39. številka. V Trstu, v soboto 14. maja 1887. Tečaj XII. Opazke. Vni dopisi ne pošiljajo uredniAtvu v ulici Torreiite. lž.Vsak list mora biti frnnkirun. Rokopisi ne vračajo. Inaernti (/rizno vrni« naznanila in poslanico) /v-zarai-unijo po pogodbi; pri kratkih m^nsih z clrol)nimi črkami so plučlj*3m vnako besedo 2 nov Naročit iiirf^reklamacije in imerato prejema opra^nistvo, ulica Torreiite 12. EDINOST •Edinosti izhaja dvakrat na teden, vnako sredo in soboto ob 1 uri popolmln«. i prijatelji grdo gledajo, nas to nima strašiti, zavest slovenska raste z vsakim dnevom in vse nakane sovražnikov ne vstavijo več našega napredka; naša sveta stvar mora zmagati iti kedor upa v bodočnost Avstrije. ta upa tudi v bodočnost Slovencev itd. — Občinstvo je govorniku ves čas živahno pritrjevalo. Govoril je potem tudi podstarosta „Sokola", g. K. in so zahvalil Solkancem za lep sprejem in še posebo solkanskim dekletam za venec podarjen Sokolovej zastavi. Nastopi zopet domači zbor in prav dobro poje „Bratje v kolo", — Za doma- z> čim zhoroin nastopijo vrli Skedenjei in ; jih prav obilo v to užnižže vpi§e — do-pojo „Sto čutiš" tako krasno, da jim je Vivali poduk v materinem jeziku. Po raz-uonela od vsili stramj pohvala, tako sicer,1 nieri sku^enj, katere dobi' naučna uprava da so morali ponavljati. Potem je deklamovala gospica Koba- ,"1'anjka talentu za tako izobraženjo, treba lova iz lrsta Gregorčičevo „Sočiu. — Lepo jP)- j)() proudftrlti, koliko se ima ustreči tu je naglušala, k srenje šla deklamacija, onicnjenim posebnim potrebam posobe, ali navzoči pesnik sam je to kazal na svojem pft gotovih učiliščib, ki se imajo usta- obličju. Gospici je občinstvo ploskalo, da |U)viti na Kranjskem. — V večer jnoj seji je bilo veselje. I je bilo sprejetih še več naslovov nančnega tovariši interpeliral zarad disciplinarne preiskave zoper učence dunajskega vseučilišča, ki bo poslancu Tomaczuku pisali razžaljivo pismo vsled tega, ker je v državnem zboru rekel, da se v vseučiliščih budi antisemitski duh. V seji 12. t. m. je zbornica sprejela naslov „srednje šole". Mej razpravo je naučni minister na priporočilo grofa Coro-nini izjavil, da so bo prašanjeglede večjega ozira na učcnco italijanske narodnosti pri naučnoj upravi gotovo ozbiljno preudarjalo. Poslanec Burgstaller je interpeliral zarad prepovedi izvožnjo konj. Na dunajskem vseučilišči uže davno ni več tako, kakor bi imelo biti. Pod ustavoverno vlado se je vtepel v to Bvetišče znanosti nek duh, ki no dela česti temu prvemu znanstvenemu zavodu na svetu. En del nemških študentov, ščuvati od prenapetih zastopnikov in krivili prorokov nemšlfe narodnosti, popel se je na konja visoke politike, tako zatajil svoj poklic, stopil iz vojnic dolžnosti in zgrešil pravo pot. To so je zgodilo zopet te dni. Najprej so ti mladi gospodje poslali sramotilno pismo poslancu Tomasczuku, ker v državnem zboru ni govoril njim po volji, potem so hodili na galerijo obeh zbornic državnega zbora, ter silovito ploskali tistim govornikom, ki ho bili njim po volji, drugim sikali in žvižgali ; najhujše pa jih je razjaril najveći učenjak in poštenjak dunajskega vseučilišča, profesor in dvorni svetovalec Maassen, ker je v gosposkej zbornici tako lepo in prepričevalno govoril o enakopravnosti avstrijskih narodov. Na njega so se posebno spravili, tako sicer, da so je zaukazala preiskava in da je na povelje naučnoga ministra vseučiliščni rektor zapretil najstrožje naredbe, ako se bodo izgredi ponavljali. —Ko je 11. t. m. več sto vseučiliščnikov prod stanovanjem glede teh mladenieev, katerim gotovo no j profesorja Maassen demonstriralo, razgnala ženja. Zarad rastočih zahtevan) na gimnazijah je predrugaeba teh nujno potrebna. I)a se le v ministerstvu zgode osobne pre-meinbe, oziral se bo minister na to, da se ne bo osobam ene narodnosti prednost dajala. Glede Sukljejeve želje, naj se ustanove slovenske paralelke, bode minister še čakal, da se prepriča, ali se učni nameni morejo doseši. Njemu ne manjka dobre volje, da ne bi tudi interesov slovenskega naroda podpiral. Glede učnega jezika na prihodnjej obrtnoj šoli v Trstu jo naučni minister rekel: Če je naučna uprava sklenola, na državnoj obrtnoj šoli v Trstu uvesti italijanski jezik za učni, storila je to, ker mnogo razlogov za to govoru Ti razlogi so pred vsemi, da je mnogo korporacij, kakor mestni zastop, trgovinska in obrtna zbornica in več velikih obrtnikov zagotovilo obilo doneske pod izrecnim pogojem, da bode italijanski učni jezik in da se obrtna šola v Trstu, ako se ta volila ne sprejmo, z ozirom na sedanjo finančne razmere gotovo ne ustanovi. Pila bi tedaj nemogoča ustanovitev, katera, kakor menim, pozdravi se z veseljem povsod v južnih kronovinah. Tudi se sklicujem na to, da je naučna uprava zato sklenola italijanski učni jezik na državnoj obrtnoj šoli v Trstu uvesti, ker so malo vspodbudljive skušnje, katere so se pokazalo pri utrakvističnih napravah; potom pa tudi, ker so pedagogično in didaktične težavo pri utrakvističnih napravah, posebno pri obrtnih strokah, z ozirom na učila neizrečeno velike. Opazil bi k temu še, da naučna uprava od svoje strani tudi o tem ni svojih dolžnosti zanemarila, ker bo skrbela za to, da bodo mladi ljudje slo* I venske narodnosti — in jaz upam, da se jih jo policija in pet zaprla, ter dva v zapor na tri dni, druge na 24 ur obsodila. 