo- čil. Zelo mu je prijala kisla zabeljena repa, ki so mu jo prinesli Riherjevi. Na Marti- novo prošnjo se je pripravila Marija Knapič in mu odstra- nila mavec, ki mu je delal velike težave, saj se je pod njim zaredilo že mnogo uši. Riherjevi so takoj poslali ob- vestilo Robanovim, da se ra- njen Martin nahaja na Riher- jevem kot ujetnik domo- brancev. Osebo, ki je nesla pošto v Robanov kot, so partizani ustavili na Beli in jo odpelja- li v štab. Vrniti se je morala v Luče. Komandant mesta Lu- če Franc Kregar-Ciril, ki je bil takrat na solčavskem ob- močju, je obvestil Robanove in dovolil, da je šel brat Jožd s konjem in sanmi na Riher- jevo po Martina in ga pripe- ljal domov na zdravljenje. Po večdnevnem stradnju, ko je v bolnišnici zmanjkalo hrane, ko ni bilo nikogar, ki bi jih rešil obupnega stanja, so poskusili srečo še tisti, ki so komaj prilezli iz barake in se po vseh štirih priplazili v dolino do kmetij. V obupu so se odločili tudi predati se do- mobrancem. Na Obcirjevo sta prišla ta- ko dva ranjenca in jih prosi- la, da jih odpeljejo v domo- bransko postojanko. Eden izmed njih je bil iz Celja, tam je pred vstopom v partizane pobiral tokovino za elektri- ko. Bil je ozebljen in ranjen. Iz pod pazduhe mu je tekel gnoj in kri, noge pa je imel ovite v žaklovino. Bil je ve- lik. Za drugega se ne ve od kod je bil. Janez Plesnik in Silvester Poličnik sta ju na- ložila na sani in odpeljala. Pod klancem pri Sv. Anto- nu, kjer zavije cesta na Pet- kovo in Rakovo, so se srečali s patruljo domobrancev. Ra- njenec, ki je bil pred vsto- pom v partizane pri verma- nih, je prepoznal nekega do- mobranca. Prosil ga je za to- bak ali vsaj čik cigarete. Do- mobranec pa je potegnil pi- štolo in dejal: »Na tu imaš čik" m ga ustrehl. Drugega pa sta odpeljala v postojanko na Riherjevo. Neki drugi ra- njenec, ki je tudi hotel do- mov ali se javiti Nemcem in domobrancem, je na cesti v bližini kmetije Grobelnik omagal. Srečali so ga domo- branci in ga ustrelili v glavo. Ni bil takoj mrtev. Ves dan je ležal na cesti, vpil in klical na pomoč. Nihče si ni upal bli- zu, da bi mu pomagal. Drugi dan so ga našli za cesto mr- tvega. Iz partizanske bolnišnice je prilezel v obližino Obcirje- ve domačije tudi Bitenc, ki je bil 12. 9. 1944 ob napadu na Mozirje ranjen od mine. Takrat je imel na sprednji strani desne goleni za otroč- jo roko velik defekt. Prelom obeh kosti. V bližini Obcirje- ve domačije je obnemogel in začel klicati. Obcirjev oče Ja- nez je šel ponj in ga s težavo prinesel domov. Na Obcirje- vem je ostal dalj časa. Pred Nemci in domobranci pa ga je rešila rdeča hajmatbund legitimacija, ki jo je imel s seboj. Ko se je nekoliko po- zdravil in opomogel, je odšel domov. V bolnišnici »Nova Štifta« pa je še teden dni čakalo na rešitev še nekaj nepremičnih ranjencev. Le Rabuda in To- minc, ki sta bila od vseh še delno premična, sta skrbela za donos drv, vode in krom- pirja, ki so ga našli skritega v bližini, drugega niso imeli in Cander, ki jim je kuhal do- kler je bilo kaj, so vztrajali pri nepremičnih ranjencih in jim pomagali. Po približno enem tednu stradanja so prišli ponje domobranci in jih spraavili v dolino h kme- tom in jih tam pustili. Ko so Nemci zvedeli zanje, so jih morali kmetje pripeljati v Luče v kaplanijo - tu je bil zapor, kjer so bili zaprti dva dni. Iz Luč so jih po trditvi tov. Candra na dan sv. Vin- cenca, t. j. 22. januarja 1945 (ponedeljek) na sankah od- peljali na Ljubno in jih izro- čili policiji in gestapu. Can- der se je izmazal preko poz- nanstva, ki so pri policiji in gestapu posredovali zanj. Dva Nemca sta ga peljala k peku Jožetu Naraločniku, tam se je spreoblekel in naje- del. Dobil je tetanus. K nje- mu je hodil neki bolničar, pozneje nemški zdravnik ne- ki Ceh, ki se je zavzel zanj in mu dajal injekcije. Ta zdrav- nik je dejal, da je bil 4 do 5 let v službi v Ljubljani. Pozneje je baje odšel v partizane in po osvoboditvi prišel obiska- ti Candra v Šmartno ob Paki. Adolf Jurač, rojen 3. 5. 1927 v Črni na Koroškem. Namestnik komisarja 2. čete 1. bataljoni Xni. brigade, ranjen 13. 12.1944 v Lučah. Datum, ko je bil spre- jet v bolnišnico -Nova Štifta" vpisan. Po vsej verjetnosti pa 3^ bil še isti dan. V njegovi izjavi l dne 18. 7. 1945, ki jo hrani Franc Kolenc po domače Brtotov if Ljubnega, je napisano, da ga pri Nemcih rešil smrti Franc Kolenc, usnjar. Izpošloval je na- mreč, da je bil v stalni zdravni- ški oskrbi. ^9-25. marec 1982 NOVI TEDNIK-stran 15 (fpCELJE: fftiJE NO Vi iASTNi ČLANi pedni občni zbori celjske- a turističnega društva so ve- ^P,o dogodek zase. Tako je bi- ,^ tudi v torek zvečer v pre- 'pifii stranski dvorani Naro- ^j^ega doma. Zato je škoda, rnisli. kritične besede, ki .g jih izrekli mnogi diskutan-' na račun urbanistične in jjoniunalne urejenosti Celja, „2 račun slabega vzdrževanja ^gjt in pločnikov, po- ^giijkljive skrbi za čistočo qiesta, niso slišali tisti, ki so ijpi bile namenjene. Tistih narT-reč, ki skrbijo za komu- r,alno urejenost Celja, na zbo-. ■y ni bilo. Tudi drugih ne. >forda pa jih ni nihče pova- bil^ Delovni obračun turistič- pega društva, ki ima letos za jeboj že 111 let dela, je poka- ral na tradicionalno aktiv- no.st, ugled in še kaj. Toda, v gceni dela ni izstopala le ko- niunala, kritične so bile tudi ocene na račun turističnih re- zultatov, ki kažejo, da je zase- denost nočitvenih zmogljivo- sti v mestu silno skromna. ". Na zboru so prof. Zorana Vudlerja, Rika Presingerja in Viktorja Godnika, torej tri dolgoletne člane, ki pa so se letos poleg nekaterih drugih poslovili od dela v tej organi- zaciji, imenovali za častne člane. Posebna priznanja za dolgoletno