titovo velenje, 22. decembra 1988 številka 50 (955), cena 1200 dinarjev IZ VSEBINE: • 4 Pogled v novo leto 9 Horoskop 10 Med zeleno bratovščino 13 Mijočeva in Legner najboljša športnika Izteka se spet eno izmed let, za katerega smo sicer vedeli, da ho težko. Vendar smo kljub temu doživeli veliko neprijetnih presenečenj. Pogosto so nas dogodki pahnili v maiodu-šje, brezčutje, brezbrižnost. Marsikdaj smo živeli in delovali tako kot da smo si gotovi v brezizhodnosti položaja in lastne nemoči. Kar preveč radi smo se tudi zadovoljili z opredelitvijo, da so za vse krivi na vrhu in krivde pri sebi, v lastnem okolju skoraj nismo iskali. Veliko vsega tega smo v tem letu čutili tudi mi, torej tisti, ki oblikujemo tale časopis, ki je postajal in tega smo resnično veseli, vaš redni tedenski spremljevalec. Veliko težav smo imeli, tokrat finančnih ne želim omenjati, z izborom informacij, ki smo jih želeli podajati kar najbolj objektivno, obenem pa smo skušali postati tudi bolj aktivni oblikovalci naše stvarnosti. To pa ni enostavno, ker se tudi v našem okolju še zdaleč nismo sprijaznili s kritiko in dialogom. Vemo, da resnica včasih boli, kako pa reagira tisti, ki je z njo ranjen, smo nemalokrat čutili na lastni koži. Pa nikar ne mislite, dragi bralci, da nam je tega žal. Čutili smo namreč, da nas vi podpirate, da ste nam ob strani. O tem so najbolj zgovorno pričali vaši številni prispevki, telefonski klici, pogovori. Z njimi ste najbolje dokazali, da vam vendar ni vseeno, kako živimo in bomo živeli in skušate tudi preko časopisa vplivati na hitrejše razreševanje težav. Stik z vami nam je uspelo razviti do takšne mere, da smo zadovoljni. Še posebej, ker drugje, v različnih organih, samoupravnih interesnih skupnostih . .. ugotavljajo, da je med občani malo odziva. Pri nas ste dokazali nasprotno. To sodelovanje bomo negovali in poglabljali tudi v prihodnje, saj smo prepričani, da vam bomo tako Naš čas še bolj približali, da bo postal nepogrešljiv v vsaki velenjski, pa tudi mozirski družini in drugje v našem bližnjem okolju. Po njem že sedaj radi posegajo tudi občani drugih sosednjih občin, predvsem tisti, ki delajo v naših delovnih organizacijah. Čeprav je pred nami spet težko leto, politiki pravijo najtežje in tokrat jim povsem verjamemo, ostajamo optimisti in tako vstopamo v leto 1989. Z optimizmom vam nazdravljamo, vam želimo sreče, zdravja in zadovoljstva in seveda veliko prijetnih uric ob prebiranju vašega Našega časa. Ostanite z nami "tudi v letu 1989! Boris Zakošek Srečno v leto 1989! OS ZSS Velenje Gorenje Nove enote — nova delovna mesta Rekordni mesečni in letni izvoz Na četrtkovi seji predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Velenje so osrednjo pozornost namenili razvoju podjetij in ustanavljanju novih gospodarskih enot, gradivu, ki ga je pripravila Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica. Pohvalili so pristop, ki ni deklarativen in se zavzeli za to, da ta projekt čim prej spravimo v življenje. Pomeni namreč, so dejali, nova delovna mesta in boljše življenje. Pri obravnavi družbeno-eko- Letos smo delovni ljudje in občani občine Velenje, kljub težavam, ki so bile naše redne spremljevalke, uresničili pomembne naloge, predvsem pa začrtali vrsto konkretnih aktivnosti, ki nas bodo ponovno potegnile v hitrejši in uspešnejši nadaljnji razvoj. Ob vstopu v novo leto si vsi želimo, da bi bila ta naša nadaljnja pot kar najuspešnejša. Vsem delovnim ljudem in občanom velenjske občine pa želimo v novem letu zdravja, uspehov, miru, osebne sreče in zadovoljstva. Naši mladi generaciji pa veliko učnih uspehov, saj bodo le tako lahko uresničevali vse tisto, kar od njih pričakujemo. Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski komite ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinski štab TO občine Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje nomskega položaja delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih v občini Velenje so izpostavili kolektivno pogodbo, ki opredeljuje vse pravice, odnose in obveznosti med obrtniki in delavci. Letos se izteka že tretje leto, odkar se je pričela razprava o spremembah in dopolnitvah te pogodbe, pa do podpisa še vedno ni prišlo. Zato bo predsedstvo Občinskega sveta naslovilo na Republiški svet ZSS pobudo, da začne akcijo za podpis te pogodbe. Za koordinacijo del na tem področju sta namreč zadolžena Republiški odbor sindikata delavcev obrti Slovenije in Zveza obrtnih združenj Slovenije. Pobuda Odbora za delovne in življenjske razmere pri občinskem sindikatu je bila na Predsedstvu z odobravanjem sprejeta. Kot ste že seznanjeni, vodi sindikat akcijo za ukinitev participacij v zdravstvu oziroma drugačen način zbiranja participacije. Osnovne organizacije zveze sindikatov v občini Velenje so se dobro vključile v razpravo o Sindikalni listi, je bilo povedano. Sindikalna lista je med članstvom vzbudila veliko odobravanja. Občinski sindikalni svet pa bo vse pripombe posredoval Republiškemu svetu. Danes ob 15. uri pa je seja Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje, na kateri bodo obravnavali jesensko analizo ter naloge in aktivnosti za uresničitev družbenega plana občine v prihodnjem letu in poročilo o uresničevanju socialno-varstvenih programov in socialne politike skupaj s predlogi ukrepov, (mkp) Mi smo za model [Elkroj! Izjemni napori skoraj 21.000 delavcev sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, da bi kar največ izdelkov prodali na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge, bodo v mesecu decembru potrjeni z rekordnim mesečnim izvozom.' Na tuje bodo prodali za najmanj 25 milijonov dolarjev izdelkov. Sicer pa so letos do 20. decembra izvozili skupaj že za 245 milijonov dolarjev izdelkov, do konca meseca pa se bo skupna letna vrednost izvoza povzpela na 250 milijonov dolarjev. Pomembno je, da bo v skupnem izvozu prodaja na trge s konvertibilnimi valutami udeležena kar s 96 odstotki. Sicer pa bo letošnji izvoz, v primerjavi z lanskoletnim, večji za dobrih 30 odstotkov. V zadnjih šestih letih, na primer, je po- slovni sistem Gorenje povečal prodajo na trge s konvertibilnimi valutami več kot potrojil. Vse večje vključevanje Gorenja v mednarodno delitev dela, kot enega temeljnih pogojev za njegov dolgoročni razvoj, je v zadnjem času, ko smo priče občutnemu padu kupne moči prebivalstva, še toliko pomembnejše. Zato je razumljivo, da načrti za poslovanje v letu 1989 temeljilo na še večji prodaji na tuje trge. Prihodnje leto želijo povečati izvoz za nadaljnjih 24 odstotkov in iztržiti s prodajo na tuje najmanj 310 milijonov dolarjev. Tako se Gorenje vse bolj približuje cilju, da več kot polovico celotne proizvodnje proda na tehnološko najzahtevnejših svetovnih trgih. Zaposleni v nekaterih delovnih organizacijah Gorenja bodo opravili zadnji delovnik v tem letu, v petek 23. decembra. Izpol- nitev zahtevnega načrta proizvodnje za tuje trge in spričo ocene, da je jugoslovanski trg v povprečju dobro oskrbljen z gospodinjskimi aparati, pa je pogojilo odločitev, da bodo tudi v največji delovni organizaciji poslovnega sistema Gorenje, v Gorenju Gospodinjski aparati, ustavili večino strojev in tekočih trakov v petek, 23. decembra, da bi opravili obsežnejša vzdrževalna dela in ustvarili vse pogoje za nemoteno proizvodnjo v prihodnjem letu. V tem času bodo, med drugim, končali s preizkušanjem in pripravili za redno obratovanje novo, sodobno avtomatizirano linijo za preoblikovanje pločevine v tozdu Štedilniki, s čimer bodo občutno zmanjšali tehnološki zaostanek v primerjavi s konkurenco na najzahtevnejših svetovnih trgih. V letu 1988 smo delovni ljudje in občani Zgornjesavinjske doline dosegli veliko uspehov, dobro smo gospodarili in na majskem odločanju za 4. samoprispevek potrdili svojo že mnogokrat potrjeno solidarnost in odločnost za boljši jutrišnji dan nas vseh. Vsem delovnim ljudem in občanom mozirske občine v letu 1989 želimo zdravja, sreče, miru, osebnega in družinskega zadovoljstva, veliko dobre volje in novih dosežkov, našim najmlajšim v šolskih klopeh pa obilico novega znanja, ki nam bo vsem zagotovilo še lepše in boljše življenje! Skupščina občine Mozirje