12. t. ni. je bila juridična fakulteta zaprta. Vnanje dežele. O bolgarskem p r a s a n j i je m razlaga na kratko zgodovino čitalnice ter omenja pi solkanske, go zvest ostal Solkauecm itd., omenja še drugih sodelalcev pri osnovanju čitalnice, vgg.: dr. I Vr jančiča, 11. Dolenca, M. Doljaka, Št. Klemončiča itd.; vsirn so v imenu čitalnico in Solkancev prosrčno zahvali, —■ potem pa pročita mnoge došlo telegrame in sicer : Čitalnic iz Tomina, Vipavo, Bolea, Slovencev na Dunaju, tržaškega podp. društva iz Trsta, majorja Komela pl. Soče-brana, nekega Solkanca, ki biva na Poljskem, potom g. Jiiharda Dolenca iz Grma, drž. poslanca, g. dr. Ferjančica iz Dunaja (oba zadnja sta bila mej silovatelji solkanske čitalnice) in še mnogo drugih. (Konec p rili.) Politični pregled. Notranje dežele. A' poslanskej zbornici v seji 10. t. ni. je minister za deželno bran odgovoril na interpelacijo poslanca Tausche zastran oprostitve okrajnih načelnikov in županov od črno vojske in rekel, da si ministerstvo prizadeva zadevajoča od mnogih strani došla prašanja po neobhodnih potrebah javno službe in vojske vrediti, on je izdal posebne ukaze zastran oprostitve;, posebno pri političnih gosposkah, občinskih načelništvib, varstvenih organih in prometnih upravah, ki segajo tako daleč, da je nemotena služba pri vseh okoliščinah zavarovana. Grof Falkenhavn jo odgovoril na interpelacijo poslanca Kichter glede razkosavanja zemljišč in rekel, da je pravosodno ministerstvo sodiščem uže ukazalo, naj si prizadevajo, da so to po mogočnosti zadržuje. 1'braniti pa je to mogoče le s zakoni. V ta namen so mora sprejeti osnova posebnega državnega zakona, ki vredi' podedovanja kmetij Dru-zega vlada zdaj ne more storiti. Potem se je naduljevala proračunska razprava; na vrsti je bil naslov „osrednja uprava naučnoga ministerstva". Govorili so Prosko-vec, Začek in Tiirk in izvoljena glavna govornika Tonner in Bendel. Minister je odgovoril Še na izjave poslancev Prosko-vec in Šuklje in potem sojo naslov skoraj soglasno sprejel z Sukljejeviru dostavkom glede dovolitve druzoga otdelknega načelnika. Nasproti Proskovcu je minister opazil, da je izobraženjo najboljši pomoček zoper pijančevanje ; on se sploh prizadeva za povzdigo splošnega ljudskega izobra- Stopi zopet na oder č. g. \ alentinčič. 'ministerstva. Poslanec Klun seje poteznl! zadnje dni nastala skoraj popolna tihota, kratko zgodovino čitalnice /a Slovence na Koroškem, Štajerskem,! a no mine mnogo časa, ko zopet splava rvega predsednika čitalnice! Kranjskem in v Trstu, ter prod lagal reso-j na površje. Zdaj so vladarji popotovali po sp. V. Dolenca, kije vedno iucij0i v katerej zahteva ustanovitev slo-S deželi, da ljudstvo pridobe za svojo na- vonskih ljudskih šol in učiteljišč. Poslanec j mene ; ta teden so so zopet v Sredec vr-Luzzatto je protestiral zoper Klunovo iz- noli in zdaj bo treba sklicati veliko so-javo, ter naglašal domoljubne čute večino branje, da v novic potrdi vladarje v oblasti, tržaškega prebivalstva. — V seji 11. t. ni. morebiti tudi, da izvoli kneza, se je nadaljevala razprava o proračunu ! N i h i 1 i s t i, ki so hoteli ruskega naučnoga ministerstva in sprejelo se već carja umoriti, katerih je skupaj petnajst, naslovov. Poslanec Pollak omenja onesna- vsi so bili obsojeni k smrti, vendar je ženja spomenika Anastazija Griina v Lju-,osem carju priporočenih v pomiloščenjo ziku so ga dotaknole; zono besedo: dela ž njimi, kakor mu drago. In odkod ta nezavednost, taka potrpežljivost, prašal bi kdo: saj imajo društva v svojih okrajih, saj imajo časnik, da se narodni duh vedno bolj med njimi goji. Ali kaj pomagajo društva, ako se njega častni udje ne vzdignejo nad svojo ude ter jim na srce polagajo, kar jim koristi in nezavednost od njih odženejo. In samim prav tako nc pomagajo časopisi, ker morda po vsem okraji okolice ne dobiš pri petih slovenskega časopisa, katerih bi se lahko bolj premožni naročevali ter svojim rojakom naštevali škode, ki prihajajo od strani našega municipija, da bi se zavedli, da bi vedeli, da jim manjka zavednosti, da jim je potreben — tabor. Mi smo že lansko leto o vsem y času kolere taborovali, ali le z besedo. Čakali smo, da bi nam vlada dovolila in da bi jenjala kolera; ali ko nam je Bog podelil zopet novi zdravi zrak, zopet je vse zaspalo — pomrznolo jo vse. Ali za vedno? — Udje se mi tresejo, srce mi žalostno bije in vreje kri v možgane, da hočejo so mi zmešati, ko to strašno besedo vedno prernišlujem. Tukaj smo menda na narslabŠem stališču v okolici glede narodnih šol. Tukaj ima magistrat (pa kakšen magistrat je to) največo moč odtujati otroke svojemu narodu ter vcepljati v njih mlada srca tisti duh, ki je sovražen našemu narodu in sploh Avstriji. Tu nismo še nikdar imeli slovenskih šol, ali vonder zdaj jo čas, da jih dobimo; naj so poteznjo državni poslanci za vso okolico, ne samo za kako revno paralelko. — Sliši se, da mislijo Rocolčanje (zgornji) prositi za duhovna; ki bi vzdržaval šolo i cerkev pri Lovcu. Prošnja pa naj se pošlje na vlado in ne na magistrat, ker pri zadnjem ne dobijo nič, to je gotovo. In na vlado naj so prošnja pošlje v slovenskem jeziku, da bodo vedeli tamošnji merodajni gospodje, da umejemo tudi slovenski pisati, no samo v blaženoj italijanščini. Torej treba zopet spodbujati, da bi taborovali, a ne samo pisali o tem osod-nem taboru, ampak se enkrat zganili, da pokažemo našim lahonom, da še živimo, in da bode naš gospod politik „Piccolo" kaj pisati imel o tem in s tem napolni svoje štiri predalčke ter si za uadaljno politikovunje pomoro. Torej na noge — skrajni čas jo! bljani, slika zasluge Turjačanov za Kranjsko in predlaga, naj so pesniku Auerspergu postavi spomenik v Ljubljani na državno troške. Pri naslovu „potrebščine za verski zalog", toži poslanec