delo pa so dobili: dosedanji predsednik Marjan Ašič, Slavko Kukovec in prof. Zoran Vudler. Med novimi člani upravne- ga odbora in delegatskega plenuma je nekaj novih imen. Upajmo, da takšnih, ki bodo uspešno nadaljevali do- bro zastavljeno delo, kljub odsotnosti mnogih starejših delavcev. M.B02IC ViTANJE: TURiSTIČNO DRUŠTVO \ ZA UREDiTEV KRAJA Turistično društvo Vitanje, ki ga kot predsednik vodi i Marjan Plankl, je sprejelo za letošnje leto obsežen delovni! načrt. Res je sicer, da bo težišče dela v skrbi za ureditevi kraja, toda navzlic temu pomenijo tokratna prizadevanja^ nov korak k uveljavitvi turističnega društva. Tako se bodo' med drugim zavzeli, da bi povečali število članov od seda-' njih 123 na 140. V kratkem bodo na naslove vseh gospodinj- stev v kraju poslali posebno pismo, v kateremi bodo opozo-; nli na varovanje čistega okolja. Pred praznikom dela bodo; skupaj s krajevno skupnostjo organizirali očiščevalno akcijo i v kraju, sicer pa bo društvo sodelovalo tudi v akciji »88: dreves za tovariša Tita.« ' ^ '< In če k vsemu temu dodamo še ustrezna predavanja, izletei in druge prireditve - uspelo pustovanje je že za njimi - je to j skoraj vse. Skoda, da v tem delovnem načrtu ni prizadevanj-; za razširitev turizma na kmetih, saj ima tudi širše vitanjsko: območje lepe naravne in druge pogoje tudi za to dejavnost. ■ MBi POPRAVEK Pri reportaži o Savinj- skem magazinu, ki je bila objavljena pred kratkim v Novem tedniku, je prišlo do nekaterih napak, ki nam jih je zagodel tiskarski škrat. Tako smo zapisali, da so kupci prijazni, nismo pa omenili prijaznosti proda- jalcev. Res pa je, da so kupci prijazni te zaradi odnosa prodajalcev do njih. Do sa- mopostrežne trgovine pa pridete, ie nekaj metrov od kemične čistilnice Obu zavi- jete v levo in ne v desno. Sicer pa vsakdo, ki že ve za prednosti te trgovine ve, kje ta trgovina je. USPEL ZBOR HUMORISTOV V Titovem Velenju so pripravili že trinajsti zbor humoristov, ki so združeni v zanimivem in verjetno edinstvenem Humorističnem društvu. Srečanje so opravili v restavraciji Name, žal pa je bilo za vse, ki so zeleh pred mikrofonom pokazati svoje humoristično znanje, premalo prostora. Pripravili so tudi posebno točko, ko je nastopilo trinajst najbolj duhovi- tih humoristov, ki so pokazali, kako se naj bi obnašali stabilizacijsko. Te točke so bile najbolj vesele njihove žene, saj niso verjele, koliko skrite energije se še skriva v teh »mučenikih«. Tako se bodo »zavzemali« za manjše uživanje alkoholnih pijač, manjše kajenje cigaret, za prihranek na kilometrinah (skok čez plot!), ponovni oživitvi zelenega vlaka Titovo Velenje-Ljubljana, odhajali pa bodo raje na trimske steze (tudi v gozd)... Najbolj šarmantna osebnost trinajstega srečanja humoristov v Titovem Velenju je bil vsekakor kar 176 kilogramov težki (na skrajni levi strani) Hanzi Vidovič. LOJZE OJSTERŠEK POSOJILO ZA PRODAJO KONVERTIBILNIH DEVIZ Gre za nov pravilnik, ki velja od osmega marca letos. Na svoji redni seji ga je sprejel izvršilni odbor Ljubljan- ske banke Splošne banke Celje v skla- du s smernicami samoupravnega spo- razuma o temeljih planov bank združe- nih v Ljubljansko banko - združeno banko v obdobju 1981-1985. To je pravilnik o posojilih občanom na podlagi prodaje konvertibilnih de- viz. To je tudi pravilnik, ki spodbuja ob- čane k prodaji konvertibilnih deviz. Občan pa, ki proda banki konvertibilne devize s svojega deviznega računa ali devizne hranilne knjižice dobi pbsojilo po določilih tega pravilnika. Pomembno je to, da dobi občan s prodajo konvertibilnih deviz banki ne samo dinarsko protivrednost, marveč tudi posojilo v višini dinarske protivre- dnosti prodanih konvertibilnih deviz. Primer: če proda občan banki kon- vertibilne devize v vrednosti 20.000 di- narjev ne dobi samo ta znesek, marveč prav tako posojilo v višini dinarske vre- dnosti prodanih konvertibilnih deviz. V tem koraku je tudi bistvena prednost novega pravilnika od starega, saj gre po novem za posojilo v višini dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz, zato tudi za manjše mesečne obroke, občanu pa zneska dinarske protivrednosti od prodanih konverti- bilnih deviz ni treba deponirati, kar je mora! po starem pravilniku. Na vsak način prednost in novost, o kateri kaže razmisliti in se odločiti. Razumljivo je, da je višina posojila odvisna od dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz, vendar ne more biti višja od kreditne sposob- nosti občana in ne nižja od 8000 dinar- jev. In še nekaj pomembnih določil iz pravilnika' - najdaljša doba vračanja posojila je tri leta; - banka daje posojilo po tem pravil- niku po 16% letni obrestni meri-; - občan porabi dinarsko protivre- dnost prodanih konvertibilnih deviz in odobreno posojilo na podlagi ustrezne dokumentacije ali v gotovini iz hranil- ne knjižice ali tekočega računa; - občan vrača posojilo banki v ena- kih mesečnih obrokih s pripadajočimi obrestmi; - posojilo po tem pravilniku se za- varuje pri zavarovalni skupnosti ali s solidarnim jamstvom kreditno sposob- nih porokov. Toliko na kratko o pravilniku o poso- jilih občanom na podlagi prodaje kon- vertibilnih deviz. Sicer pa še en nasvet: podrobnejše' informacije in pojasnila dobite pri vseh enotah Ljubljanske banke Splošne banke Celje. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 12 - 25. marec 15 Z ZELENIM VLAKOM V POMLAD^ »takega izleta pa še ne!