Izvršni svet skupščine občine Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje Občinski komite ZKS Mozirje Občinski svet ZSS Mozirje Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca ZSMS Mozirje Občinska konferenca ZRVS Mozirje Občinski štab TO Mozirje 2. stran naš 6as OD ČETRTKA DO ČETRTKA 22. decembra 1988 CELJSKO OBMOČJE Izgubarji pod drobnogledom Rezultati o poslovanju organizacij združenega dela na območju šestih občin, ki jih zajema celjska medobčinska gospodarska zbornica, so vodili zbornico, da resneje pregleda stanje v največjih bolnikih. Tako bodo na jutrišnji seji v Laškem v posebni točki — »kritične točke gospodarstva regije«, spregovorili o organizacijah, ki so ob sklepu devetme-sečja izkazovale največ izgube; pa seveda še o nekaterih večjih, ki so sicer bile brez rdečih številk, pa je njihovo poslovanje na meji rentabilnosti in jih lahko že vsaka manjša sprememba pahne med izgubarje. Taki organizaciji sta na tem območju predvsem dve: Hmeza-dova mlekarna v Arji vasi in pa šempeterski Sip. Za mlekarno ocene glede likvidnosti in prodaje kažejo, da se lahko kaj kmalu znajde pod črto. Že doslej se je ukvarjala z resnimi težavami in ob rasti odkupnih cen ter zamrznitvi prodajnih iskala pomoč občinskih skladov za preskrbo, oziroma zmanjševala prodajo kon-zumnega mleka. Osvajali so nove izdelke, ki so donosnejši, ven- dar to ob nestabilni odkupno-prodajni politiki mleka ne daje poroštva za trajnejše dobro poslovanje. Ob sedanjih težavah kmetijstva so močno na udaru tudi v šempeterskem Sipu. Pa še kje. Glavnina pravih izgubarjev je v Celju: toda čeprav ima štorska železarna (ob tromesečju) 8,6 milijarde izgube, Emo pa »le« 6,5 je slednji vendarle v hujših težavah in je njegova nadaljnja pot resnično vprašljiva. Posebno še. ker je največ izgube v tozdu Posoda, tu pa prodaja na domačem trgu še vedno močno pada. Res je sicer, da so izvoz zvečali za 9 odstotkov, toda pri prodaji na tujem s ceno dosegajo v povprečju le 60 odstotno kritje. Se hujša od same višine izgube je nelikvidnost. V zadnjem času (mnogi pravijo, da veliko prepozno) je bilo več pogovorov o možnosti rešitve, vendar prave še ni. Močno pritiskajo na banko, naj jim dodeli dodatna sredstva, vendar je tudi ta previdna, saj ni pravega poroštva, da bodo lahko Emovci denar tudi vrnili. Čeprav je težko priznati, mnogi le komajda vidijo pot rešitve tega za Celje sicer pomembnega kolektiva. Ne gre namreč le za okoli tri-tisoččlanski kolektiv, ampak tudi na več članov njihovih družin. Prav zaradi tega so v razrešitev pritegnili tudi republiške organizacije, Celjski sindikat je sicer že predlagal, naj tudi tu uvedejo ukrep družbenega varstva, vendar ob skromnih kadrih tudi to ni lahko. Zdaj so zastavili tako imenovani prelomnosanacijski načrt, vendar nekateri dvomijo tudi v njega. Ob takem reševanju pa delavci seveda najbolj trepe-čejo pred vsakim izplačilnim dnem, saj ni jasno, če bo denar za plače ali ne. Hkrati pa krivijo vodstvo, da je zavlačevalo in z reševanjem ni pričelo takoj, ko so se pokazali slabši rezultati. Na te pa so celo opozarjali iz nekaterih delovnih okolij. Za razliko od Ema ima Železarna že od lani sanacijski načrt: tega bi gotovo že bolj uresničili, če jih letos spomladi ne bi doletele nove težave, ko so se jim po-k\ arili transformatorji in je proizvodnja stala dalj časa. Metka, ki je že nekaj časa pod družbenim varstvom, je prikazala 4,5 milijarde izgube (tozd proizvodnja tkanin), vendar pravijo, da je ekipa začasnega kolektivnega poslovodnega organa resno zastavila delo, pripravljenost za pomoč pa so pokazali tudi nekateri partnerji. Tudi drugi tekstilec — Toper. se še ni povsem izvlekel. Propadel je tudi načrt, da bi se Toper že z začetkom leta združil z Merxom. Nekateri se bojijo, da bodo prihodnje leto nove težave, ko bo začel dobivati spet dražji denar. Potrebna je resnejša tehnološka sanacija, saj lahko le to omogoči trajnejšo rešitev. S I. januarjem se bo od To-pra odcepil tudi obrat v Donjem Vakufu. (-fk) ■EMONA EKSPRES- SAVINJSKO-ŠALEŠKA NAVEZA■ Kadrovsko spogledovanje V teh dneh, ko