Ljubljana, Četrtek 4* februarja 1932 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it. 3122. 3123, 3124. 3123. 3126. Inseratui oddelek: Ljubljana, Šelcn-buraova ul 3 — Tel. 3492 »n 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št. 245o. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon it. 190 Kacu.ni pri pošt. ček zavodih: Ljub-št. 11.842 Praha čislo \Vien št 105 241 I lana 78 ISO Naročnina znaša mlečno 23— Din, za inozemstvo 40 — Dm. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3 P4. 3125 in 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13 Telefon št. 2440 (ponoči 25S2). Celie Kocenova ul 3 Telet št 10& Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu BZH Gospodarski svet Po načrtu zakona, ki je bil včeraj predložen Narodni skupščini, bo štel 60 članov iz vrst gospodarskih strokovnjakov ter bo dajal strokovno mnenje o vseh vprašanjih gospodarskega in socialnega značaja Beograd, 3. februarja M. Po pooblastilu Nj. Vel. kralja je danes minister za trgovino in industrijo g. dr. Albert Kramer predložil Narodnemu predstavništvu načrt zakona o gospodarskem svetu. S tem zakonskim predlogom se pričenja izvajanje programa, ki je bil obeležen v prestolnem govoru Nj. Vel. kralja in v a d res i Narodnega predstavništva ter se zadovoljuje bitni potrebi po ustanovitvi institucije, ki bi na zahtevo kraljevske vlade dajala strokovno mišljenje o zakonskih načrtih, o načrtih uredb in pravilnikov za izvrševanje zakonov, s katerimi se regulirajo gospodarski in socialni odnosa ji, obsegajoč tudi vprašanja prometa, javnih financ, davkov, trošarin, carin in slič-nega kakor tudi konkretna vprašanja splošne gospodarske in socialne politike. Prav tako bo imel gospodarski svet nalogo. dajati strokovno mnenje o inicija-' ivnih predlogih članov Narodnega predstavništva, ako bosta Narodna skupščina ali senat sklenila zahtevati strokovno mnenje od gospodarskega sveta. Gospodarski svet bo imel tudi pravico ini-cijativne pobude za načet je vseh vprašanj gospodarskega bi socialnega značaja, pri tem pa bo moral dobiti za vsako tako inicijativno akcijo pristanek vlade. Gospodarski svet bo štel 60 članov in ravno toliko namestnikov. Člani in namestniki bedo postavljeni iz vrst gospo-'arskih krogov in strokovnjakov v go-odarskih in socialnih vprašanjih. Čla-gospodarskega sveta bo imenoval Isednik vlade po zaslišanju ministrska sveta. Za kmetijstvo in šumarstvo redvidenih v zakonskem načrtu 24 * v. za trgovino, industrijo, obrt, po-tuo: vo, bankarstvo in rudarstvo 16 < :..! )\\ iz vrst delavcev in zasebnih na- meščencev bo imenovanih v gospodarski svet 5 članov, ostalih 15 članov pa bo imenovanih iz vrst javnih delavcev in strokovnjakov ('prosvetnih delavcev, in-ženjerjev, zdravnikov in novinarjev). Zastopniki za kmetijstvo, šumarstvo, trgovino, industrijo, obrt, pomorstvo, bankarstvo, rudarstvo ter zastopniki delavcev in zasebnih nameščencev bodo imenovani v prvi vrsti iz vrst stanovskih organizacij, v kolikor take organizacije obstojajo, ter iz vrst strokovnjakov. Gospodarski svet se bo sestajal k rednemu zasedanju vsako leto na dan 1. oktobra, izredne seje pa bodo sklicane na poziv vlade ali kadar bo to sklenil izvršni odbor gospodarskega sveta in bo vlada tak sklep potrdila. Na prvi plenarni seji se bo gospodarski svet konstituiral ter izvolil predsedništvo, izvršni odbor, druge potrebne odbore ter določil poslovni red. Predsedništvo gospodarskega sveta bo sestojalo iz predsednika, treh podpredsednikov in dveh tajnikov, izvršni odbor pa iz predsedništva in sedmih članov, ki jih izvoli plenum gospodarskega sveta. Izvršni odbor bo vršil vse posvetovalne funkcije gospodarskega sveta, kadar plenum gospodarskega sveta ne bo zasedal. Predsednik gospodarskega sveta bo vsako došlo vprašanje dostavil vsem članom gospodarskega sveta. Na osnovi zbranega gradiva in podanih mnenj bo izvršni odb'>r formuliral o vsakem vprašanju stališče gospodarskega sveta. Gospodarski svet ima pravico pozvati k sodelovanju tudi strokovniake-speciali-ste za posamezna vprašanja, ki bodo imeli v gospodarskem svetu pravico, da posegajo v razprave. Gospodarski svet se bo sestal k prvemu zasedanju najkasneje v roku treh mesecev po uveljavljenju tega zakona. ©o okro Krvavi spopadi Japoncev in Kitajcev v Šanghaj u — Boji so se nadaljevali tudi včeraj z vso srditostjo London. ?,. februarja d. O včerajšnjih bo-j'h v. šan-ghašu poročajo: Novo ofenzivo proti čapeju so .pod v zeli japonski • mornarji včeraj ob 7.13 srednje-evropskega časa po poizvedovalnem poletu japonskih letal Pred ofenzivo je bil porušem most na področju mednarodne naselbine, ki vodi v Horjgkev. Japonsko artiljerijo in strojnice so zelo uspešno podpirale pred šanglrajem zasidrane križarke. Obstreljevanje je imelo uničujoč učinek. Ceste so bile polne ranjencev in samo v ameriško bolnico so privedli nad 200 ranjenih Kitajcev. Šele četrt ure po pričetku novega japonskega napada oficijelno sporočil japonski generalni konzul županu Vutešenu, da je ja-»'OU»ka v i a-i a y Tokiju odklenila predlos za premirje. Večja japonska četa je zasedla tudi vhode v bolnico sv. Morita, kjer je hotela Izvršiti preiskavo zaradi orožja, kar pa so \mpričan.] odklonili. Med bojem so streljali japonski vojaki tudi na ameriške vojake, ki so postavljali barikade z vrečami, napolnjenimi s peskom, da bi zavarovali me-todistično cerkcv. Ko so se Američani umaknili, so Japonci vdrli naprej ter sneli s cerkve ameriško zastavo. V Putungu. predmestju šanghaja, so za-S • ;■■: Japonci vsa skladišča nasproti an-I- -kesa In ameriškega poslaništva. Japonci so streljali tudi na izolacijsko bolnico. k! so jo morali bolniki zapustiti, šele po 18 urnem boju se je posrečilo japonskim mornariškim četam pregnati Kitajce iz postojank pri severnem kolodvoru ter Iz bližnjega dela capeja. Popoldne so bili Japonci že povsod gospodarji položaja. Pan'ka r šanghaju jo nepopisna. V i.no-•/-mskih kouees:jah se nahaja nad 60.000 kitajskih civilistov, ki prosijo varstva in romoci. A ceste so prenanolnjen-e in promet se vzdržuje le z največjim trudom. Policiji je skoro nemogoče vzdrževati red v veliki zmešnjavi. Šanghaj, 3 februaria. f. Boii med Kitajci in Japonci v predmestju Cap o j so trajali včeraj vos dan. Japonci se čudijo silnemu odporu Kitajcev, ki so onemogočili Japoncem vsak znatnejši u*->eh. Z!ar-ti je postalo resno vprašanje preživljanje prebivalstva. Kitajska vlada ts še vedno brani. da bi odprla svoje poslovalnice, za ra di česar je nastalo silno pomanjkanje plačilnih sredstev. šanghaj, 3. februarja, g. Po Kratkem odmoru so se zopet pričele borbe med Kitajci in Japonci ter se nadaljujejo z izredno srditostjo. Kitajska utrdba Vosung je davi otvorila topniški ogenj iz vseh baterij na japonske vojne ladje, k? odgovarjale. Pri topniškem dvoboju je sodelovalo več japonskih bombnih letal, kj so iz velike višine bombardirala utrdbe. Na železniško progo, ki veže utrdbe s Šanghajem, So Japonci izstrelili nešteto granat Artilerijski dvoboj je v mestu Hongkjou zahteval tri nedolžne žrtve. Več kitajskih pranat je padlo na tamošnjo japonsko dekliško šolo. Tri deklice so bile ubite, več pa jc bilo lahko ali hudo ranjenih. Okoli poldneva sQ Japonci z močnim! oddelki čet, kj so jih izkrcali, zasedli utrdbi Vosung in Pučang. Kitajska posadka jc bila popolnoma uničena, le nekoliko kitajskih vojakov je moglo pobegniti. Med izredno Ijutim obstreljevanjem so vojne ladje tujih držav prišle v pas obstreljevanja ter so se mora'e najhitreje umakniti na reko Jangtse. Pri obstreljevanju utrdbe VosUng sta poleg treh torpednih rušilcev soc!e!o\-al! tudi dve vojni ladji, ki Ma bili na reki Jangce. Zaradi izredno kratke distance so bile ladje na reki v veliki nevarnosti. Po zavzetju utrdbe Vosung je poveljnik ?an ghajskega pristan,šfa, ki ie bilo davi zaprto. zopet otvoril iuko. Nad Šanghajem leži gost dim. Iz kitajskega dela mesta Capeja, na katerega so japonski letalci tianes zopet metali bombe, se dvigajo veliki ognjen? zublji. Boji med Kitajci in Japonci trajajo dalje. Po komunikeju japonskega glavnega stana so Kitajci v utrdbi VoSrmg in v mestnem delu Čapeju davi pričeli s so. vražnostmi. V čapeju je oddelek kitajskih čet napadel japonsko patruljo. Japonci ?o bili prisiljeni izkrcati mornariške čete ter ojačiti oborožene postojanke. Šanghaj. 3. februarja, s. Kitajski glavni stan trdi, da jr utrdba Vosung s svojim topniškim ogniem potopila enega od japonskih torpednih rušilcev ;n da kitajska posadka še drži utrdbo. Borb*: na fronti Čapej trajajo neprestano dalje. Angleški zakladni minister o reparacijah Anglija za popolno črtanje London, 3. februarja, d. V spodnji zbornici | :e izjavil včeraj državni kancelar Nevilla Chamberlain na vprašanje o reparacijah ;n ''olrovih. da stremi politika angleške vlade po trajni sporazumni rešitvi fesa problema. Kakor vse prejšnje vlade, je tudi sedanja mnenja. da bi bilo splošno črtanje reparacij in vninih do!j;ov najboljše sredstvo za dos«-iro lfs;a cilja. Takoj no preiemu poročila baselskega odbora se je angleška vlada za-vzela za sklicanje reparacijske konferenca, postalo pa je iasno. da trenutek za rešitev renaracijske^a vprašanja na podlagi baselskega poročila ni usoden. Sporazumeli smo se z drugimi prizadetimi državami je izjavil Chamberlain. da se konferenca odgodi na maj ali junij v upanju, da bodo pogoji reparacij in vojnih dolgov zanjo postali ugodnejši. Prav tako je brtan-ska vlada predlagala, naj se sklene začasen sporazum za prihodnje moraloriisko leto. ki nai se začne l. julija. Razgovori, ki jih ie vlada imela o fein s francosko vlado, še niso končani. Jasno je. ie nadaljeval, in kolikor vem. se ni na nobeni strani oporekalo, da S" »ravne obveznosti Nemčije določeni« v haaskein rlogovor« i„ ,la Pe ne ln0n»io spremeniti ali ukiniti z enostransko iziavo bemrije. ia»»o pa je tn.li po poTooiln baselskega odbora, da Xemfija „e more i/vrivati nadalje svojih obveznosti, i,, nevidni, ie. da morajo države upnice upoštevati t« dejstvo, ako hočejo razpravljati o teh «>»»-veznostih. DRŽAVNI PRORAČUN ZA LETO 1912-33 Predlog šisian&sega ministrstva predvideva 11*4 milijarde in je za %& milijarde nižji od sedanjega proračuna — Načelo skrajne šted- nje na vseh poljih Beograd, 3. februarja. Finančni minister g. dr. Gjorgjevič je danes sprejel v svojem kabinetu zastopnike tiska in jim dal sledečo izjavo: Prediog proračuna državnih izdatkov in dolgov za leto 1932-33, ki je bil danes izročen Narodnemu predstavništvu v razpravo in odobritev, znaša skupno 11 milijard 400 milijonov Din. Glede tehnične sestave obsega tudi novi proračunski predlog kakor dosedanji izdatke in dohodke splošne drž. uprave in izdatke in dohodke državnih gospodarskih podjetij. Proračunski predlog za državno upravo znaša 7.550,907.808 Din. proračunski predlog držav nih podjetij pa 3.849 milijonov 92.292 Din. Sedanji proračun za leto 1931-32 je bil odobren v skupni višini 13.210 milijone v 303.954 Din. torej je novi proračunski predlog nižji od sedanjega proračuna za 1.810,303.954 Din. Da se dobi prava slika o znižanju predloženih izdatkov v novem proračunskem predlogu. je treba po eni strani upoštevati, da je bilo v tekočem proračunskem letu treba odobriti naknadne in izredne kredite v skupni vsoti 463 milijonov Din, po drugi strani pa se ie morala postavka državnih dolgov v novem proračunskem predlogu zaradi novih posojil in zvišanja anuitet starih posojil, torej izdatkov. ki jih v sedanjem proračunu ni. zvišati za 338 milijonov Din. S tema dvema korekturama, ki sta potrebni za pravilno primerjavo med sedanjim proračunom in proračunskim predlogom za leto 1932-33, se novi proračunski predlog faktično zniža za okroglo 2 nrli-ja.di 611 milijonov Din. Znižanje izdatkov je izvedeno v vseh proračunskih oddelkih, razen, Kakor že omenjeno, pri državnih dolgovih, v katerih so všte4e regulirane državne obveznosti, ki jih B5B3BS mora država brezpogojno izpolniti. Znižani so tudi osebni in stvarni izdatki, oboji do skrajnih mej možnosti. Proračunski predlog izkazuje v celoti popoino ravnotežje. To ravnotežje se je doseglo s strogo in dosledno izvedeno redukcijo izdatkov. Tudi državni dohodki so predvideni v znatno nižjih zneskih kakor v sedanjem proračunu. Neposredni!] davkov je predvidenih za 431 milijonov manj. posrednih davkov za 316 milijonov manj. monopola za 101 milijon manj. Nemške reparacijske dajatve sploh niso predvidene. Pri državnih gospodarskih podjetjih so predvideni za 565 milijonov Din manjši dohodki. Proračunski predlog za leto 1932-33 ie izdelan v iskrenem stremljenju, da bi do skrajnih meja možnosti ustrezal sedanjim gospodarskim razmeram v državi in zmanjšani plačilni moči prebivalstva. Po drugi strani pa obsega proračunski predlog vse neobhodne potrebe državnega aparata. V zvezi s proračunskim predlogom bo kr. vlada predložila narodnemu predstavništvu nekatere ukrepe, ki bodo po eni strani olajšali fiskalno obremenitev prebivalstva, po drugi strani pa zagotovili reden dotok dohodkov v državne blagajne, brez česar si normalnega in zdravega fnansiranja ne moremo misliti. Ta proračunski predlog bo za tako redno državno financiranje solidna in zanesljiva podlaga. Poleg tega je stvarno in nedvomno ravnotežje proračuna, kakršno predstavlja proračunski predlog za leto 1932-33. najzanesljivejše jamstvo za ohranitev stabilnosti naše valute in brez tega ne bi bHo rešitve ne našemu narodnemu gospodarstvu kot celoti ne na^m državnim financam. Zato posveča kr. viada ohranitvi vrednosti našega narodnega novca svojo največjo skrb. Beograd, 3. febr. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva jc izdelal primerjalni pregled plačanih državnih trošam in taks za mesec december 1931. Tu tem pregledu je bilo plačano: Trošarine meseca deccmbra 1937. leta 7S,0J>1.115 Din. proračun pa .ie predvideval 66,916.6*6 Din. Torej je bilo decembra 1931 plačano državne trošarine za 11,164.-M8 Din več kakor je proračun predvidel. Decembra 1930 je bilo plačano državne trošarine 75.597.020 Din. Torej je bilo lani decembra več plačano kakor l. 1930. za 2,484.095 Din. I* prvih devetih mcsccih proračunskega leta 1931-32 je bilo plačane trošarine jW5.523.323.47 D;n, proračun pa je za teh devet mesecev določil 602,249.999.94 Din. Torej je bii-o manj plačano 6.726.676.47 Din. V prvih devetih mesecih proračunskega leta i930-31 je b:!o plačane trošarine '662,888.503.2;> Din. torej je bilo leta 1931-32 za 67.36i.269.73 Din manj plačana kakor leta 1930-31. Splošnih taks je bilo mescca decembra 1931 plačano 59,346.001.S4 Din. dočim jo bilo v istem času ieta 1930. plačano splošnih taks 72.068.072.71 Din. Vozarinsikih taks je bilo decembra 191! plačano 25,519.26-1.21 Din. v istem mesecu leta 1930. pa 25,612.204.17 Din. Splošnih in vozarinsk:h taks skupaj ie K;!o decembra 19.50 plačano 97.680.276.88 Din aii za 12.S15.013.83 Din več kakor iie< cembra 193' Splošnih taks je bilo v prvih devetih mesecih proračunskega leta 1931-32 plačanih 608,210.896.32 Din, v prvih devetih mc«eo'b nror-ičunskega leta 1930-31 pa 683.482.337.92 Din. Vozarinskih taks je b lo plačanih v prvih devetih rrosecih Proračunskega leta 1931-32 230,532.937.07 Din. Splošnih In vo-zarinskih taks je bilo v prvih devetih mesecih proračunskega leta 1931 -72 c-1 nih 83°-.743.833.39 ' Din ali za D:n 95,156.166.55 Din manj kakor leta 1930-31. Narodu© skupščino Narodni skupščini so bili včeraj predloženi prvi zakonski predlogi, tssed npmi državni proračun za 1. 1932-33 Beograd, 3. januarja, p. Po petdnevnem odmoru se ie danes Narodna skupščina zopet sestala. Današnja seja pomeni začetek rednega parlamentarnega dela, ker so bili danes predloženi Narodni skupščini prvi zakonski načrti v obravnavo. Kakor poročamo na drugem mestu, je finančni minister predloži, načrt državnega proračuna za leto 1932-33, minister za trgovino in industrijo dr. Kramer pa štiri zakonske načrte. O vseh teh načrtih bo začela Narodna skupščina takoj razpravljati. Po otvoritvi seje, ki ji je predsedoval predsednik dr. Kumanudi in po odobritvi zapisnika zadnje seje, je predsednik poročal o raznih tekočih zadevah. Med drugim je bilo objavljeno, da je narodni poslanec Dragiša Leovac odložil svoj poslanski mandat, ker je bil imenovan za člana Državnega sveta. Zadeva ',t bila izročena verifikacijskemu odboru, da pozove v Narodno skupščino njegovega namestnika. Predsednik je nato poročal, da je minister za trgovino in industrijo predložil po pooblastilu Nj. Vel. kralja Narodni skupščini v nadaljnjo obravnavo štiri zakonske načrte, in sicer: načrt zakona o srednjih trgovskih šolah, načrt zakona o pomorskih trgovskih akademijah, načrt zakona o ženskih obrtnih in strokovnih učiteljskih šolah in načrt zakona o srednjih tehničnih in moških obrtnih šolah. Minister dr. Kramer je v kratkem govoru poudaril važnost teli zakonov in prosil, da se izvoli pr soben skupščinski odbor, da o n.iih razpravlja. Predsednik Narodne skupščine je sprejel to zahtevo ter sporočil, da bo izvoljen ta odbor na prvi prihodnji seji. Nato je predsednik dr. Kumanudi objavil, da jo finančni minister na osnovi člena 102 ustave predložil Narodni skupščini predlog državnega proračuna za leto 1932-33 ob enem s svojim ekspoze-jem, predlogom finančnega zakona in pregledom državnih dohodkov in izdatkov za leto 1930-31. Proračun bo izročen v nadaljnjo razpravo finančnemu odboru, ki bo imel jutri popoldne svojo prvo sejo. Med ostalimi poročili predsedništva je bilo poročilo verifikacijskega odbora da sta bila na mesto za senatorje izvoljenih poslancev Milana Simonoviča in Koste Timotiieviča vpoklicana niuna namestnika M;liutin Pe§|<5 in Vladimir Krstie. Poročilo verifikaeiiskeea odbora pride na dnevni red prihodnje se.ie Predsednik je nato objavi] konstituira- nje verifikacijskega, finančnega, administrativnega odbora in odbora za prošnje in pritožbe. Po odobritvi nekaterih dopustov je predsednik sporočil, da je prejelo predsedništvo že celo vrsto prošenj in pritožb, ki bodo izročene v nadaljnje obravnavanje odboru za prošnje in pritožbe. Med drugimi je tudi prošnja upokojencev politične uprave iz dravske banovine, ki prosijo za izenačenje po novem uradniškem zakonu in prošnje odbora vouiih oškodovancev iz Maribora, ki prosijo za priznanje vojne odškodnine. Na predlog predsednika je skupščina naposled sprejela dnevni red za prihodnjo sejo, ki se bo vršila jutri dopoldne. Na dnevnem redu je poročilo verifikacijskega odbora in izvolitev odbora za obravnavanje zak. načrtov, ki jih je predložil minister za trgovino in industrijo. Šefa verifikacijskega odbora Beograd, 3. febr. p. Verifikacijski odbor je imel danes popoldne sejo, na kateri je med drugim razpravljal o posameznih primerih nezdružljivosti poslanskega mandata s članstvom p.i upravnih svetih raznih zavodov in podjetij. Med drugimi je sklenil, da spada pod te določbe tudi članstvo pri upravnem svetu državne razredne loterije, zaradi česar bo odbor pozval narodnega poslanca Sveto Mihajloviča, da poda ostavko ali pa izstopi iz uprave državne razredne loterije. Narodni poslanec Mita Dimitrijevič je sporočil, da je izstopil iz upravnega sveta uprave državnih monopolov. V svrho verifikacije mandata narodnega poslanca Gjorgja Branko-viča po naknadnih volitvah v Škarih je bil izvoljen ožji odbor, ki bo vso zadevo podrobno proučil in stavil do prihodnje seje verifikacijskega odbora, ki se bo vršila v soboto 6. t. m., konkreten predlog. Šefi poslanskega in sena* torskega kluba Beograd, 3. febr. p. Danes popoldne se je vršila seja poslanskega kluba, na kateri so bili določeni kandidati za odbor, ki bo izvoljen na jutrišnji seji Narodne skupščine za razpravo o šolskih predlogih ministra trgovine Beograd, 3. febr. p. Seja kluba senatorjev je sklicana za jutri dopoldne c-b o Razor ožit ven a konferenca Izvolitev odborov — V odboru za sestavo poslovnika je tudi naš delegat Fotie, v odboru za peticije pa dr. Mažuranič Ženeva, 3. febr. AA. Razorožitvena konferenca se bo prav za prav začela šele z generalno debato, ki se otvori prihodnji ponedeljek z govorom angleškega zunanjega ministra S mona. Takoj nato bo Tardieu podal tezo francoske delegacije. Komisija za pravilnik namerava predlagati ustanovitev 5 novih komisij in sicer za kopno oboroževanje, za pomorstvo, za letalsko oboroževanje, za narodno obrambo in politično komisijo. Plenarne seje konference in petih komisij bodo javne. Ženeva, 3. februarja, n. Danes so se sestali trije odbori, kj jili ie včeraj izvolil plenum razorožitvene konference, in sicer: odbor za venfikacijo pooblastil, odbor za sestavo poslovnika, za proučevanje peticij raznih privatnih društev in pa komisija za peticije sama. Komisiji za sestavo poslovnika ie predsedoval Henderson. V njej ie 16 članov med njimi jugoslovenski delegat Fo-tič. Komisija ni sprejela v celoti načrta poslovnika. kakor ga ie pripravil sekretariiat Društva narodov, temveč bo sama sestavila končno formulacijo in io predložila olenu-mu. Popoldne ie imel sejn odbor za peticije, sestoječ iz petih članov .med njimi jtigoslo-ven«ki deleeat dr. M?