« TTG iz Celja, Novi tednik in Radio Celje ter Atenaturist iz Pulja so bili organizatorji še enega uspešnega izleta v Medulin -Bilo je enkratno, kaj takega ša nisem doživela. Šla sem prvič z vami na izlet in zagotavljam, da ne zadnjič«, in -Vi sploh ne veste, kako dobro se člo- vek počuti, če okoli sebe vidi nove obraze, sklene nova prijateljstva in se po vsakodnevnem delu spro- sti v veseli družbil« Vse to vemo. Stari znan- ci Zelenega vlaka niso bili še nikoli razočarani in po- dobni občutki kot naša dva nova znanca so spremljali tudi potnike prejšnjih izletov. Resnici na ljubo, pa je ta zadnji izlet - z zelenim \iakom v pomlad - presegel vsa pri- čakovanja. Presenečenj s strani organizatorjev ni bilo ne konca ne kraja, pa tudi sami so bili prijetno presenečeni, s koliko do- bre volje in pristnosti so potniki sodelovali in tako prispevali k dobre'-:iu vzdušju na vlaku. Pojdimi po vrsti: Na železniški postaji v Celju sta se celjskemu vla- ku pridružili kompoziciji, ki sta tri ure prej krenili iz Murske Sobote in kakšno uro prej iz Velenja. Vsak potnik je dobil šopek sve- žega pomladnega cvetja, ki so ga natrgale pridne roke celjskih stev^-ardes. V Ljubljani so se povzpeli še Ljubljančani. Vlak je tako v Medulin odpeljal okoli 360 izletnikov. Srečo Cen- trih in Zivko Beškovnik, člana KUD »Zarja« iz Tr- novelj, sta prevzela mi- krofon v roke in ... stekel , je zabavni program zele- nega vala na Zelenem vla-; ku. Pridno sta pomagala z glasbo v živo še Leopold in Jožko, muzikanta iz La- škega. Veselo razpolože- nje se je stopnjevalo iz ki- lometra v kilometer. Pot do Pulja je minila hitro kot še nikoli. Avtobusi na železniški postaji pa so že čakali na potnike zelene- ga vlaka in jih odpeljali v hotel Belvedere v Medu- linu. Po dobrem kosilu so si nekateri izletniki privo- ščili sprehod po sončni medulinski rivi ali v vas Medulin, drugi so se šli kopat v hotelski bazen, štiri ekipe pa so se pome- rile na kegljišču. Nekateri so seveda raje nabirali no- ve moči za večer in dolgo pomladansko noč. Večerni zabavni pro- gram sta neutrudno vodi- la Zivko in Srečko s hotel- skim ansamblom »Neve- ra« ter s presenečenjem ob 11. uri 56 minut, ko je nastopila astronomska pomlad leta 1982. Po dvo- rani se je iz vseh grl razle- gala pesem Prišla bo po- mlad ... in priklicala zele- nega Jurija, ki je za trenu- tek prinesel vonj domačih njiv in in travnikov v ho- telsko dvorano istrske va- sice. Natakarji so nato raz- delili omleto preseneče- nja, ples pa se je nadalje- val do jutra, seveda za ti- ste bolj vstrajne^. Burja kot kaže, redno sprejme goste v Meduli- nu. V nedeljo je zjutraj hi- tro razgnala meglice, ki so se prejšnjo noč nabrale v glavah naših veselih go- stov. In že so bili tu avto- busi, ki so potnike p repe- Ijali v Pulj, kjer so si z vo- dičem lahko ogledali ne- katere puljske znamenito- sti in seveda puljsko areno. Izlet se je prekmalu bli- žal h koncu. Toda ne tudi razpoloženje: smehu, pe- smi in dobri volji ni bilo kraja. Še na kolodvoru, ko so potniki zapustili naj- bolj živahen Zeleni vlak, se je razlegala pesem. Kaj bi še dodali. Naj še fotografije povedo kar ne more beseda. Organiza- torjem gre še enkrat za- hvala in priznanje za tako prijeten in v vseh pogle- dih dobro pripravljen izlet. Mežnar Marija iz Kapie, Rak Amalija iz Ladkove vasi ter Fajfar Rezka iz Trbovelj so sestre. Zupančič Ma- rija iz Ojstrške vasi pa je njihova sestrična. >0 ja, še bomo potovale na izlet z zelenim vlakom. Tu je zmeraj veselo«, so dejale sestre, ki so že bile na dveh izletih. Milica in Jože Štem iz Pečovnika nista ne prvič ne zadnjič na izletu z Zelenim vlakom in že razmišljata, kdaj bosta šla prihodnjič. »Vse, prav vse je bilo od- lično,« je s širokim nasmehom dejala Milica. Pondad in ljubezen, a ni to skoraj eno in isto. »Je,« sta rekla Ivan in Cvetka in se še bolj privila drug k drugemu. Po dolgi poti z vlakom se je prilegla rekreacija v bazenu. Zeleni Jurij je oznanil pomlad tudi izletnikom zelenega vlaka, ki so prvi dan pomladi dočakali v Medulinu. Dobro si oglejte ti dve fotografiji. Takih in podobnih tekmovanj v zabavnem programu ni manjkalo. Kakšno je bilo vzdušje med gledalci, pa lahko sami uganete. Seveda so tekmovalci dobili tudi primerne nagrade. Nekateri so si prvič ogledali puljsko areno in arheološki muzej. Dedek Jože Vidmar i« vnuk Gregec nista prišh sama. Tu sta bili še Greg. čeva mama in teta. Pa si ne mislite, da je bil Gre- gec osamljen. Na vlaku je bilo otrok za celo malo šolo. Prvič po 25. letih se je Oto Blatnik iz Velenja peljal z vlakom. Že 25 let je delno nepokreten in se je z veliko negotovostjo napotil na ta izlet. »Doži- vel sem toliko pomoči od vseh, pomagali so mi na vlak in nazaj dol. Vsi so mi stregli. Res ne najdem besed, s katerimi bi pove- dal, kako lepo doživetje je bilo to potovanje zame.« 12 - 25. marec 1982 NOVI TEDNIK - stran 17 Veleblagovnica T- ODDELEK METRAŽE v L nadstropju ima pestro izbiro metrskega blaga iz bombaža in frotirja za pomladansko sezono. JOSIP JURČIČ DOKTOR ZOBER 11 To sem povedal svoji nevesti. Ona je jokala, ali obljubila '^i je, da me hoče čakati. Medtem bi ona polnoletna postala, od očeta bi neodvisna bila ~ mislil sem si in, kakor so bila tri leta dolg in dolg čas, Vendar mi je bilo po drugi strani laskavo misliti, da potem 'iobim njo od nje same, ne od očeta. Langman pride, stanuje pri meni nekaj dni, navzočen je Pn dveh tajnih shodih, ki sem jih imel ž njo. in pri slovesu pred odhodom. Prideva v Afriko. Ob drugi priliki vam hočem natančneje ''^zložiti, kak je bil najin začetek in napredek. Le toliko ^^daj. da nama je izvrstno šlo, oba sva se bogatila, v dveh '^tih sem imel že prilično vsoto denarja skupaj. Slabše ^her, vendar tudi dobro je prakticiral Langaman. Skoro ni ^an minil, da ne bi bila skupaj, m govorila sva kakor ob ^iudentovskih časih o moji zaročenki, za katero seje Lang- ^an vedno