Piohler, da duhovščina na severnim Ceskem narodnih teženj nemškega prebivalstva ne podpira. Poslanec Pscheider omenja, da je nova kongrua mnogo duhovnikom dohodke znižala. Minister Gautsch odgovori, da nova kongrua enakomerno vreja dohodke in je popolnoma zakonita. Ako so nekateri duhovniki nekoliko zgubili, pridobili so drugi. Tudi ta naslov je bil sprejet. V večornej soji so je vršila razprava o velikih šolali. Poslanec Luzzatto jo govoril za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu. Poslanec Pscheider je izjavil, da se cerkev nikoli no moao odreči pravico vpliva na šolo. Poslanec Monger graja prizadevanje, težave dohiti obiskovanju vseučilišč in pravi, da je želeti, da se odpravi razdelitev srednjih šol na dvoje. Govornik pojasnuje težavo učenja slovanskih jezikov na nemških šolah, ter priporoča več zaželenih predru-gačb juridičnega in medicinskega poduka. Minister Gautsch odgovori poslancu Luz-zato, da je užo zdaj ušencem italijanske narodnosti mogočo, nekatere predmete učiti se v italijanskem jeziku, kakor je to v Inomostu in pravi dalje: Jaz morem smatrati to, kar je poslanec Luzzatto sprožil, le za spodbod, in to provdarim, zagotovila pu od svoje strani ne morem nika-kega dati. Nasproti Mengerju jo minister odgovoril, da naredbe naučne upravo sicer merijo na to, da vseučilišča niso prenapolnjena, ne pa na to, da bi so učenju delale težave. Na gimnazijah je v načinu učenja klasičnih in živih jezikov velika razlika. Razmere na medicinskoj fakulteti na Dunaji niso žalostne, ampak premislika vredne. Pa tudi, ako bi država za 2(500 učencev priskrbela proator, manjkalo bi materijala. Naučna uprava noče delati le negativno, temuč tudi pozitivno ; vendar pa bo treba omejitve. Vlada preuredbe izvede z ozirom na znanstvo in potnembo vseučilišč. Potem se je sprejel naslov „velike šole". Nazadnje je Sohonerer s To car gotovo pomilostf in skoraj gotovo je, da car samo dve ali tri smrtne obsodbe potrdi. B i s m a r c k ima užo to navado, da od časa do časa, kadar se njemu prav zdi, kako bombo moj svet vrže, da se ljudstvo prestraši in vlado vznemirijo in morebiti obrnu pozornost tja, kamor Bismarek ne gleda. Taka Bismarckova bomba je tudi vest v „Nordd. Allg. Ztg.", Bismarckovem organu, da je Avstrija sklenola pogodbo z Rusijo glede zasedenjaBosne in Hrce-govine. Ta vest je razburila posebno Ma-djare, kar jo lahko verjetno, ker Mudjari Rusov no morejo videti in ker je to pogodbo z Rusijo skleuol Madjar, tedanji minister zunanjih zadev Andrasv. Ni se tedaj Čuditi, da je poslanec Iranviv oger-skem državnem zboru interpeliral o tej stvari, ki mora biti nekako kočljiva, ker V Gorici, 2. maja. — (Konec glej št. 87.) — Rekli smo užo večkrat, da Gorica* ni laško mesto, kajti tu nemajo obstoja ter se ne razcvitajo laške skomine. Društva, kojih namen jo ljudstvo v sovražnosti vaditi, tukaj skoraj več ni. Vsbm je osoda enaka. Društvo „Unione" n. pr., ki jo nekdaj ob času volitev toliko hrupa delalo, ni moglo zadnjič imeti svojega občnega zbora radi pomanjkanja udov. Njegovi udje so menda po svetu raztreseni, kakor Noetovi sinovi in treba je večjo trobente, nego je goriški Corriere, da jih skupaj skliče. * * m Pisal sem vam nekdaj, da imamo, ali prav za prav imajo Lahoni tukaj neko društvo nazvano „Societa por la cura cli-matioa". Njega namen je Gorico olepšati ter jo narediti primernejšo za tujce, ki vanjo hode zdravja iskat. Pred časom je iinolo kaj mnogo osnov. Prenoviti je kar jo Andrasv nemndoma odpotoval na Dunaj, nakrat hotelo vso Gorico, plemeniti jej ter 80 o tej zadevi dolgo razgovarjal z ceste, kanalizacijo, zboljšati in olepšati ministrom žunajnih zadev Kulnokv-jem in sprehajališča njene okolice, zidati veli- zunajnih zadev Kainok v-jem pozneje tudi s cesarjem Tudi ogerski ministerski načelnik bo neki o tej reči imel pogovor na Dunaju. — Kak namen ima Bismarek s to bombo, to je nam navadnim ljudem še zakrito, toliko bolj, ker nam tudi znana ni vsebina omenjene pogodbe, le toliko mislimo, da Bismarek tega ni storil i/, ljubezni do Avstrije. Mej francosko v 1 a d o in proračunskim odsekom je nastalo ostro navskrižje, če zbornica potegne s zadnjim, potem odstopi ministerstvo. — V Parizu se te dni prodajajo demanti francosko krono. Kupovat jih je prišlo 250 juvclir-jev iz vseh krajev sveta in mnogo drugih bogatašev. Sic transit gloria mundi! DOPISI. Iz Rocola, 9. maja. — [Izv. dop.| — Nezavednost okoličanov postajo vedno večja, namesto da bi se med njo narodni duh vedno bolj razširjal. Magistrat ima vedno prosteje roke, nakladati jim ogromne davke, vsiljati jim tuji jezik v šolo, odbijati jim prošnje, ki bi v slovenskem je- kanski hotel za tujec itd. itd. Sploh na-merjavalo je dopolniti velikanska dela, ki bi Gorico gotovo prijetnejšo učinila, katera bi pa stala vsaj milijon. Na prvi pogled bi človek mislil, da ima to društvo na razpolaganje bogve kak kapital, v tem ko vse njegovo bogatstvo obstoji v doneskih, koje vkup spravljajo njegovi udje. Zadnjih je pa okolo sto ter skupaj spravijo teško letnih 400 gld. — gotovo mastna svota, s katero imenovano društvo lahko vse svojo osnove oživotvori ! Uže več let kriče predstojniki tega društva o potrebi tega ali onega, ali do-seduj se jim ni spones|j> šo ničesa. So le zadnjič se jim jo nekaj posrečilo. V zadnjoj svojeg seji (ki jo gotovo bila ena naj-sijajnejših) sklenoli so v Gorici nastaviti enega čistilca čevljev (lustrascarpe) v mon-turi! Ta visok dostojanstvenik imel bo svojo rezidenco na voglu pri kavani al Teatro ter bode popotnikom tujcem (iz Italije) in onim