*uranič. 'Ženeva. 3 febr. s- Dopoldne sta se sestali komisiji za proučitev pooblastil de legatov za raznrnžifveno konferenco in za sestavo poslovnika. Seje komisij so bile tajne. Računa se, da bo prava debata o razorožitvi pričela šele prihodnji teden. Odbor za poslovnik je danes razpravljal o celokupnem poslovnem redu. Predvideno je pet strokovnih komisij, v katerih bo vsaka država zastopana po enem delegatu. London, 3. februarja, č. »Times« presojajo dokaj pesimistično možnost uspehov razorožitvene konference. Konferenca se ni mogla sestati v bolj nepovolinih razmerah, kakor se je. »Daily Telegraph« pravi, da je sreča, ker je vsaj pričetek te konference omogočen, kajti, če bi še tega ne bilo. bi bil ustvarjen naravnost katastrofalen položaj. Konservativna »Morningpost« se ironično izraža v nadi. češ da bo konferenca v Ženevi cenejša od vojne, dvomi pa. da bi mogla konferenca ugotoviti metode, ki bi se jih laiiko posluževal svet za očuvanie miru. »Nevvs Chronicle« in »Daily Herald« sta optimistična ter izražata, da bo konferenca imela več uspehov, kakor se v splošnem pričakuje. Nemški poslanik na dopustu Beograd, 3. februarja AA. Nemški poslanik na našem dvoru v. Hassell je odpotoval za krajšo dobo v Nemčijo na dopust. Za njegove odsotnosti bo vodil posle poslaništva svetnik v. Jonsohn kot odpravnik poslov. Strossmayer Današnji dan je posvečen njegovemu spominu — in vendar, kako malo in površno se narod spominja njegovega dne! Častijo sa samo v šolah, in še to zgolj službeno, zaradi dolžnosti. Strossma-yerjev dan še vedno ni to, kar bi moral biti: dan, ko bi se ves narod spominjal duhovnega testamenta velikega djakov-skega vladike. Ta testament je kratko in jedrnato vklesan v kamen divne dja-kovske bazilike: »Božji slavi, edinstvu cerkva, slogi in ljubezni naroda svojega.« Temu geslu ni bila posvečena samo cerkev, ki jo je zgradil ta največji naš mecen; v ognju teh besed je plarnenelo tudi škofovo žlahtno srce. Eil je ena najsilnejših osebnosti, kar smo jih imeli Jugosloveni v 19. stoletju, toli bogatem na velikih možeh. Njegova veličina je pred vsem v tem, da je kot vladika Cerkve, ki je vtistih časih stala ob strani našega narodnega gibanja, doumel pravi značaj in smisel narodne misli in zastavil za njo ves svoj vpliv, vse svoje znanje in premoženje. Sam se je imenoval prvega narodneea škofa, in to prvenstvo mu bo trajno ostalo v hrvaški zgodovini. V širši, jugoslovenski zgodovini pa bo na veke obeležen kot prvi jugoslovenski škof. Zakaj Strossmayer, sin široke slavonske ravni, je bil v svojem narodnem čustvovanju tuj vsaki ozkosrenosti. Kot čiovek, ki je imel med našimi velmožmi takratnega časa najširši pogled po vsej Evropi in največje zveze, se je zavt"ial, da narodna stvar ne bo varna, dokler se ves slovanski jug ne sjLrne v eno samo narodno in politično silo, ki bo imela en sam narodni ideal, eno samo voljo, da na svojih tleh ustvari vzor slovanske države. Sti~ossmayer je bil po svojem plemenskem tipa in po kulturnem obeležju Hrvat, toda ni hotel ostati samo to in nič drj?eg'a.- Zato je bil živo nasprotje Anti Starceviču, nasprotje, ki ga je neki pisatelj lepi? primerjal tlem njune rojstne pokrajine: Strossmaver — širok ka-3vor slavonska pian, Starčevič tesen in oster kakor liška brda. Strossmaver je vedno videl v hrvatstvu, srbstvu, slovenstvu in celo v bolgarstvu samo prvi, nujni krog narodne skupnosti, osnovo, or-ganieno dano obliko, v kateri se vsak del naroda izživlja po svoje, a nikdar samo za sebe. S svojim širokim, vedrim in plemenitim duhom, ki je vstajal nad našo zaostalo, žalostno evropsko provinco kakor vstaja njegova djakovska bazilika nad svojo okolico, je objemal vse dele, vse kroge z enako toplo ljubeznijo. Kot pravi, po vsem svojem jedrn krščanski človek je Strossmayer trdno veroval, da bomo južni Slovani postavljeni na zelo važno in opasno točko tedanjih in bodočih evropskih in svetovno političnih procesov, najlažje varovali svoj obstoj in rešili svoje večne cilje, če se na znotraj učvrstimo in zedinimo. Bil je do zadnjega prepričan, da je tako zedinjenje, ki naj bi ga pred vsem vezala ljubezen, nujna zahteva našega narodnega življenja. Strossmaver ni veroval v trajni obstoj Avstrije, ki ji je Palacky v trenutku idealistične zanešenosti določil zgo- Hendersonov otvoritveni govor 2e včeraj smo poročali o otvoritveni sr j i svetovne razorožitvene konference, ki -e ic v tako neugodnih razmerah sestala v torek v Ženevi. Predsednik konference je znani angleški socialistični vod tel j Hendcrson, ki je bil določen za to funkcijo že v času, ko je bil še zunanji minister v angleški delavski vladi. Hendcrson je otvoril prvo sejo z dolgim, -nad eno uro trajajočim govorom, v katerem je razvijal svoje poglede na razorožitveni problem in razorožitveno konferenco. Uvodoma jc omenjal vojno na Daljnem vzhodu, ki tvori zlohotno i-n nad vse mučno spremstvo prvih dni konference, nato p^ je nadalje>'al: »Zbrali mi o se v zgodovinskem momentu. Pomen konference niina preceder.tov v preteklosti. Konferenca je zbrala ne 'e c.ane Društva narodov, marveč vse države. Ni človeka niti v velikih in obljude-ii.-h centrih, niti v afriški puščavi, miti v džunglah Vzhoda niti v ledenih pokrajinah ii.rktvnih dežel, da ne bi bil po svojem predstavniku tu med naim zastopan. Posebej bi rad podčrtal vcdiki pomen :n na- lage, ki si jo je nadela naša konferenca. Ne smemo si domišljati, da ne bomo naleteti na nikakršne težave, a obenem tse tudi ne smemo ustrašiti svoje naloge, temveč se moramo le še z ve-rjo silo in z več-jim zaupanjem vreči v borbo proti oviram. 1'reJivttt.ui pa se moramo jasno zavedati, kaj je naša naloga. Po mojem je dvojna: a) doseči moramo Kolektiven sporazum, ki bo v skladu z efektivnim programom stavljenih predlogov in ki bo zajamčil naglo in i/ia-tno znižanje oboroževanja; b) zavezati se moramo, da nobena država pri svojem oboroževanju ne bo od.po-\ lda a spoštovanja pogodbi, k.i jo bodo torcvelc .v»e tu navzoče nacije kot skupno sŽedstvo za dosego vsesplošne razorožitve Potrebno je dai.ie. da zagotovimo kontinuiteto svojega skupnega stremljenja po iazorožitvi. čeprav v nikakršni obliki ne smemo omalovaževati pomena doseženih rezmita tov naših sedanjih naporov, vendar te borno mora'-i še nadalje sestajati v rim krajših presledkih, da končno vendarle do-bcžemo naš končni s-kupni cilj.« Hendcrson je v svojem nadaljnjem govoru naglasal, da pač nihče ne more zanikati hrepenenja vseh narodov po zavarovanju pred vsemi mogočimi eventualne®trni i in konflikti. »Moderna zgodovina«, je na-tial.eval Hendereon, > priča neizpodbitno, da v ar m »m: narodov ni vodno v sorazmerju s fciio njihovega orožja. Zato je razumljiv u, uu so se sedanje generacije vedno bolj zavedale, da oborjženi mir ni zadostna garancija proti vojni. Vedno bolj se spoznava resnica, da je ravno prenapeto oboroževanje največja nevarnost za mir. Treba je pretrgati circulus všti-osus, v katerem se vsi narodr izpostavljajo novim medsebojnim borbam. Težnja po varnosti zavaja na-ode k novemu oboroževanju oboroževanje še bolj izziva to stremljenje po var-jiosti tn začaranega kroga ni mogoče pretrgati. Narodi se ne morejo otresti modse-bpmega nezaupanja, ki iib vedno boli navdaja. Ta dejstva so spoznali jasne in splošno takoj po zakčljučitvi svetovne vojne. Tedaj je vse narode preplavilo splošno npane, da bo mogoče v okviru -kupnega sporazuma radiikaJno odstraniti oboroževa- dovinsko lepo, a v danih razmerah hudo nerealno nalogo: biti varuh, državna zveza malih narodov, ki si v dobi imperi-jalizma ne morejo vzdržati lastnih držav. Strossmayer je spoznal, da je nenaravno, če del Srbov pripada Ogrski, del Avstriji, če so razcepljeni Hrvati, razkosani in zatirani Slovenci. Zato mu je bila največja skrb, da pripravi podlago za edinstvo Hrvatov in Srbov in pritegne k tej narodni skupnosti še Slovence in Bolgare. Zato je s svojim širokim, bistrovidnim duhom povzdignil jugoslovensko misel nad plemensko-politične ideologije in v tem duhu ustanovil v svojem dragem Zagrebu Jugoslovensko akademijo. Hotel je, naj bi intelektualci, znanstveniki, kot pravi voditelji in predstavitelji naroda v njegovi bistveni, t. j. duhovni, etnični, večni obliki, kazali ljudstvu svetlo pot preko minljivih političnih oblik in režimov k edinstvu duha, interesov in stvarjalnih sil, k edinstvu bodoče jugo-slovenske nacije. Ko se je v Jugoslaviji vsaj v širokih obrisih izpolnil ta ideal in je Strossma-yerjeva narodna miselnost postala osnova celotne jugoslovenske dejavnosti, so nekateri, ki še vedno tiče globoko v sencah preteklosti, hoteli ustvariti neko razliko med Strossmayerjevim in povojnim jugosiovenstvom. Ta razlika dejansko obstoji, vendar ne obliki, kakor jo hočejo oni, ki jim je zadnji smoter ozka plemenska politika, brez velikih jugo-slovenskih in slovansko-evropskih vidikov. Razlika ie namreč v tem, da je ju-goslovenstvo v e k o v i t i ideal, pred katerim izginjajo vse prehodne težave in krize in da zahteva pred vsem pogled naprej. Psihološko ne dovolj pripravljena izpolnitev jugoslovenskega političnega ideala pa je povzročila, da so nekateri tesnogrudni politiki obtičali pri prvem praktičnem delu za izgraditev jugoslovenske države in nacije, napravili iz trenutnih težav in skoraj že nujnih zablod težka načelna vprašanja ter se zarili nazaj v svoje ozke kroge. In vendar Strossmayerjev ideal ostane svetel kot nekoč in bo vstajal z vsakim dnem pred našo zavestjo kakor solnce nad slavonsko ravnico, zlateč kupole našega narodnega hrama. Strossmayer je pričel delovati še v času, ko se je evropski imperijalizem korak za korakom umikal pred demokracijo. Čeprav je ta apostol ljubezni in edinstva veroval v ideie svobode in napredka, je kot izkušen mož do zadnjega svaril svoj narod pred volčjim pohlepom velikih narodov. Po lepem svitanju, ki je doseglo višek, ko je Wilson napovedal novo, miroljubno in pravično človeštvo, se je nebo mračilo vedno bolj. Danes se volčji kremplji imperija lizma zopet od vsepovsod iztezajo po slabih in nesložnih. V tem času, v času zamračenja vsečloveških idealov, naj bi se češče oglašala Strossmayerje-va' apostolska beseda o edinstvu Jugo-slovenov, o slogi in ljubezni med narodom, ki bo samo zedinjen in notranje močan zavaroval svojo sveto pravico do življenja. nje, in v statutih Društva narodov je ideja o razorožitvi nagkišeua kot bistvena osnova mednarodne ženevske institucije.« Hendcrson je nato orisal de'o Društva narodov za razorožitev in podrobne priprave za sedarojo svetovno konferenco. Omenjal je razorožitvena načrta iz 1. 1923 in 1924, ki pa nista bila oživotvorjena io-earn*fci siparazum iz 1. 1925, Kelloggov pakt, konvencijo o medsebojni finančni pomoči iz 1. 1930 in konvencijo o obveznosti haa-škega razsodišča. Podrobno je razpravljaj tudi o razvoju pomorskega rasorožitvenega problema. »Menim, da je odveč.« je zaključil Hen-derson svoj govor, »če omenim, da js pro-blom razorožitve izrednega pomena tudi glede na hudo gospodarsko in finančno krizo, iz katere išče izhoda pra.v sedaj večina narodov. Finančna bremena oborože-' vanja m preteklih vojn so prav gotovo eden izmed vzrokov te krize. Ta bremena onemogočajo ravnotežje državnih proračunov. Saj je kompetontno tajništvo Društva narodov izračunalo na osnovi avtentičnih podatkov, da izdajo vse države za oboroževanje in likvidacijo vojnih bremen nad štiri milijarde dolarjev (230 milijard dinarjev) na leto. Zato je naravno, da ves svet zahteva razorožitev. Svetu je razorožitev potrebna in v naši moči jc da oblikujemo 'zigodovino bodočnosti. Če nam bo uspelo naš« delo, bomo v največji meri prispevali k utrditvi osnov, ki smo jih potrpežljivo gradili proti vojnemu zlu. AH smo pripravi/jeni združiti naše napore, da dvignemo narode sitopnjo više na poti k miru in sodelovanju? Saj je le v miru in sodelovanju mogoča svoboda za vsakega izmed narodov, da' živi svoje življenje, ne da bi se bal krivic, napadov 111 vojne. Vaša prisotnost mri že daje odgovor na to moje vprašanje, že vaša prisotnost sama je enaka obljubi, da bomo skušali doseči čim večji uspeh. Lotimo se torej svoje naloge s prepričanjem, da je v naši moči, da dovcdano narode s svojim delom v obljubljeno dežalo.« Sovjetska formula za pogodbo z Rumunijo Bukarešta, 1. febmarja. Ko so prišle v javnost prve vesti o napredujočih pogajanjih za znosno sožitje med Varšavo in Moskvo, se je najprej razburila Nemčija. V Berlinu so iziprevideli, da se Poljska s tem izmika opasnemu položaju med sovjetskm nakovalom m nemškim kladivom. Zato so Nemci takoj Dohiteli. da obrozuspošiijo vss.ko možnost zbli-žanja na temelju obstoječih vzhodnoevropskih državnih meja. Prizadevanje nemški n diplomatov pa ravno zavoljo svetovnega položaja ni !me'o nikakršnega uspeha. Rusija si je hotela v z un an 1 c -p ol itičn em oz-iru zavarovati evropsko mejo. da ima proste roke na Daljnem vzhodu, predvsem pa da se z nedeljeno pozornostjo loti dela v no tram j osti. Sovjetski komr.sar za zunanje zadeve Litvinov je dal pred svojim odhodom v Ženevo nekemu nemškemu novinarju izjavo, ki se do podrobnosti ujema z nedavnim mišljenjem Sta i novim, izrečenim par tednov preje nem^emu pisatelju Emtilu Lud-vvigu. Napreden i pogajanja mod Polrjsko in sovjeti so uirbela Nemce, in je zato Ludvvig povprašal, ali bo Mo leva s paktom o nenapadanju obenc-m za amčila Poljski njene sedanje mere. Stalinov odgovor je znan, vendar Nemcev ni zadovoljil. 1-aj'ti tudi po tej izjavi so se pogajanr« nadaljevala in čakajo po parafiranju sedal o'h-j-icstraiske ratifikacije. Nemčija je sodaj vse svoje nade &ravila na nasiprotstvo med Rusijo in Rumuniio. Med obema je še odprto besarafesko vprašanje, ki jc dat'eko težje nego vse neprijetnosti v poljsko-sovjetsikih odnošajih. Sovjeti so glede Besarabije izjavili, da se Ji sicer ne odrekajo, da pa so s pogodbo pripravljeni priznati današnje dejansko stanje ob Dniestru. To frrrmrlo so uradno objavili sov'et>ki listi takoj, ko je bil sporazum z Varšavo parafiran. V tem smislu \c Litvinov odgovoril tudii nemSkeir-« vpraS*-vaku ko mu je ta stično vprnsamje kakor *lede poljskih me i stavili tudi glede ru-mun^kih Litvinov je s svojo izjavo vzbudil v ru-munAssociated Press<£ iz Havane, se Pilo mesto Sanliaso de Cuba po potresu deloma uničeno. Baie ie izgubilo živlienje približno 2000 ljudi. Na jahti, ki je vsidrana v Inki. so ob 2.30 zjutraj občutili močne potresne sunke ii videli, kako so se »ušila poslopja. Havana. 3. februarja, s. Prva poročila o številu žrtev potresne katastroie so bila k sreči pretirana, vendar pa je treba računati n 5IMI mrtvimi Položaj v mestu, ki šteje Dri-iiiižno 40.000 prebivalcev, se je zaradi požarov. ki so izbruhnili takoj po potresu, žilo poslabšal Ker je ovdovod odpovedal, je nastopilo pomanjkanje vode. Tudi elektrarna je poškodovana, tako tla je mesto v tem i. Od velikih zgradb mesta je najbolj poškodovana katedrala. Prebivalci tabore večinoma v parkih, v kolikor ne sodelujejo pri reševalnih delili. Santiago, 3. februarja, s. Požar, ki ie nastal v mestu takoj po potresu. s<» je razširil z neverjetno naglico. Mnogo jetnikov, ki >o bili zaprti v svojih celicah in katerih ni-o mogli rešiti, je zgorelo. Porušilo se je tudi poslopje ženske klinike. Vsi, ki so bili v kliniki, so izgubili življenje. Med mrtvim! je mnogo otrok. Lepo priznanje našim planinskim zavetiščem in gorskemu prebivalstvu Liubljana, 3. februarja Zagrebški »Jutarnji List« od zadnje nedelje je prinesel pod naslovom »Športski blagdan na Sv. Planini« (s sliko) za nas zelo laskavo priznanje. Zagrebški turist piše med drugim: »-Dejstvo je, da največje število zagrebških športnikov zahaja v severne planine. Ali je to samo zarad' snega, ki je tam stalnejši ko pri nas, ali zaradi terena, ki je pripravnejši. ali konč no še zaradi česa drugega? Brez dvoma tuui zaradi snega in zaradi terena, todj so tu še dri;r=ka! Iskreno sožalje izrekamo vsem žalujočim, med rji-ni pokojnikovemu sinu. tovarišu g. Jo-?:nu Fr. Knafiiču, glavnemu uredniku mariborskega »Večernika«-. Beg iz mladega življenja Ljubljana, 3. februarja. V palači Vzajemne posojilnice na di-čevi cesti se je odigrala davi pretres-tragedi.ja. V imenovani palači je sta-v IV. nadstropju pri stranki Lapaj-26-1 etn i Adolf Gabršek. ki je šele ne-, prišel od vojakov. Podnajemnika je < pred S. opozorila domača hčerka gdč-K a Lapaijinetova, naj v svoji sobn od-p-. a, češ, da bodo razkužili stanovanj ■jim in bi se utcgn.Tj nabrati plimi trni ejovi sobi. Gabršek je samo dejal: »•Je - -o, moram še nekaj napraviti.« — Gos; -a ga je še povabila, da se umakne /a časa v kuhinjo, potem pa je odšla. ie znova potrkala na vrata njegov c in ga zopet pozvala, da odpre okno. K. se m njeno trkanje nii nibče odzval jc \ rbeh za Gabrška odhitela po hišnika, u \ nato odpri vrata z drugim ključem. Čim pa sta stopila v sobo, se jima je nu-.:.: grozen prizor. Nasproti na kljuki ofe-na s-a tfpazitla Gabrška obešenega na precej debeli vrvici. Hišnik je takoj priskočil k njemu, odrezal vrv in skušal fanta obuditi k življenju. Spoznal pa je kmalu, da njegovo prizadevanje ne bo pomagalo, nakar so telefonirali reševalni postaji. Pa tudi prizadevanje reševalcev je ostalo brezuspešno. Videč, da je smrt že nastopila, so obvestili policijo in j c prišla v stanovanje komisija, ki sta jo tvorila policijski zdravnik g. dr. Pavle Av-ramovič in uradnik g. Ivan Dondjevič Komisija je našla na Gabrškovi pisalni mizi pismo, v katerem prosi pokojnik, naj se odda njegovo truplo na razpolago medicinski fakulteti. Dalje piše, da ne mara, da bi se njegovo truplo vlačilo po mestu in noče počivati v grobu med tisoči drugih. Komisija je obenem d ozn a! a. da je pisal poslovilno piano neki svoji prijateljici. Policija je ta pismo prestregla pa pošti. Gabršek je pred nekaj dnevi napisa;! felj-ton. ki ga jc p,recital »svoji prijateljici m v Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespunju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni preoa-vil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupljanju želodčnega črevesnega kanala, obnaša kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. katerem jd je slikal čuivstva ter napovedal, kakšen bo njegov konec. Truplo nesrečnega obupanca so na odredbo komisije pozneje prepeljali v mrtvašiu- co k Sv. Krištofu. Pokojni mladenič je imel v Ljubi jan i tudi svoje roditelje, ki niso niti malo slutili, da se peča sin s samomorilnimi mislimi. Plen velikega lova na divje svinje v Poljčanah Divji merjasec, ki ga vidite na sliki, je dal poljčanskim lovcem mnogo opravka. Dobil je 14 strelov, pa se je le še izmuznil. Zadet je bil v petek popoldne okrog 14 ure iskali so ga do noči, toda zaman, šele v soboto dopoldne se jim je posrečilo najti ga po sledeh, mrtvega. Na sliki od leve na desno so lovci: Sorsak, žnidar, Hauptman St., Hauptman star., Drnovšek, Hauptman Al, Fišinger m Baumann. Od teh so drugi in tretji ter peti in šesti srečneži, ki si delijo veliko lovsko trofejo. Pustolovski obiskovalec samostanov Aretacifa zasledovanega mednarodnega pustolovca Ljubljana, 3. februarja. V Ljubljani je prišel v roke pravice izredno drzen mednarodni pustolovec. 