zanimal, in ni enega pisma nisem mogel obdr- ^^ii, da ne bi bil i on čital. Tudi ona ga ni nikdar pozabljala pozdraviti in je govorila ° njem z jako srčnimi besedami, tako da bi bil jaz lahko '}^bosumen postal, a nisem. Največji zaslužek je nama dajala apoteka, katero sva bila ^J^upno ustanovila. Gospodarstvo je imel Langman sam, ^^^^ž pak je bil obeh enak, ker je zaradi moje boljše prakse prejemnikov prihajalo. Tudi se je moj prijatelj bolj ^^ilagal za šarlatanstvo, kije pri zdravilih neumnim ljudem 'l^sproti skorajda potrebno, a vendar meni zoprno. On je z ^obro vestjo prodajal »aqua destillata", ki naju ni skoro nič ^^^^a, za drag denar Jaz sem si mislil in sem videl, da »mundus vult decipi«. Denar je spravljal on in jaz sem mislil, da bova delila na koncu. Tudi ga nisem vpraševal, koliko je že nabralo se, a na priliko sem vedel, da je že precejšnja vsota. Medtem se je tretje leto h koncu bližalo in pisma moje \ Alojzije so postajala bolj prozaična, tožila mi je, koliko ji j oče prizadene, da se ona stara, itd. Zato opomnim Langmana, da jaz odidem kmalu, naj račun sklene in meni moj delež izplača. Ako hoče on ostati, prepustim mu posel brez odškodnine kot samo njegovo imen je. Videl sem z začudenjem, da mu to ni pogodu. Odslej je bolj poredko k meni zahajal, o računu se pa ni zmenil, nego odlašal to stvar vedno, če sem ga opomnil. To mi je bilo nerazumljivo. V tistem času se je raznesla novica, da je policija zasledila veliko zaroto in v zapor odvela mnogo odličnih muslima- nov in celo neke krščanske trgovce. Jaz se za vse to.nisem dosti brigal. Nekega večera pride Langman k meni in njegov sluga za njim nosi težak kovček. »Shrani mi tole do jutri, da mi ne bode treba stvari na moje stanovanje nositi. Jutri ali pojutrišnjem pošljem ponj." »Kaj pa imaš tako težkega v tem kovčku?« vprašam radoveden. »To je moja skrivnost. Pusti zapečateno in premagaj svojo radovednost, izveš pa gotovo, kaj je,« pravi, da kov- ček v kot in me sili, naj grem ž njim. Res odideva v francosko gostilnico, govoriva tam še dolgo in se razideva. Drugi dan pridem od nekega bolnika domov, pa najdem pred vrati dva policista in enega komisarja. -Kaj hočete tu?« vprašam prestrašen, ker da tukaj z justico ni niti nedolžnemu človeku posla imeti, to sem vedel. "Gospod pojde z mani,« reče mi komisar, policista me primeta in odvedo me v ječo. Niti v svojo sobo nisem smel pogledati. V ječi sem prosil, naj se pošlje na avstrijski konzulat, naj se pošlje po Langmana, jaz sem nedolžen, dam kavcijo itd. Vsemu so se smejali, ostal sem sam, sam podnevi in po- noči. To so bile strašne ure. Potem se začno preiskovanja. Vprašan sem bil o osebah, katerih nisem čisto nič poznal ah pa samo po imenu. Vpra- šan sem bil, od kod je smodnik v mojo sobo prišel. Tu sem stopr\- zvedel ali slutil, da je bil v kovčku, ki mi ga je Langman v sobo postavil, smodnik. Jaz. kratkovidni osel, bal sem se sedaj izdati Langmana, bal sem se nadležnosti in opasnosti narediti prijatelju, ta- kemu prijatelju, ki me je bil - izdal! Rekel sem, da nikdar nisem znal, kaj je v kovčku, da mi ga je eden mojih pacientov, ki ga ne poznam, dan prej spraviti dal. Ta izgovor v nuje me je zaplel v celo mrežo protislovij, sum na mene je bil še večji. Potoval sem nazaj v zapor in prebil tam brez števila mučnih dni in noči. Od nobene strani ni bilo pomoči. Sklenem resnico pove- dati o kovčku, saj vendar Langman ni mogel tako neumen biti in sebe zapletati v kakovo zaroto, gotovo je bil tudi on le nedolžno orodje, in če njegovo ime imenujem, pozvan bode i on in potem se bode pomota pokazala. Ali ko Langmanovo ime imenujem, pokopal sem se po- polnoma, kajti sedaj izvem, da je on ubegnil tisto noč, ko sva se midva razšla, z ladjo, kije tačas odjadrala po polnoči Njegovo udeleženje pri zaroti je bilo »dokazanoTako naglo je odšel. A meni ni prej nič povedal! Zdajci stoprv se mi vzdigne strašen sum, zakaj mi je baš on kovček v stanovanje postavil, zakaj mi ni hotel računa narediti, zakaj se je bilo njegovo prijateljstvo zadnji čas ohladilo. Prekletje bodi človeški lakomnosti, ki take Judeže raja! Prekleta zemlja, da takih ljudi ne požre! Tako sem klel na prvi hip, a potem zopet vsega vkup nisem mogel verjeti, duh mi je otrpnil, na vse kombinacije nevednim, fanatičnim mojih sodnikov nisem vedel kaj reči, moje državljanstvo me ni varovalo, ker nisem mogel do tega priti, da bi bil pomoči dobil. m TEM MESTU KM/llU PRESENEČEKJE ZA BRALCE NOIIEBA TEBHIKA 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 12 - 25. marecjQg. NAGRADNO KRIŽANKO VAM POKLANJA FINOMEHANIKA CELJE NAGRADNI RAZPIS 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pri žrebu bomo upoštevali le pra\ ne rešitve, pošljite jih najkasneje torka, 30. 3. 1982 do 9. ure. Reš^ križanke lahko prinesete tudi osebi na vhodnih vratih je poštni nabiralrij Na kuverto napišite »NAGRADj KRIŽANKA" in svoj točni naslov. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE »RADIO« CEj^JE Vodoravno: SKRBLJIVEC. ALE TORIKA, LAN, DRAGULJ, RADI KOMLO, CIMA, KUM, EOKA, AM RELA, PARA, ANTON, VATEL, M RELICA, HI, KAPELJ, POLITIK BAS, VRANJE, UDINE, ARNI] RAA, CARAR, RINKA. IZID ŽREBANJA 1. nagrado 300 din prejme Dra| Bradač, Ljubljanska 10, 63000 CELJ 2. nagrado 200 din prejme Slava K vačič, Ponikva 8a, 63232 PONIKVA 3. nagrado 100 din prejme Fran Plevnik, Zabukovica 81, 63302 GRIJ Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti. , GOLOB PISMONOSA Piše in riše:' JELKO PETERNELJ 12 - 25. marec 1982 NOVI TEDNIK - stran 19 poKOMET mm svojo igro fiokometaši Aera pred novo sezono jConcem marca se bo pričelo letoš- jg rokometno tekmovanje v drugem % I. B zvezne lige. Ker pa imajo ?gljani srečanje proti Borcu v zaostan- ki^ se lahko doftDdi, da bodo morah že 21 rnarca odigrati zaostalo tekmo v 2agrebu. Do prvenstva je le korak, in ^ Icorak je potrebno dobro izkoristiti. od zadnje tekme v prvenstvu, ko so ^gljani končali tekmovanje na prvem -lestu s točko prednosti pred zasledo- valci Partizanom iz Bjelovarja in Po- ^5jem iz Ade, se je v ekipi mnogo spre- menilo. Stanko Anderluh je odšel v JLA. Te dni bo verjetno odšel v vojsko tudi Dušan Božič in tako bo v moštvu nastala precejšnja sprememba. Marsi- kateri prijateri prijatelj rokometa je postal pesimist. Toda zadnje priprave v Lipici, rezultati, zlasti še igra pa le dajejo možnosti za uspeh. Trener Slobodan Miškovič o pripra- vah: »Imamo svojo igro. Sedaj je to popolnoma druga igra. Mnogo hitrejša irr bolj povezana. Ključna zunanja igralca sta postala Kalin in Kleč. Mladi stopajo v ekipo, kajti dejansko imamo v JLA močnejše igralce, kot doma. V JLA so ali pa bodo odšli Božič, Razgor, Anderluh, Selčan, Djurin, Ma- hnič in Jonak. Spomladi bodo igrali v naši ekipi vratarji Tomič, Pučnik in Lesjak, zunanji igralci Kalin, Kleč, Ti- selj, Doberšek, Manček in Filipčič ter krilni in krožni igralci Ščurek, Praz- nik, Bojovič, Ivezič, Kavčič in Me- dved.« Trenerja je dopolnil še tehnični vo- dja ekipe Peter Hribernik: "V Sežani smoVied pripravami odi- grali tri tekme. Najbolj zanimiva je bi- la tekma proti prvoligašu Slogi - Bo- snapromet. Nasprotnika smo prema- gali z rezultatom 34:32 in pri tem poka- zali odlično igro. Ostala rezultata sta bila Aero - Lipa 28:22 in Aero - Jadran 34:26. Po teh igrah smo lahko kar za- dovoljni in kljub odhodu nekaterih najboljših v JLA ne bomo igrali v na- daljevanju prvenstva podrejeno vlogo.« J.KUZMA lAONJE TRENING TEKME Rokometaši Aera Celje so v zadnjih sedmih dneh odigrali kar tri jjjiimive trening tekme. Najprej so po duhoviti in izredno hitri ter dinamični igri premagali prvoligaša Borca iz Banja Luke 26:25 (12:10). V tem sračanju so Celjani še nekaj minut pred koncem vodili 25;20 in le nekontrolirana igra v zadnjih minutah je omogočila go- jtom, da so poraz ublažili. Strelci za celjsko moštvo: Ščurek 9, Kleč 6, Bojovič 3, Medved, Kalin, Manček in Ivezič po 2. Koncem tedna pa je gostovala v Celju ekipa Jadrana iz Kozine. Skupaj s celjsko ekipo Aera so gostje odigrali dve tekmi. V obeh so bili boljši Celjani, ki so zmagali v prvem srečanju 30:24 (17:12), v drugem srečanju pa 35:30 (17:14). Domači trener Slobodan Miškovič je dal priložnost vsem igralcem. Tako so v obeh igrah igrali v različ- nih postavah. Igral pa ni le rahlo poškodovani Kalin. Toda kljub temu smo videli tekočo in tehnično izvrstno igro. V prvem srečanju so poleg izredno dobrih vratarjev Tomiča, Pušnika in Lesjaka izsto- pali Kleč 7 in Ščurek 6 zadetkov, drugi dan pa Bojovič 9, Manček 8 in Praznik 7 zadetkov. Vse te igre dajejo Celjanom kljub odhodu nekaterih igralcev v JLA možnost, da dobro štartajo v I. B. ligi zveznega prvenstva. V soboto bodo namreč Celjani že igrali v prvem kolu proti Mehaniki v Metko- ^ičih. Medtem pa so včeraj odigrali finalno tekmo proti Inlesu za pokal Slovenije. J. KUZMA KONČAN PRVI DEL PRVENSTVA Kegljači v moški in ženski republiški kegljaški ligi so sklenili prvi del prvenstva. Z rezultati naših dveh predstavnikov ne moremo biti adovoljni če upoštevamo, da moška in ženska ekipa brani naslov republiškega prvaka. Medtem ko ženska ekipa lahko še poseže po naslovu, kajti v drugem delu igra trikrat doma in dvakrat na tujem, a na lestvici je tretja s tem, da si dejansko deli prvo do četrto mesto, ne moremo biti zadovoljni z uspehom moške ekipe. Moška ekipa, ki bi morala biti letos prav tako med najboljšimi, se odo bori za obstanek v ligi. Trenutno so igralci s štirimi točkami na petem mestu. Poraz doma proti Cardi je vzro temu, kajti v tem (srečanju so prav vsi kegljači zatajili, vzeli srečanje neresno in s kakšnim pristopom v bodoče ne bo večjih uspehov. Torej pred sobotno tekmo proti Gradisu v Celju bo potrebno obe moštvi pripraviti čimbolje. Vse se da nadoknaditi, toda potrebno se bo boriti za vsak porušeni kegelj. Lestvici: ženske : Konstruktor, Ljubljana, Celje, Gradiš po 6 točk, Triglav 4 in Kamnik 2 točki. Moški: Gradiš 8 (izgubil je le doma proti Celju !?), Triglav, Konstruktor in Carda 6, Celje 4 in Tekstil - Slovan brez točke. V Celju je bil zanimiv turnir mešanih dvojic ob Dnevu žena. Zmagal je par Grilanc - Lesjak 891, sledijo Nareks - Belak 888, Lubej -Ludvik 881, Tisovec - Gobec 870, Sivka - Urh 867, Verančin - Seško 840, Srot - Lesjak C. 83B, Naumovski - Pečovnik 838, Nežmah - Podbrežnik 834 in Kompan - Nežman 826 porušenih kegljev. J.KUZMA ZNANI OBČINSKI SINDIKALNI PRVAKI Zveza telesnokulturnih organizacij Celje je posredovala končne fszultate letošnjega sindikalnega prvenstva v veleslalomu na Golteh * prvenstva v smučarskih tekih, ki je bilo na Rogli. Na Golteh je Vstopilo 368 tekmovalcev, na Rogli pa 35. Novi občinski prvaki so: Veleslalom moški do 25 let: Cater (Ingrad 43,88, Kolšek (To) 44,17, \^mc 44,71. Kavka (oba železarna) 45,08, Horvat (Klima) 45,32; ■»oSki od 26-33 let: Jovan V. (Ptt) 43,24, Jovan Lj..