so celjske oči spel močneje uprle v tovarno Emo. mnogi ludi precej govorijo o velenjski organizaciji Gorenje. Vendar ne več z enakim namenom kot pred leti. ko je še bilo nekaj besedičenja o združevanju, seveda tudi ne zato. da bi obe organizaciji primerjali; primerjali se ju ne da. saj Gorenje vendarle doživlja nov preporod. Emo pa vse bolj ione. Zakaj torej vendarle povezovanje '.' Preprosto zalo. ker mnogi s prstom kažejo na kadre, ki so odšli iz Ema v to velenjsko organizacijo. Ampak, da ne bo pomote — pri tem ne govorijo o kraji kadrov, kar pogosto nekaterim tovarnam očitamo. Govorijo o tem. zakaj so li kadri lahko v Gorenju uspešni, v Emu pa niso mogli delali. Niso mogli in niso imeli pogojev, pa so se zato iz tega kolektiva raje umaknili. Zdaj pa se seveda jasno kaže. kam je to pripeljalo. Očitno namreč je. da so nekatera delovna okolja zelo neprimerna za »vzgojo« kadrov. Ob nepravilni klimi namreč ovenejo še tako dobre kadrovske sadike, pa seveda ludi ne morejo dajali sadov, kot bi pričakovali, pa tudi kot bi sami želeli. In v laki klimi nekateri životarijo. drugi pa si raje poiščejo novo delovno okolje. Tako se dogaja še posebno tam. kjer je ludi širša občinska klima taka. da dopušča tako tovarniško nezdravo klimo, kjer naj hi imeli vedno prav le eni. V Celju so prav pred kratkim dali tako kadrovsko politiko na resen pretres, pokazali na politično kadrovanje, ki je Celje pahnilo v sivino povprečja, rezultati pa so vidni zdaj, ko je več organizacij, ki bi bile potrebne družbenega varstva. kot pa je ustreznih kadrov, ki bi jih lahko voditi. Ob tem se je razširila ludi posebna lestvica kadrov: najboljši so odšli na tuje. na- slednji v Ljubljano, tisti za njim pa v Slovenske Konjice aH Titovo Velenje. Seveda pa ni nujno, da je vrstni red prav lak. Seveda pa je žalostno, če so v Celju res ostali le četrtorazredni kadri. Kot je seveda res tudi žalostno, če drži, da po strukturi Celje ka- drovsko ni nič nižje kot drugod po Sloveniji — le da so kadri preveč otopeli in ne morejo dajati tistega, kar bi lahko. To namreč te potrjuje, da oh sicer zboljšanju celjskega ozračja klima tu še vedno ni ugodna. (frkj Človek, pomagaj si sam — samo s tem ti lahko pomagam! Franck Dva lahko hkrati pojeta, ne moreta pa hkrati govorili! Pregovor Kontrarevolucija na Kosovu, v Sloveniji, Bosni in Hercegovini. Vedno neznosnejša lahkotnost opletanja s kontrarevolucijo nas ne sme skrbeti. Dokler je kontra, mora biti nekje tudi revolucija. Le najti jo je še treba! Delo Rdeči križ Slovenije Priznanje tudi našemu uredništvu V začetku tega tedna je Rdeči križ Slovenije pripravil krajšo slovesnost ob 35-letni-ci prostovoljnega darovanja krvi. Zbranim je spregovorila predsednica skupščine Rdečega križa Slovenije Ivica Žnidaršič, ki je v svojem govoru opozorila o pomenu skrbi za sočloveka, o vlogi sredstev javnega obveščanja pri razvoju krvodajalstva, na zavidljive rezultate, ki jih dosegamo na tem področju v Sloveniji in so edinstveni v Evropi, če ne v svetu, ob koncu pa predstavila še prizadevanja na področju krvodajalstva v prihodnje. Ob tej priložnosti se je zahvalila za pomemben prispevek pri informiranju in moti-viranju občanov za darovanje krvi za sočloveka nekaterim uredništvom sredstev javnega obveščanja in posameznikom. Med dobitniki slednjih iz naše občine so bili tudi uredništvi Našega časa in Radia Velenje ter Tatjana Podgoršek in Jože Miklave. Med podelitvijo Občina Velenje Tovariško srečanje predvojnih in vojnih komunistov V občini Velenje je še 38 živečih predvojnih in medvojnih komunistov ter 78 tistih, ki so letos dopolnili trideset ali štirideset let članstva v zvezi komunistov. Za vse je občinski komite prejšnjo sredo v prostorih hotela Paka pripravil vsakoletno tovariško srečanje. Udeležence je nagovoril, jim zaželel dobrodošlico in prijetno počutje sekretar OK ZKS Velenje Drago Blagus. Seveda jim je zaželel kar največ zdravja, z željo, da se prihodnje leto zopet srečajo. Kulturni spored so pripravili učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča, udeleženci pa so v spomin na srečanje prejeli knjižna darila. B. M. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni centei' Velenje. Cena posameznega izvoda je 1.200 dinarjev. Mesečna naročnina 4.270 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 25.610 dinarjev, za tujino 43.510 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za » NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja, 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa Odprta meja Ljubljana ima ta hip dva znana politična imigranta, ki pa nista prišla k nam iz Romunije, ali na primer iz Albanije, ampak eden (Dragoslav Paraga) iz Hrvaške. dr. Ante Kovačevič pa iz Bosne in Hercegovine. Oba sta bila v svojih ožjih domovinah pred leti obsojena na podlagi znamenitega in zgodovinsko anahronističnega 133. člena našega vrlega kazenskega zakonika. Paraga je preživel »gostoljubje« Golega otoka (tudi njegova pričevanja o dogodkih na tem jadranskem otoku so pripomogla k ukinitvi te naše sramote), Ante pa znamenite popra-vljalnice človeških duš v Zenici (ki ni bila ukinjena). Ni pa natančne številke o tem, koliko političnih ubežnikov gosti naša republika iz albanskega jezikovnega območja! Tako sta Paraga in Kovačevič že nekaj let državljana republike Slovenije (Ante mi pravi, da se zaradi demokratičnejšega vzdušja v naši republiki oklicuje za Slovenca) in se le redkokdaj vračata v naročje domačih ognjišč — zlasti Ante, ki so ga ob zadnjem obisku rodne domovine sneli z avtobusa in na neki vaški policijski postaji (pa že prej v avtobusu) šikanirali, pretepali in obvezno zasliševali. Zdaj s svojo domovino (ožjo seveda) komunicira le še po telefonu. Oba omenjena sta že dolga leta brez potnih listin, čeprav sta svoji »zasluženi« kazni lepo odsedela in to v nič kaj prijaznih okoljih ju-go-zaporov (saj res, kje je obtičal odgovor na zahtevo Jožeta Smoleta o tem, da je treba preveriti, kaj se v naših zaporih dogaja?) in bi praktično ne smel obstojati razlog, da ne bi bila več polnopravna občana in državljana. Tako vsaj uči naša (jugoslovanska) demokratična penološka znanost, ki pa tu in tam vendarle zataji! Zlasti pri bivših političnih obsojencih in zapornikih, ki so — za vsak primer — še vedno na nekem neuradnem spisku sumljivih oseb. Ko so pred časom jugoslovanske oblasti vendarle vrnile potni list najbolj znanemu še živečemu jugoslovanskemu disi-dentu Milovanu Djilasu, je kazalo, da smo se otresli še ene socialistične travme, ki nas v tujini ni ravno prikazovala v najboljši luči, je pa bolj kot ne dokazovala, da se bojimo lastne sence in celo ljudi, ki so že desetletja politično mrtvi. Jugoslavija je tako skušala braniti svoj imidž v tujini, da ja ne bi kakšen »politični« o njej v tujini neposredno širil laži in grdih namenov. Tuje nam dežele pa so se na to preprosto požvižgale in dokazovale, da je to dr-žavno-partijska represija non-plus-ultra in da nas tudi oviranje odhodov naših disidentov v tuje dežele uvršča v krog vzhodnoevropskih socialističnih držav. Zabodli so nam torej želo prav tja, kjer nas najbolj boli, saj si že od informbirojevskih časov dalje prizadevamo, da bi svet vendarle spoznal, da sicer obstoja Vzhodna Evropa, ampak Jugoslavija vanjo ne sodi. Prav zadnji dogodki pa so nas znova v očeh mednarodne javnosti potisnili globoko v naročje »socialističnega tabora«! Ob 40-letnici deklaracije o človekovih pravicah je zahodnonemški predsednik Richard von Weiz-sacker priredil sprejem, ki pa se ga niso mogli udeležiti predstav- Piše: VINKO VASLE niki treh držav — Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije. Von Weizsacker je namreč na ta sprejem povabil Dobroslava Parago, ki pa dovoljenja za odhod iz države ni dobil, ker pač nima potnega lista. Tega nima iz neznanih razlogov (če stvar gledamo z zakonsko-pravnega vidika), njegove prošnje, da bi potni list vendarle dobil, so slovenski pristojni organi (RSNZ) obrazložili z »argumentom«, da je to nemogoče, ker ni soglasja njegove matične republike Hrvaške. Podobno obrazložitev je dobil tudi dr. Ante Kovačevič! Paraga je pred dnevi iz protesta začel gladovni štrajk in v