1^11 rojeni Anton Kubiček, ki se je zadrževal največ na Dunaju, pristojen pa je v Prago. Na tega prebrisanega pustolovca je opozarjalo že mednarodno policijsko glasilo za javno varnost, ki izhaja na Dunaju v skoro vseh svetovnih jezikih. Anton Kubiček, ki se izdaja navadno za akade-mičnega slikarja in kiparja, se je pred meseci potepal po Češkoslovaškem, kjer se je zatekel v Pribramu v neki samostan in pričel pripovedovati prav ganljive sto-rije iz svojega življenja. Tamošnji prior pa ga je spregledal m ga kmalu razkrinkal kot nevarnega pustolovca. Opozoril je nanj varnostna oblastva, ki so dobila pri aretaciji pri n;em vse mogoče talismane, razne podobice budističnih bogov, kipce iz medenine, prečuden molitvenik v japonščini, pa tudi nekaj drugih knjig v japonskem jeziku. Kubiček, ki je posedoval tedaj tudi precej zlatnine in raznih dragocenosti, gotovo nekje pokradenih, pa ni ostal dolgo v zaporu, ker se mu je posrečil beg.. . Ušel je s češkoslovaške nazaj v Avstrijo, kjer je nekaj časa slepa- Kulturni pregled 0 naših šolskih proslavah Po aOiSkem zakonu imajo naše šole tri posebne praznike: Sv. Savo (27. wi.), Strossmaverjev dan (4. febr.) in praznik sv. Cirila m Metoda (24. maja). Namen teh praznikov je, da se mladina spomni onih kulturnih nacionalnih zakladov ki so v najožji zvezi s temi imeni, iin 'da s tem, da posveti praznik predstav it el.ju enega dela našega naroda, manifestira za kulturno edinstvo, ker čuti, da to, kar je 'kdo v preteklosti storil za svoj lastni narod, postaja v sedanjosti skupna last. Ti prazniki morajo postati del naše nacionalne vzgoje, to se pravi, da ne smejo briti mladini samo to, kar se pravi »prost dan«, niti jih ne smejo, vzgojitelji opraviti mimogrede, površno, samo toliko, da je »slavnost«. Ukazano je. da morajo šolski ravnatelji že nekaj tednov naprej javiti program za te proalave prosvetnemu ministrstvu. Mislimo. da bi bilo važnejše, ko bi šotle podale o tem svoja poročila naknadno svojemu prosvetnemu oddelku. Sicer je res, da niti v naprej javljeni program, niti naknadno poročilo ne jamči za to. da 6e je slavnost res izvršila svojemu namenu primerno To zavisi od ravnateljstva odnosno učiteljstva in mislimo. da bi biilo temu treba posvetiti posebno pozornost. Ako so šolski prazniki predpisani, potem se morajo tudi res praznovati tako, da njih proslave ne bodo brez pomena. Kar se tiče praznika Cirila in Metoda pri nas itak odpade, dasi je namenjen predvsem Slo- vencem. Na dan 24. maja slavi namreč praznik sv. Cirila in Metoda pravoslavna cerkev, dočim je ta praznilk v katoliški praitiki dne 6. julija, takrat, ko so počitnice. Doslej se še nismo povzpeli tako daleč, da bi premagali to brezpomembno razliko in teko ravno svojega praznika slovenska mladina ne slavi, dasi bi imeli za to sto in sto vzrokov. Ker sami tako hočemo, nas tudi drugi k temu ne silijo in je prav ta slučaj, ki ni slučaj, najbolj žalosten dokaz, kako daleč smo še od idej in idealov, za katere sta dedovala sv. brata na naši zemlji. Preostane pa kiljub temu še dva praznika: Sv. Sava in Strost-maverjev dan in vprašanje je, ali je vse poskrbljeno, da te proslave res ustrezajo svojemu namenu. Gotovo je. da praznik sv. Save našim, t. J slovenskim šolam ni še to. kar je n. pr. srbskim šolam, kjer je prava »šolska slava«. Vendar mislim, da ie premalo, če ga odpravimo sbratskim predavanjem in ka-ko maio doklamaeijo. Taka proslava ne zapusti mladina nikaikega pravega vtiska. Spomnimo se, da smo n. pr. trni v bivših avstrijskih šolah slavili t. zv. »Schillerfeier« meseca maja Omošoloi so takrat tekmovali s svotjima »Schillerreden« in deklamatorji so pokazali svoje najboljše zmožnosti. O vsem tem se je govorilo že nekaj tednov prej. Sehillerja smo itak poznaln že iz prvih šolskih let, a proslava nam ga je ovignik v one višave, kjer iz pesnika postaja duh-geniij. Ako hoče proslava doseči svoj na- ril na Dunaju. Naenkrat pa se je mladi navihanec pojavil v Jugoslaviji, to sc pravi v dravski banovini. Pred nekaj dnevi se jc zglasil v bolnici križevniškega reda v Ormožu, kjer se je prilizoval sestram in natvezil prednici pravljico o svoji sestri, ki baje študira v Parizu medicino, a sc bo po končanih študijah tudi ona posvetila poklicu usmi-Ijenke. Prednica mu je menda že skoro verjela in so v bolnici pustolovca prav dobro pogostili. Naklonili so mu tudi prenočišče, nakar je odšel Kubiček rano zjutraj v cerkev, kjer je prejel tudi obhajilo. Seveda: po nevrednem, — kajti medtem so ga že razkrinkali kot sila drznega tatu. V času namreč, ko se je mudil v cerkvi, je ena izmed sester odšla v njegovo sobo in opazila tamkaj nabito poln nahrbtnik, o katerem je vedela, da ga ie imel Kubiček pri svojem prihodu popolnoma praznega. Razvezala je nahrbtnik in na svoje nemalo presenečenje našla notri obilico najrazličnejših kosov bolniškega perila in pa lepo odejo. Sestra j-c nahrbtnik takoj izpraznila, sobo zaklenila, prazni nahrbtnik pa jKiložila pred vrata. O zadevi je nemudoma poročala prednici, ln ko je Kubiček po povratku iz cerkve našel pred vratmi izpraznjeni nahrbtnik, je kar hitro odbrusil pete... Kubiček sc je nato pojavi! v Ljubljani. Zglasil se je tudi v pisarni Karitativne zveze v Marijanišču, kjer je gospodom zopet pripovedoval bajko o svoji sestri in lagal, da potuje v Banjaluko. kjer bo stopil v trapistovski samostan. Fant pa jc imel smolo. V pisarni Karitativne zveze se jc baš tedaj nahajal prior križevniškega reda g. Učak, ki je že bil obveščen, kaj je Kubiček počel v Ormožu. Na mestu je razkrinkal pustolovca. A Kubiček ie pobegnil in se nato nekaj dni skrival po Ljubljani. V pretekli noči pa je bil aretiran v prenočišču »pri Starem tišlarju« v Kolodvorski ulici. Mednarodno policijsko glasilo opozarja na Kubička kot vsestransko nevarnega pustolovca, ki najraje obiskuje po svetu samostane, mnogokrat preoblečen tudi v duhovnika ali redovnika. Ljubljanska policija zasluži pohvalo, da je spravila na varno široko zasledovanega pustolovca velikega kalibra. Slikarski mojster vlomilec Maribor, 3. februarja. Naglo se je raznesla dopoldne po mestu vest o aretaciji slikarskega »mojstra« Ernesta Lista, stanujočega v Frančiškanski ulici, kamor se je pred kratkim preselil. Ljudje, ki so ga poznali, so ugibali marsikaj, nikdo pa ni slutil, da bi utegnil biti slikarski »mojster« List — vlomi- lec. Le policijski agenti so zapičili svoj pogled vanj in ga vztrajno zasledovali, posebno, odkar je bil izvršen zadnji vlom v skladišče tvrdke »Kemindustrije«, last g. Goleža v Einspielerjevi ulici. V to skladišče je bilo v poslednjem času vlomljeno štirikrat in ceni Golež vrednost pokradenega blaga nad 20.000 Din. Posebno sta se zanimala za Lista policijska agenta, podnadzornika gg. Jože Pavlctič in Gašpar Trpin in se nista motila. Ko sta ga včeraj aretirala v neki kavarni in preiskala, sta našla pri njem razne vlomilske pripomočke in ključe. Oddala sta ga v policijske zapore in takoj nato izvršila preiskavo na njegovem stanovanju in v delavnici. Tu sta našla večjo količino firneža. raznih lakov, barv in drugih kemičnih predmetov. Vse sta zaplenila in o tem obvestila lastnika »Kemindustrije«, ki je spoznal blago za svoje, ukradeno v noči na 31. januarja. Aretiran je bil tudi Listov vajenec, ki je takoj priznal, da sta z mojstrom vlomila štirikrat v skladišče »Kemindustrije« in odnesla razno blago. Vajenec pravi, da ga je k temu nagovarjal mojster. List pa le deloma priznava krivdo. Izročen bo so-d;šču. Zadruga slikarjev nam sporoča, da Ernest List ni bil pomočnik niti samostojen mojster, temveč ie samo začasno delal na ime nekega mojstra iz okolice. Smrt za pel cigarete Novi Sad, 2. februarja Ker je vreme ugodno za nasipna dela ob Dunavu, se je vse te dni prav pridno delalo. Popravljali so obrambne nasipe, ki jim je namen, da v pomladanskem času. ko vode narastejo, obranijo ravno Podu-navje povodnji. Zaposlenih je veliko število delavstva iz bližnjih in daljnih krajev. V nedeljo, ko je delo počivalo, se je precejšnja množica delavstva zbrala na takoimenovanem vojnem otoku (»Ratno ostrvo«). kjer je neki Stevan Sandor odprl kantino. Med drugimi sta sedela v Sandorjevi kantini tudi Vinko Jurišič in Mihajlo Kom, oba iz Petrovaradina. Sedela sta tu vse jx)poldne in igrala na karte, da je bila že sedma večerna ura. Ko sta se tedaj hotela odpraviti, je Jurišič poprosil oriia-telja Korna. naj mu da cigareto. Enako ga je poprosil tudi lastnik kantine, kateremu je tudi zmanjkalo cigaret. Korn b' bil rad ustregel obema, toda imel je samo še eno cigareto, pa jo je prelomil in dal nolovico .Turišiču, polovico pa Sandorju. Ta razdeHtev pa je silno razburila Juri-šiča, češ. kaj mu daje pol cigarete, ko on sam vendar ni pol človeka, temveč cel mož. In tako se je začel prepir, ki je potem dovedel do spopada. Kornu, ki je bil znatno močnejši, je stvar slednjič postala le preneumna, pa je pograbil Jurišiča Velefilm čarobne lepote, romantike, zimskega športa, zdravja in veselja! 1.1 LENI BIEFENSTAHL HANS SCHNEIDER 50 mednarodnih smučarjev prvakov izvaja drzne skoke! Veličastna epopeja zimske narave! Predstave ob 4., in 9'i zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 11 il! i-:!; i! piSif in ga vrgel na posteljo. Da bi se ne zgodilo kaj hujšega, je j>osegel vmes Sandor in odrinil Korna od Jurišiča. Ta trenutek pa je izrabil Jurišič, pograbil nož in ga zasadil Kornu v prsi. Korn je napravil samo dva, tri korake, pa se je zgrudil na tla in izdihnil. Nož ga je zade! naravnost v srce. Ko so drugi delavci videli, kaj se je zgodilo, so hoteli naskočiti Jurišiča in ga na mestu ubiti. Toda ubijalec je ušel. Policija je takoj začela zasledovati zločinca. ki je v temi pobegni! na d-ug otok in se tamkaj skril. Ko so ga našli, ie skušal skočiti v Dunav, kar pa so preprečili. Pri zasliševanju je potem izjavil, da ie zabodel tovariša, da bi sc obranil njegovih udarcev. Po 16 letih našel svojo domačijo Brat in sestra, ki sta preživela tragedijo 7č!anske družine Beograd, 3. februarja. Apelacijsko sodišče je rešilo zamotano zapuščinsko zadevo iz vojne dobe, ki ilustrira na eni strani tijričen primer vojne grozote in nereda, na drugi strani pa pohlep po zemlji, ki je našim ljudem v krvi in mozgu. Potek vse zadeve je naslednji: Kmet Ilja Maksimovič iz vasi Šiljakov-ca se je vojskoval leta 1915. Pri umiku srbske vojske pred avstrijsko in nemško premočjo je naročil svoji ženi, naj ne čaka sovražnikov, temveč naj se z otroki vred umakne v isti smeri kakor vojaštvo. Žena ga je ubogala in prišla je z otroki do Kraljeva, kjer pa je kmalu zaradi velikih naporov zbolela in umrla. Več let pozneje se je od njenih otrok vrnila domov samo hčerka Bojana, oče Ilja pa je postal žrtev vojne na solunski fronti. Bojana je postala lastnica precej vePkega posestva. Ilja in njegova žena sta imela pet otrok. Po naključju pa ni ostala živa samo Bojana, temveč tudi sin Radivoj, ki je bil pri usodnem umiku star okrog osem let. Ko se je nesrečna mati z otroki umikala iz domačije, so bila vsa pota polna vojaštva in deloma tudi pod sovražnim ognjem. Nihče ne ve, kako je potovala mati s svojimi otroki. Mali Radivoj se je enostavno na potu izgubil med vrvežem vojaštva in bežecega civilnega prebivalstva. Neki kmet iz vasi L^zovika je dečka našel in obdržal pn sebi. Od otroka pa ni mogel drugega zvedeti kakor to, da mu je ime Radivoj. Po želji gospodinje so doma otroka kar sami prekrstili v Radoja. Radivoj ali Radoje ima sedaj že svojo družinico. Že dolgo pa je poizvedoval in razmišljal o svojem pravem pokolenju. Že pred par leti je slišal, da se zanj zanima skrbnik zapuščine v vojni umrlega llije j Maksimoviča. Ker primeri, da starši še sedaj po tolikih letih po vojni iščejo svoje otroke, otroci pa starše, niso redki, s* Radoje ni dosti briga! za usodo llije Maksimoviča in njegovih potomcev, končno pa je le po opravkih prišel v svojo, do tedaj neznano rr dno vas Šiljakovac. Komaj se je pojavil, so že začeli govoriti do malega vsi starejši viščani, da je za las podoben pokojnemu lliji Maksimoviču. Tw je še posebno trdiia mati pokojne Maksi-movičeve žene, in sicer takoj, ko je bila. opozorjena na mladega kmeta. Ko si ga ie dobro ogledala, je izjavila, cia je brez dvoma Ilijin sin. ker ima znamenje pod očesom in za ušesom ravno tako kakor njen mali vnuk Radivoj. ki je izginil med umikanjem. Končno so vsi Radivoja smatrali za sina pokojnega Maksimoviča. samo sestra Bojana ni hotela o tem ničesar slišati. Zatrjevala je, da ji je sestra pred smrtjo pripovedovala, cia so vsi drugi otroci pomrli. Dasi sta si Bojana in Radivoj podobna, kakor so s; pač podobni bratje in sestre, je Bojana vendar vztrajala pri svoji trditvi, češ. da so ji potrdila smrt brata Radivoja še razne druge priče, ki pa jih je pobrala vojna. Za vso zadevo, ki je spravila pokonci vso vas Šiljakovac. so se sev.da začela zanimati oblastva in po nagovoru drugih, je Radivoj vložil tožbo za razdelitev posestva pokojnega Maksimoviča. Pravda je šla skozi vse instance in je sedaj tudi apelacijsko sodišče potrdilo razsodbo, s katero se Radivoju prizna kot sinu pokojnega Ilija Maksimoviča pravica do dediščine. men, jo je treba že prej pripraviti po razredih, t. j. treba je v šoli omeniti, da se bliža ta in ta praznik, treba je nekoliko poizikusiti, koliko otroci že o tem vedo, razgovoriti se o tem, zakaj se te proslave vrše itd. Med tem je treba pripravljati program. Največja napaka pri teh proslavah je. ako govori pri slavnosti profesor ali direktor. Mladini se zdi, da je to nekaj šolskega, prisiljenega, kar se nje ne tiče. Zato je glavna stvar, da na proslavi sodeluje dijaštvo samo. Svetosavski govor in predavanje na Strossmayerjev dan mora biti častna naloga najvišjega razreda. Tam 6e i zbere slavnostni govornik, mogoče pa je, da izpopolni njegov govor še kr.k dijak ali dijakinja iz višjih razredov. Za te govore bi se lahko razpisovale nagrade v obliki knjig. Ostali program izpolni diija-štvo nišajfih razredov z deklamaeijami in petjem. Primerne so tudri žive sliike. siav-nostni prizori, lastni literarni prispevki. Da mora imeti vsaka šola sliko odnosno kip sv. Save in Strossmayerja. se .samo po sebi razume. Le taka proslava bo res praznik mladih duš in bo približala mladini misli in ideje, ki naj postanejo zanjo vodilna sila življenja. Na ljudskih šolah bo težje dobiti govornika iz vrst učencev, dasi se da tudi- to doseči. Za deklamatorje ne bo zadrege. Gotovo pa je. da bodo k takim proslavam prišli radi tudi starši odnosno raznri zastopniki, s čimer dobi proslava v očeh otrok še peseben pomen. Na ta način bomo iz praznih »prostih dni« napravili res šolske praznike, ki bodo ustrezali zahtevam kulturne iin nacionalne vzgoje. Ne vem, ali se nč no naših šolah vse to že tako vršilo. Mogoče tu in tam. Kakor rečeno: vse zavisi od učite!jstva. Naša naloga je, mladino ne le učiti, ampak tudi vzgajati in te proslave morajo postati bistven del naše nacionalne vzgoje. Mislim, da proti temu ne bo ugovora. Pač pa bo morebiti kdo vprašal, kje naj dobi program, gradivo za govore, deklama-ctje itid. Zgodilo se je n. pr., da na neki šoli (in to v šredlji šoli!) niso posmalii ne ene hrvatske pesmi na čast vladiki Stross-maverju. Naročili so torej nekemu učencu, naj jo najde, kjer hoče. O take vrste vzgojiteljih in njih nacionalni vzgoji imamo lahko svoje mnenje. Ali pa: štirinajst dni pred proslavo piše učiteljica z dežele svoji prijateljici v Ljubljani, raj ji preskrbi govor za S trossmaj e r j e v o proslavo, ker mora na slavnost i predavati in nima gradiva. To bii pričaTo o tem. da nismo na učiteljiščih pripravili bodočih vzgojiteijev in vzgojiteljic za njihovo najvažnejše delo v šoii in med narodom. Resnica pa je. da se doslej še nihče ni potrudil, da bi pretkr bel pripomočkov za vse naše šole. ki ne razpolagajo s knjižnicami. Tako je n. pr. po raznih hrvatskih listih in časopisih našteto pesmi, ki so jih pesniiki ob raznih svečanih prilikah posvetili biskupu Stross-maverju in bi bile primerne za naše proslave — a so nam neznane odnosno nedostopne. Je že skrajni čas. da se v ta namen izda knjiga z dobrim življenjepisom, morebiti z vzornim slavnostnim govorom, s citati iz Strossmaverjevih govorov in ka-kimri 20 deklamaciijami. ki bo nam nudile vsako leto dovolj gradiva za proslave Isto vetja za sv. Savo- Tudi o njem je mnogo lepih srbskih pesmi. — Naše slovstvo je v tem oziru zelo borno — par Gregorčičevih. Aškerčevih in Ganislovih pesmi, a ko bi se pobralo, kar je dobrega, po raznih listih, bi dobili vendarle lepo zbirko deklamacij. Ne vemo. čigava dolžnost je poskrbeti za te publikacije, a če pro- svetna uprava ne smatra tega za svojo dol/in ost, bi morala to storiti učiteljska organizacija aiii tiskarna. J. L. Debut gdč. Anite Mezetove v ljubljanski operi V soboto zvečer je v operi »Carmen« pela prvič Mieaelo naša mlada, ambiciozna, a tudi zelo nadarjena Anita Mezetova. Kot primorska rojakinja je prišla v Kamnik, od tam pa se je preselila v Ljubljano, da bi se učila petja na konserva-toriju. Ker je bila obdarovana z lepim, voljnim glasovnim materijalom, je stopila v solistovsko šolo ge. Fedranspergove, pn kateri je tudi solopetje absolvirala z odliko. Sedaj pa pri ravnatelju Hubadu po-hrja ojierno šolo. katere plod je poka zala z nastopom na javni produkciji, kjer je pela II. dej. iz opere Madame Butter-fly. Mezetova je tudi ena izmed naših naj-marljivejših mladih koncertih pevk. Neštetokrat je nastonala na internih in iav-nih produkcijah Glasbene Matice in kon-servatorija, v radiu, pri koncertih učiteljskega pevskega zbora doma in na Češkoslovaškem. kjer je povsod imela prav laskave ocene. Tudi njen sobotni nastop Micaele v Carmen je bil na moč ljubezniv in zlasti v III. dejanju presenetljivo siguren. Tako njena prikupna zunanjost, sladek igralski nastop in predvsem res koncertno, umetniško izvajanje ne baš pTav lahke partiie ji ie pridobilo splošna simnatije in nailjubeznivjše aplavze ter mnogo cvetja. Prepričan sem. da se bo pogumna mlada pevka kmalu uveljavila tudi v izrazitejših, za nieno visoko glasovno šolo hvaležnejših vlogah. K sobotnemu srečnemu nastopu iskrene častitke. -č. Domače vesti ♦ Imenovanja v državni službi. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo je diplomirani absolvent trgovske visoke šole v Zagrebu Vladimir černe imenovan za uradnišKega pripravnika na državni trgovski akademiji v Ljubljani, absolvent srednje tehniške šole v Ljubljani Voja Nor-berk pa za uradniškega pripravnika v državni strokovni tekstilni šoli v Kranju. ♦ Koncert ljubljanske Glasbene Matice, katerega je 14. januarja oddajal Radio Ljubljana kot internacionalni evropski prenos, so culi kakor smo že poročali, tudi naši rojaki v Ameriki. Tako je prispel danes dopis od 'I. X. La Salie 111. iz Amerike, da so 14. januarja ob 2.30 (ameriški čas) razločno slišali prenos in program ljubljanske oddajne postaje, 'ljubljanski program je oddajal tudi K. J. W. National Broadca-sting System Chieago. ta je sprejemal od Langeuberga, ki je oddajal na kratke valove ostalim svetovnim postajam. Vsi dopisniki hvalijo nastop Glasbene Matice in izborni prenos. ♦ Filharmonična družba v Ljubljani je prejela na razpis nagrade za najboliše v o-kalno-mstrumentaLno simfonično delo več skladb, ki so jih ocenili gg. Talich Vaclav šef češke Filharmonije, Suk Josip, skladatelj in profesor praškega konservatorija in Baranovič K., ravnatelj zagrebške opere. čeprav nobena vposlanih skladb ,-e ustreza stavljenim zahtevan je Filharmonična družba vendar podelila trem najbolj-š m skladbam priznalne nagrade v znesku 8000 Din. Priznalne nagrade so dobile skladbe j Celjska romanca - od Osterca, »Vizija« od dr. švare in >U bežni kralj« od Sonca Pri nerednem iztrebljanju telesa vzemite edino neškodljivo naravno sredstvo Neda - sadne kocke Dobijo se v vseh lekarnah in drogerijah. + Umetniška Matica je določila za svoje člane večje število lepih daril. Na od bo rovi seji 1. t. m. so se po žrebu razdelila ta darila f originalne slike v okviru, plastika, keramika, grafika) naslednjim članom: Bratina Milena, Burja Roza, Bog Ante, dr. Josip Choleva, Gorjup Mario, Hrast Oskar, •lonke Jože, .Jakopec Karel, dr. Janez Jen-šterle. Kante St.ana. Kenda Josip, Krištof Rezika. Lončarič Jože. Lorger Alfonz, Marn Bogdan. Levstik Vera, Moretti Josip, Oblak Zala, Pavlic Ivo, Piano Anica, Roš ■Fran jo, Rea Ribar, Soklič Jakob, Sen tj ure Ferdo, Smon Franc. Tomažej Matko. Urlep Janko. Vuk Ivan. Vode Angela, dr. Josip Zdolšek. Božič Milica. Cesar Ivan, Dežman Pavla. FaganrK Anton. Hvala Mihaela, Ivošnik Ivan. dr. Logar Franc. Lovšin Kristina. Mlinšek -Ivan. Novak F-ranja, Repe .lo-sipina. Savinšek Fran, Schaffer Franc, Uršič Tone, Klančar Josip. Drago Ivano-vič, Karei 9etko. Grebenšek Marija. Maver Pavla, Semen Psrla. Djoko Kovacevič, I'a. v lovec Milan i® Kotnik Zorko. Darila se bodo oddajala navedenim od 20. do 20. t. m. Po pošt: se ne pošiljajo, če želi kdo prej izvedeti, kaj mu je žreb naklonil, naj priloži pismu dopisnico za odgovor. Točen naslov: Umetniška Matica, Ljubljana, Poljanski nasip 12. III. nadstropje. Edicije za leto 1931 bodo prejeli vsi člani v teku enega meseca. + Elitni ples zagrebške sekcije Novinarskega udruženja, ki se je vršil v ponedeljek zvečer v dvoranah hotela Esplanade, je' s svojim sijajnim potekom potrdil že staro tradicijo najboljših od noša je v med novinarstvom in zagrebškim občinstvom. Ta prireditev se ni vršila v znamenju razkošja, temveč v najlepši družabnosti ob mnogoštevilni udeležbi najodilčnejših gostov. Izdatni so bili tudi prostovoljni prispevki, največji pa je bil Nj. Vel. kralja v iznosu 10000 Din. Zvočni kino Ideal Liane Haid Walter Janssen V krasni ljubavni opereti TfitkrZoHSSe«- I Cesarjeva ljubica I Danes ob 4., '/,6., \'2S. in 9. uri Premiera! Nepozabno! Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Stevilkt za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin, 8. padavine v mm. —• Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 3. februarja Ljubljana 7. 768.9, —4.4. 80. NI, 0, —, —; Maribor l, 765.9. —0.4, 70. NW6, 1, —, —; Zagreb 7. 767.1, 3.0, 70, NW6, 2,__—; Beograd 7, 772.0, 1.0, 80. \V4, 10, sneg. 1.0; Sarajevo 7, 769.2. —0.4, SO, tiho, 10, _, —; Sko-nlje: ni depeše: Split 7. 765.9, 5.0, 70. N4. 1,__—; Kumbor 7. 765.2. 7.0, 60, E2, 1. —. — Temperatura: Ljubljana 5.0, —6.0; Maribor 4.8, —1.0; Zagreb 7.0, —1.0: Beograd 6.0, —1.0; Sarajevo 0.0, —5.0; Split 17.0, 4.2; Kumbor —, 5.8. Solnce vzhaja ob 7.1 S. zahaja ob 17.10. Luna vzhaja ob 5.52, zahaja ob 13.7. * Oviranje naših potnikov v Italiji, Kakor pu.oča * Jugoslovanski Llo.vd , so potniki z naše države izpostavljeni" v Italiji strogi kontroli, izpraševanju in sploh metodam, ki j.h ni v nobeni drugi tuji državi. Naši trgovci, ki imajo stalne zveze s trgovskim svetom v Italiji, so bili doslej ko-likcrto'i,ko nemoteni na svojem potovanju. Sedaj pa je nenavadna kontrola razširjena tudi na trgovske potnike in sicer še v večji meri kakor na zasebnike. Trgovci, ki so se v zadnjem času vrnili iz Italije, se po vrsti pritožujejo in opisujejo nenavadne metode, katerim so bili izpostavljeni na meji. v Trstu in drugih krajih in žara di katerih so imeli znatno škodo. Prizadeti bodo po svoji stanovski organizaciji izročili o tem na pristojnem mestu posebno spomenico. * 'Naglas v krajevnih imenih. Prejeli smo: Naglas v krajevnih imenih je povsod pri domačem ljudstvu utrjen. Upoštevati ga morajo torej tudi turisti in izletniki. Kakor domačini se ga morajo držati vsi. Ne smemo zato izgovarjati imena Mojstrana z naglasom na srednjem zlogu, ampak na prvem. Rateče imajo naglas ua prvem, Re-teče pa na srednjem zlogu. Dolnice pri Dravljah poudarjajo domačini na srednjem zlogu, ne pa na prvem, kamor so poudarek prestavili samovoljno Ljubljančani, izgovarjati je ime z izreko: Dovniee (z v, ne z 1). Begunje izrekajo domačini z naglasom na prvem zlogu, izpuščajo pa u. A. M. * Brežce — Brežice. Prejeli smo: Kakor Stožce na Posavn« v Stožice tako so uradno preobrazili Brežce za Savo v Brežice. Vplivala so krajevna imena z obrazilom ica. Oblika Brežice se je ustanovila in gotovo ostane v krajevnem imeniku. Ondotno ljudstvo pa je ne pozna in govori le Brežce. Podlaga imenu je moški samostalnik breg. Iz tega se je izvedlo: brežec, brežci, brežce = Brežce. A. M. + Oonova grada Ozlja. Društvo Brača hrvatskog zmaja je s svojim neumornim delovanjem doseglo, da je stari zrinjski Ozalij-grad prešel v njegove roke. Grad je sedaj prilično obnovljen in je v njen urejen Zrinjsko-Frankopanski muzej, v katerem so zbran, spomini na obe najstarejši hrvatski plemiški rodbini. Del gradu je preurejen za letovišče, treba pa je še marsikaj ukreniti. Da se dobavijo denarna sredstva, se bo 9. t. m. v Hrvatskem glasbenem zavodu v Zagrebu priredila reduta + Dve nesreči pri blejskih tekmah. Pri velikih propagandnih tekmah na Blejskem jezeru sta se v nedeljo pripetil", naslednji dve nesreči: Neki motoe.iklist s prikolico se je pri dirki zaletel v nekega kolesarja, ki je isti hip vozil čez tekmovalno progo. Pri karambolu še je kolesarju prvo kolo popolnoma odlomilo. Kolesarju, ki je b'l kriv kara.mbola, se k sreči ni zgodilo nič hudega. Druga nesreča, ki je biila nekoliko hujša, je zadela pri dirki z enovprežnimi Kakor slonovina bele in lepe zobe dobite z uporabo dobre Chlorodont zobne paste. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.-.__2181 sanmi s. Novaka iz Radovljice. Ko je bil g. Novak s svojim konjem v najhujšem diru, so se odtrgale vajeti Ln ker ni mogel sedaj več vzdržati ravnotežja, je padel s sani. Konj pa je nato s praznimi sanmi dirjal po ledeni plošči. Ker so ga sani udarjale med begom v zadnje noge, se je konj spiašiJ in začel dirjati po jezeru sem ■in tja. Podivjanega konja si ni upal nihče ustaviti tn je vse bežalo pred njim. Konj je begal več kakor pol ure po jezeru, končno je na Milnem skočil na obrežje, kjer so ga ujeli in zopet pomirili. Precej je poškodovan ua zadnjih nogah. G. Novak ki je s tem konjem zmagal že pri muogih dirkah, hi gotovo tudi pri tej tekmi, ako bi se ne bil ponesrečil, odnesel prvo darilo. + Nesreča pri snaženju revolverja. V ponedeljek popoldne je v Foči čistil svoj revolver direktor tamkajšnje Muslimanske kreditne banke Ivan Draškovič. Pri tem je en naboj ostal v cevi in revolver se je sprožil. Krogla, je zadela Draškoviea v prsi ter izstopila na hrbtu. Draškovič je bil takoj prepeljan v državno bolnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč ln izvršili potrebno operacijo. Ranjenec je dve uri po operaciji umrl. Njegova smrt je v vsej vzhodni Bosni vzbudila splošno sočustvovanje. + štiriletni otrok padel na razbeljeno ognjišče. V Zagrebu se je poneserečil štiriletni deček, sin tramvajskega nameščenca Jurija Naglica. Igral se je v .kuhinji ob ognjišču ;.n padel na razbeljeno železno ploščo. Dobil je hude opekline oa desni nogi in na desni strani života. Dečka so prepeljali v bolnico. * Po treh mesecih pojasnjen rop. Lani 26. oktobra dopoldne je bil na ban o vinski cesti na čirčiškem klancu nad Kranjem izvršen drzen rop, o katerem je takrat >Jutro« o-bširneje poročalo. Na enovprež-nem vozu se je vračala proti domu gdč. Cilka Stula. rje v a iz Hrastja. Spotoma jo je prosil neznan popotnik za dovoljenje, da sme k njej prisesti. Ona mu je dovolila, a neznanec je grobo izkazal svojo hvalež-nost. Na čirčiškem klancu je iztrgal Cilki štularjevi ročno torbico, v kateri je bilo 800 Din, ključ in molitven.lk, ter izgini! pri belem dnevu. Drzni rop je bil kmalu nato prijavljen orožnikom, ki so uvedli vsestranska poizvedovanja ter so tudi aretirali dva smnljilvea, ki pa sta dokazala svojo nedolžnost. Tako je bilo soditi, da bo ostal zlocinec skrit. Ali te dni sta narednik Matko, komandir orožniške staniee v št. Vidu pri Stičui in kaplar France ltavljen zbraia zanesljive podatke, da se neki France V r b i č v Podborštu okorišča z nepošteno pridobljenim denarjem Nemudoma sta pri njem izvršila hišno preiskavo. Našla sta nekaj denarja ter molitvenik ln ključ Cilke štularjeve. Takoj po tem razkritju in aretaciji Franceta Vrbiča sta se v št Vid pripeljala iz Kranja orožimki narednik France Dolšima iu kaplar Josip Kunej m vzela Vrbiča s seboj v svrho nadaljnje preiskave. Vrbič je spočetka trdil, da je 300 Din našel pri Medvodah, toda pod težo dokazov, ki sta jih bila zbrala šentviška orožnika, se je le vdal in roo priznal. Sodilo mu bo deželno sodišče v Ljubljani. * Ubil očeta in mater mačehe. V malem primorskem se hi Orašcu pri Dubrovniku se je te dni odigrala grozna rodbinska tragedija: dvajsetletni Anton Masle je z nožem zaklal svojega očeta, orožniškega narednika v pokoju, pred hišo pa mater svoje mačehe. Masle se je štiri leta klatil po Nemčiji in Ameriki. Svojim znancem je (Povečane s)i(Ze filme, plošče in vse vrste papirjev Kupiš najceneje pri FOTO TOURIST, šelenburgova ul. 6. tam pripovedoval, da se bo vrnil v domovino ter ubil-očeta, češ da je kriv smrti njegove matere, ki je leta 1925 umrla v blaznici. Prekoračivši visoke Kordlljere se je v južni Ameriki vkrcal na ladjo, ki ga je prepeljala v Nemčijo. Nemčija ga je izgnala v domovno občino, kamor je prispel dva dni nred umorom Okrožno sodišče je odredilo, da se Masle izroči umobolnici v šibeniku na opazovanje. ♦ Kapitalna svinja. Iz Poljčan nam poro-ročajo: Mesar, gostilničar in posestnik g Josip Gajšek je vzredil kapitalno svinjo, ki je tehtala živa nič manj kakor 383 kg. kar je vsekakor nenavadna teža, če pomislimo, da je bila živalca stara jedva dve leti. V prostornem svinjaku je '.mel ta pravcati kolos komaj prostora. Te dni ji je zapela smrtna kosa... Osnažcna je imela še 335 kg. Vse masti je bilo 195 kg. samega mesa 140 kg. debelost masti je znašala 15 cm. Kdor se zanima za tako zvano nemško pasmo r iz katere je izšel ta svinjski ^fenomen;, naj se obrne na um nega svinjerejca g. C.ajška v Spodnjih Polj-čsnah, odnosno njegovo soprogo Matildo. Katarji, kašelj, hripavos. izginejo pri uporabi Gleichencer-škega Konstantinovega vrelca. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Aluminijasto Drotezo za smuči je na svečnico pri večernem vlaku na peronu v Mojstrani izgubila prenagla smučarka, sedaj pa miio prosi kavalirskega športnega tovariša, ki je špico pobral, naj jo odda vratarju na univerzi ali pa v uredništvu >Slov Naroda « Ito — zobna pasta najboljša. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Predavanje Hansa Ertla iz Monako-vega, ki nas bo'pod naslovom: Veleture v snegu in ledu < vpeljal v moderno plezalno tehniko v snegu in ledu ter nam poročal o svojih feuomenalnih prvenstvenih turah na Ortlerju in drugod, se bo vršilo, kakor smo že poročali, drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. O predavatelju pi-šijo 5-Munchner Neuste Nachrichten : Predavanje Hansa Ertla in njegove slike predstavljajo napeto vodstvo v nov planinski svet, kjer vlada superlativ. Ta alpinska omladina vodi nas revne poslušalce po potih, kjer nas popolnoma mine naš dosedanji ponos na lastno alpinsko preteklost... Dobro opravijo svej posel ti današnji >ste-narji« tako v skali kakor v ledu. pri fotografski kameri in pri predavateljski mizi. Njihovo poročilo so dogodki... človek se smeje, strmi i.n se uči iz tega, kar pirpove-duje Hans Ertl, ter se venomer vprašuje: o kakšnih doživljajih in zmagali nam bo poročala naša mladina čez leto in dan? Ertlov tovariš in prijatelj Franc Scbmi-d je v preteklem poletju zmagal severno steno Materhorua. Predavanje nam bo odkrilo vpogled v snovanje in delo najmlajša nemške alpinistične struje, ki zadivlja ves svet s svojimi alpinističnimi veledejanji. u_ Velezanimiv komorni večer bo 8. t. m. v veliki dvorani kina Ljubljanski dvor. Naše koncertno občinstvo je vzljubilo komorno glasbo godal, je pa še malo seznanjeno s komorno glasbo pihal. Družba flavte, klarineta, fagota, in roza tvori s klavirjem tako krasno in mnogoharvno celoto, da mora vsakogar navdušiti. Na sporedu večera sta Mozaratov in Rirnski-Kor-zakov kvintet za omenjeno skupino in Ro-richov trio za flavto, klarinet in fagot. Te tri odlične skladbe izvajajo gg. Korošec Slavko (flavta). Gregorec Janko( klarinet) MED. UNIV. DR. IVAN KAČAR JE PRIČEL ORDINIRATI Stari trg 30 1 REDNO DOP. OD y210. — %12. POP. OD 3..— V25. 2187 VELIKI PREDPUSTNI PLES Sokola I. na Taboru Pustna sobota 6. februarja 1932 2039 Vse prijetne in dostojne maske vabimo na rffi pii Sokola II. v Kazini na pustni torek Med. univ. Dr. Albert Trtnik SE JE PRESELIL V GLEDALIŠKO ULICO 4 NASPROTI OPERE. Ordinira od V2 10. — 12. in od 4. — 5. TELEFON 3462. 2189 Hauck Viljem (fagot), Lukas Robert (rog) in Heri Svetel (klavir). Koncert se bo vršil kot IV. Slogin komorni večer. u_ Za koncert violinskega virtuoza Vaša Prihode vlada veliko zan.mauje, kar dokazuje predprodaja vstopnic. Opozarjamo p u. občinstvo, da si vstopnice tako; kupi v predprodaji, ker sodimo že po seda njem zanimanju, da bo dvorana razprodana Opozarjamo da bo petkov koncert edini koncert slavnega umetnika v Ljubljani. Program smo že priobčili Predprodaja vstopnic je v Matični knjigarni. u_ kemičnega instituta. Včerajšnji r.,S!ovenski Narod; je prinesel — poudarjam izrecno proti moji volji — poročilo o ustavitvi plina v kemičnem institutu od straui uprave mestne plinarne. Ta korak se je izvršil po admin.strativ-nih predpisih mestne plinarne Gospod župan je pa v svoji •naklonjenosti, s katero ob vsaki le mogoči priliki izkazuje naši univerzi, odredil da !-e dobava plma kemičnemu insti tutu nemoteno nadaljuje, tako da je bilo obratovanje v institutu zopet normalno Gospodu županu za ta novi dokaz njegove naklonjenosti najtoplejša hvala! — Prof M. Samec u— »Dobrodelna akademija«, ki je bila dne 14. ianuarja v hotelu Uuionu v prid ljubljanske ^Pomožne akcije-, je kakor smo že poročali, zelo dobro uspela: Dohodki znašajo 52.012 Din, stroški bodo par tisoč dinarjev, vendar natančne vsote za enkrat še ni mogoče navesti, ker še niso prispeli vs, računi Vsekakor se bo sukal čisti donos okoli lepe vsote 50.000 Din. Na tako lepem materijalnem uspehu gre glavna zasluga požrtvovalnim ljubljanskim tvrdkam, ki so se odzvale skoro brez izje me prošnji prirediteljev in brezplačno poklonile blago .n predmete, potrebne za bifeje. u— Samaritanski tečaj krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani se začne v četrtek ob pol 7. zvečer v OUZD na Miklošičevi cesti. Tečaj se je zakasnil za en teden, ker dvorana ni bila prosta. Vsem, ki so.se za tečaj prijavili, smo poslali pismena obvestila, ako so bili naslovi točni. Prijav je preko sto. kar je razveseljiv« znamenje, kako se naše mestno prebivalstvo zanima za zdravstveno kulturo in se želi up os ob it i za prvo pomoč svojemu bližnjemu v nesreči. u_ Klub koroških Slovencev v Ljubljani vabi vse svoje člane, koroške Slovence m njihove prijatelje na prav neprisiljen koroški družabni večer v soboto C. t. m. ob 8. zvečer v dvorani gostilne I'ri Nacetu ; na šmartinski cesti. Pridite vsi, ne bo vam žai! u— TK Skala opozarja svoje člane na zanim.vo predavanje Hansa Ertla iz Mona-kovega, ki ga priredi danes SPD v dvorani Delavske zbornice. Alpinska tehnika v snegu in ledu ho na.zonio predečena na podlagi skiaptičnih slik. Redna od bo rov a seja drevi zaradi -predavania odpade. — Odbor. V soboto bo na Taboru vršiil se pustni ples. kjer mnogo bo zabave in marsikaj še vines» Pijača in jedača, izbrana je tako, da flancatov in krofov ne bode manjkal« Orkester in harmonka do jutra svirata, ki tudi neplesalca vrtet se tirata. Zatorej v soboto na Tabor vse in vsi, kjer vse se bo dobilo kar koga veseli. u— Razširjenje cestne železnice. Kakor znano, namerava Maloželezniška družba preurediti tekom letošnjega leta v prvi vrsti staro progo, ki vodi že sedaj po mestu, obenem pa zgraditi oziroma podaljšati staro progo na dolenjskem koncu, v Mostah in še na nekaterih mestih. Zadeven komisijski ogled se bo vršil dne 10. t. m. i.n naslednje dni. M2D je zaprosila, da se ji podeli gradbeno dovolilo, da preuredi naslednje proge: desna, proga glavni kolodvor-garniziijska bolnica in niagistrat-dolenjski kolocEvor ter da zgradi nove proge za obratovanje. Proga Mestni trg-dolenjski kolodvor se bo preuredila tako, da se popravi že precej obrabljeni gornji ustroj iu se po možnosti zboljšajo kri vime ter splošna izpeljava proge, proga glavni kolodvor-Mest-ni tvg-garnizijska bolnica pa tako, da se zgradi še drugi tir. Nadaljnja bistvena sprememba bi bila ta, da bo vodila nova proga po Masarykovi cesti po sredi cestnega otoka. Nove proge bi bile; dvotirna proga po Masarykovi in Jegličevi cesti, kjer bi vod.la v obstoječo progo pri Sv. Petru in z odsekom po Masarvkovi cesti na šmartinsko cesto do železniškega podvoza ter v nasprotni strani po slednji cest: v novo progo na Jegličevi cesti. Dalje eno-t;rna proga od garnizljske bolnice na Zalo-ki cesti do Gasilnega doma v Mostah Na dolenjski progi pa bi se podaljšala sedanja proga do Rakovnika, ter bi se istočasno opustil odsek z Dolenjske ceste do dolenjskega kolodvora. u_ Himen. Poročila se je gdč. Olga Kranjc iz Ljubljane z g. cand. inž. Ni,kom Vekaričem Mlademu paru mnogo sreče! u— Sadjarska podružnica na Viču priredi drevi ob 19. v risalniei osnovne šole svoje običajno predavanje, h kateremu najvljudneje vabi vse člane in prijatelje sadjarstva. u— SJSU j-Preporod« ima prihodnjo so boto zopet svoje redno predavanje, na katero opozarjamo vse svoje člane. To pot bo predaval tov Branko Alujevič o razliki stare in nove ustave. Tovariši, ne zamudite za dobre državljane koristnega predavanja' Vršilo se bo v društvenem lokalu v areni Narodnega doma. u— f»j0v grob. V Rožni dolini je na Svečnico po daljšem bolehanju umrla gdč. Katica M i u e 1 č t č e v a. Pogreb bo danes ob pol 16 s Ceste XVH/14 na viško pokopališče. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Hud gost. V Vošpernikovo kavarno na Starem trgu je prišel predsnočnjim električar Josip F., in sicer že hudo vinjen V njegovi družbi sta se nahajala neka ženska tn moški, nakar je nenadoma prišlo v družbi do prepira. Jože se je pričel čeda Ije hujše razburjati in je v divji jezi nena doma pograbi! steklenico piva ter priče1 s steklenico udarjati po marmornati plošči Razb t je oboje, steklenico in ploščo, nakar ga je aretiral stražnik in bo zdaj oh čutna globa takorekoč razbila njegovo list nioo. u— Sestanek lovcev g. M. Stepiča zvečer v lovski sobi. Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Bombe smeha! šamika na Srontf Danes ob 4., '/28. in 9. uri zvečer Cene 4 in 6 Din. u_ Tatvina perila. Krojaški mojster Iv. Kajne, stanujoč na Anžičevi cesti 1, je prijavil, da je preskočil včeraj ponoči neznan tat ograjo na njegovem dvorišču ter mu pokradel tamkaj se sušeče perilo v vrednosti nekaj uad 200 Din. Očividno ne pomagajo vsa opozorila, naj ljudje nikar n« pušča io perila zunaj, preko noči. u— Jadranova plesna vaja drevi v Trgovskem domu. u_ Kdor se hoče pošteno zabavati, naj ae izostane od predpustne zabave, katero priredi pevsko društvo sCankarc v soboto 6. t. m. v dvorani Delavske zbornice. Vino prvovrstno, cene solidne. u_ »Preporod« ima v petek svojo redno plesno vajo. Ker je program letošnjih plesov že izčrpan, bomo priučene plese ponavljali. Pridite sigurno ob pol 20. v Trgovski dom. u— Drevi plesna vaja trgovskih nameščencev v Unionu. u— Na Slavčevi maškaradi 7. t. m. v Unionu sodeluje jazz Sloge :. Za pristno kapljico skrbi g. Grad iz Zg. Kašlja. Najlepša maska in kraljica nageljev prejmeta nagrade. Iz Maribora a_ Slovesna otvoritev sokolske prednja- ške šole. Danes ob 11. bo v Narodsiem domu slovesna otvoritev II. prednjaške šole Sokola KJ. K slovesni otvoritvi so povabljeni zastopniki oblaste v in javnih korpo-racij ter prijatelji sokolstva. a— Mariborska dobrodelna akademija se danes ponovi. Akademija mariborskih umetnikov, ki je dosegla včeraj silea. uspeh, se ponovi danes ob 16. Da se omogoči obisk najširšim slojem, so cene več kakor za polovico znižane. Vstopnice se dobe samo pri dnevni blagajni v dvorani od 14. dalje. a_ Sokolsko društvo Maribor-matica ima drev. ob 20. v društveni sobi rodno odborovo sejo. Pridite vsi! — Starosta. a— Požar na Dravskem polju. Včeraj zvečer je izbruhnil požar v Sv. Lovrenci na Dravskem polju m vpepeiil gospodarska poslopja treh posestnikov, Martina Kranjca. Martina Zorca in Jurija Pernata. Ker so hiše precej skupaj in so bili gospodarski objekti kriti večinoma s slamo, se je ogenj naglo širil. Na kraj požara so prišli domači gasilci, pa tudi gasilci iz Zir-kovc. Majšperka in Ptuja. Posrečilo se jim je ogenj omejiti. Kako je požar nastal, ni znano, škoda'znaša 200.000 Din, je pa deloma krita z zavarovalnino. a— Starčeva nezgoda. Ko je prišrd na svečnico popoldne iz Zg. Knngote v Maribor na obisk k svojim znancem 78 letni Ivan Germavc, ga je doletela na Frank-o-panski ulici huda nesreča. Na poledici je padel iu si pri tem zlomil desno no-go. Moral je iskati ipcmoči v bolnici. a_ Hud živčni napad je dobil včeraj dopoldne na Ruški cesti vrtnar Branko Pire. Zgrudil se je in obležal nezavesten. Poklicani reševalci so ga z avtom prepeljali na njegov dom v \Vildereinerjevo ul. a_ Kmečko dekle streljalo na avtobus. Ko je privozil v ponedeljek Siningerjev av-tobus, ki odhaja ob pol 9. iz Maribora do postajališča Ročna pri Sv. Janžu na Dravskem polju in obstal, je počil v bližini strel. Krogla je prebila šipo na avtobusu iu švignila mimo glav potnikov, med katerimi je nastalo veliko razburjenje. Bilo je povsem nejasno, kdo bi streljal na avtobus in čemu. O atentatu so bili takoj o!>-veščeni ta mošnji orožniki, ki so kmalu izsledili atentatorja v osebi nekega 20 letnega kmečkega dekleta. Dekle je orožnikom priznalo, da je streljalo s pištolo na avtobus za šalo in ni mislilo da bo pogodilo. Orožniki pa, so vzeli vse bolj resno in so dekleta, ki je prečulo noč na neki veselic, vzeli s seboj in izročili v zapore ptujskega okrajnega sodišča. a— Zastrupljenje z mesom. Lipu.