(BC) 44,06, Vrečko '^Cj 44,06, Nunčič (Aero) 44,43, Jezernik (Toper) 44,44, Meznarič '^ivo) 44,52, moški od 3S-39 let: Cvahte (Nivo) 45.08, Zimšek (Li- {*la), 45,77. Bornšek (PTT), 45,92, Kajtner (Cin) 46,29, Rosina (Foto- ni 46,67; starejši člani do 45 let: Rožič (Nivo) 41,74, Cesar (Izletnik) ^3,74, Kreutz (Občina) 44,27, Razgoršek (Izletnik) 44,51, Rozman (Zel) *^''4; starejši člani nad 45 let: Ninčič (Aero) 42,79, Uršič (Toper) *^'84, Zgoznik (Aero 44,08, Koštomaj (Aero) 44,44, Tanjšek (Libela) <4.76, Veber (ZTKO) 45,04, Orač (Klima) 45,07. Ženske do 29 let: Jovan (LB-SB) 47,07, Lipovšek (PTT) 49,13, ^°near (Kovinotehna) 51,78, Kramer (Kovinotehna) 52,60, Jereb (RC) ;274, Kolšek (Ingrad) 53,05; ženske nad 30 let: Schmidt (Aero) 53,69, '^^ik (Aero) 53,74, Presinger (RC) 56,48, Padežnik (Merx) 57,55, Až- ^an (Cinkarna) 57,69, Marinšek (Občina) 57,84; ROGLA smučarski teki ženske: Vetrih (Nivo) 28,16, Ciglar (Emo) ^•30, Zalokar (Cinkarna) 31,32; Starejši člani: Rožič (Nivo) 12,29, ^^ka (Železarna) 14,16, Uplaznik (Ingrad) 22,10, Krajnc (Zel) 23,59, ^fsjžl (Emo) 24,00, Zeme (Klima 25,30; mlajši člani: Maj orane (Ob- java) 25,24, Krajnc (Nivo) 25,31. Bobnič (Zel) 28,06, Rebevšek (Nivo) "•21, Ramšak (Ingrad) 32,16. J. K. ^BČINSKO PRVENSTVO MLADIH ^^RELCEV telovadnici OS Nade Cilenšek v Grižah je bilo občinsko prven- v streljanju z zračno puško za pionirje in pionirke osnovnih šol. 5?^ultati pionirji: OS Griže 365 krogov (3 članska ekipa), OS Prebold 245 Vransko 269, OS Žalec 288, OS Petrovče 263, OS Braslovče u 'drogov. Posamezniki: Peter Okorn 136, Imko Hanžič 128, Iztok (Jjhedinovič 123 itd. Pionirke ekipno: OS Griže 333, OS Žalec 191, Prebold 180, OS Vransko 175, OS Petrovče 175 krogov in OS jpfaslovce brez krogov (samo ena tekmovalka). Posamezno: Mojca ^^fan 132, Danica Turnšek 101, Vikica Dvanajščak 100 krogov itd. DRAGO GRESAK ŽOGA JE OKROGLA Velenjski Rudar je gostoval v Zrenjaninu in kljub solidni igri ostal brez točk, saj je izgubil z 2:0. Se vedno je na zadnjem mestu s skromnim številom točk, deset. V prihodnjem kolu bo igral doma z Iskro iz Bugojna, ki je na 8. mestu. Nogometaši Smartnega niso uspešno startali v spo- mladanski del prvenstva v republiški ligi. Po prvem remiju proti poprečni ekipi Kopra so dosegli še en remi in sicer doma proti slabi ekipi kranjskega Tri- glava. Zanimivo je, da so povedli gostje, domačini pa so izenačili iz kazenskega strela z golom Prašnikarja. Kaj pome|ii slab start? Slabo delo v pripravljalnem obdobju ali samo trenutno krizo. Kakorkoli že, ekipa Smartnega trenutno ni tista, kot smo jo bili navajeni v zadnjih dveh sezonah. Kje je resnica pa bomo videli že v prihodnjih tekmah. Šmartno je kljub zadnjim neu- spehom še vedno na drugem mestu za Mariborom, ki ima že pet točk prednosti. V 16. kolu bo Šmartno gostovalo pri ekipi Primorja, ki je deveta. TV NA KRATKO KOŠARKARSKE VESTI Elektra je doma premagala Fructal 81:63 (najboljši strelec je bil Cajnar 22), lokalni derbi pa je dobila ekipa Kovinarja iz Stor, ki je premagala konjiški Comet 91:90. Najboljši strelec pri Kovi- narju Slatau 25, pri Cometu Ke- blič 28. S to pomembno zmago je novinec v ligi Kovinar na najbolj- šem mestu, četrtem, Comet je pe- ti in Elektra osma. 17. kolo: Elek- tra bo igrala doma s trboveljskim Rudarjem, Kovinar gostuje v Aj- dovščini pri zadnjeuvrščeni eki- pi Fructala, Comet pa bo igral- doma proti Zagorju, ki je šesti. Ženska republiška liga: Comet je doma premagal Novo mesto 67:58 (najboljša strelka pri zma- govalkah Zdovc 18), Rogaška je doma izgubila s Pomurjem 46:61 (najboljša Virant 11), celjska Li- bela pa znova ni imela sreče, saj je na Jesenicah izgubila po po- daljških 73:70. Cerjakova je dala 34 košev. Eden izmed pomemb- nejših vzrokov neuspešnosti v spomladanskem delu lige je prav gotovo ta, da doslej še niso uspe- le oddigrati tekme v popolni po- stavi. Na lestvici je Rogaška tretja, Comet četrti in Libela osma. 18. kolo: Rogaška gostuje pri vode- čem Mengšu, Comet gre k zad- njeuvrščenemu Kopru, Libela pa bo igrala doma proti Senožečam, ki so na sedmem mestu. TV, JANA BOZIC ZAKLJUČEK I. IN II. OBČINSKE LIGE Na celjskem strelišču je bilo šesto (zadnje) kolo občinske I. in II. lige z zračno puško. V III. hgi *pa bodo izvedena še tri kola. Končni vrstni red ekip v I. ligi: ..CELJE« L, »KOVINAR« I., ..CELJE« II., »TEMPO«, »CE- LJE« III. in »MILIČNIK«, ki za- pušča I. ligo in se »seli« v II. ligo. NAJBOLJŠA DESETORICA MED POSAMEZNIKI: Jože Je- ram 1480, Marjan Dobovičnik 1479, Tone Jager 1458, Vili Deč- man 1454, Alenka Jager 1454, Er- vin Seršen 1450, Friderik Rezar 1446, Jože Cesnik 1440, Ivan Ko- čevar 1438 in Barbara Jager 1435 krogov. Končni vrstni red ekip v II. ligi: »FRANC STEKLiC«, »INGRAD«, ..ZLATAR«, »SAVI- NJA«, »AVTO« in »BRATOV DOBROTINSEK«, ki so izpadli in bodo v naslednji sezoni nasto- pali v III. ligi. NAJBOLJŠA PE- TORKA MED POSAMEZNIKI: Zeljko Lamut 1072, Marko Koba- le 1057, Srečko Goršek 1053, Branko Znidar 1053 in Ivan Zu- panec 1036 krogov. V III. ligi med ekipami z veliko prednostjo vodi.SD ..Kovinar« II.;Med posa- mezniki pa je na vrhu prava gne- ča, za končnega zmagovalca pa imajo največ možnosti Rafko Go- renšek. Vlado Bogdanovič, Val- ter Podjavoršek, Hilda Slogar in Darja Kačnik, ki je sicer še pio- nirka. V soboto bo v Celju zanimivo tekmovanje in sicer regijsko pr- venstvo za ..Zlato puščico« na katerem bodo strelci iz Celja, La- škega in Žalca »naskakovali« uvrstitev med prvih sto v Slove- niji, ki imajo pravico sodelovanja ha republiškem finalu za »Zlato puščico«, ki bo letos v Sloven- skih Konjicah. TONE JAGER FRANC PEŠEC MEDOBČINSKI PRVAK V Celju se je končalo medob- činsko šahovsko prvenstvo posa- meznikov. Sodelovalo je 12 šahi- stov iz Žalca, Slovenskih Konjic in Celja. Tekmovanje je bilo zani- mivo in zelo izenačeno. Sele zad- nji dve koli sta prinesli končni vrstni red, ko vseskozi vodeči ' Marjan Crepan ni uspel doseči popolnega uspeha proti Francu Brinovcu str. in Streicherju. S tem pa je potem z dobro igro in zmagami osvojil prvo mesto Franc Pešec iz Celja, ki je oddal le točko in pol. Vrstni red: Pešec (celje) 