laškim Goričanom, ki toliko uo izmorejo, da bi na domu imeli deklo, ki bi jim tudi čevlje čistila, — njegova naloga bode tedaj za par krajcarjev zadnjim čevlje čistiti!! Kdo bi tajil, da je to velik napredek imenitnega tega društva? Corriere je to kaj oznanil urbi et orbi meneč: sedaj bo pač imel kdo čevlje čistiti Fanfallo-vemu dopisovalcu, ko pride v Gorico, kakor je bil uže v svojem listu oznanil, da Gorica nema čistilca čevljev! JejŠ! jejš! rekla bi Brenceljnova Zefa, ako bi Še živela — Bog jim je možgane zmešal! In res trditi smemo, da se je pri tem društvu uresničil starolatinski rek: parturiuntur m o n t es n a s c i t u r-q u e r i d i c u 1 u s m u s. — Hodile so gore, a svet je zagledala smešna miška! Da bi se jim vsaj tako godilo vsaki-krat, ko mislijo kaj oživotvoriti! Domače vesti. Odličen gost. Poveljnik III. oddelka F. Z. M. baron Kuhn je prispel sinoči iz Gradca v Trst, da pregleda tukajšno posadko. — Nastani! se je v hotelu De-lorme. t Franjo Hrovat. Bivši župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani, pozneji rektor avstrijske ustanove za popotnike v Jeruzalemu, umrl je 8. t. m. v Ljubljani v 74. letu. R. J. P. K životopisu rajncega Hribarja nam je so dostaviti, da je bil rajnki tudi tržaškim pevcem dobro poznana osoba, vsaj je on leta 1882. bil verhovni vodja par sto pevcev, ki so na ladjah peli cesarju pred gradom Miramarom, in cesar je njega in g. Bartlja k sebi v grad poklical ter se njima presrčno zahvalil. Prav tako jo Hribar v Gorici dvakrat pred cesarjem nastopil s par sto pevci in bil od cesarja sprejet. — Vselej, kadar je bilo treba napraviti kaj velikanskega, bil je Hribar glavni pevovodja — zato pa so ga Primorski pevci po vsej pravici zvali svojega „generala". Bog nam daj vrednega naslednika! Občni zbor pol. društva Edinost bodo jutri ob 10 uri dopoludne v dvorani restavracijo gledišča Fenice (vhod z ulice S. Franoesco). Ker jo dnevni red jako važen, nadejati se je, da se zbora vdeleži veliko občinstva iz Trsta in okolice. Glavni zbor slovanske čitalnice v Trstu bode jutri v nedeljo, ob 6 in pol uri zvečer. — Ker so na dnevnem redu jako važne razprave, zato je želeti, da so zbora vdelože po mogočosti vsi udje. Za družbo sv. Cirila in Metoda jo pri slavnosti v Solkanu nabral g. Janko Drašček f. 5.71, katero svoto jo izročil donarničarju trž. podružnice. Umetnijško obrtna razstava v Trstu ostane odprta le se do ponedeljka. Obiskovala se jo do sedaj zelo živahno. — Kdor jo šo ni ogledal, nnj se tedaj požuri. Obrtna šola in zidovi. — Malokje se vtikujo Židovi toliko v jezikovna pra-šanja, kakor v Trstu. Gotovo pa jim pri tem ni na stvari samej ležeče, ampak imajo vse druge vzroke sebičnosti, katerih pa vendar no morejo dobro zakrivati, — Zato pa tudi nikakor no morejo mirovati, od kar se je sprožilo prašanjo o slovenskem učnem jeziku v tržaškoj državnoj obrtnoj šoli. — Dan na dan kriče po svojih listih, da so jim strašna krivica godi' ter rotijo vlado, naj nikar ne gazi z nogami z enako naredbo italijanskega značaja tržaškega mesta in italijanskega njegovega prebivalstva. — Zakaj tedaj toliko hrupa o stvari, katera so po pravici sama ob sebi razume, ker je popolnoma naravna in nujna? Da so opravičeni napadi na nas Slovence, katero čitamo dan na dan v onej ali drugoj obliki po židovskih listih, gotovo ne bi si. državno pravdništvo vsak drugi dan teh strupenih listov — zaseglo. — Sicer se pravi, da škoda človeka izpa-moti, toda ti gospodje hočejo se silo z glavo skozi zid. — Zato pa je v četrtek zadela prvega kričača zopet nemila osoda, da jo prišel radi svojih nesramnih laži pod pečat. Ta kričač tira, od kar so mu plačali kavci jo, veduo „visoko politiko" (?) in ker je nekoliko kratkoviden, zaganja se v to, kar mu je najbližje in največ na poti: v Slovence. — Ali strašno je neroden pri tem poslu! Morebiti ga' vendar skušnja izuči? — Pripoveduje tedaj svojim somišl jencern in tržaškemu mobu, kako jo naučni minister prof. Šukljeju odgovoril na njegovo interpelacijo. Potolažil je tobož Italijane (tržaški, da šola nikakor ne bode imela slovenske paralelke, ampak samo za poskus bi se moglo slučajno slovenskim učencem predavati v slovenskom jeziku, — Po izkustvu, katero uprava pridobi s tako poskušajo, pa vlada menda napravi Slovencem obrtno šolo kje na Kranjske m. Komentarja tu ni treba. Vsaka stvar ima dve strani in mi poznamo eno in drugo. — Zato pa pustimo kričačem začasno veselje, kajti pravica prej ali poznej mora prodreti! Pri seji mestnega zbora v četrtek je čital poročevalec dr. Dompieri dogovor mej magistratom in trgovinsko-obrtnijško zbornico radi zgradbe in nadzorovanja dokov (brodovišč). Dogovorima 17 člankov, kateri so bili sprejeti do §. 10. s temi le spremembami: 3. Ravnateljstvo ima svojo službo brezplačno opravljati; 5J. 6. Obe korporaciji imenujeti sami dotične osebo, koje imajo nadzirati tehnični del zgradbo; 8. Nižje osebje se ima izbrati kolikor mogoče izmed domačih tržaških ljudi; 9. Prednost imajo tudi tržaški podvzetniki, trgovci itd. — Ker je bilo uže kasno, preložila se jo daljna razprava na prihodno sejo. V Višnjanu je pri občinskih volitvah sijajno zmagala narodna hrvatska stranka tudi v II. in I. razredu. — Torej tudi tam po stoletjah zopet čisto hrvatsko županstvo. — V Roču se vrše te dni volitve in je tudi tam nada, da naši bratje zmagajo. Lahoni so poparjeni; našim pa raste pogum! Živeli Istrski Slovani! Slavnost „Sokola" v Pragi, katera je imela svrho obhajati 25-letnico prnž-kega Sokola, koje bi se bilo' vdeležilo mnogo slovanskih telovadnih