šcve. ki stanujejo na Radvanjski cesti, je zadela nenavadna nesreča. Včeraj dopoldne je postalo naenkrat tako slabo možu Martinu in ženi Mariji, da so morali poklicati rešilni avto, ki je oba prepeljal v tukajšnjo bolnico, kjer so zdravniki ugotovili zastrupljenje v želodcu. Kakor pravj žena, so imeli v ponedeljek za kosilo tudi goved'"no, ki je bila najbrže pokvarjena, ker sta že oba od ponedeljka čutila bolečine v želodcu. Iz Celja e_ Proračun okoliškega občinskega kmetijskega odbora v znesku 5e bil Jek! prepeljan v bolnico, kjer se je rgotovilo. da ima levo nogo zlomljeno. Na svečnico se je igra! pri lesnem strugalniku 10-Jjtni sin železniškega deiavca Anton Knez iz Celja, pri čemer je zašel z desnico V Stroj, ki mu je zmečka! desni palec. e_ Kupi ledu in blaga še vedno leže na Krekovem trgu in pred mestnim magistratom. Skrajni čas je, da se ta nedostatek odpravi. e— Zadnja sokolska plesna vaja, združena s predpustmm raianiem. bo v nedeljo 7. t. m. ob 17. v sokolski telovadnici. Ob vj priliki se bomo poslovili od plesnega ivltelja g. Černeta iz Ljubljane. Plesalci in rien-esalci vljudno vabljeni! Iz škofje Loke ši— Regulacijski načrt. V smislu določb vega gradbenega zakona dobi tudi škof j a Loka regulacijski načrt, ki je našemu metu zares potreben. Te dni so zaposleni de-• vci z merjenjem cest, ulic in mestnega voliša sploh. Načrt izdeluje g. inž. Emil avinšek. Istočasno se izdeluje načrt za ezo Mestnega trga po novem mostu s »lodvorom. To delo je v rokah g. inž. Jona černjača. i I— Proglašen 7.a mrtvega. Deželno sove v Ljubljani je na prošnjo Antona Kulta iz Godešiča proglasilo za mrtvega : nca Kuralta, rojenega leta 1885., doma 'lodešiča. Pogrešanec se je v 1. 1914 ležil bitke pri .Grodeku in je od tedaj . .'mila vsaka sled za njim. Iz Kranja r_ sokolski pevski zbor in orkester : prihodnjo vajo šele 11. in 12. t. ir. Vabimo nove- pevke in pevce, kakor tudi ■v.'!benikc-. da se tedaj priglasijo, ker bomo pričel: študirat: nov program. Zdravo! — Glasben: odsek. r— Prireditelji pustnega plesa, ki bo na pustno sobote 6. t. ra. v vseh prostorih Na: x'mega doma. nam poročajo, da maske niso vezane na poseben naslov in da se je že doslej prijavilo več pestrih skupin. Lvra-jazz bo v prvovrstni zasedbi in bo polno zadovoljil tako ljubitelje modernih kakor tudi starejših plesov. Iz Kamnika ku- 63. občni zbor Narodne čitalnice >c je vršil v petek v društveni dvorani. Zbor jc otvoril predsednik g. dr Kcrba n se v nagovoru tud« spoL-ni-l umrlega člana g. Josipa Bachala Zborovalei so počasti': "njegov spomin Tajniško poročilo jc po J a! učitelj g. Ivan Golob. Iz njega razvid i m o. da šteje čitalnica danes 102 redni in 20 izvršujočih članov I/ blafaj--rs; 'fccga poročva g. Bizj fca povzemamo da ie imela čitalnica v preteklem »tu ^0.558 Din promet«. Iz dohodkov, ki so nred-s^m od najemnine prostorov in či- GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 I 'f trtek. 4.: Revna ko cerkvena miš. 15. petek, 5.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. ("'etrlek. 4.: Carmen. A. Petek, 3.: Zaprto. Q ■b<-.!n. G.: Tr je mušketirji. Izven. Znižane cene. ★ Liuhl.ian-ka drama. Komedija ^Revna ko rt-rkvema miš* se ponovi danes za abonrnte r«"ln B. Sodelujejo: sa Nablocka. sa. Mira Danilova. <_"_'. Gregorin, Drenovec, Železnik in Gradiš v slavnih ulosah. Režira s. prof Sest. ljubljanska opera. Bizetova opera "Carmen se ponovi v ob'čajni zasedbi danes >.a red A. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. fvtrlek. 4.: Lutka. I>, Znižane ceno. Zadnjič. Petek. 5.: Zaprto. Qobi>ta. 6.: Groteska sedanjosti. Krstna predstava. Izven. Nedelia. 7. ob 15.: ^ ik torija in njen liuzar. Znižane cene. — Ob 20.: Groteska sedanjosti. * mariborskega gledališča. Bane? sp r.ovi poslednjič v sezoni in po znižanih ce-nah Audraiovn zabavna opereta •Lutka-, fenorsko partijo poje s. Saneln. — V sob:>-t'i bo krstna predstava ki bo seznan ia mariborsko občinstvo s prvo slovensko izraz/to grotesko To ie »Groteska sedanjosti :, du-' :\-'fa -Hira mariborskega podžupana m kniiževnikfl R. Golouha Režira J Kovč. trn-stopil bo številen ansambl in komparzerija -rensko slike so delo gledališkega slikarja 1,'ssaria. stega donosa gledaliških predsta.% se ;e znižal dolg od 14.000 na 6000 Din, kar je v današnjih časih gotovo mnogo m dokaz umnega gospodarstva. Dramski odsek je pod vodstvom režiserja g Staneta Vedlina uprizoril 4 igre, ki so doživele b predstav Razen zadnje so bile v*e dobro o.nskane Pod skrbn tn vodstvom čuvarja citalniskc garderobe g. Jožka Steleta in s sodelovv niem častnega člana veterinar, ke-ga inšpektorja i Sadnikarja jc bila poleti piiTeje-na razstava narodnih noš in kamrah h zanimivosti, ki je vzbujala veliko pozornost in žela obilo priznanja tudi v r.asean časopisju Orkester je svojo sezono zaključi s skromno bilanco kot pretoklo leto. Tri volitvi odbora so bili izvoženi dosedanji odborniki s predsednikom g. dr. Rihardom Karbo. Čitalnica je z uspehom -ca« l j učila svoje 63. leto in z vel ko nado stopa kot najetar«'še kamniško društvo v novo poslovno dobo. I? Trbovelj t— Kino Sokol predvaja danes ob 6. in jutri ob 8. prvi slovenski alpinsfci f>',m »V kraljestvu Zlatoroga«. Iz Laškega 1— .Matijev semenj. Ugotovilo se je, da izkazuje »Velika pratika • letošnji Matijev semenj v Laškem na. 25., »Družinska pratika« pa ,.a 24. t. m. Ta pogreška temelji očividno na dejstvu, da je letos prestopno leto in ie vnesen v koledarje 24. februar kot prestopni dan. Zaradi točnosti jc županstvo razglasilo, da se bo vršil letošnji Matijev semenj v Laškem dne 25. t. m. Iz Kočevja kč— Sokolski dom nameravajo pos-tmviti kočevski Sokoli. Ustanovili so v ta nam ca zadrugo z deleži po 100 Din in z le enkratnim jamstvom v istem znesku. Akcijo vodi dr. Sajovic Zbrati hoče toliko sredstev, da se postavi ne samo reprezentativna, ampak tudi praktična, za Sokola in njego ve interese urejena palača, ki naj postane nacionalno in družabno središče Kočevja Kakor tujem o, je podpisano že lepo število deležev v mestu samem Podpise sprejemajo načelnik dr. Sajovic tajnik dr Tav čar in blagajnik inž. §tigl:c, plača se na lahko tudi v obrokih. Naj se javi čim več podpisnikov! kč— Brezposelne svarimo, naj ne hodijo v oddaljeno Kočevje iskat dela, ker je tu zaradi redukcij po tovarnah in premogoko-pu polno domačih brezposelnih. Iz Slovenske Bistrice sb— Osebne vest'. G. Viktor Rom. pri-Ijuibbjeni učitelj naše meščantke šoe. ki je deloval pri Sokolu in kot načelnik foto-amaterfckega odseka pri podružnici SI'D odr.de po skoro 3-letuem službovanju na višjo pedagoško šolo v Zagrebu V Ljubljano jc premeščen >ntendant-ki porotnik tukajšnje gamizije g. Slavko Ogrizek, prijeten družabnik in zvest «an v.-eh narodnih društev Znanci in prijatelji bodo oba hudo pogrešali Na novih mestih j ma želimo obilo uspehov. si)— Razširjenje selške dostave pri tukajšnji pošti. Poštna direkcija je nedavno razširila in preuredila dostavo pri tukajšnji pošti v troje okrajev. V prvi okraj spadajo vasi Zg. Bistrica, Nova gora, Kovača vas in šentovec, kamor se dostavlja pošta ob torkih in petkih. V drugi okraj so razoorejeni Zafošt, Cigonca. Sp. Ložnica in del.* Zg. Bistrice z redno dostavo ob ponedeljkih in četrtkih V tretji okraj so dodeljene vasi Sv. Jožef, Brinje, Sp. Nova vas in del Zgor. Bistrice z dostavo ob sredah in sobotah. Iz Ptula j— Uradno ugotovljene ccne živilom so biie od 24 do 30. januarja: Črni Kruh ;->.30. beli 4.40, govedina I. prednji del 9. zadan del 10; II. prednji del 6, zadnji del S. te-letina 10 do 12, svinjska mast 16, svinjsko meso: hrbet 14, reberca 10. slanina sveža 12 do 14. slanina prekaljena 18.75 Din za ki''ogram; enicko 2.25 Din za liter, jajca 1 dinar kos. fižol 2.25, grah suhi 14, leča 12. riž 4 do 10, krompir 1.10. se.io 1. slama pšenična 0.75, ječmen 1.60 Din za kg. j— Športni klub Ptuj priredi v soboto v vseh prostorih Društvenega doma veliko redu to mask, pri kateri bo s vira I prvovrstni jazz in bo v prvem nadstropju urejen tudi bar. S prireditvijo bo združena konkurenca lepotic z dragocenimi ocenili. Vstopnina je samo 1-5 Din, posebna vabila pa se ne bodo razpošiljala. j— Nad brata z vilami. Lam nekoč sta se sporekla brata Štefan in Franc Pe-ršuh iz Zg Pleter Franc je bratu očital tatvino 100 Din. To je Štefana taiko razburilo, da ie pograbil gnojne viile in udaril Franca z okovan m delom po g'avi, nato pa ga je še zabodtl z roglji gnojnih vil v trebuh. Pred sodiščem je zdaj bil obsojen na 21 dni za nora. j_ tatvina kolesa. V mestu se je mudi! po poslih Rajs Jožef, posestnik iz Ja/n«> žovcev Ko se je v neki gostilni za kratek čas pomudil, mu je nekdo ukradel kolo znamke j Rekord* s tovarniško številko 1327135.' j— Zaradi tajne prostitucije je bila aretirana v nekem tukajšnjem hotelu policiji že dobro znana Frasova Ivana od Sv ITrbana pri Ptuju. Žensko so poslali v bolnico. PTUJSKO G LED \ LISCE. Začetek ob 20. Ponedeljek, 8.: Zenitev. Gostovanje mariborskega gledališča. * _ Gogoljeva komedija »Ženitev« spada brezdvomno med naibollše ruske komedije S to komed 'o bo gostovalo mariborsko gledališče v ponedeljek 8 t m. v Ptuju. V Ptuju vlada veliko zanimanje za predstavo. ki ie v Mariboru zp'o usnola Xah.-ivite si pravočasno vstopnice! vtis? ^^ < (pm r!«* tinn^b iate s tem da upo-abljate NIVEA-CREME pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne posian« hrapava. Nadrgnife VaJo kolo veCer vsak predenj, greste na počitek temeljito i Nivea-Creme Tkanine postanejo tem mladstno napete, koža pa močna «n prožna. Veter in slabo vr»me |i ne morejo vec škoditi Nadrgnite pa tudi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roke « Nivea-Creme. Ta kreme namreč ne tapusti nikak sijaj ter Vam nudi om svtži in mladostni izgled, ki ga mr vs» tako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremam s Najvišji učinek ali ceneje. Nivea-Creme-. Din ž.oo—22.oc Jugosi P Beiersdort & Co.d.s. o.i.. Maribor pin— Vljudna fanta. Brata Reč. Češkoslovaška je prišla s prvega mesta na drugo mesto, in sicer z 18.2 (17.6 c/c). Na tretjem mestu j3 ostala Avstrija s 15.2 00 I>'n, II. razred •j40 Din, III. razred 120 Din. IV. razred 53 Din. V. razred 30 Din. Proračun in doklada -liih zbornic. Istotako ie bilo na predlos g. Frar.a Cerneta sklenjeno, naj se s sklepom prihodnjega občnega zbora v smislu obrtnega zakona uvede obligatorna greinijalna bolniška blagajna. = Stanje Narodne banke. Narodna banka ie pravkar izdala svoj izkaz o stanju nn dan 31. januarja, iz katerega je razvidno, da so se v zadnji četrt'ni jamar v niene devizno rezerve zmanjšale za preko 55 milijonov Din. osoji]:i nazadovala za 8.3 mi-iijo Din nn 2216 milijonov. Od najvišjega stanja, ki ie bilo zabeleženo ob koncu preteklega leta, pa so menična in lombardna posoj la nazadovala za 37 milijonov Din. Račun začasnega avansa glavni državni blagajni izkazuje povečanje za SO milijonov na 380 milijonov Din. Obtok bankovcev se j?1 sicer povečal za 33 milijonov, vendar se še vedno drži pod mejo 5 m lijsrd. Znatneje ca so se skrčile obveze na pokaz, in _ sicer za 128 na 690 milijonov Din. To znr.inišanie je nastopilo zaradi tega, ker se je zmanjšalo dobroimetje države od 133 na 56 milijonov in dobn> metje državnih gospodarskih nodietij od 113 na G0 miHjonov Din. Nasprotno pa opažamo da privatne žirovne vio-se (lorei razpoložljiva sredstva denarnih zi-vmlov) niso nazadovale, temveč so se nadalje nekoliko povečale in znašajo 582 mil ionov Din. V zvezi s plasiranjem novih blagajniških bonov so se obveze Narodne banke z rokom povečale za 103 na 907.6 milijona Din. Ker se je istočasno z zmanjšanjem nodlase zmanjšala tud' skupna vsota obtoka in obveznosti na pokaz. je odstotno kritje ostalo v crlavnem nespremenjeno. Kritje v zlatu in devizah za malenkost nazadovalo. od 36.7 na 36.3 •/«. kritje v ?amem zlatu pa se jc povečalo ml 30.7 na 31.2 •/•. — Sta-nie na dan 31. januarja ie bilo naslednje O; nuliionih Din: v oklepajih razl ke nasproti staniu od 22. iinuaria): Aktiva: podlaga °048 9 (— 55.9) od tesa v zlatu 1758.9 (+ 0.4), v valutah 2.1 (— «-1). v devizah 287.S (— 50.1): devize, ki se ne štejejo v podlago 82.9 (— 3.9): poaoiila na menice 190,90 (— 5ri>- lombard 276 8 (— 2.8): za-ča«ni"avan« -1 drž. blagajni 380.0 (+ 80.(H: naliva: obtok bankovcev 4914.S (— 33.1): obveznosti na poknz 698.9 (- 128.1). od tesa nasproti držo vi 5!5.2 <— 76.9). po žirovnih računih 582.3 1.3). po rszn'h računih (državna gospodarska nodjeHa) 60 4 (—52.5): obveznosti z rokon 907.6 (+ 105.2i < — Peosrraiska Trnovska zbormca m devizni klirins z Avstriio. Na plenarni seii beograjske Trgovske zbornice, ki se je vršila v torek, sp ie vršila tudi razprava o novem deviznem kliringu z Avstriio. Predse i: nik zbornice s. Milutin Stanoievič je pr' tem usotovil. da ie ta klirins zasilni ukr^p. ki nai kolikor toliko omosoč' p-omet z Avstrijo. Vendar pa obstoia težkoča v tem, da izvozniki ne bodo mosl' tudi v klirinsu za nove obveznosti tako kmalu priti do svoie-rWi-st%'ovalo 12 najodbčnejših veterinarjev in profesorjev veterinarske fakultete, ima nalogo. staviti ministrstvu v tem pogledu konkretne predloge. = Dobava mesa. Dne 16. t. m. se bo vršila pri komandi dravske div;zijske obla -1101 .te. Curih. Beograd 9.05. Pariz 20.1 K London 17 76 Nrv.-vork 513.25, Bruselj 71.'O. Milan 0597' Madrid 40.50. Amsterdam 200..n0. P.er-fin 1°1 45 Siockholm 90.50. Oslo 96,-0, Ko-benbavn 97.50. Sofija 3.72. Praga I0.I8, Varšava 57.35, Bukarešta 3.0o. Efekti Za-reb. Državne vrednote- Vojna^sko^n kns-5 °62 — 263. za februar 257 — 2oR. i * ^JcUsko 57.30 ._ OH 4*, agrarne 29 do 31 6"'« besluške 40 - 42, 8n « Blair 4S-4-I. 7" « Blair 48.50 _ 50 „ Beograd. Vojna škoda 2-ot. 2«v». 2bo .0 .. 262 265 zaklj.. za februar 265. z^aklj 7a marc 231 zaklj.. 7«'« investicijsko 08 don 4" a"rame 32 b!.. 6" « begluske 43. 44, 4 oU. 407.? 43 zaklj.. 7«/o Blair 48.50. 49.50 zaklj.. 7"\, Drž. hipotek, banka 50 den.. Narodna bskomptege=elL 1," Dunav - Sava - Jadran 15.20, Haatse- senbahnsesellschaft 18..o. Trbovlje 34. Al- pine - Montan. 13.50, Kranjska ind. 39. - e-čerana 26.73. __ Blagovna tržišča L.ES + Ljubljanska borza (3. t. m.) Tendenra za les nespremenjeno slaba. Zaključen -e bil l vagon bukovih desk. Z l TO . . 4- Chicago. 3. februarja. ZaretnvtecJj«: Pšenica: za marc 57.123. z^ nnj 59.8,0, za K 60.25. za september 61.623; koruza: za marc 38.125. za mvi 40.62,. za min -za september 44: oves: za maj -6, za jut 1 2°'+ Winnipeg. 3. februarja. Začetni tečaii: Pšenica: za maj 63.625, za julu 60. za ok-o- be+°Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca mirna. Promet: 34 vagonov Rž: baška 160 - lto. - O.e^: basi,... "remski. banaški 125 - 130 in sremski. 63/64 k. - 127^0: baji in sremski. pomladni. 67-68 kg l.>0 - 160. Koruza: baška i o banaška 70 - 72. okolica Sombor 72 - 74: baška in sremska za mai _ S3. sremska .2 - <4; sremska za marc - maj 81 - 83: ^sremska 72 -4. sremska pariteta Sid 7o - MoVt. hnška in banatska 0gs< in •Os': 360 - 380. 340 _ 360: »31 305 - 310; ^6' 255 dn Ofio; 57« 190 — 200- 122 30 - 127.30. -Otrobi: baški in sremski 85 _ 90. banatski 80 - 85. . , 4- Budimpeštanska ternUnska borza (o. t m.) Tendenca slaba, promet omejen. Pšenica: za marc 12 36 — 13.38. za maj 13 -« do 13.15; rž: za marc 13.84 — 13.86. za m u 14.50 — 14.72; koruza: za marc 14.32 do 14.35. ŽIVINA + Ljubljanski živinski sejem (3. t. ni) Na živ nski sejem v sredo ie bilo prignanih 160 koni. 77 volov. 36 krav. 17 telet in 66 prašičkov za reio: prodanih pa je bilo 16 konj, 17 volov, 28 krav, 10 telet in 45 prašičkov. Docon i" bil prilično velik, kupčija pa ie bila slaba. Cene ostale v glavnem nespremenjene. le teleta so se deloma nekoliko pocenila. Za ks žive teže notiraio: v<;J< I vrste 5—5.50 Din. II. vrste 4—o Din. »it. vrste 3—4 Din. krave debele 4_4..oO Dm. krave klobasarice 2-3 Din. teleta o-Ja■ Din. Prašički so se prodajali po b0-lW v.n za komad. Iz življenja in sveta Zrcalo zakona v desetih pismih D a a pred poroko. Moja najdražja, iskreno ljubljena Olga! Jutri napoči dan. ko boš končno moja. Na rokah te bora nosil, osreči! te bom in nebesa moraš imeti na zemlji. Delal bom zate in vsaka moja misel bo posvečena ie tvoji sreči. Tako presrečnefa se čutim, da boš moja. cla tega ne morem z besedami izraziti. Po notranji potreb' ti pošiljam te vrstice, cla ti že enkrat povem kako silno te ljubim Da bi vendar že napočil jutrišnji dan' Ne morem že dočakali trenutka, ko naju bo vzajemni : da«- združil za mnogo srečnih vesel'h in lepih let! Tisoč poljubov tvoj Janko. č c 7. tri mesece. Najdražja in najbolj;a ženka! Četrt leta sva zdaj poročena. Šele v soboto se vrnem domov, ne vem pa. ali ne bom skoprnel ta čas. ko bom toliko .irepenci po tebi in po najinem prijaznem gnezdeča. Ali me še ljubiš, al: si mi še zvesta ali me nisi še pozabila. Takoj mi p;ši! Ne moreš si misliti, kako srečen sem. kadar dobim pi-erno od tebe. Ampak prav lepo mi ga napiši. boš? Mnogo iskrenih poljubov tvoj Janko. Ob prvi obletnici poroke. Moja draga Olea. v naglici te obveščam, da pridem v soboto domov, da lahko v diru praznujeva najin poročni dan. Sloč- » no se že ve-selim tega. Hudo je biti po de-| set dni z doma in vesel bom. ko bom spet ; pri tebi. Kaj pa bo za slavnostni obed? i Kurji ragu? Ali si zdrava'' Meni gre še \ precej dobro samo truden sem strašansko, • ko moram ves dan okoli tekati. Polju oljarn te tvoj Janko. čez pet let Draga Olga! Včeraj sem marsikaj pozabil. Predvsem: Petletnice nama ni bilo treba slaviti s takim pompom. ko so tako slabi časi. Punč mi ni dobro storil, še danes mi je slabo Aktovko sem pozabil: takoj mi jo pošlji, notri so važne listine. Priloži tudi nove naramnici, stare so se mi pretrgale. Pazi, da ne bo Janček počenjal neumnosti Za šipo. ki jo ie ubil prejšnji teden, sem plača! 60 dinarjev in sera ti pozabil povedali. Jutri se odpeljem v Veliki Bečkerek in se vrnem domov šele čet kakih deset dni. časi so siabi. ali kaj šte-dite doma? Morda služkinje ne potrebuješ več, ko sem toliko zdoma. Prav iahko bi prihranili teh 300 dinarjev mesečno. Spomnil sem se. da ima teta P^ani v kratkem rojstni dan ali 'i morava kaj kupiti? Jed je tu strašanska in tako šele vem. kaj imam, kadar sera doma. Poljube tebi in dečku tv. Janko. Ob desetletnici. Dr. Olga! Včeraj sem bil pri Kozlevčar-jevih. ki so ravno praznovali srebrno poroko. pa sem se spomnil da bova tudi midva čez dva meseca že deset let poročena. Kako hitro vendar minevajo leta Na srajci si mi pozabila prišiti gumbe! Reci Janku, naj bo priden pazi nanj, cla se ne bo izpridil, nepridiprav! Janes. Ameriški humor A.: -Poznaš Mabel že dolgo časa.i — B.: »Seveda. še iz tistega časa, ko sva bila iste starosti.t # A.t še nobeno dekle ni napravilo norca iz mene.« — B.: ; Kdo je bi! potemtakem, ki je to storii ? žena (neki prijateljici): 'Končno sem iztaknila, kje prebije moj mož vse večere!« — Prijateljica- ■ Kaxo pa ti je uspelo?« — žena: Zadnjič sem prišla zvečer nenadno domov m sem ga našla v najinem stanovanju.. •k Gospa (služabnici): »Neža. oci kod pa ta neznosni prepih.« — Služabnica (iz veže): Gospa, res ne moreni nič za to. Mož z računom za perilo noče odmaknili noge, ki jo drži med vrati. Državni tožilec (neki priči >: -Upam. da vas to vpraševanje ni utrudilo.« — Priča: »O no! Imam doma petletnega sinčka.« ¥ Slikar: »Narava je vendarle velika umetnica!.: Skeptik: »Mogoče, a še vedno se ni naučila kopirati cvetlic, ki so naslikane ua zavojčkih s semeni.« ► o Mlada žena (prijateljici): »Rada bi vedela. če me bo mož ljubil še tedaj, ko bom imela sive lase.« Prijateljica: »Nič naj te ne skrbi. Ljubil te je že s tremi barvami las.« Na meji vojne in miru Ameriški mornarji so postavili v inozemski koncesiji v Šanghaju strojnico, da preprečijo vsako prekoračenje meje s strani Japoncev c. Kitaj«-- v Jamato damaši Tako imenujejo baje Japonci svoj«t ljubezen do domovine in v zvezi f tem pripovedujejo listi naslednjo zgodbo: Pred nekaj tedni je zapustila brigad a Hirosak; Japonsko Pozvana je bila na bojišče m z njo je moral odrinit- tud: poro. -r.ik Inuje. ki je imel doma mlado ženo. Bil je poročen komaj leto dni. Njegova 20-lctna krasna žena j- bila vzor ženske sreče na zemlji. Popoldne se je vrnil Inuje iz voja-šr- ce domov, da se poslovi ol svoje žene. Lesena vrata pa so biia zapahnjena. Na njih je visel listek z. besedami: Inuje je ves dan v vojašnici — obiščite ga tam. Poročnik je sunkoma o J pahnil vrata i" pob -skoma vrgel z nog škornje, da ne bi uma-zal s cestnim blatom rumenih rogožin v stanovanju. Nudil se mu je Strašen prizor. Cvetoča mlada žena ie ležala na tleh mrtva. Zabodla se je p-la z nožem \ vrat. kjer je zijala smrtna rana. Pred samomorom si je biia še po japonski šegi zvezala nogi nad koleni, da ne bi je naši ij'.; je v nedostojni pozi. Pokojnica ie bila oblečena v najlepši kimono, rogožine pa je pokrila z velikim belim pri-»m. da ne bi se umazale z njeno krvjo . . Tudi pisemce . ležalo zraven samomorilke. Njegova vsebina je bila ta-le: »Ne najdem besed, da bi izrazila svoie veselje in srečo. Odhajaš na junaško pot v Mandžurijo! Slišali da je tam zelo mrzlo Ker si Šibkega lodca. se resno boj'm za tvoje zdrav j Pazi, da ne »boliš!