9,5, Crepan (Ža- lec) 8,5, Obrul (Slov. Konjice) 7,5, F. Brinovec • str. in- Lesjak 7, Slomšek (SI. Konjice), Prislan (Celje) in F. SIBrinovec jun. (Ža- leč) 5,5, Streicher (Celje) 4,5, Po- lak 2,5, Zalokar (oba Celje) 2, Lampret (Žalec) 1 točka. USPEH V POLJČANAH v Poljčanah so ustanovili ša- hovski klub. Ob tej priliki je bil tudi hitropotezni turnir na kate- rem je sodelovalo 27 igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicar- skem sistemu. Najboljše mesto je osvojil šahist Celja Božo Strucl, ki je zbral 6 in pol točke. , Na drugo mesto se je uvrstil Mat- jaž Mikac 5,5, medtem ko je bil Lesjak peti do sedmi, zbral pa je 4 in pol točke. Lep uspeh mlade trojke iz Celja. JUTRI POKAL MARŠALA TITA Jutri, v petek, ob 16.30 uri se bo pričelo v šahovskem domu v Celju tekmovanje za pokal mar- šala Tita. Na njem imajo pravico nastopa vse ekipe od rednih ša- hovskih do sindikalnih, šolskih in rekreativnih. Moštvo sestav- ljajo štirje šahisti ali šahistkinje. Po zmagi na občinskem prven- stvu imajo zmagovalci pravico sodelovanja v republiškem tek- movanju. J.KUZMA PRVENSTVO LIBELE Na odlično pripravljeni progi na Golteh so se pomerili športni- ki Libele na prvenstvu v velesla- lomu. Progo, ki jo je odlično pri- pravil Janko Cetina, so z uspe- hom prevozili smučarji Libele in to kar 60. Ženske: Vera Krošelj 1:16,91, Ljuba Lončar 1:37,15, Milena Je- žovnik 2:29,17; starejši člani: Oto Tanšek 54,17, Milan Mulej ■ 55,66, Jože Cocej 56,30, Jože Ko- rošec 57,17, Marjan Veber 58,97; mlajši člani: Anton Zimšek 51,76, Samo Senegačnik 53,24, Janez Stepinšek 53,55, Janko Ri- hter 54,54. Marjan Antlej 54,91. REGIJSKO KEGLJAŠKO PRVENSTVO v 8. kolu regijskega kegljaške- ga moštvenega prvenstva so bili v I. skupini doseženi naslednji rezultati: Radeče - Hmezad 4863:5098, Celje - Moste 5269:4032. Dobrna - Konus 5027:5014, Šoštanj - Prebold 5229:5131 in Ingrad - Kovinar 5198:5136. Vrstni red na lestvici: Celje 14 točk, Hmezad 12, In- grad in Kovinar ter Šoštanj 10, Tekstilna Prebold 8, Konus 6, Dobrna 4, Radeče in Moste 2 točki. ZNOVA ZMAGA NAD TIMO Košarkarji Libele so v pred- zadnjem kolu tekmovanja v II. zvezni ligi znova premagali mari- borsko ekipo TIMA, katero vodi Zmago Sagadih. Tokrat so neka- teri navijači in prijatelji košarke, pred srečanjem podarili trenerju gostov spominsko darilo, toda vse skupaj ni pomagalo, da celj- ski igralci ne bi znova pokazali dobro igro in v lepi košarkarski predstavi zmagali z rezultatom 88:85 (47:44). Samo srečanje je bilo precej ra- zburljivo, kajti kljub temu, da so Celjani večkrat pobegnili za šest do sedem košev so gostje z agre- sivno obrambo vedno rezultat zmanjšali ali izenačili. V zadnjih minutah pa so celo enkrat poved- li za koš razlike. Toda v celjskem moštvu je bil zelo razpoložen Aničič, ki je z 32 koši tudi dejan- sko premagal solidne goste. Igra je bila kvalitetna, športna in predvsem zelo korektna. Koše za Libelo so dosegli Ani- čič 32, Prodan 4, Kralj 2, Kafed- žič 14, Muha 17 in Tovornik 19. V zadnjem kolu igrajo celjski košarkarji v gcsteh proti Zapru- dju. MLADI STRELCI V GRIŽAH Na šolskem prvenstvu je na- stopilo 34 strelcev z zračno pu- ško. Med pionirkami je zmagala MOJCA SEDRAN (132 od 200 možnih krogov) pred VIDICO DVANAJSCAK in SABINO SOLMAN, pri pionirjih pa PE- TER OKORN (134 krogov) pred IZTOKOM MUHEDINOVICEM in ALJOSO KALAFATICEM. DRUŽINSKO PRVENSTVO Na družinskem prvenstvu SD Griže je nastopilo 12 strelcev z zračno puško, zmagal pa je Dra- go Grešak pred Darkom Turn- škom. Mladenom Melanškom, Francem Kotnikom, Zlatkom Poteko itd. DRAGO GRESAK STRELCI V LAŠKEM Končana je o^pčinska liga v streljanju z zračnb puško, kjer je v devetih kolih nastopilo devet ekip. Zmagala je ekipa SD Tone Bostič iz Zidanega mosta z 18 točkami pred SD Pivovarna La- ško 16, SD Dušan Poženel Reči- ca 14, SD Celj; ka četa Breze 11, SD Papirnica Radeče 10 točk itd. Med posamezniki je bil najboljši BORIS G0RI:::EK iz zidanega mosta s poprečnim rezultatom 355 krogov (popreček vseh na- stopov), sledijo ROMAN MA- TEK iz Laškega 349, Dušan Gri- čar 348, Franc Pavelšek (oba Zi- dani most) 345, Ludvik Lavrinc (iz Laškega 339 krogov itd. VINKO LAVRINC DVE ZMAGI KADETOV LIBELE Kadeti Libele so osvojili nove štiri točke. Najprej so premagali dru^ouvrščeno ekipo ■ maribor- skega Branika 83:67 (40:43), strel- ci pa so bili Ulaga 13, Govc 18, Polutnik 32, Turk 6, Urbanija 10 in Martič 4. Najboljša sta bila Govc in Polutnik. V drugi tekmi so ugnali Zagorje in sicer doma 82:66 (38:40). Strelci Ulaga 18, Bencina 10, Zvižej 14, Polutnik 8, Urbanija 16, Martič 14 in Radoše- vič 2. Do konca prvenstva sta ostali še dve koli. V prihodnjem igrajo Celjani z Rudarjem v Tr- bovljah, v zadnjem pa doma z Elektro iz Šoštanja. Libela vodi brez poraza. RUDI JERIC VISOKI PORAZ ŠENTJURJA v 16. kolu II. repubhške lige vzhod so košarkarji Šentjurja go- stovali v Kostanjevici in visoko izgubili s Pobočjem 96:66 (45:30). Strelci: Hernaus 9, Polneč 7, Skorjanc 10, Puser 4, Zorko in Zalokar po pet. Jug 6, Prezelj 9 in Esih 11. Šentjur je na 8. mestu, v prihodnjem kolu pa bo v soboto ob 18. uri igral doma proti Breži- cam. Kadeti Šentjurja so osvojili po- memben par točk, saj so prema- gali Rudarja iz Trbovelj 68:64 (29:31). Strelci: Rozman 12, Esih 13, Skorjanc 18, Kukovičič 6, Elaksovič 8, Fidler 2 in Stelcer 8. V predzadnjem kolu bo Šentjur igral s kadeti Elektre v Šoštanju. DANILO RAZBORŠEK JANI ŠPILJAK ZMAGAL v Bernardinu pri Portorožu je bilo 2. kolo medrepubliške Uge v ^emi in full contactu, kjer je so- delovalo tudi osem članov Kara- te kluba Slavko Slander iz Celja. Največji uspeh so dosegli v pol- srednji