družtcv iz vseh krajev sveta, bila je preklicana. — Vzrok temu je, ker je vlada prepovedala nekatere točke programa in to najvažnejšo. — „Tout cotnme chez nousl" Tržaške novosti: L a h o n s k i listi — posebno „L'In-dipendente", „Mattirio" in „Piccolo" so strašno razburjeni zarad Nabergojeve in 52 tovaršev interpelacije in zarad govorov dr. Gregorca, kanonika Kljuna in prof. Sukljeja ter hvalijo Luzzatto-a, ker jo protestovul proti temu, kar sta gg. Kljun in Suklje govorila o zvestobi Slovencev in tržaških Iredentarjih. — Tem bratcem pridružila se je tudi tetka tržaška in je konstatirala baje, da v Trstu ni Ireden-tevcev in ker je ona to rekla, mora vsak verni tudi verovati. — „L'Indipendente" in „Piccolo" sta bila v četrtek zaplenena zarad prehudih napadov in draženja na Slovence, zato pa tetka za njima pometa. Žalostno jo zadosti, da si nikdo ne upa v Trstu pravice govoriti in da vso ždi pod terorizmom lahonsko stranke, ki gospodari v Trstu. Čudno, da so po lanskih volitvah sami gospodje a la Rafael Luzzatto rekli, da so zdaj lahoni gospodarji Trstu, in nam je nek gospod, ki no laže, rekel, da so mu jo g. Rafael izrazil, če se on in še par drugih mestnih očetov odpovedo, da bodo zbor popolnoma rudeč. — Tako so pisali in govorili poprej. Kako pa da zdaj vse to taje in svetu natvozajo, da so v zboru sami avstrijski patrijotje. Kaj je to politično prepričanje, in stalnost političnega monenja? — Uprav ta strah takozvane patrijotično stranke tržaške pred znanimi teroristi je dokaz, da tavamo po tnjinah. — Vso to so ne da tajiti; to vso dokazujejo listi jn javni govori pred 2 letoma iu zdaj! Sepav je bil torej odgovor gg. Kljunu in Šukljeju. — Slovenci niso sicor vzeli v najem patrijotizma, ali dokazali so ga pri vsakej priliki in ga tudi | bodo in to z večini zatajevanjem, nego pa skriti in javni lahoni. Triesterca, ki zdaj tako Lahono brani, morala bi premisliti, da se šo črvič krivi, ako kodo na njega stopi; z nami Slovenci pa sme mestni ' zbor tržaški nekazuono postopati kakor s i Ilcloti. — Menimo, da smo vsaj toliko i zaslužili, da nas proti takim ponižavanjem brani vlada. Pa kaj bi omenjali Triesterce, značaja si ne moro prisvajati; ni še dvo leti, ko jo bila velikonemška, huda nasprotnica naše vlade, katero pa danes tako hvalisa, daje uže prav priskutno in da vlada j sama lehko reče: Bog me varuj tacih prijateljev! — V 24 urah se je prelevila, slekla velikonemške capo in oblekla ! Taaffejev frak, trka na prsi in so baba z svojim poštenjem in domoljubjem.! Misli li, da so dobri državljani bebci, ki ne znajo ločiti lulike od pšenice? Politika tiča stusa je stopila pri nas v navado, oficijozni tajijo, celo očevidne stvari. — Tako na priliko je znano, kaka čuda so delali lahonski listi tržaški zarad razstave v Benetkah, kako so poslali vsi svoje poročevalce tija in kako obširno so pisali o vsej stvari, o kralju, kraljici itd,; kopajo bila spuščena oklopnica „Cesarjevna Štefanija" v morje in je bila tako lepa patrijotična slavnost, koliko so pisali isti listi o vsej tej slavnosti ? Takih in enakih vidimo vsak dan in jo zastonj delati: „Vogel Strauss". Koliko laži bo nakopičili lahonski listi tudi zarad izleta tržaških Slovencev v Gorico in na Sv. Goro: V Solkanu se jo jeden ubil, v Gorici so ne- kateri Slovenci zahtevali kavo po slovansko, zato so „markerja" provocirali; — po „Triesterci* pa se je le policiji zahvaliti, da ni bilo nerednosti. — Mi pa pra-šamo: naj nam opravljivci povedo ime onega mrtvega Sol kanca, — ali naj nam dokažejo le en slučaj, da bi bila morala policija koga varovati, ali da je kak marker zblaznol, ker je čul slovenski jezik! Andate buffoni! S a m o m o r i. Tudi neka sorodnica oskrbnika pri Sv. Ani, po imenu Lujza Markovich, IS. letna, cvetoča deklica, je htela težko breme živenja odvreči ter skočila včeraj blizo velikih skladišč v morje. Nekateri vrli mornarji so jo rešili in so trudili, da jo zopet spravijo k zavesti. Komaj je deklica odprla oči ter videla, da se dobrosrčni ljudje trudijo jej živenje ohraniti, prosila je sklenenima rokama, da jo puste umreti! Odpeljali so jo v bolnico, kjer je sedaj uže iz vsake nevarnosti. — Umreti jo htela gotovo — iz nesrečno ljubezni. Nesreče. Težak Franjo Ignatz je padel na krovu parnika Zaira mej delom in si glavo močno pobil. Odnesli so ga v mostno bolnico. Goljufiv trgovec. W. Roeniek, trgovec s kavo v Trstu je pobrisal iz Trsta zapusti vsi čez (II).000 gld. dolga. — Govori se, da se misli usmrtiti, toda no ve se, kamo je pobegnol. Nevaren b 1 a z n o n j e c. Nek Jurij Fragiacomo iz Pirana je prišel v četrtek v mestni carinski urad ter pripeljal nadzorniku Devide pošteno zaušnico. Prihiteli so takoj od vseli strani uradniki, da bi Fragiacoma prijeli, toda ta jo bil okolo sobe kakor besen, da so ga komaj podrli na tla in zvezali. Poslali so brzo po stražarje in zdravnika, mej tem pa je imelo 0 uradnikov dovolj opravka, da so blaznenca pridržali na tleli. Zdravniki so spoznali v njem človeka, kateri jo bil še le pred kratkim časom iz bolnice izpuščen, ker so sorodniki njegovi prevzeli jamstvo za vso nastopke Jurijevih dol. — Spravili so ga sedaj v bolnico nazaj. Sodnijsko. Delalec Lorenc Staro iz Kontovelja je dobil mesec dni zapora, ker je 14. februvarja žalil gozdnega čuvaja : Štefana Slobec in mu tudi nevarno pretil. ! — Služkinja Ivanka Morita iz Beljaka ! jo bila obsojena radi tatvino na (J mese-j cev ječe. — 27. letni pekarski pomagač Petar Pelizzon je bil včeraj radi razžnlje-uja Nj. Veličanstva pred sodniki. Razprava je bila tajna. Iver so