zadnjih tednih že tako mednarodno kompromitirana država, se je znova na udarnih straneh zahodnega tiska. Po neuradnih podatkih je v državi več kot deset tisoč oseb, ki iz neznanih razlogov ne morejo dobiti potnih listin (sem niso všteti tisti, ki so potne liste morali oddati, ko so prišli v navzkriž z zakonom in so torej v postopku). Med njimi je precej takšnih, ki nikdar niso bili v nobenem sodnem, kazenskem postopku, ampak so se preko noči znašli na tajnih seznamih sumljivih oseb, ki jih je treba za to državljansko pravico olajšati. Seveda nihče ne ve (oz. noče vedeti), kdo sestavlja te spiske, na osnovi kakšnega in katerega zakona, kakšni so kriteriji, da človek ostane brez potnega lista, kdo o tem odloča, kdo te, ki odločajo, nadzira (da ne bi počenjali neumnosti) in nenazadnje, kakšne zakonsko-pra-vne možnosti ima posameznik, da se na takšno odločitev pritoži! Pa smo spet — ne samo na področju varovanja temeljnih človekovih pravic, ampak zlasti na področju našega prava! V pravni državi, za katero nas razglašajo, bi na vsa zgoraj našteta vprašanja morali imeti zelo jasne in konkretne odgovore. Pa jih nimamo, kot tudi ne za obilico drugih prav tako pomembnih vprašanj s področja zakonsko-pravne represije. Včasih je videti, kot da so nam zakone pisali amaterji, ki o pravni znanosti pojma nimajo, čeprav spet nekateri trdijo, da so nam takšni zakone pisali z izjemnim »občutkom« za zaščito države, hote pa so spregledali človeka, ki so mu zakoni pravzaprav namenjeni. Vse kaže, da smo si na mednarodnem prizorišču dodobra zapravili ugled — tudi s takšnimi neumnosti, kot sem jih zgoraj opisal — in zdaj že ZR Nemčija razmišlja, da bo za naše državljane uvedla vizume potem, ko je to že storila Francija. Lani, ko sem odhajal v to državo, sem moral izpolniti štiri strani dolg vprašalnik, ki že sam po sebi dokazuje, kako nas v tujini »cenijo«: natanko sem moral napisati, kdo me vabi, zakaj me vabi, kako dolgo bom ostal, koliko deviznega denarja sploh imam itn. Zdaj nam našo »najbolj odprto mejo« zapirajo drugi, mi pa jočemo in se pritožujemo, kako nas ta nesramni Zahod noče in noče razumeti. In začuda, naše jokanje in stokanje ga prav nič ne gane. Zdaj je pa samo vprašanje, ali so tujci tako zelo nesramni ali pa mi vendarle počenjamo nekatere nepotrebne neumnosti? Odgovor pa si poiščite sami ... Udeleženci so na tovariškem srečanju obujali spomine na pretekla teta » i € / i Medobčinski svet ZRVS Celje O skupnih nalogah in sodelovanju Medobčinski svet zveze rezervnih vojaških starešin celjske regije je v ponedeljek v prostorih doma borcev in mladine v Titovem Velenju pripravil zanimiv posvet o sedanjem in bodočem delu ter o tesnejšem sodelovanju med zvezo rezervnih vojaških starešin, upravnim organom za ljudsko obrambo in oboroženimi silami (JLA, TO). Poleg predstavnikov občinskih organov za LO, teritorialne obrambe in ZRVS celjske regije ter članov predsedstva občinske konference ZRVS Velenje in občinskega odbora ZZB NOV, so se posveta udeležili še predsednik republiške konference ZRVS Branko Jerkič, podpredsednik Bojan Fertin, sekretar Jakob Čeme, pomočnik sekretarja za ljudsko obrambo SR Slovenije Ivan Hafner, član sveta revije Naša obramba Danijel Lepin, predstavnik JLA iz Celja, pokrajinskega štaba TO zahodno štajerske regije, predsednik medobčinskega sveta ZRVS Franc Kavka, sekretar sveta Miro Medved in drugi. Več o tem posvetu bomo zapisali v prihodnji števijku , , , , , . A m. Iz jesenske analize gospodarjenja občine Velenje Gorenje Gospodinjski aparati Velik padec industrijske proizvodnje Proizvodnjo prilagajajo potrebam trga Do konca meseca avgusta smo se lahko Velenjčani hvalili z zelo visoko rastjo industrijske proizvodnje, saj je ta presegala lansko raven kar za 10,4 odstotka. Težko je razumeti, kaj se je zgodilo z njo v septembru. Kot, da so nas doseženi rezultati povsem uspavali! Zabeležili smo namreč tako katastrofalen padec, da smo izkazali ob devetmesečju, v primerjavi z lani 3,9 odstotkov nižjo proizvodnjo. Še posebej zaskrbljujoče pa je, da smo v oktobru s trendom upadanja