kategoriji semi contacta, kjer so osvojili prva tri mesta. Zmagal je Jani Spiljak pfed Lju- bom Žafranom in Bojanom Gra- hutom, v srednji kategoriji pa je . Stane Spiljak dosegel tretje me- sto, v full contactu so zmagali Z. in B.Grahut, medtem ko so Džu- rič, Šunko in Žafran izgubili sre- čanja. Janija Spiljaka so določili v državno reprezentanco za na- stop \' Padovi v Italiji koncem marca. D. SNEDIC 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 12 - 25. marec PRIREDITVE V§;.' POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sre- dah tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure, za obiskovalce pa je zaprt ob ponedeljkih. Ogle- date si lahko stalno arheološko zbirko, rimski lapidarij in stalno razstavo, ki prikazuje kulturno zgodovinske spomenike. RAZSTAVNI PROSTOR KOMUNALA CELJE v razstavnem prostoru v Ko- munalnem podjetju v Celju je do ponedeljka odprta razstava li- kovnih del Srečka Skoberneta. RAZVOJNI CENTER CELJE v avli Razvojnega centra v Ce- lju razstavlja od 22. marca dalje lesoreze in olja Franc Ratej, dela- vec Razvojnega centra. Razstava bo odprta do 9. aprila. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 27. marca ob 19.30 uri in v nedeljo ob 17. in 19.30 uri ameriško-nizozemski film Zarja v deželi Zulu, ob 10. uri v nedeljo pa bodo predvajali ameriški pustolovski film Varuh divjine. LIKOVNI SALON V Likovnem salonu v Celju je od petka, 19. marca dalje odprta razstava treh italijanskih in sed- mih domačih slikarjev s skup- nim naslovom Podoba. Razstava, ki jo je omogočila Ot)alna galerija iz Pirana bo odprta do 3. aprila. AVLA OSNOVNE ŠOLE VOJNIK Turistično društvo Vojnik pri- reja v petek, 26. marca ob 18.30 uri v avli osnovne šole v Vojniku predavanje profesorja Sirka, do- polnjenega z barvnimi diapoziti- vi. Govoril ho o Izraelu - njegovi preteklosti in sedanjosti. DVORANA GOLOVEC CEUE V dvorani Golovec v Celju bo v torek, 30. marca ob 20. uri smu- čarska prireditev leta Bojan in Boris, pred odhodom naših smu- čarjev v JLA. Na prireditvi bodo podelili tudi zlate smučke sezone 1981 82, v programu pa bodo na- stopili ansambel Hazard, Pankr- ti, Ansambel Mihe Dovžana z Go- renjci, Miša Molk, Vili Vodopi- vec. Rado Casl, Toni Gašperšič, Vinko Simek ter obe smučarski reprezentanci. 3. aprila ob 19.30 pa bo v dvora- ni Golovec prireditev črne celine in sicer Afriški spektakel in Na- rodni folklorni ansambel Gvi- neje. CENTER ZA KLUBSKO DEJAVNOST CELJE Center za klubsko dejavnost Celje organizira jutri, v petek 26. marca od 18. do 22. ure v dvorani Golovec solidarnostni koncert za Poljsko in Salvador. SAVINOV RAZSTAVNI SALON ŽALEC v Savinovem razstavnem salo- nu v Žalcu razstavlja likovna de- la Jure Cekuta iz Celja. Razstava bo odprta do konca prihodnjega tedna. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI V Šempetru v Savinjski dolini sta odprta za ogled oba turistična objekta. Jama Pekel in Rimska nekropola vsak dan od 8. do 18. ure. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 25. marca ob 11.: He- nrik Ibsen: GOSPA Z MORJA. Zaključena predstava za SC Bo- ris Kidrič. Petek, 26. marca ob 9.: Henrik Ibsen: GOSPA Z MORJA. Zak- ljučena predstava za ŠB za Bla- govni promet. Ponedeljek, 29. marca ob 9.: Henrik Ibsen: GOSPA Z MOR- JA. Zaključena predstava za Zdravst\'eno šolo. Torek, 30. marca ob 15.30: Mo- liere: 2LAHTNI MESCAN. 5, šolski abonma. Sreda, 31. marca ob 10.: Molie- re: ŽLAHTNI MESCAN. Zaklju- čena predstava za Vrtnarsko šolo. Četrtek, 1. aprila ob 15.30: Mo- liere: ŽLAHTNI MEŠČAN. 1. šolski abonma. KULTURNI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH v soboto, 27. marca bo ob 16. uri v Domu kulture v Šmarju zaključni republiški kviz Mladi in kmetijstvo. KINO ŠMARJE v kinodvorani v Šmarju bodo predvajali danes, v četrtek za re- dni četrtkov filmski abonma ameriški akcijski film Glorija, v čitalnici študijske knjižnice pa bo v torek, 30. marca ob 15.30 ura pravljic za predšolske otroke. ZDRAVILIŠČE DOBRNA v dvorani zdraviliščnega doma na Dobrni bo danes ob 20. uri družabni večer, na katerem bo nastopila folklorna skupina France Prešeren iz Celja. Jutri, v petek pa bo v isti dvorani ob 19.30 uri koncert godalnega orke- stra iz Celja. V avli hotel na Dobrni pa je v teh dneh odprta prodajana raz- stava akademskega slikarja Zdravka Dolinska iz Trbovelj, ki razstavlja olja. Razstava bo odpr- ta do 1. aprila. CANKARJEV DOM LJUBLJANA v srednji dvorani Cankarjeve- ga doma bo v nedeljo, 28. marca ob 19.30 uri V. srečanje jugoslo- vanskih umetnikov baleta, na ka- terem bodo sodelovali baletni so- listi nekaterih jugoslovanskih gledališč, kot gost večera pa Bayerische Staatstheater iz Miinchna. V ponedeljek, 29. marca ob 19.30 uri pa bo v Mestnem gleda- lišču ljubljanskem uprizoril an- sambel gledališča Gavella iz Za- greba Amadeusa Petra Shaef- ferja. V zgornjem preddverju pa je do 31. marca odprta razstava Na- rodni heroj Stanko Žagar, ljud- ski učitelj in revolucionar in .Za- garjevi nagrajenci, ki jo je ob 40- letnici smrti Stanka Žagarja pri- pravil Slovenski šolski muzej. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 18. ure, v sobo- to in nedeljo pa od 9. do 13. ure. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob nedeljah je dežurstvo od 12. ure do nasled- njega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa od 7. ure do nasled- njega dne do 6. ure zjutraj. LEKARNE CELJE Do sobote, 27. marca do je dežurna lekarna Center v^ netovi ulici, nato prične z (j ^ stvom Nova lekarna na Torn^ vem trgu. TRGOVINE v tednu od 22. do 27. mi,^^ dežurna samopostrežba Rlj^J DVOR v Zidanškovi ulici, \ dan do 20. ure. V tednu o