pričo dokazale, da i je bil obtoženec popolnoma pijan, bil je , obtožbo oproščen, ampak obsojen radi pre-j stopka pijanosti na 2 meseca zapora. — Ravno toliko je dobil trgovec Ignacij Persich radi goljufije. — Služkinja Marija Kuhart iz Marionharta na Koroškem je dobila radi tatvine 8 mesece ječe. — Nekaj tednov je tega, kar so jo mornar N. povrnol po dolgem potovanju v Trst. j Močno se je začudil, ko jo našel doma j novorojenega sinka, katerega mu jo porodila njegova mlada in lepa zona mod nje-j govo odsotnostjo, o katerem porodu pa i soprog ni imel niti najmanjšo misli. Zvedel i jo k malo, da jo bila žena zapeljana in I našel je tudi zapoljivoa, ter zatožil oba [pri sodniji. — Za pričo jo bila zaslišana i tudi babica, katera jo bila "pričujoča pri j porodu, toda mlada žena se jej jo tako smilila, daje govorila pred sodnikom ne-1 resnico, samo da jo reši neprijetnih na-i stupkov. — Pri prisegi pa je vendar pri-I zinila svojo laž in se izgovarjala, da ni ' mislila so svojo neresnično izjavo nič | napčnega storiti. — Sodnik pa je bil dru-j zega menenja in obsodil jo nepremišljeno babico na mesec dni težke ječe. Peažna pogodba za železniško progo | Divača-Ljubljana mej vlado in južno železnico je skleuena. Ta pogodba dovoljuje ( državnim železnicam rabo južno-železniške proge Ljubljana Divača. Glede prevažanja osob ostane vse pri starem; kar se pa tiče prometa blaga, bodo državne železnico naložene svoje vozove na mejnih postajah otdajale južnoj železnici, katera bo to skupaj se svojimi po omonjenej progi prevažala i na nasprotnem koncu izročala zopet organom državne železnice. Tarife za to prevažanje bodo pobiralo in določevale državne železnice, južna železnica pa bode od teh dobivala odškodnino. Vabilo k veselici, ki jo priredi Ilirsko-Biatriška-Trnovska Čitalnica v nedeljo 15, maja t. 1. v prid družbe sv. Cirila in Metoda v prostorih g. Ant. Jelovšeka. —-Spored: 1. „Mladini", čveterospev A. Haj-drih. 2. Poštena deklica. Saloigra v 1 do-janji. 3. „Ilirija oživljena", čveterospev B. Ipavic. 4. Strup. Vesela igra v 1 dejanji, 5. „Brambovska", zbor A. Hribar. Ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. Godba ciganov E. Soinelo. Vstopnina za osebo 50 kr., za družino po 1 gld. Odbor. Tržno poročilo. Kava — živahna kupčiji po vedno viših cenah. Prodaio se je t* din 2000 vreč Rio po f. 99-110, 2.".00 Santo* pa f. 9S-110. 3U0 lordov Moka po t 128-18;», '„>00 Java Malanir f. 11- — lil. 200 LHgUHjr'ra po f. 120-12j, 25'J kviiiialov O\\on plan t. po f. 123-1:18 Sladkor — slaba knpSija, >>rie nekoliko padi - Prodalo se je 5000 kvintalov sladk »rja v vrečah po f. 17S5- 19 75 Sadje — slaba kupčija. Limoni f 1—2-50, vonieranče f. 2-4-50, fige v vencih f 11 — 12, rožiči puljiški f. 10-11, grški f. 5*50, o >a$a f. 20, cvebe navadne f 10-14, Eleme f. 11 — 24, Sultanina f. 2-2—30. Olje — boljiia kupčija, cene t-dnej5e. Danes stane namizno f. 50—67. jedilno'f. 34—33, bombi.Ž!,o angl. f. 22-26, »m^rik. f. al - 33. Petrolje — rusko f. 6*7"», amerikansko I S 75. Domači pridelki — popolnoma zanemarj -ni. Lea — prav tako. Seno — prodajalo se je te dni slabo konjsko f 1-70-1 80. volovsko t'. 2. Borsno poročilo. Te dni so bile večkrat sprememba, kmalu mliihovost, ktnalo zopet boljša tendenca, včeraj pa je bil sklep borse ugoden skoi'o vsim papirjem. Ni vsakdo v stani mimgo denarja trositi, Zlitn ju treba biti oprezen o praven Sašu. Vsi, koji boMiajo na gostej krvi in vslo I tefca na grinti, navalu krvi v glavo in prsa, tia lionnj-roidih ; naj tediij ne zamude očistiti se sredstvom. katero stane samo par novčičev na dan, da ostanejo sveži m zdravi. Nuj s.- vzame z uo nj)jeenej4rt sredstvo: Švicarske krogljice |. kur-ničiirji It. Bratidta, kuj * .se dobivajo v lekarnah v škutljieab po 7U ni!., ter naj se dobro puzi na podpis R Bratidta. Javna zahvala. Podpisani odbor šteje si v ljubo dolžnost se prav srčno zahvaliti vsem onim, ki so za slavnost naše čitalnice kaj žrto-vali, pri njej sodelovali in vsem, bodi si društvom ali zasebnikom, ki so se je udeležili. — Posebno se zahvaljuje čestitim gospicam i u dekletam solkanskim in go-spieam tržaškim za podaritev krasnih trakov naši čitalnični zastavi, - Enako bodi presrčna hvala gospodu Župljaninu za lep sonet v spomin dvajsetletnice. Solkan, 11. maja 1887. Odbor solkanske čitalnice. Po-slana *) POZOR trgovskim pomočnikom društva „Societa Triestina tra gli addotti al Commereio di Commestibili. Ker se bliža volitev našega odbora, zato moramo opozarjati našo slovensko stranko, da so oo krepko ter zložno držala pri volitvi novega odbora, kateri se bo imel pošteno na eno in orueo stranko naslanjati, ne pak, kakor zadnji, koji v prvej vrsti ni prav nič okrenol zim j par pustnih plesov, kateri niso bili prav nič v našem duhu, ker odbor je vabil k plesu le bolj italianska iiruŠtva; ker pa to ni šlo, za'o se je vabljenje nazadnje opustilo. N >j-veča škoda pak je bila tu za naš: slovenske trgovske pomočnike, da se jo pri službah ozir jemal uajv. č na italianska pomofini te, mnje so bile zmirom službo pripravljene, najbolje iu mastne ; Slovenci morali m cele tne-St eo čakati, ko bi se naslnnjali miši trgovci le na rudeČi odbor društva. Za to pa p* šo dobro za Slovence, da varujo poštenje, kar jim rodi do~er sad. Zn to, drugI volilci, potrudite se, kolikor je največ mogoče, da se udeležite volitve novega odbora in volite obema strankama pravične može, ker še le potem postane mir in sp ava Znano Vam je dobro tudi, koliko Slovencev se ni upisalo in še več pak izstopilo iz društva, ker prvi odbor jim ni prav nič ugajal; in, ko bi se imel poroditi še ed-niik, popolnoma sem uverjeti, da večina Slovencev odstopi, kar 'ni pa bilo p.nv, da bi poten sami za ».i skupno s kakim inš.m društvom se } orazumeli. kakor ]e v p einerji ženski odd. b k pri delulskem podp. društvu iz pos bnim odborom iu vse bi so vredilo, ko n vo izvoljeni odbor ne bi ugajal. Tedaj jutri v nedeljo 15. t m , molilno Vas, ne izostanite; donesit ■ v volilno dvorano, volilni listek, da bo zmii^'a naša! Več udov društva. Iz Sv. Ivana na Vrdeli. (Prva pobožna Vrdelska Družba na Vrdeli in lažnjivi Kljukec, kateri ni govoril resnice v Edinosti.) 