« Tudi svojemu očetu pisala gospa Inuje. da odhaja v -m: ' i-di tega. da bo njen mož popolnima prost in mu ne bo treba skrbet' za ž;:. Poročnik Inuje je *-el takoj v vojašnico in je javil dogodek svojemu predstojniku. Ta je dejal: Dovoliti bi vam moral dopust za pogreb, ampak tega r -«-m storili, kajti junaška smrt vaše žene ':■: b.la v tem primera brez pomena... Jutri odrinete na bojišče.* Inuje pa je odvrnil > togim obrazom: -Odhajam v Mandžurijo na bojišč-■. kjer bom storil vse po svojih najboljših močeh da bo mola pokojna žena lahko zadovoljna z menoj.* Gospo Inuie so pokopali z vojaškimi častmi. Nad 60.000 lju H ie prižgalo pred njeno žaro in njeno sliko kadilo in častno njeno junaštvo. Kcrziški razbojniki pred sodniki ŠE VEDNO NAJUGODNEJŠE ne ji mog- >• obravnava«! Lvonu so v nl. Dalje j njem ba -. . iai. ie Edina slovenska tedenska re\;i* »Življenje iit svet«. — Posamezna številka 2.—- Din. ANEKDOTA Neki inf endant je znan kvartač. Njegova partnerja dirigent m režiser. K - je vega dirigenta, ga je % prašai naj bo dober k va rtae ali do Vsak dan ena kupite obleke, suknje, usnjene suk- ; nji če ter blago za obleke pri tvrdki j Drago Schwab, Ljubljana Film dobil mirovno nagrado Mednarodni odbor za mirovno propagando v Parizu j<; razpisal tudi za lansko leto mirovno nagrado v znesku 150 tisoč frankov. Komisija ki je ocenjevala za nagrado v poštev prihajajoča dela. je prišla clo zaključka. d3 zasluži nagrado film »Umirajoča hiša« napravljen po rokopisu in navodilih Francoza Eugena Louisa Blancheta Tekmovanja so se udeležili pisatelji iz 47 držav Odbor, ki je ocenjeval vložena dela. je bil sestavljen iz dipiomatskih oseb držav iz katerih so bili tekmovalci ter iz uglednih javnih političnih delavcev književnikov in upodabljajočih umetnikov. Vrhovni predsednik je bil estonski poslanik v Parizu. Oklopni avtomobili evropskih in ameriških čet patruljirai*' > sko četrt od inozemske konce.-'y s Precej si zrasel. Tinček!« »Da, stric. Toda ti še bolj — saj ti je glava zrasla skozi lase!« Havaj v borbi 3 tremi kulturam! Mark Tvvaii! je imenoval Havaj »najbolj ljubko brodovje otokov, ki so ga kdaj zasidrali v kakšen ocean.« In že če se bližaš Hocolulu z morske strani, se ti razodene lepota tega daljnega koščka sveta z vso svojo silo. Otočje je sicer že davno izgubilo vso naravno nedotakljivost, ki jo jc imelo, preden so belokožci stopili na njegova tla. Moderna tehnika in industrija sta tudi tukaj imeli svoje kvarne vplive na naravo, a navzlic temu se mora videti Havaj Se danes vsem tistim, k: so pa bo v tem. da domačini kakor mnogi drugi divjaški rodovi enostavno ne zdržijo evropske civilizacije z vsemi njenimi degeneriranimi primesmi. Tudi z naselitvijo drugih polineških rodov na otočje so se havajski kralji zaman trudili. Dežela nudi v plemenskem pogledu silno pestro sliko. Zadnje štetje je ugotovilo poleg navedenega števila Kanakov 29.000 Portugalcev. 2000 Špancev. 7000 Portori-čanov in 37 000 Kavkasijcev-r, pred vsem Američanov. Američani dajejo otočju tudi Robespierre poleg Marije j Antoniette? Jcan Bernard obravnava zanimivo vprašanje, če ni pokopan veliki prekucuh Ro-bespie rre poleg kraljice M a rije Antoniette. Po njegovi sodbi ni izključeno, da so pri pogrebu zameniali kosti francoskega kralja Ludovika XVI. s kostmi Robespier-rea. Ko so si 1815 v dobi obnovljenega cesarstva, prizadevali položiti kosti Ludovika XVI. h kostem njegovih dedov, ni bilo žive duše, ki bi vedela pojasniti, kje je prav za prav pokopan ta kraij. Seve-ste, nadzornik pokopališča Madeleine. kjer je bil Ludovik XVI. prvotno pokopan, ni natančno vede! kje počivajo Ludoviko-vi zemski ostanki Po usmrčenju 21. januarja 1793 so vrg'- kraljevo truplo v zemljo brez krste. Pokrili so ga s kupom aj>na, kakor je bilo tedaj običajro pri ju-stificirancih. V bližini mesta, kjer so položili prej kralja pa so p-zneje pokopali tudi Robespierrea. Noben izmed obeh grobov ni bil označen s kak'ni m znamenjem. Ludoviku so biii položili odsekano glavo ; med nege. prav tako Robespierreu. V ve.i-kosti pa sta s: biia oba precej enaka. V j grobu, kjer je Ivi dozdevno pokopan kralj, j so našli pa: srebrnih sponk. To so sma-? trali tedaj za dovolj sigurno, da so kosti Ludovika XVI. Toda pozneje jc prišlo na dan, da je enake sponke nosil tud: Robespierre. Jean Bernard smatra za zelo verjetno, da leži poleg Marije Antoniette Robespierre in r.e Ludovik XVI. | častno darilo razorožitveni Konferenci Honolulu, glavno mesto Havajskega otoka prispeli -sem :z vrveža ameriških metropol, kot dežeia miru in blaženih, v kateri se duh lahko odpočije od trušča in boja vsakdanjosti. In vendar so ti pokojni otoki prizorišče srditih bojev bistveno različnih ljudstev »n kultur. Dasas tako tihi Pali "»e bil 1795. prizorišče velike bitke, v kateri je kralj Kamameha Veliki potolkel kneza z Oaha in spravil s tem vse otočje pod svojo s ■"čast.. Dotlej so sr: me"] posameznimi rc-' bili neprestan: boji. Takrat je vladala na otočju še primitivna polineška kul-trira. Domačini so prebivali v travnih kočij so se oblačili v oblačila iz murvine s'.; -jrje. časti': so nešlevtlno božanstev, ki So jim darovali krvne žrtve v kameni tih gvet išči h. Najznamenitejše teh svetišč sto-j še danes v kohalskem okrožju in ga je zgradil baje 1525. samoa aski veliki duhoven Paso. "ko je naselil otok z emigranti iz Upola. Duhovniki so takrat in še mnogo pozneje Imeli tako veliko moč kakor b rab man: v stari Indiji V zvezi s p -glavarji so obvladovali ljudstvo s tem. da so proglašali osebe ali stvari začasno sli trajno za : tabu« — nedotakljive. Kdor se je pregrešil proti takšni tabuzirani osebi ali "stvari, je zapadel smrti Sam Kamameha, Napoleon Južnega morja.- je svojo moč ufdil s tabuškim sistemom. Toda ta Bist-i-m je mor.:.! končno privesti državo v propast." že Kamamebov naslednik je moral 18.19. odpravit: tabu in razgnati duhovniški stan. V naslednjem letu so prispeli protestantski mis:ionar.i*. ■ * Bostona na Havaj in so našli v deželi, kjer je bila domača vera v razpadu, rodovitna tla za svoja stremljenja! Kanaki. :: ljudje.« kakor so se imenovali domačin:, so postali kristjani in so se navzeli evropske civilizacije. Kralj Li-iioiiho, k; je lt>23 obiska. Evropo, je reorganiziral upravo r: vojsko v svoji držav; c.sto po evropskem vzorcu in ji dal tudi evropsko ustavo. Tako je dežela na-vz.iic večkratnim spopadom s Francozi in Angleži ohranila svojo samostojnost do 1S93. Ta leta pa je prevrat, ki so ga podpihoval Američani, odstavil kraljico LiliuokaJarii. Po kratkem republikanskem intermezzu je nato Amerika anektirala to otočje, ki ga je smatrala že itak dolgo za svojo sprednjo stražo v Tihem oceanu. Ameriški kapital si ga je bil že davno osvojil, domačin- pa niti po številu niso igrali več velike vloge. Dočim je bilo leta 1779. na otočja še 300.000 Kanakov. so jin našteli že 1823. samo 112.000 danes pa je komaj kakšnih 20.000 čistih Havajcev poleg 26.000 mešancev Težko je povedati, kje tiče vzroki za to izumiranje nekoč krepkega in številnega naroda, nekaj so učinkovale kužne bolezni in katastrofalni izbruhi havajskih vulkanov, ki spadajo med najmogočnejše na svetu, glavni vzrok vnanjo barvo, zgradili so dobre ceste, izboljšali zdravstvene prilike in povečali izdatnost tal. Kako dobro uspeva trgovina in industrija na Ha vaju, nam kaže statistika, ki veli. da je predlansko ieto zaključilo 67.771-e vseh havajskih tvrdk svoje bilance s čistini dooičkom, dočim je znašala številka za isti čas v Zedinjenih državah 56.69%. Tako bi se dozdevalo na prvi pogled, cla vlada na otočju mir in red. Toda to je navidezno. Tudi sedaj je Havaj prizorišče sicer tihega, a zato nič manj srditega boja. Od 351.006 prebivalcev je bilo po zadnjem štetju 25.000 Kitajcev, 6000 Korejcev. 64.048 Filipincev in 134.600 Japoncev! Dve tretjini prebivalstva tvorijo torej A zlati in sicer sami Japonci tretjino! Od 3908. dalje se sicer Aziati ne prišeljujejo več na otočje, a vendar narašča niih število neprestano zaradi njihove izredne plodovi tosti. In če pomislimo, da so ti Aziati, zlasti pa Japonci, dasi so se povsem po-američanili še vedno v tesnih stikih s svojo staro domovino in da nI pr. Japonska sama zelo vneto skrbi za to. da se ta vez ne pretrga potem lahko razumemo bojazen, ki jo gojijo Američani za bodečnost te svoje kolonije, ce pojde porast prebivalstva v tej smeri naprej, bodo Havaji kmalu prednja straža japonskega cesarstva. Kaj bi pa to pomenilo v eventuelnem ameriško-japonskem konfliktu, si lahko mislimo. To dragoceno kladivo je podarila hoiandska vlada predsedniku razorožitvone konierence Nova Burescheva vlada Od leve proti desni (sede): Vaugoin, Winkler, Buresch, WeiJenhoffer in Heinl. Od leve proti desni (stoje): Dollfuss, Schuschnigg (novi pravosodni minister«, Czermak in Resch Iz življenja in sveta častno darilo razorožitveni konferenci Honolulu, glavno mesto Havajskega otoka prispeli sem iz vrveža ameriških metropol, kot dežela miru in blaženih, v kateri se duh lahko odpočije od trušča in boja vsakdanjosti. In vendar so ti pokojni otoki prizorišče »rditih bojev bistveno različnih ljudstev in kultur. Dan23 tako tihi Pali ie bil 1795. prizorišče velike bitke, v kateri je kralj Kamameha Veliki potolkel kneza z Oaha in spravil s tem vse otočje pod svojo oblast. Dotlej so se med posameznimi rodovi bili neprestani boji. Takrat je vladala na otočju še primitivna polineška kultura. Domačini so prebivali v travnih kočah in so se oblačili v oblačila iz murvine skorje, častili so neštevilno božanstev, ki so jim darovali krvne žrtve v kamenitih svetiščih. Najznamenitejše teh svetišč stoji še danes v kohalskem okrožja in ga je zgradil baje 1525. samoaaski veliki duhoven Paao. ko je naselil otok z emigranti iz Upola. Duhovniki so takrat in še mnogo pozneje imeli tako veliko moč kakor brahmani v stari Indiji. V zvezi s poglavarji so obvladovali ljudstvo s tem, da so proglašali osebe ali stvari začasno ali trajno za »tabu« — nedotakljive. Kdor se je pregrešil proti takšni tabuzirani osebi ali stvari, je zapadel smrti. Sam Kamameha, »Napoleon Južnega morja.« je svojo moč utrdil s tabuškim sistemom. Toda ta sistem je moral končno privesti državo v propast, že Kamamehov naslednik je moral 1819. odpraviti tabu in razgnati duhovniški stan. V naslednjem letu so prispeli protestantski misijonarji iz Bostona na Havaj in so našli v deželi, kjer je bila domača vera v razpadu, rodovitna tla za svoja stremljenja. Kanaki, »ljudje,« kakor so se imenovali domačini, so postali kristjani in so se navzeli evropske civilizacije. Kralj Liti oliho, ki je 1823. obiska. Evropo, je reorganiziral upravo i-! voisko v svoji državi čisto po* evropskem vzorcu in ji dal tudi evropsko ustavo. Tako je dežela navzlic večkratnim spopadom s Francozi in Angleži ohranila svojo samostojnost do 1893. Tega leta pa je prevrat, ki so ga podpihovali Američani, odstavil kraljico Liliuokalam. Po kratkem republikanskem intermezzu je nato Amerika anektirala to otočje, ki ga je smatrala že itak dolgo za svojo sprednjo stražo v Tihem oceanu. Ameriški kapital si ga je bil že davno osvojil, domačin' pa niti po številu niso igrali več velike vloge. Dočim je bilo leta 1779. na otočja še 300.000 Kanakov. so jih našteli že 1823. samo 142.000. danes pa je komaj kakšnih 20.000 čistih Havajcev poleg 26.000 mešancev. Težko je povedati, kje tiče vzroki za to izumiranje nekoč krepkega in številnega naroda, nekaj so učinkovale kužne bolezni in katastrofalni izbruhi havajskih vulkanov, ki spadajo med najmogočnejše na svetu, glavni vzrok Zrcalo zakona v desetih pismih Dan pred poroko. Moja najdražja, iskreno ljubljena Olga! Jutri napoči dan, ko boš končno moja. Na rokah te bom nosil, osrečil te bom in nebesa moraš imeti na zemlji. Delal bom zate in vsaka moja misel bo posvečena le tvoji sreči. Tako presrečnega se čutim, da boš moja, da tega ne morem z besedami izraziti. Po notranji potreb5 ti pošiljam te vrstice, da ti še enkrat povem kako silno te ljubim. Da bi vendar že napočil jutrišnji dan! Ne morem že dočaka M trenutka, ko naju bo vzajemni »da« združil za mnogo srečnih, veselih in lepih let! Tisoč poljubov tvoj Janko. čez tri mesece. Najdražja in najboljša ženita! četrt leta sva zdaj poročena, šele v soboto .se vrnem domov, ne vem pa. ali ne bom skoprnel ta čas. ko bom toliko arepenel po tebi in po najinem prijaznem gnezdecu. Ali me še ljubiš, ali si mi še zvesta ali me nisi še pozabila. Takoj mi piši! Ne moreš si misliti, kako srečen sem. kadar dobim pismo od tebe. Ampak prav lepo mi ga napiši. boš? Mnogo iskrenih poljubov tvoj Janko. Ob prvi obletnici poroke. Moja draga Olga. v naglici te obveščam, da pridem v soboto domov, da lahko v miru praznujeva najin poročni dan. Moč« vnanjo barvo, zgradili so dobre ceste, izboljšali zdravstvene prilike in povečali izdatnost tal. Kako dobro uspeva trgovina in industrija na Havaju, nam kaže statistika, ki veli, da je predlansko leto zaključilo 67.77% vseh havajskih tvrdk svoje bilance s čistim dooičkom, dočim je znašala številka za isti čas v Zedinjenih državah 56.69%. Tako bi se dozdevalo na prvi pogled, da vlada na otočju mir in red. Toda to je navidezno. Tudi sedaj je Havaj prizorišče sicer tihega, a zato nič manj srditega boja. Od 351.606 prebivalcev je bilo po zadnjem štetju 25.000 Kitajcev, 6000 Korejcev, 64.048 Filipincev in 134.600 Japoncev! Dve tretjini prebivalstva tvorijo torej Aziati. in sicer sami Japonci tretjino! Od 1908. dalje se sicer Aziati ne priseljujejo več na otočje, a vendar narašča njih število neprestano zaradi njihove izredne plo-dovitosti. In če pomislimo, da so ti Aziati, zlasti pa Japonci, dasi so se povsem po-američanili še vedno v tesnih stikih s svojo staro domovino in da nI pr. Japonska sama zelo vneto skrbi za to, da se ta vez ne pretrga potem lahko razumemo bojazen, ki jo gojijo Američani za bodočnost te svoje kolonije, če pojde porast prebivalstva v tej smeri naprej, bodo Havaji kmalu prednja straža japonskega cesarstva. Kaj bi pa to pomenilo v eventuelnem ameriško-japonskem konfliktu, si lahko mislimo. To dragoceno kladivo je podarila holandska vlada predsedniku razorožitvene konference Nova Burescheva vlada Od leve proti desni (sede): Vaugoin, Winkler, Buresch, Weidenhoffer in Heinl. Od leve proti desni (stoje): Dollfuss, Schuschnigg (novi pravosodni minister), Czermak in Resch no se že veselim tega. Hudo je biti po deset dni z doma in vesel bom, ko bom spet pri tebi. Kaj pa bo za slavnostni obed? Kurji ragu ? Ali si zdrava ? Meni gre še precej dobro samo truden sem strašansko, ko moram ves dan okoli tekati. Poljuoljam te tvoj Janko. čez pet let. Draga Olga! Včeraj sem marsikaj pozabil. Predvsem: Petletnice nama ni bilo treba slaviti s takim pompom, ko so tako slabi časi. Punč mi ni dobro storil, še danes mi je slabo. Aktovko sem pozabil; takoj mi jo pošlji, notri so važne listine. Priloži tudi nove naramnica, stare so se mi pretrgale. Pazi, da ne bo Janček počenjal neumnosti. Za šipo, ki jo je ubil prejšnji teden, sem plačal 60 dinarjev in sem ti pozabil povedati. Jutri se odpeljem v Veliki Bečkerek in se vrnem domov šele čez kakih deset dni. časi so slabi, ali kaj šte-dite doma? Morda služkinje ne potrebuješ več. ko sem toliko zdoma. Prav lahko bi prihranili teh 300 dinarjev mesečno. Spomnil sem se, da ima teta Fani v kratkem rojstni dan ali "»i morava kaj kupiti? Jed je tu strašanska in tako šele vem, kaj imam, kadar sem doma. Poljube tebi in dečku tv. Janko. Ob desetletnici. Dr. Olga' Včeraj sem bil nri Kozlevčar-jevih, ki so ravno praznovali srebrno poroko. pa sem se spomnil, da bova tudi midva čez dva meseca že deset let poročena. Kako hitro vendar minevajo leta. Na srajci si mi pozabila prišiti gumbe! Reci Janku, naj bo priden, pazi nanj, da se ne bo izpridil, nepridiprav! Janez. Ameriški humor A.: »Poznaš Mabel že dolgo časa,« — B.: »Seveda, še iz tistega časa, ko sva bila iste starosti.« A.: »še nobeno dekle ni napravilo norca iz mene.« — B.: »Kdo je bil potemtakem, ki je to storil?« žena (neki prijateljici): »Končno sem iztaknila, kje prebije moj mož vse večere!« — Prijateljica* »Ka-to pa ti je uspelo?« — žena: »Zadnjič sem prišla zvečer nenadno domov m sem ga našla v najinem stanovanju.« * Gospa (služabnici): »Neža. od kod pa ta neznosni prepih,« — Služabnica (iz veže): »Gospa, res ne morem nič za to. Mož z računom za perilo noče odmakniti noge, ki jo drži med vrat"!.« * Državni tožilec (neki priči): »Upam. da vas to vpraševanje ni utrudilo.« — Priča: »O ne! Imam doma petletnega sinčka.« « Slikar: »Narava je vendarle velika umetnica!« Skeptik: »Mogoče, a še vedno se ni naučila kopirati cvetlic, ki so naslikane na zavojčkih s semeni.« • » Mlada žena (prijateljici): »Rada bi vedela. če me bo mož ljubil še tedaj, ko bom imela sive lase.« Prijateljica: »Nič naj te ne skrbi. Ljubil te je že s tremi barvami las.« Oklopni avtomobili evropskih in ameriških čet patruljirajo po ozki ulici, ki loči kitajsko četrt od inozemske koncesije Jamato damaši Tako imenujejo baje Japonci svojo ljubezen do domovine in v zvezi s tem pripovedujejo listi naslednjo zgodbo: Pred nekaj tedni je zapustila brigada Hirosaki Japonsko Pozvana je bila na bojišče in z njo je moral odriniti tudi poročnik Inuje, ki je imel doma mlado ženo. Bil je poročen komaj leto dni. Njegova 20-lctna krasna žena je bila vzor ženske sreče na zemlji. Popoldne se je vrnil Inuje iz vojašnice domov, da se poslovi od svoje žene. Lesena vrata pa so bila zapahnjena. Na njih je visel listek z besedami: Inuje je ves dan v vojašnici —'obiščite ga tam. Poročnik je sunkoma odpahnil vrata in pobli-skoma vrgel z nog škornje, da ne bi uma-zal s cestnim blatom rumenih rogožin v stanovanju. Nudil se mu je strašen prizor. Cvetoča mlada žena je ležala na tleh mrtva. Zabodla se je Dila z nožem v vrat, kjer je zijala smrtna rana. Pred samomorom si je bila še po japonski šegi zvezala nogi nad koleni, da ne bi je našli ljudje v nedostojni pozi. Pokojnica je bila oblečena v najlepši kimono, rogožine pa ie pokrila z velikim belim prtom, da ne bi se umazale z njeno krvjo. . Tudi pisemce je ležalo zraven samomorilke. Njegova vsebina je bila ta-le: »Ne najdem besed, da bi izrazila svoje veselje in srečo. Odhajaš na junaško pot v Mandžurijo! Slišala sem, da je tam zelo mrzlo Ker si šibkega želodca, se resno bojim za tvoje zdravje. Pazi, da ne zboliš!« Tudi svojemu očetu je pisala gospa Inuje. da odhaja v smrt zaia-di tega, da bo njen mož popolnoma prost in mu ne bo treba skrbeti za ženo. Poročnik Inuje je šel takoj v vojašnico in je javil dogod»k svojemu predstojniku. Ta je dejal: »Dovoliti bi vam moral dopust za pogreo. ampak tega nočem storiti, kajti junaška smrt vaše žene bi bila v tem primeru brez pomena... Jutri odrinete na bojišče.« Inuje pa je odvrnil s togim obrazom: »Odhajam v Mandžurijo na bojišče, kjer bom storil vse po svojih najboljših močeh, da bo moia pokojna žena lahko zadovoljna z menoj.« Gospo Inuie so pokopali z vojaškimi častmi. Nad 60.000 ljudi je prižigalo pred njeno žaro in njeno sliko kadilo in častilo njeno junaštvo. ŠE VEDNO NAJUGODNEJŠE kupite obleke, suknje, usnjene suknjiče ter blago za obleke pri tvrdkj Drago Schwab, Ljubljana Film dobil mirovno nagrado Mednarodni odbor za mirovno propagando v Parizu jc razpisal tudi za lansko leto mirovno nagrado v znesku 150 tisoč frankov. Komisija ki je ocenjevala za nagrado v poštev prihajajoča dela. je prišla do zaključka, da zasluži nagrado film »Umirajoča hiša«, napravljen po rokopisu in navodilih Francoza Eugena Louisa Blancheta Tekmovanja so se udeležili pisatelji iz 47 držav Odbor, ki je ocenjeval vložena dela. je bil sestavljen iz diplomatskih oseb držav iz katerih so bili tekmovalci ter iz uglednih javnih političnih delavcev, književnikov in upodabljajočih umetnikov. Vrhovni predsednik je bil estonski poslanik v Parizu. Korzišld razbojniki pred sodniki V ponedeljek se je začel pred porotnim sodiščem v Lvonu proces proti trem najbolj znanim korziškim banditom. Vse tri so ujeli pri čistilni akciji Korzike pred nekaj meseci. Obtoženci so vsi krepkih, močnih postav, zarjavelih obrazov in so jih pripeljaii v razpravno dvorano ob močni policijski asistenci. Vse navzoče v dvorani pa je močno osupnilo dejstvo, da je predsednik procesa otvoril obravnavo z govorom, ki se je zdel skoraj zagovor obtožencev. Omenil je, da se vrši proces zaradi tega v Lyonu, ker ne bi mogoče sodniki v Bastiji na Korziki obravnavali zadeve povsem objektivno. V Lyonu so v tem pogledu popolnoma sigurni. Dalje je predsednik svaril pred pretira-njem banditeke psihoze. Korzika, je dejal, je biser Francije in na njej nikakor ne vladajo banditi. H koncu je pozval porotnike, naj ne pozabijo, da so siužili najboljši Korzičani francoski stvari. Obtožence brani znani odvetnik Moro-Giafferi, ki se je predsedniku zahvalil za njegove iskrene besede. Banditi so v nadaljnjem poteku obravnave popolnoma molčali. Predsednik jim je zastavljal vprašanja in čakal na odgovore po četrt ure. Ker ni nihče izmed obtožencev črhnil besedice, je razpravo odgodil na prihodnja dni. Edina slovenska tedenska reviii »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. ANEKDOTA Neki intendant je znan kot strasten kvartač. Njegova partnerja sta običajno dirigent in režiser. Ko je nekoč iskal novega dirigenta, ga je vprašal agent: »Ali naj bo dober Kvartač ali dober muzik?