27. aprila št. 31 on pravi, da je gospod Anton Godina, (Muha) iz Vrdele 12 iet bil za tajnika in blagajnika brez p I »Če ; to pa ne more biti, ker društvo plačaj' pn svojih ' ra-vilih 45 jjl., potem pa gospod (Muha) tako je bil brez plače, da Še vsakega dela z durskega ni maral delati, on kakor zidar, U čas ko je bil tajnik iti blagajnik. Kt r on je imel platno in škarje, zdaj, ko je o:lpa le] pri -zadnjih volitvah, postavil se je z laŽnjivlm Kljukcem, ker i e ve, kateremu svetniku bi se priporočil, ker poprej j^ bil on svetnik, ter ta je več od njih častilo za to, ker jim je z ml rej kaj pomagal, in kdor ga m čt slil in hvalil, tudi uslišan pri društvi ni bil. Zdaj pa, ko so iirugi udje društva vse to opazili m razumeli, lrebudtli so se po malo, iii pr. pičali, kakošne so te reči v društvu, zato se je večina društva udeležila zbora in drug nov odt>or izvolila Pred 12. leti je muha naletela, Potem se je višnja vsadiia, Zdaj. ker je višnja zrastlu, Cvetja in sad imela, Nato je niuhn obsela, Potem je muha ostrpeneia. Pri občnem zboru se j« novi odbor postavno izvolil, in ni mogoče reči, da novi pred- *) Za stvari pod tem naslovom j s uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva. sednik ni ii.ioni po Ivoji; za mkat-r«-to se ve, da ne, kakor pri vsakim društvu. Pa tudi dva brata Višnovca nista kmeta, pa bolje bi za nju bilo, da bi bila, ampak sta zidarja in poJt-na moža Blagajnik, ker je še! v Dalmacijo, on jc vprašal in sk.i.al odbor skupoj, za dovoljenj« za 3 mesece, tedaj se ni oJr^k' 1 in ni treba druzegu postaviti. Tedaj s tem ima le postavno izvoljeni odbor opravljati, pa ne občnega zbora sklicati, kakor si misli laZnjivi Kljukec. Na V rdeli, 10. maja 18H7. O J bor. | Ljubljanski Zvon. g I Gld. 4.60. 3> 3 Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. ft 'T IIVTTT/ A ™ spolne Selod-I I \ I l\ rt S'VH bolesti,nastope -LJ1-L * -l 1 LI A. okuŽenja l oalabetija možk" slabosti, polucij-, žgeSo vodo, močenje postelje, puščanje krvi, zabit je vode, in za vse bolezni mehurja, droba in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem posto, ariju z neškodljivimi sredstvi. 10-21-104 C. Stroetlel, _ __!_specijalni zdravnik Lindan am Bodenaee. rC|0DČEVA esenca ti* \ lekarjaPlCCOlija v Ljubljani ' prodaja s« v malih steklenički, kojim ie vtisnjeno Im j nje izdelovati G. Piccoll, Ljubljani Vssikej steklenici priložen j« navod kako jo rabiti v slovenskem, riemSki»m bi lnŠKem jeziku, ovita rožno-tmrvenim papirnim trakom, ne kojem j* videti »»ostavno zavarovana znamka (angelj, znamenje le-knrne Pii'colljsvej Opozarjamo pred ponarejenimi izdelki, ki so brez vsake vrednosti! — Kdor protipostavno ravnA, bo ostro kaznovan V steklenicah po ].r> ne. ko prodaja v lekarnah: Biftsoletto, KnrahosL'hi, pl. boitontiurg, Liprandi, Pozzetto, Praxmarer, Prenditii, Ka-vanini, Hov is, Saraval, zu ningiHtratom, Sorra-vnllo, Udovicich in Zanotti in v večjem dolu lekarn na Štajerskem, Koroškem, Primorskom, Tirolskem, v i^tri in Dalmaciji, -JO—50 Murijaceljske že'odečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljivo do brote je posebno vpliv nji hov pri iiotučiiosti, tdabo-Hti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeć- noni kataru, goreciće frziivcl) pri preobilnoj pro-dukciji slin, ruinonici blu-vanju in gnjusu glavobolu, akn boli iz želodca) krč v želodcu, zubiisanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti gliHtam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdani Cena Hteklonioi je z nakazom vred s»amo !<"> nov Glavni zalog ima lokar-ničar „k aiigolju varim1* 53-19 l>r. Itriuly KrcniNior, Morava V Trstu jih pa dobite pri lekarniiarju I. Seravallu blizo starega sv. Antona Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema JERUZALEMSKI BALZAM edini in nedosegljivi želodčni pinifti I »a hi Cluvek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, i>nč ni tako lehlco. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzepa, nego Škodljiva zmes. Edini .I«i>uz»leniMkl balzam ni je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljiijoče Iri želodčne živce hitro krepčaln« moči pravico prednosti nad vsemi donedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veje praftanje po njemu. Ta baliam bojat na delajočih snovih kinelke rolmr-bare, katera korenika je poznani« zarad nje-n-g« upodnepa upliva na prehavljenje ni čiičenje, je zanesljivo srodstvo proti težavam v Želodcu odvisnim od slabega preb »vijanja; zato pa pa vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeSčnosti. zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju Steklenica z navodom vrod stane JiO novcev. 17—48 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladlića v Trstu v lekarni Marku, Rarasim i (J. D. Rnvi*, na Reki v lekarni al Kedentore. It. Gnieiuer, v Kormiriu v lekarni A. Fran zon i, v Tominu v lekarni E PallscH. 33-48 Teodor Slabanja sr«'l»rar v Ciorlel, ulic. Morelli ftt. 17 s« p'iporoča vt-lečnstiti duhovščini za iz delovanje cerkverifgn oroija namreč: Monstrance hustodije, ke-lihe ciborije, sretilnice, svečnike za altarje, tabei-nakeljne in pred stne * jene, križe za altarje in bandera, relikvarije, mon-štrancice ali križe za sve» linjp. kanonske table, kadilnice s kadilnim čolni-čem, steklem ffaltce za darilno vino, stopec, roč-nlk iz kovine, krstne sklede in žlice, kotliče z« blagoslovljeno vodo. kro-pilnike, 'posode \a sv. olje in popotnico, držala za sv*če. sklepe pil finvii • I h ud. iu. po najniž|i ceni. Tudi se pri njem staro cerkveno orodja v ognju pozlati, po*rehri, 'zčisti in popravi. N» blagovoljno vpraSanje bode radovoljno odgovarjal in vsako blago dobro shranjeno in poitnine prosto poftiljal. Staro nermabljivo orodje, mesing in knf r jemlj« v račun. 14—24 Krojačnica A. Bonne. trff Sv. Katarine »t. 1. 30-7 izdeljuje line, ceru < blrke po najzadnjern kroju. (Preaeil se L'4. avgusta t ]. na Orso št. 4, n. nadstropje, nad uredništvom lisra »11 Piccolo«). JULIJU G RI M M, dežnika r, Barriera Vecchia št. 18 jo zelo bogata zaloga sohičfiikov za ffo-spe, za jako nizke cene. — Solnčiiiki za gospode od 90 IlOVČ. naprej. — Najnovejši „Entrecots* za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 77—104 Dobiva se v vsili knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca Dr. M0LLER-JA najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o na-stopkih mladostnih pregreškov itd. Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah KAROL K It EIK EN HA UM 6 Hraunschweig. 13-52 Zlata k v Itra kem, toda kolik r mogoče z lustnimi Lp jikJ besedami, in koja so bila tudi potrjena po zdravniških listih tii- in inož. mitva: Prof dr. Bergcon. Po tridn^vnej pliuovej ehalairijl po rktalnej injekciji, izdatno [L S pojemauje kašlja in izvržka, potem popolno prenehanje, — mrzlica, pot in hripavoat f4n JJ1I je posve izpinola, — Truplo se redi vsaki red^n za V2 — 1 K. Ravno tako brzo oi~ Iflil rL-l dravljenje tudi pri starej, c-16 pri miliamej tuberkolozi. — Bolnik se ozdravi ter more £!!1 Lljij tudi naj težji u posel zopet opravljati. — u Jf^l j^J Prof. Dr Cjrnll. Pri naduhi se more pol ure po plinovej exiialaeiji laglje sonsti. t!X*l Ujll - Ako s« exhalucija dalji rabi, se naduho ne povrne več. Zoper Šsuici in naduhi je plij plinova exbalacija i/kušeno, izvrstno sredstvo" [lin Mili Prof, Dr. Dujardin Beaumetz : »Celo pri tifoničnem grlu. poškodovanemu po tuber- ffHi j L) kolo i, so se v 2—3 tednih zacelile otekline dasiravno je bila uže polovica pljuč ra- li£l JJjl zdejatiih • jfill m Dr, M. Langhlln, vodja bolnice v Filadelliji je vporabil plim.vo i xhalac jo pri 30. iiTl bolnikih, kuji so bili uže v niijzadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli lil! nf Albert ^Samassa fabrikant strojev i gasilnega orodja v Ljubljani. Urbani zvonovi z upravo. Vso vrsto gasilnice, izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vojovi za vodo, izvrstne škropilnice, kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 12-5 Cerkvene svečnice in druge priprave iz bronza. — Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske i pivne sodo in kadi, za drozganjo, gnojnico, podzemeljsko namene, ročna in strojna dola. Daljo: kovinsko blago, cevi iz litega i kopnega železa s priteklino, mehovi iz konopnino in gumija itd. po, najnižjih cenah. Občine in gasilna [društva plačujejo lahko na obroke 20 svetinj. nenovi^^B td. pol ^asilna^H ibroke.^H -Ifll 7TLJ Vsaki dan pa se množi zravniška Doroč la o sretnim ozdmvlj njn, ier je r»7nn lili IJjil navad enih spričeval Š- mnogo družili od slavnih profesorjev Tudi v c. k. jav ej bol- lT_J [iti niči na Dunajp se vporabljuje stroj za plinovo exhalacijo. — Imamo mno^o spričeval lili Lfil odzravalih. C. kr. izklj. priv. str j za pliuovo ex-mlacijo (llectal-Jnjector) s« doDiva z |tJ jTL) vselili pripravami z.a pri|>ravljHnje pliva iu z popisom za vporavo za zdravnike, ter pa pfnf jjjj more rubili tudi vsak bolnik sam pri r | Dr. KARLU ALTMANN, Wien VIL, Mariahilferstasse N. 80/A p] rL| ter stane gl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenj« ni niti ito* V^k težavno, niti ovira vsakdanji posel. —« frj1 A. MAYER-jeva zaloga piva v Ljubljani priporoča zasebnikom in gostilničarjem na deželi trajno iz-vožno pivo v steklenicah iz pivovarne bratov Kosler v zabojih po 25 in 50 steklenic. 12—7 £ Proti hemoroidam! ffc Kdor hočo čuvati svoju zdravje, naj rabi 2 v |»rav« I MENIŠKE KROGLJICE § (Pillole dei Frati.) ^ kri čisteče in proti hemoroidam, SS^- koje izdeluje P. Fonda t^ iarmacUta v Piranu Prepotrebue za vsakega, kateri trpi na hemoroldah, zabasanju, brezimnosti, glavobolji, ter sploh veliko sedi, one čistijo kri in dober vspeh potr-jujt-jo zasebna i rt zdravniška sklicevala. koja so priložena z podukom za porabo vsakej gkatljlcl v slovanskem, iiemšxem in Italijunskem jeziku. Prodajajo se po 20 nvft katlji<*ii v vsih lekuriiKn TrsU Reke, kakor tudi Istre, Dalmacije, Goriškoia in Trenta. 0-.r)2 © : Pošilja proti povzetju. Izvožna tvrdka „zum goldenen Schwert"^^| Brunn 0-12 Uzorci i ceniki zastonj. Plavotisek 10 metrov gld. 'j IO Damastni GRADL projiist 1 kos, 30 dunaj. vntljev gld. SATINI x a»ol>om najnovejše '/a letne obleke za gos ne v hojah 10 m. gl. a .»o maam Poletne o g r i nj ače vel., v boj:di, le lo It«* za gospode sposolmo 1 odrezek 6'40 m. dolg, gld. 't _Samor dokler jc že v zalogi. Pri naročbah <»<1 50 gl., 4°/n popusta Lastnik društvo „Edinost". Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. Tiskarna V. Dolenca v Trstu.