« Vsak dan ena Havaj v borbi s tremi kulturami Robespierre poleg Marije Antoniette? Jean Bernard obravnava zanimivo vprašanje, če ni pokopan veliki prekucuh Robespierre poleg kraljice Marije Antoniette. Po njegovi sodbi ni izključeno, da so pri pogrebu zamenjali kosti francoskega kralja Ludovika XVI. s kostmi Robespier-rea. Ko so si 1815. v dobi obnovljenega cesarstva, prizadevali položiti kosti Ludovika XVI. h kostem njegovih dedov, ni bilo žive duše, ki bi vedela pojasniti, kje je prav za prav pokopan ta kralj. Seve-ste, nadzornik pokopališča Madeleine. kjer je bil Ludovik XVI. prvotno pokopan, ni natančno vedel kje počivajo Ludoviko-vi zemski ostanki Po usmrčenju 21. januarja 1793 so vrgb kraljevo truplo v zemljo brez krste. Pokrili so ga s kupom apna, kakor je bilo tedaj običajno pri ju-stificirancih. V bližini mesta, kjer so položili prej kralja pa so pozneje pokopali tudi Robespierrea. Noben izmed obeh grobov ni bil označen s kakšnim znamenjem. Ludoviku so bili položili odsekano .glavo med noge, prav tako Robespierreu. V velikosti pa sta si bila oba precej enaka. V grobu, kjer je bil dozdevno pokopan kralj, so našli par srebrnih sponk. To so smatrali tedaj za dovolj sigurno, da so kosti Ludovika XVI. Toda pozneje je prišlo na dan, da je enake sponke nosil tudi Robespierre. Jean Bernard smatra za zelo verjetno, da leži poleg Marije Antoniette Robespierre in ne Ludovik XVI. Ameriški mornarji so postavili v inozemski koncesiji v šanghaju strojnico, da preprečijo vsako prekoračenje meje s strani Japoncev in Kitajcev Mark Tvvain je imenoval Havaj »najbolj ljubko brodovje otokov, ki so ga kdaj zasidrali v kakšen ocean.« In že če se bližaš Honolulu i morske stran:, se ti razodene lepota tega daljnega koščka sveta z vso svojo silo. Otočje je sicer že davno izgubilo vso naravno nedotakljivost, ki jo je imelo, preden so belokožci stopili na njegova tla. Moderna tehnika in industrija sta tudi tukaj imeli svoje kvarne vplive na naravo, a navzlic temu se mora videti Havaj še danes vsem tistim, ki so pa bo v tem, da domačini kakor mnogi drugi »divjaški« rodovi enostavno ne zdržijo evropske civilizacije z vsemi njenimi degeneriranimi primesmi. Tudi z naselitvijo drugih polineških rodov na otočje so se havajski kralji zaman trudili. Dežela nudi v plemenskem pogledu silno pestro sliko. Zadnje štetje je ugotovilo poleg navedenega števila Kanakov 29.000 Portugalcev, 2000 Špancev. 7000 Portori-čanov in 37 000 »Kavkasijcev«. pred vsem Američanov. Američani dajejo otočju tudi J. O. Curwood ^ Na meji sveta Ko je ostal sam, ga je spet z vso močjo pograbilo koprneti]?, da bi prišel v svojo lastno domačijo. Imel je srečo. Dva dni po n.e-govem prihodu v Se\vard je odptul poštni parnik in vzel Alana s seboj. Nešteti otoki severnega Tihega morja so hiteli mimo njega med tem ko so na severu štrlele sive čeri Alaškega polotoka s svojimi gorskimi stenami in lesketajočimi se ledeniki. Poštna ladja se je najprej ustavila pri ribjem vališču v Karluku, nato pri tovarnah za loeosove konserve v Liyaku m Chigniku, obiskala naselbine na otoku Ungi in naglo preplula še ostalih tri sto milj do Dutsch-Har-bouria in Unalaske, Spet je imel Alan srečo Preden je minil teden dni. ie bil vkrcan na nekem tovornem parniku in dne dvajsetega junija je stopil v Nomi na suho. Nenapovedana je bila njegova vrnitev, a pogled na sivo mestece a njegovim morjem dimnikov, ga je tako prevzel, da mu ie hotel kar dih zastati. Tu je živel nekdanje dni. tu ie doživlja! sreč in gorje. Lesene hiše in vijugaste ceste so ga toplo pozdravljale, ar bi se bilo zdelo drugim grdo, je njemu radostno prevzemalo s *e. Zakaj tod so bivali njegovi ljudje, njegovo ljudstvo. Tu so živeli možje in žene, ki so na severu stražili vrata sveta. Ljubezen do te zemlje je bila v njem,tako močna in neugasljiva, kakor sama radost življenja. Iz te majcene sive lise, ki je bMa pol leta odrezana od vsega sveta, so odhajali mladi možje in žene na vseučilišča v južnih državah in v velika mesta, kjer jih je s svojimi izkušnja vami mamil »vnanji svet«. A vselej so se spet vračali domov. Nome jih je klicala, njena zimska samota, njena siva otožnost v pomladi, krasota njenega poletja in njene jeseni. Tu je bilo vališče novega č'ove- škega plemena, ki je ljubilo ta kraj z enako ljubeznijo kakor Alani. Njemu so pomenili črni jambori brezžične postaje več nego^ ip Svobode v newyorški luki in trojica okrušenih zvonikov več ~d vseh stavbarskili čudes in nebotičnikov Amerike Razen tega je bil kot deček pel v em izmed cerkva in gledal, kako so pleskali zvonike. Pomagal je graditi krive ulici. Njegova mati se je tod smejala živela in tudi umrla, in na belem obrežnem pesku so se odražale stopinje njegovega očeta v tistih dneh, ko je bilo na obali šotorov toliko kakor belih galebov. Ko je stopil iz čolniča, so ga ljudje strme gledali in ga šele nato začeli pozdravljati Popolnoma nepričakovano ie bi! prišel. In zaradi tega nepričakovanega prihoda so mu možje še tem krepkeje stiskali roko. V Združenih državah ni bil slišal takih glasov, kakor so bili njihovi, polni radosti, ki je bila malone že razburjenje. Majhni dečki so tekali k njemu in z belci vred so prihajali EsKimi. se režali in mu podajali roko. Novica, da se je Alan Holt vrnil iz Združenih držav, se je razširila kakor blisk. Preden je dan minil, so jo že vedeli v Sheltonu. Chandlu. Keevvaliku in Kotzebuetevem zalivu. A še preden je prišla vest o njegovem prihodu, je Alan Holt sam čilo stopal po ulicah, se ustavil v Bahlkejevi gostilni, popil čašo kave in krenil nato v Lomenovo pisarno v poslopju Kositrne banke. Teden dni je ostal Alan v Nomi. Carl Lomen je bil prišel pred nekaj dnevi in tudi njegova brata je bilo zaneslo v mesto z njunih velikih posestev na polotoku Chorisu. Zima je bila dobra in je obetala zelo uspešno poletje. Lomenove črede so s3 bližale štiri desetemu tisoču glav im sto drugih čred je enako dobro uspevalo m se množilo, Eskimi in Laponci so bili okrogli in debeli od dobri jedi in blagostanja. V Alaski je bilo severnih jelenov že tretjina milijona, in lastniki čred so se radovali. To je bil lep uspeh, če si pomisl i, da ni bilo leta 1902. v vsej Alaski niti pet tisoč severnih jelenov! In čez nadaljnjih dvajset let j'h bo deset milijonov! V teh dneh, ko je v vseh gorela strastna vnema za blagor Alaske in potrebovala izpodbude, nista niti Alan niti Carl Lomen naglašala nevarnosti, kj ie pretila od velikanskih denarnih koncer-nov — tako na primer od fstega, ki mu je vladal John Graham. Namestu da bi govorila o teh grozečih oblakih, sta širila Alan in Carl Lomen okoli sebe optimizem; bila sta polna neomajne vere v bodočnost Alaske. Najbolj temni dnevi so bil minili, konec suž-nosti te dežele je bil blizu. To blago vest sta oznanjala, vedoč. da govorita resnico, zakaj možje, ki so bili vzlic vsem brezupnim letom ostali v Alaski, so b'li borci. In žene, ki so bile ostale pri njih, so bile matere in žene novega, nastajajočega naroda. Te matere in žene je Alan srečava! tisti teden dni, ko je bi! v Nomi. Življenje bi bil dal, da bi b'lo nekaj milijonov ljudi v državah poznalo te žene. Potem bi se bilo nekaj zgodilo, njihove sestre na polovici ameriške celine bi iih b"le objele in se zavzele zanje, i-n ker so imele volilno pravico, bi bili možje, kakršen je bil ;Iohn Graham, kmalu zginli s površja in Alaska bi bila dobila vse. česar je potrebovala. Alana ie v tem tednu dni velikokrat nepremagljivo gnalo, da bi govoril o Mary Standishevi. A niti nasproti Carlu Lomenu ni prišla iz njegovih ust besedica o njej. Vsak dan mu je bila bližja, vse boli Ln bolj se je zraščal z njo, postajala je del njegovega bistva, o katerem ni mogel govoriti z nikomur. Še ogibal se je in izmikal, če so ga izpraševali zastran njegovega bivanja v Cordovi in ob tamkajšnji obali. In čudno: čim dalje ie bil od drugih mož ki žena, tem bližja se mu je zdela. Spominjal se je, da je bil tudi njegov oče najbolj srečen takrat, kadar je potoval globoko po osrčju gora ali po neskončnih tundrah. In tako se je polastila Alana velika notranja radost, ko je opravil vse tisto, kar je zahtevalo njegove navzočnosti in je prišel dan odhoda iz Nome. Državno prvenstvo v smučanju bo v Kranjski gori Z ozirom na slabe snežne prilike v okolici Maribora, na je pokazala potreba, prelesti smučarske tekme za državno prvenstvo iz Maribora na Gorenjsko. Tozadevni ,-klep JZSS je že definitiven in je imel sa-vez snoči samo formelno sejo v tej zadevi. Prvenstvo se bo vršilo v Kranjski gori, : ;er šo snežne prilike najbolj ugodne. JZSS je sicer mislil tudi na Bled, vendar moral to namero opustiti, a ker skakalca ni popravljena in ne bi kazalo, da se tekmovanje vršilo deljeno. Preložiti kme na kasnejši termin ni kazalo, ker se jih inozemci ne mogli udeležiti, kar v športnem pogledu znatno zmanjšalo nimanje. M inozemcev so se do sedaj definitivno ivili Nemci, čehoslovaki in Avstrijci. T- so prijavili Willyja Bognerja iz Mojega. Gustia Miillerja (Bayrisch Zeli) . Leupolda (Vratislava). Bogner je dve treniral na stroške nemškega Skiver-aria na Norveškem in je posebno dober v ; >kih. Miiller je eden izmed najboljših dnjeevrOpejcev. Pred kratkem je pri .-V::! kan ju padel in se neznatno poškodoval, njegova poškodba pa ni nevarna in bo v- no starta'.. Leupold, študent tehnike, je prvak Šlezije in je bil lani na prvenstvu Kvrope v Ob:; n fu najboljši Srednjeevro-2>ejec v kombinaciji. Avstrijci so prijavili Konica (Gradec), je bil že lani v Bohinju in Keglovvi-tseh (Bad Ausseei. Čehoslovaški tekmovalci Lukeš, Vrana in Olurich Nemecky pridejo pod vodstvom zastopnika Svaza Zadaka. Nemecky Old-fich je mlajši brat Jožefa, l:i je lani nastopil v Bohinju. Čehi :n Nemci so napovedali svoj prihod za danes opoldne in bodo iz Maribora takoj dirigirani v Kranjsko goro v -Erikok, kjer do glavni stan vodstva tekme in prenočišče za goste. Avstrijci bodo dospeli jutri. Tekme bodo z ozirom na prvorazredno rozemsko udeležbo zelo zanimive. »Putnik« kj skušal organizirati posebni vlak, ki bo ■ nedeljo vozil iz Ljubljane na najzanimivejši del tekmovanja, na konkurenco v -kokih. Vsi tuji udeleženci so znani speci-ialisti v skokih. Zaključek prvenstva LZSP Na svečnico je LZSP zaključil svojo tekmovanje za prvenstvo podeaveza. Kombinirano tekmovanje za prvenstvo se je vršilo v Mojstrani s tekmovanjem za prvenstvo univerze v skokih, o katerem «no že včeraj poročali. Rezultati prvenstva LZSP po naslednji: V kombinaciji: 1. šramel B. (Ljubljana) i ,\5 točke. 2. Dvoma;. T. (Ljubljana) .- 5.7. 3. K nap L (Ilirija) 354.3. 4. šoštarič I. : -Ma) 342.85, 5. Baebler L. (Ljubijona) 342.6. 6. Bervar St. (Ljubljana 339.9 V -kokih: 1. Palme F 213.9 2. Sramel B. 2"7 3. Dočman T. 183.3. 4. šoštaric I. 177.5, f. ^ubic N. 177.1, 6 Pribošek 165.5. Skakalnica v Mojstrani je vzorno urejena. Vendar pa na njej niso mogli izvesti nekaj tez 20 tn dolgih skokov. Ob 16 uri j" bila v hotelu »Triglav« raz-lasitev rezultatov i.n izročitev daril. Pre>d-eednfe LZSP in Smučarskega kluba Ljubljana g. Gnidovec je v svojem govoru jrasal predvsem zasluge občine Dovje -Mojstrana, ki je pripomogla, tla se je važna fintucarsKa prireditev zaključila tako dostojno. Za njim je za ASO sovoril univerzitetni profesor dr. Jesenko. ki je poudarjal. d« je b-i vtio prve ckademske tekme v skokih najboljši. rti; Propagandne tekme na Blejskem jezeru ••Jutro« jc že poročalo o največji atrakciji letošnje zimske sezone na Bledu, o propagandni tekmi, ki je bila 31. januarja na Blejskem jezeru. Priobčujemo še neobjavljene podatke: Že v soboto pred tekmami so začeli prihajati na B ed tekmovalci in drugi ljubitelji zimskega športa. Ponoči je mraz narastel na -8 stopinj Celzija, v nedeljo, na dan tekem pa se je Bled zbudil v krasnem zimskem jutru Stol in naš očak Triglav sta ble-ste'a v jutranji zarji Sonce. L i je pozlatilo tudi jezersko ledno ploščo, je čez dan uprav pomladansko toplo prigrevalo vse do poznega popoldneva Mraz je popustil in nastal ie lep / ni«k praznik Proti 14., ko se ie bližal čas tekem so sc valile množice ljudstva iz raznih strani k Ble-fkimu jezeru Največ gledalcev se je nabralo ob jezeru pred hotelom Park in Toplice, kjer je b'i)' start 'n cilj Še več glodalcev pu ee je nabralo na jezeru ob tekmovalna progi krog otoka, dolgi približno 3 km 400 m. Reditelji in orožniki so imeli dovoAj nosla. da go vzdržal' red Lahko trdimo, da je prisostvovalo tekmam okrog 3000 gledalcev. V dirki kolesarjev si je pridobi! prvo mesto Maitko Kapus, drugo Jože Tonej-c in tretje Mat. Čop Pri »curling« turnirju Mli-no-Grad so zmagali Mlinani: v d-irki z eno-vprežonimi sanmi je dospe' prvi na oilj mesar Amb rožič, drugi hotelir Troha in tretji izvoščok Valant V drsalnem hitrostnem teku dece je prišel prvi na cilj Alojz Vidic. drugi Saša Molnar in tretji Janiko Kožar Pri mladinskih smučarskih tekmah je dobil prvo darilo Stanko Kokalij. drugo Lado Ja-nežič in tretje Metod Ažman. Med tekmami je pridno sviraila mSInska gasilska godba na pihala. Hotciirka Korošče-va pa je spretno stregla v paviljonu lačnim in žejnim želodccm. Zvečer ee je vršila v prostorih Parkhote-la športna reduta, kjer so bila zmagovalcem razdeljena dani'a. G. Kramar se je v pozdravu zahvalil podpredsedniku Mo*osa-veza kraljevine Jugoslavije g. Gorjancu za spretno vodstvo tekem, kakor tudi -<-se>m tekmovalcem in drugim, ki so sodelovali pri lepi prireditvi. Večer je potekel res lepo v intimni, neprisiljeni zabavi. Občni zbor Kolesarskega in moto-ciklističnega društva Sava V nedeljo dopoldne se je vršil dobro obiskani redni občni zbor ^Save«. Skupščino je otvoril veleindustrijalec g. Batjel, dolgoletni predsednik in ustanovitelj društva in eden naših najbolj navdušenih delavcev na kolesarskem polju. Iz poročila posameznih funkcijonarjev je razvidno, da je društvo v preteklem letu marljivo delovalo. Ima skupno 415 članov, od teh 20 članic in 15 ustanovnikov. Društvo je bilo v rednih prijateljskih odnoša-jih z bratskimi kolesarskimi društvi ln se je redno udeleževalo njihovih prireditev. Klub je tudi letos priredil na prostoru SK Ilirije izredno uspelo medklubsko kolesarsko dirko, na kateri so se zlasti odlikovali dirkači »Save«. Gmotno stanje društva je spričo umnega gospodarjenja dokaj ugodno. Po končanem zborovanju so se vsi udeleženci fotografirali. Vremensko poročilo iz Kranjske gore od 3. februarja- barometer 765 mm, temperatura —7 stopinj Celzija, vreme jasno in mirno. veter sever, snega 30 cm (srež), smuka idealna, skakalnica in sankališče uporabno. Izgledi za nedeljo odlični. Smučarski klub Ljubljana. Drevi ob 19.30 zelo važen sestanek tekmovalcev v dai-jski sobi »Emone«. SK Ilirija (lahkoatleteka sekcija). Drevi ob 20. v kavarni ^Evropi« seja načelstva. Vsi in točno! ŽSK Hermes obvešča vse svoje članstvo, da bo 19. t. m. ob 19. redni letni občni zbor v lovskem salonu gostilne štepic. V primeru nesklepčnosti bo po eni uri občni zbor ne glede na prisotno število članstva. Samostojni predlogi naj se predložijo sedanjemu upravnemu odboru 8 dni pred občnim zborom. — Drevi ob 20. bo seja upravnega odbora v Zvezdi v Šiški. Točno in poinoštevilno! S e k o 1 Občni zbor krškega Sokola 6e je vršil preteklo soboto. Otvoril ga je starosta br. dr. Borštnik, ki je pozdravil prisotne, posebej pa še sreskega načelnika br. dr. Ouša in župnega delegata br. Milosta Ko je pro-avetar br. Vutkovič prečita! poslanico SKJ, je br. starosta opisal delovanje društva, posebej naglasi! požrtvovalnost sester, kj so zbrale lepo vsoto za sokolski prapor, in se spomnil umrlih 5'anov br. Coterja. Čan-dra, Benigerja in Havelke in v Pragi umrlega staroste slovanskega sokolstva br. dr. Scheinerja. Sledila so poročila tajnika br. Vavpota, načebi.ika Flori jama. prosveterja br. Vutkoviča. blagajnika br. Rumpreta in gospodarja. Župi v odobrenje se predloži naslednja uprava: starosta dr. Borštnik Vladimir, podstarosta Rumpret Ivo, tajnik Vauipot Lovto, blagajnik Žaibkar Josip, pro-s ver ar Vuifckovič Josip, načelnik Floriijan Viktor, podnačelnika Rak Miloslav in Iva-eič Maks. načelnica Kološeva Metka, podna-čumica Jurčeceva Hermina, gospodar Rumpret Fcro L. odborniki: Levstik Leopold, dr. _Vidmar Drago, Pod jed Karol, Apanrik Gojiko. Vannč Franc in Radanovič Ivan. ka-pehitk Pfe.ifer Jožko, namestnika VogSar Alojz, Jureoe Franc in Rumpret Fero II., revizorji inž. Ccrjak Dinko, Šilovinac Fr. m Struibelj Franc, namestnika dr. Dobovi-scik Rudolf in Cotič Alojz: predsednik gradbenega odseka Završn k Hubert, delegat dr. Borštnik Vladimir, predsednik vese-vličnega odseka br. Simončič Josip predsednik jezdnega odseka br. Gliha Anton, razsodišče br. Završmk. Novak. dr. Tomšič. Eržen in Krivec, namestniki Pfoifer Vla-dimiir, Stoviček Karel i,n Vanič Občni zbor Sokolskega društva v Ljutomeru se je vršil 31. p m. v Sokolskem domu ob navzočnosti 90 članov in clanic. Po uvodnih besedah br. staroste so sledila izčrpna poročila funkcionarjev, ki so slikala živahno dedovanje društva in njegovih odsekov Iz blagajniškega poročila posnemamo, da so društvene prireditve prinesle nad 40 000 Din čistega dohodka, kar je spričo splošne krize vsekakor lep znesek Vendar se je preteklo leto končalo z deficitom Dcficiton je tudi proračun za 1932. Naloga društva bo da najde nove vire in da kolikor mogoče omeji izdatke Pospeš;ti bi bilo predvsem delo vanje dramskega odseka, ki bi lahko z živahnejšim delovanjem podprl društveno blagajno. Razveseljivo je, da se je v zadnjem času osnoval pevski odsek ter začel z rednimi vaijami. En ko bi bilo treba okrepiti orkestralni odsek Le tedaj bo društvo v polrai meri kos vsem svojrn prosvetnim nalogam. Tudi odsek za sokolski kino je imel lepe uspehe. Pri volitvah Je bil z vzklikom i zbran odbor, ki mu načeljuje zopet br dr. Sta.jmko in ki je z majhnima izpre-m n ribam i isti ko v preteklem poslovnem letu. Tudi sestava raznih odsekov se ni mnogo izpremenila. le osiroteli draimatski odsek je dobiil novega predsednika v oseibi br. Lukačiča. Občni zbor je poteikel po programu. želeti bi b:'o dobro pozna snežne razmere v teh krajih in bi. ko bi bil o stvari obveščen, poslal trag»čno preminilemu nemudoma pomoči. — Poročil se bo v krat kem trgovec g. Schndler Rihard Nevesta ie nečakinja splošno znane ugledne posestnice in gostilničarje v Koiprivniku se Medioove. MOZIRJE. Savinjska podružnica ^K Skale je priredila v soboto pn »Iliriji« predavanje ob razkazovanju skioptičnih lik Julijskih Alp. Prostorna dvorana je bita polna posikišaJcev. med katerimi smo oipazili lepo števifo gostov iz Šoštanja, Nazarja, Rečice in Gornjega gTada. kar je znak, da je zanimanje v Mozirju in okolici za turistiko prav veliko. Predavatelj prof. Ravnik iz Ljubljane je po uspelem propagandnem predavanju povedcl poslušalce v Gorenjski kot in jih vodLi po Kamniških Alpah. Karavankah in preko Rateč v Triglavsko pogorje. Slike je spremljala živa beseda. Le tupatim je tišino prekinil glas začudenja. Zato je ob koncu predavanja in razkazovanja predavatelj žel zasluženo odobravanje. Mala Nedelja. Gasilno društvo priredi na pustno nedeljo 7. t. m. točno ob pol 4. v Društvenem domu pustno zabavo. Burka »Krišpin in Frdolin«, godba, ples. Pri prosti zabavi maske dobrodošle. Vabljeni vsi od blizu in daleč. Radio Izvleček iz programov Četrtek. 4. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Pnevne vesti. — 13: Čas, piošče, borza. — 17.30: Plošče. _ 18: Živinoreja. — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Italijanščina. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Pedagogika. — 20.30: Koncert godbe 40. pešpolka >Triglav-sktgat. — 22.30: Napoved časa in poročila. Petek. 5 februarja. LJUBLJANA 11.30: šolska ura. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, bonta. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: Narodi zemlje. — 20: Sokolska ura iz Beograda. — 20.30: Koncert iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Klavirski koncert. — 21: Simfoničen koncert. — 22.30: Poročila. — 22.50: Ciganska codbo.. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Komorna glasba. — 20: Ves program iz Beograda. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 17.05: Komorna glasba. — 19.20: Pevski koncert. — 19.45: Mešan program. — 20.30: Skladbe za čelo. — 20.55: Mešan glasbeni program. — 22.20: Plošče. — BRNO 17.05: Koncert -.z Prage. — 19.45: Oboa. — 20: Slovaški večer. _ 20.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Orkestralen koncert. — 21.15: Simfoničen koncert, — 22.50: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 17: Lahka glasba. — 20.15: Ljudska igra. — 22.45: Godba za ples. — BERLIN 19.15: Spevoigro. — 21.25: Sluhoigra. — 22.30: Mešan program. — KčNIGSBERG 16.30: Koncert orkestra. — 20.15: Prenos opere iz gledališča. — MCHLACKEK 17.05: Orkestralen in pevski koncert. — 20.15: T&lagerjir. — 21: Opern* večer. — 22.35: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17: Popoldanski koncert. — 18.30: Vojaška godba. — 19.45: Pesmi. — 21.45: Ciganska godba. — 22.45: Orkestralen koncert. _ RIM 17.30: Pesmi. — 17.45: Lahka godba. — 21: Operetni večer. na sedežu banovine v dalmatinskem primorju z 20 adaptiranimi sobami naprodaj. Hotel obstoji že 20 let. Obrt je dobro vpeljana, obratuje se preko vsega leta. Prodam radi preselitve rodbine proti zelo ugodnim pogojem. Pojasnila daje lastnik »Hotela Beograd«, Split. 2092 Lovske puške floberti, brovning pištole, lovske in rihiškr potrebščine 350a F. K. KAISER, pušhar Ljubljana, Kongresni trg 0. Knrja occsa u-> 3(> minut v v<>ii. v k»- je »o! Poki. Kurja, o-čess iiMfca-ri".'j> t.iiko nveliia, iia mr-r'-te sredino, k: Vam zj tiaja Me&ne. tudi 7 r^ko Ti.rcj brr-z ii o r n. ali briT« odstranit!. — Hobiva se v v^lti it-kami in drogerij . I 'r^erija Grego Iv. Lju!» Ijajia, aii pni g!, zastopniku: droperija »Xi4n V. Oabrič, Subotki, t«J. 6-87. fmjmM I g11'JTI ■ Tehnika v Koa?.xn.'i fT :!.ri k.tn Konstajnz). — 1 1 IniiMijerek« za s«-*}«iru.' t>o :n elektrotehniko, 1 1 ztrraibo letal in avtomobilov, ll-o&pfkti z-j«;>rn:. 1 I <.a 1 v Dalmaciji na otoku Hvara z 20 lepo opremljenimi sobami, veliko restavracijo in vrtom v zelo lepi legi, z razgledom na morje, dam v zakup po zeio ugodnih pogojih. Pobližje informacije daje lastnik M. ČANAK. ZAGREB, Hotel Royal, Ilica 44—46. 1862 Prodani planinsko, GOZDNO POSESTVO obstoječe iz približno 100 oralov, gozda, njiv, travnikov in sadonosnika, gospodarsko poslopje, hiša s 6 sobami v najboljšem stanju. Nadalje vila z več sobami, velika klet, veliko skladišče tik zelo prometne železniške postaje. Proda se tudi vsako posebej. Dopise na podružnico »Jutra« Maribor pod »Vila«. 1884 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja ljubljena zaročenka, gospodična Kati Mihelčič dne 2. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, preminula. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 4. t. m. ob 3'2 iz hiše žalosti. Rožna dolina, Cesta XVUT4, na pokopališče na Vič. 2186 Ljubljana, 3. februarja 1932. Brumati Franc. Brez aoseMiez* otresti!* t .s*a Sladki gori je umrl na svečnico ob 15. uri, previden s tolažili sv. vere, v 83. letu svoje starosti, gospod Jože Knaflic Pogreb dragega pokojnika bo danes, dne 4. februarja ob pol 11. uri na sladkogorskem pokopališču. Prosimo tihega sožalja! Žalujoči ostali / Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pri-siojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto»Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se 2 oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Mali oglasi Za odgovor J Vili v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. . Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, , pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Službo dobi V«aka ircscia 5n> car; ia naslera »ii sa S!fr* «« * O'a- TU Trg. učenca ./rejniem. Nas .fdelku ».hitra« og'aa. 2730-1 Vrtnarja -^•kega iščem ».a takoj - hrar.o in stanovanjem v niSi v* plačo >'» d->gov»ru Conndbe na naslov: Jo-in [tenko. tovarna menili iz-l<-lk«v. «'«r*k» St-bota. -=M4 1-1 Frizerko •ni dobro izurjeno sprej-me tak<»j Turk, lliklo^iče- Postrežnfco »*nesIjivo iu {Moteno sprej-ine-m za domača u.'ia. Na-. 0.7 pove o triadni oddelek .Jutra«. ~ 3440-1 \ .'iteljico pletilne indust ije * v ranae v izdelavo »oiuenl;- iu svilenih ifcde.-kna viorce (najnovt j-«.;) celotna popravilo stro-.-v $t i ii W5. 3494-1 Zaslužek Rd-or J i 6« laslnžka, plača v* vsako be»ado 50 par; ra naslov aii Šifro i Dir,. — Kdor R 4 d i sjj«Jaš«k, pa ta ▼»ako bestMM> 1 Din, ta dajanje nas'»rs aH t\ šifro pa 5 Dia. Organizatorje prodaje čevljev na obroke za nove podružnice v S!o veniji išč>: :no. Kavcija potrebna. sTeJip o«, poštni predal 115. Ljubljana. 3493-3 Pisarniško delo na dom prevzame izurjena pisarniška moč. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Delo«. 3490-3 1 bil; u dajanj« naslova tU na efifro 6 Din. Dijaki, ki tičejo V5«crakeUe, plačajo vsako btjse-d« 5" par; *a Uti« aii e« da-naslova S Din. (4) Brezposelni trg. pomočmi:! t i> Lfabljane p.J ~ot-l'»o r>a n.v-1 jI : t e j-o »Tftn- Postrežnico vajeno gospodi njskib del. | ;.->trebnj«'ra I l';wlst'j^>T; -e ji* s a ti, o j 9. U. pred&oldne. .TusIot f»-rtv »glas. oddelek ^.fiiij K, Mesarski pomočnik i . '-.«5 sete*:!.*:-- v>bi ir.flato. j N"aslov v oglasim vddelte j •Jutra«. Š5U.I-1 i Oblastveno koncesijonirana soSerska šola G o iko Pipenbachsr Ljubiiana. Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. CAMLRNiKOVA šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 3(' t'rva oblastveno konceiij^>-niraja. Prosoekl 15 zastonj — (»ošite poiijl Učence -prejema vsik 251 Učiteljiščnik hi poučeval v?« ijudsko-šolske predmete. Naslov v oglajneau oddelku ».Jutra« Službe išče Vs.la boMida 30 par; »i dajenj« a»s'.or* «H «a čifro {* 'A K«, (r!) Dekle Izvežbaoa sobarica Ic.p> in drži sobe T(:Ju. ■ rlllna službo > •vjishm.ir oddeikn .J.; trs«, ?»>'<>-1 ?tara 118 l^t, izučena šivilja. r. obrtno nadaljevalno š'.4o, vajena v«eu b;š-nih OKravil razen kuhe, s er'vlet.Ti:in spričevalom ?-o-ikarife, išče primerno službo za takoj". Dopise ua naslov: Ptčnik, Maribor, Jenkova ulica c.. 31«i-2 Služkinjo za vse (.d-iao, poster.o ;u zv^tc, fci bi poleg kuharice ?vpr»v-'a!;« vsa bišna drla, -»rej-mem. Dekleti, ki .«» že •'.u^ila. naj pišejo -.a ogl. ■ idelek »JiKt.'3« [r . šifro • PoJtenj~«. ■>>>>-1 Šivilje s prakso oj sprejjpe Belihiir ?c V. lepif.. DunajAa . Potniki E6« išče Bie?t» (x>t-8šk», pUta -sa v baiK)v;.;)> m •ufairtam':. blago. Ponudbe n or!w. ».Ji-.rai •cd Mfto »F'k»aw "n -»ro-vigija«. Zi>'. \ -5 P<)tnika Brivski pomočnik d&o. r d«ia-.-ee in buhi Sta- eer, išče slu?,ho za takoj. Oiij«J!0 ponudbe na oglas, oddolek »Jiitra« šifro »StodtM niest-o^. 3477-2 10.0<)0 Din nagrade v got-T-veni denarju dobi tisti, ki preskrbi v vsseh pisarniških poslih verzira-n-einu uradniku sigurno službo. Cenjene ponu-dbe ua oglasni o>Mel«k Jutra pod »Jtagra-da«. 3439-2 Prodajalka žkk služijo v slaše-'čarr.:, od šifro '»Dobro is ar jena«. 8457-2 Mlada gospodična b; se šls rada učit sa n-kai 53n kuhati. Cenj. ponudbe rja ogl"'?. oddelek >Jutra« pod ;Pridna«. 3455-2 «iart\i:aktur:)i» str >xe. >>fek samo o-.ijšiii uriva t- « iih ?tta.!ik • T, i « i> ! i 3- 1 i i5čctro. — Ponudbe na n. i .> 1 i-.l^ t •ifto «. 3473-5 Služkinja s-ta-M 30 let, poštena, že'i pr-men'*; mesto. Gre tndi k otrokom. l"ana Jenko, pr: dr. Jjnko, Devica Vir. v Polju. 3511-3 Potnika r i ..-o*.po vsej tlovoni-in ki je pripravljen orsrzeU biiStvnike fgajžle) • oro inaetn proti 10% pro-«••3}je. Denise na naslor: ^ato P, t d-»-brirn s;>rič evalom, tBiož«"* in s. .i^rv-alake ga jeziki, želi zcposleaje v večji kuhinji. Naslov v •jsrljfvet! >,)■! t'a "1S-2 t-djar R.ce &a»roughs: Tarzan, kralj džungi? Drugo jutro so se opice že zgodaj klatile po džungli in gi iskale živeža. Tarzan jo je po svoji navadi mahnil proti koči. Kala je bila šla nekam na vzhod; in ko je bila najbolj zavarovana v svoje opravke, je zdajci začula čuden šum in prisluhnila. Mesar, pomočnik ;n prekajevalcc, išče službo 13. takoj ali po dogovoru. Naslov !xrru o?;asrii oddelek »Jutra«. 3188-2 Tkalni mojster z večletno prakso v izdelovanju pestrobarvnega '.kalnega blaga in umetne snjarski pomočnik mlad in vajen vseli del. išče službo v kaki tovarni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutr.i«. 3523-2 Prodajalka ki je ž« 13 let v eni hiši, vajena tudi gospodinjstva ki bi bila v pomoč gospe, išče drugo na-meščenje v trgovini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra^ pod šifro iNameščenje«. 3522-2 Radio Vsaka beseda 1 Din: sa dajanje naslova ali šifre na 5 Din. (9) Radio-aparat znamke »lladionc«, štiri-eiektron*ki, ?. zvočnikom »Lenzola« ugodno predam Naslov v oglasnem oddelku Ju tra c. 3462-9 Avto, moto Vsaka beseda 1 Din; dajanje w&irra ali aa fifr« pa 5 Din. (10) Ognjegasci in požarne brambo. zahtevajte ponudbe tabornih, a oajeesejžih motornih briz . 99 10 Motorno kolo Indian Skaut, s prikolic-o, v popoln-oiea dobrem stanju proda Pečovnik Simon. Vransko. 8527-10 M3SSSSM ZSL besedo. Ogli>?l *(>- etjai.nega enačaja (»o 50 par' beseda. ' Za dajanje naslovu ali za šifro S Dia, o^Ueina 5 Dia. (Cul) Damsko kolo »Sty«s« poeeivi nnprodaj v garderobi pri Figov C u. 3612-11 Prodam Osi*--* irg. značaja |i<« 1 Dt« besed«; sa da |anje buslorvm »ti ra Jifre 9 Din. -— Oglasi eoeislnegia *nač»ja v«a-ka bee«*ia 50 par; sa dajanj« naslov« Mi »a uino S Dia. (6) Motorno kok N. S. D. 500 cm*, malo rabljeno, ter želazo« peč 9 cevjii po telo ugodni eeol proiain. Na ogled pri tvrdki J. Goroo nasl. Aaerhamaier-Ogrin, 4. z o. z.% Miklošičeva cesta 30. 2«<5-8 Vinska sode hramiie. hrastove ln dobro ohranjeno od 20 hI do 50 hI vsebine, približno 12 kom. ugodno prodam. Naslov v 03I. odd. »Jutra«. 1S45-6 Gospodinjo jez "i o zlasti omare, ki tlacsio obleke. Naže omare so 60 cm široke in ohraai-io obleSe brez gub. — Posamezno . pohištvo, rntze, stole, dali*? kompletne spalnice od 2000 dinarjev naprej v najboljši izvršbi naročite pri Albert čeme. mizarstvo. Zc. Šiški.. pri Remlzi. " 335 6-1 Opravo zi š^cr-rijsko trgovine, !e-;»o in novo, lakiran hrast, takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8137-6 Fotoparat prodam. Naslov v {v:'as. oddelku »Jutra«. ^170-6 Fotoaparat skoraj nov, 9 x 12, Stoin-be!l aatvo-r Cotnpur, samo-sprožiio, Ju'.-tophot, kasete, stati v, vse v lepi us-njati torbici, ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jatra«. 3412-6 Jajce 75 par n* drobno nudi Se^er Si K->rnp.. Ljubijaca, Gosposvetska Ciwta 5. 3475-6 Med vseh vrst, zajamčeno pristen nudi Društvena č'J.i« larna v Ljubljani, Vošnja-kova 4, pri evangelijski cerkvi. Glavna zaloga vseh čebelarskih potrebščin in pristnih satnic. Cene brci koukurenem. S272-6 Čevlji na obroke »Tempo«, Gledališka u!. 4 (nasproti gledališča). (114-6 Klubsko garnituro č r u o, štiridelno, otroški športni voziček, otroško košaro in lep marmor za umivalnik poeeni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3521-6 Tvrdka F. I. Goričar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2y naznanja, da je znatno znižala cene zim skerou in letnemu perilu za gospode in dame, nogavicam, žepnim robcem itd. 2852-6 Avtotaksno koncesijo za Ljubljano, z vozom prodani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ta.va«. S4S0-S Pozor, čevljarji! Na kpeia in prometnem prostoru takoj prodam delavnico opremljene za najboljša izdelovanje čevljev. 500 p.".rov modemih kopit, 2 šivalna stroja, levoročni in ciiiderski Z3 čevljarske potrebščine i.a čevlje, 3 omare, 2 peči, kompletno posteljo, več pw*>v čevljev, 6 čevlj. stolov, 30 modernih prebijačev (Locli-eisen). Ponudbe pod šifro »20 tisoč« na oglasni od delek »Jutra«. 3524-6 Posest Vsaka beseda 1 Dia; sa dajanj« oaelov« ali ca Šifro pa 5 Dia. (20) Stavbna parcela ca. 1100 ms blizu postaje Domžale naprodaj po zelo ugodni cejii. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Primerim Cena«. 3017-20 Parcelo lepo in solnčno, 800 ms, v neposredni bližini Sokol-skega doma in tramvaja prodam pa dogovoru. I'o-nudbe na. oglasni oddelek »Jutra« pc-d »Parcela«. 3316-20 Hiša z trgovino novozgrajena ob okrajni cesti v večjem in prometnem kraju v bližini Maribora takoj pod ugodnimi pogoji in nizki ceni na prodaj. Na-stov pri podružnici »Jutra« v Mariboru. 300S-20 Graščin, posestvo obstoječe k lepe graščine z modernim komfortom, prvovrstna zemljišča, ma-rof. ko-zolee in delavska biSa, pripravno za tovarno aii sauatorij, blizu Celju p-odani za 600.000 Din. ali oddam v najem za 20 let. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celja pod šifro »Graščina«. 3420-20 Trgovsko hišo kupim takoj v večjem industrijskem kraju ali v prometnem trgu. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ;.oil šifro >T'esred.ni periferiji kupim. Ponudbe z navodbo cene in kraja naj so pošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Lasten dom«. 3C03-2G Parcelo v Ljubljani aH v prav neposredni periferiji kupim. Ponudbe z navedbo lege, velikosti in cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Soinčai svet«. 1 3092-30 Kavama in gostilna Prodam h;šo s posestvom in lepimi kavarniškimi ter gostilniškimi prostori, na zelo prometnem, kraju Slovenijo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Zadovoijea promet«. 3421-20 Stavbna parcela naprodaj v Linhartovi ul. pri Dunajski cesti. Naslov p>vo 02las. oddeie-k Jutra. 3508- Vilo ali hišo v ceni eca 3O0.OUO Din kupim v Ljubljani proti takojšnjemu plačilu. Pasi edovalci izključeni. Lego in opis pod »Resen kupec« na oglasni oddelek Jutra. S531-20 Posestvo srednjeveliko, v lepi legi odda v n a j o m Andrej Blatnik, Šmikiavž, Slovenj grade«. 8525-20 Vrednote dk» Oiiseda 1 Din; ms dajanje cailova *'i sa §'fro t>» 5 Din. f35) Vsakovrstno zlato kupuje pe najvišjih cenah ČERNE — juvelir LJubljana. WoKova ulica 3 Oblačila Trg. oglasi po 1 Din beseda; ia dajanje naslova aJi ia šifro 5 Din Oglasi socialnega tna-6aja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naaiova aLi ia Šifro 5 Dia. (IS) Kožuh lop »Merzmurmel« dobro ohranjen takoj prodam. — Na ogied v Frankopansk: ulici št. 12/1. 3455-13 Elegantne maske pS_-krela,r kraljeve i>ansk.- uprave«. 3541-21'* V»ka t>-dda:ti ua Sv. Petra cesti št. 81. 3519-23 1 ali 2 gospodični »n* mu '.m n j slaiiova :>je v jre-ii^i mesta, llrar.n v ii>i. Naslov {»f>ve oglasni >»i-iCici »Julra.«.. ij-j t Veliko sobo pripravno za delavnico aH pišimo, oddani v Rožni ulici št. 8. 3542-23 Samskega gospoda sprejmem v prijetno opremljeno sobo tik B:ei\vi-li.jve ceste s 15. t. m. Vila v centru m>-ia. Naslov pove oglasni oddekk »Jutra«. 3523-23 Sobe išče Naslov v oglasnem »Jutra«. oddelku 3469-23 Sobo z vhodom iz VApnjišča o-ldam s 15. februarjem boljšemu gospodu na Blei-weisovj cesti štev. 9II. 3449-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom takoj oddani samo boljši os>'b: v Hrenovi ulici štev. 12/1. 3447-23 Elegantno sobo s posebnim vbodom ter z 1 ali 2 posteljama, v centra mesta poceni odd,mi. Naslov v ogiasiiem oddelku Vsaka boseda 50 par; za dajanj« naslova ali za žj;ro S Dia. (23-a) Solnčno sobo išče simpatičen, 3S let državni uradnik pr; 'i situirani neodvisni d Otijene pouudbe piosi oglas, oddelek »Jutra« »^:iiipa-t:'.'i'H 3S-. 3;"3- oliro ca pod Gospodični iše®+a praz-io sobico ? posebnim vhodom. Ponudbe na og:a-ni odtiek -Jutra« pod »Saiai«. 3+31-23/a Z gdč. aH go^po ki bi iahko -0'bLna inajbno sobico. 7.r 1:. v! ::< ml.", d drž. uslužbence. Cenj. naslov l navedbo cene na ogla#ni oddelek »Jutra« j p-1 »Mirno življenje«. 3.: /J- 23 a Šivalni stroj »S;nger« prav dober, ra-prtaLij v Ura Jaški ul. 8. 35:4-:» Stroj za likanje ovratnikov, elektr. greit-c predam. Naslov v t^las. . biclku »Jutra.. S-jCM-i^ Plctilni stroj S, 'l'i doi?. dobro obranjen kupim. Naslov r oglasnem uJ.lu.ku r Jutra« 35->!-29 Informaeiie Vsaka beseda . Din u dajanje naslova ali 'J šifra pa 5 Din. (31) Oficirje bivšega B. ii. I. R. l, 2. Komp., prosimo za na-= jve radi važne informacije. — Ai jiua Oompanv, Ljubljana. 3424-31 Svarilo Preklicnji h izpri.-.'va'o -r. fivll.i 1-- ten.i- >e.e,_ ki sem ga c:<>-!• i, posečajoč drnr- "razr- d sradbcie rokodelske šfi.; 1. 1927/2S kot nevdjavn«, d i ga ne bi naj I ! 'j ali kdo drugi re rabi .'a L — Lcepr-id k '-m.-vl-, Zzornje Gameijne št. 30. £>07-51 »Jutra«. 3452-1 Sobo za dva stalna gospoda, in lep kabinet r. vso oskrbo oddam s 1. marcem pri koledvoru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3454-23 Sostanovalca za 150 Din mesečno sprejmem na Starem trgu 2/II deauo. 3456-23 Opremljeno sobo oddam takoj rj osebama. Nasltiv v oglasnem «ddelkn »Jutra«. 34»J0-23 Lepo kletno sobo oddam zakoncema, oz-iro-m a dvema sostanovalcema ali post.a-noval-k^ma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 3461-23 Gospoda s^ircjmem s ':">. februarjem lia stanovanje na Vidov-danski cesti 1,1. 3478-23 Gospoda sprejmem na stanovanje z vso c-skrbo ali bre?. v sredini mesta: Gallusovo nabrežje 7/11. 3483-23 Sobo popolnoma n ovo o prem. j eno, čisto, soinčno in zračJio, z elektriko ter posebnim vhodom oddam v Spodnji Šiški, Gasilska cesta. .št. 9 Cena 260 Din. 34t9-23 Sobo 7. 2 posteljama s souporabo kuhinje ali brez poceni oddam v Hrenovi nlici št. 17/1. 3482-23 Sobo prazno aii opremljeno, v centru mesta odda Skalar. Resljeva cesta štev. 131. Oglodati ni cd S. ia 1!. aro Lepa soba na Mestnem trgu. opremljena, deljena v flva prostora, z električno razsvetljavo, se odda tiii ali dvema solidnima gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3500-23 Prostorno sobo z elektriko, p«čj», 1 posteljo, umivalnik cm, onn-ro, večjo mizo in 3 stoli i.drugo ima wim) išče .- 15. ■t,, m. starejši samec r b.i-žini mesta. — Ponndbe r.a oglas. oud'!ek Jnt.r.i- pod značko »Mirni kotiček«.— Brez navedbe cene br. /,-predmet n o. -i! a Filatelija Mladenič 30 1-et bi pre-vze! «• •. ropeljano in dobro k trgovino v nr-OTr.etuem k-aj-i bKm železnice, z večjin posestvom. Obenem f.a is,c0.0C0 Din. tamo resne in is-kreno ro':-Ijene ponudbe naj se pošljejo na oglasni sideltk »Jutra« {H šifro jCeljo —• Sre^lia v bo.loče«. 2«j40-?j Vsaka beseda 50 pa.": ia dajanje naslova ili zs Šifro pa 3 Din. (39) Jugoslov. znamke sedanje, boljšo starejših izdaj iu vse portovne vzamem v zameno za Austra-lijo, Japonsko, KsW:;iJ-» in Bolgarijo. Pošiljko franki-rajte samo s gpominskim' znamkami! Avgust potuš — Kranj. 3i41-39 Dopisi Vsaka bosega 2 Din; sa dajanj« naslova aii ščfre pa 5 Din. (Zi) Vsaka be<;eea 1 Din. za. dajanje cas!cva aii za Šifro pa 5 Din. (37 Pomije Z;1 Kr i o .pr.i-:<-ev. ■i i i gc-ste. -e dtHii poceni gr.stiLni pri Je-rioi« ll'er-les), 1'rt^ernova uiica U Telefon 205S PREMOG suha drva j Pogačnik, Bohoričeva Stev. 5. Trgovski pomočnik Posmrtninsko 28 let star, želi znanji punčko, ki bi mu pomagala do osamosvojitve. — Resne in neanonimrie i — piše na oglasni odd. lok »Jutra« pod šitro Nežna ljubav«._ l44š-24 Tri mlade dame dobro si-Ponudbe tujke, iščejo ti tuirauc gospod na oglasni oddelek Jutra pod S&o »Do 7/II 1932«. 3502-24 zavarovanje (podporna sekcija Marib-y » Vam izvile puobi iščen z. upnik. Čakalna doba š< " 'xl:w>v. Pošljite še da'?«—'. Vaš naslov pod šifro >Z* upnik«, Ljubljana- poSfA predal 319. 3>y«.j7 Kurja očesa Najboljša sredstvo kurjim oSesosa »Cav-.-a« 10 ITi 3-i a D. S. j« T-c'o doV oj.-OO p02'edat! — bojim se. 3529-24 Stroji Vsaka buseda 1 Din, dajanje naslova ali «a Šifro p« 5 Diii. (29) Motor i že rabljen, dobro ohranjen, za pogon kmečke mlatilnice, no predragega k u p i Alojzij Klemenčič, Poljšica št. 15, p. Podio-irt 3443-29 Dobite v teka mah, drtge-rijob aii oorav-jo&t it tvor-aicu in glavnega skladišča. Čuvajte so ponaredb! 15 M. Hrnjak lekarnar — Sisa!»: Brez posebnega obvestila. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš brat, stric in svak, gospod dr. Vladimir Rudež zdravnik dne 2. februarja 1932. za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo dne 4. februarja 1932 ob pol 16. iz mrtvašnice splošne bolnice na magdalensko pokopališče v Mariboru. Maribor, dne 2. februarja 1932. žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren /*iojz Novak. Vsi s LjubLiam.