nadaljevali in izkazali ob koncu devetega meseca že 14,4 odstotno zaostajanje za doseženo lanskoletno višino. Proizvajalci končnih izdelkov, posebej še trajnih dobrin, vse bolj občutijo upadanje kupne moči prebivalstva. Za večje nakupe je vse manj denarja; večino prejemkov je treba nameniti za zadovoljevanje vsakdanjih potreb. Razumljivo je, da upadanje kupne moči vpliva tudi na poslovanje poslovnega sistema Gorenje, posebej pa še njegove delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati. Ta največja delovna organizacija Gorenja resda proda dobro polovico vse proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov na tuje, vendar pa ustvarja s prodajo na jugoslovanskem trgu tudi pomemben del celotnega prihodka. Na področju mednarodne menjave je naše gospodarstvo še vedno uspešno. V letošnjih devetih mesecih je izvozilo za 27,1 odstotek blaga in storitev več kot lani, uvoz pa je bil višji za 25,7 odstotkov. Občina tako dosega I 16 odstotno pokritost uvoza z izvozom. Finančne rezultate je v času tako velike inflacije, ki močno zamegljuje sliko, težko primerjati z doseženimi v preteklosti. Pa jih vseeno poglejmo. Doseženi celotni prihodek velenjskega gospodarstva je bil ob devetmesečju za 189 odstotkov višji kot lani v tem času, porabljena sredstva so naraščala nekoliko počasneje, za 173 odstotkov, tako daje doseže- ni dohodek precej višji — izkazali smo ga v višini 383 milijard dinarjev, kar je 246 odstotkov več kot lani \ tem obdobju. Vsekakor zelo razveseljuje podatek, da velenjsko gospodarstvo tudi ob devetmesečju ni izkazalo izgub (lani so te ob devetmesečju znašale 23 milijard). Poglejmo še, kako smo razporedili dohodek. Za splošno in skupno porabo smo namenili 29,2 odstotka ustvarjenega, za ostale obveznosti pa 28,1 odstotka. Delež za osebne dohodke in skupno porabo se je zmanjšal iz lanskih 42,9 odstotkov na 36,1 odstotek, delež akumulacije pa se je povečal s 6,1 na 6,6 odstotka ustvarjenega dohodka. Za osebne dohodke smo namenili do konca septembra 143,4 odstotka več sredstev kot pred letom dni (ti so naraščali mnogo počasneje kot dohodek, ki beleži 246 odstotno rast), obračunani osebni neto na delavca pa je 127 odstotkov višji. Te številke so visoke. vendar pa so bili življenjski stroški še višji, tako da so se nam plače \ tem obdobju realno zmanjšale za 20 odstotkov. Povprečno smo v občini zaslužili v tem času po 544.320 dinarjev. Razveseljiv je še podatek. Naraščati nam je začela tako gospodarska kot negospodarska naložbena dejavnost. V ta namen smo porabili do konca septembra 177,8 odstotkov več denarja kot lani v tem času. Devetmesečni rezultati torej še zdaleč niso takšni kot bi želeli in upamo lahko le (podatkov še ni), da v zadnjih dveii mesecih letošnjega leta nismo nadaljevali s trendom upadanja, ki je bil značilen za september in oktober. M. Zakošek V delovnih organizacijah Gorenje Commerce in Gorenje Gospodinjski aparati so zadnji čas zastavili številne aktivnosti za pospešitev prodaje velikih gospodinjskih aparatov. Vendar pa, prizadevanjem navkljub, niso dosegli pričakovane rezultate, tudi zategadelj ne, ker sestava proizvodnje še ni bila takšna, kot jo pogojujejo možnosti prodaje. Največ težav je s prodajo pralnih strojev, zlasti še zaradi manjšega izvoza. V prvem polletju so prodajo pralnih strojev na tuje začasno omejili zaradi neustreznih izvoznih cen. Prodaja pralnih strojev na jugoslovanskem trgu pa pravzaprav ne zaostaja za tisto v lanskem letu. Gorenje — jubilejne nagrade in priznanja V petek, 23. decembra, bodo na priložnostni slovesnosti, ki bo v prostorih Gostinske enote Gorenja Gospodinjski aparati v Titovem Velenju, podelili zaposlenim v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju (z izjemo delavcev Gorenja Eko, ki so to že prejeli) in v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje podelili jubilejna priznanja in denarne nagrade za neprekinjeno 10, 20 in 30 letno delo v Gorenju oziroma za skupno 30, 20 in 10 letno delovno dobo. Za to priložnost pripravljajo tudi krajši kulturni program. Poslovodni odbor delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati je zaradi nastalega položaja sklenil, da bodo proizvodnjo velikih gospodinjskih aparatov in njihovih sestavnih delov usklajevali s povpraševanjem na trgu. O takšni usmeritvi so razmišljali še ob sprejemu planskih usmeritev delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati za leto 1988. Takšni in podobni ukrepi so nujni za zagotovitev kolikor toliko zadovoljivega zaključka poslovnega leta 1988. Razmere na trgu so zahtevale takojšnje zmanjšanje proizvodnje tistih velikih gospodinjskih aparatov in njihovih sestavnih delov, katerih zaloge so se povečale, istočasno pa povečanje izdelave tistih velikih gospodinjskih aparatov, po katerih je povpraševanje na domačem in tujih trgih. Tako so zmanjšali proizvodnjo pralnih strojev in progra-matorjev za pralne stroje, ki jih izdelujejo v obratu v Slovenski Bistrici, hkrati pa povečujejo proizvodnjo zamrzovalnih skrinj in tako imenovanih hladilnih grup, namenjenih za prodajo na tuje, prav tako pa tudi štedilnikov. Ti in še nekateri drugi ukrepi, za katere se je odločilo vodstvo delovne organizacije, naj bi omogočili Gorenju Gospodinjski aparati zmanjšanje zalog gotovih izdelkov, manjše pa bi bile tudi obresti za posojila za zaloge. V Gorenju Commerce pa so prav tako sprejeli dodatne ukrepe, da bi delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati dosegla v mesecu decembru realizacijo najmanj 100 milijard dinarjev. Za uresničitev postavljenih ciljev, je delavski svet toPraln« pomivalna tehnika sklenil, da del zaposlenih začasno prerazporedi v tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika ter Štedilniki, delavska sveta tozdov Zamrzovalna in hladilna tehnika ter Štedilniki pa sta sprejela začasno prerazporejene delavce iz tozda Pralno pomivalna tehnika. Tako je zagotovljeno povečanje proizvodnje zamrzovalnih skrinj, kjer so uvedli delo tudi v tretji, nočni, izmeni in večjo proizvodnjo v toz-du Štedilniki. Prejšnji ponedeljek. 11. decembra, je tako začelo delati v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika 30 delavcev in v tozdu Štedilniki 10 delavcev iz obrata programatorjev iz Slovenske Bistrice, vsi delavci iz Slovenske Bistrice bodo delali v dveh izmenah. Pred tednom dni, 15. decembra, pa je odšlo iz tozda Pralno pomivalna tehnika v Titovem Velenju na delo v tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika 164 delavcev, ki so bili razporejeni na delo v vseh treh izmenah. Vsi začasno razporejeni, bodo opravljali enaka dela, kot so jih doslej, zadržali pa bodo tudi dosedanje grupe dela. Sicer pa so vsi delavci tozda Pralno pomivalna tehnika, ki so prerazporejeni na delo v tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika ter Štedilniki, bodo ostali še naprej v delovnem razmerju v tozdu Pralno pomivalna tehnika. Poudariti je treba, da so se tudi v Gorenju Gospodinjski aparati že doslej, kolikor je bilo najbolj mogoče, prilagajali razmeram, ki vladajo na trgu. V prihodnjem se bodo morali zagotovo še hitreje in odločneje odzivati na razmere okolja, tudi s sprotnim spreminjanjem proizvodnih načrtov in v tej zvezi s prerazpo-rejanjem delavcev. Izvzeti pa tudi ni mogoče ustavitve proizvodnje. Pričakujejo pa, da bodo izdelki Gorenja Gospodinjski aparati v prihodnje še kvalitetnejši, da si bodo utirali pota tudi na nove trge ter si utrdili položaj na že tradicionalnih trgih. Občinski komite zveze komunistov Velenje V znamenju intenzivnih aktivnosti Najbrž lahko pritrdimo ugotovitvam, ki smo jih od članov predsedstva Občinskega komiteja ZKS Velenje slišali na TV oddaji »tednik«, prejšnji teden. Namreč, da je bila aktivnost in usmeritev komiteja, organov OK ZKS Velenje ter večjega dela vodstev osnovnih organizacij ZK, povsem blizu začrtanih nalog, ki so si jih komunisti zadali s sklepom na marčevski občinski konferenci. Kljub vsebinskim in demokratičnim preobratom, ki so potekali skozi vse leto, pretresali so še zlasti vrste Zveze komunistov po vsej državi, je bila na področju občine ohranjena stabilnost političnega sistema, vitalnost v gospodarskih organizacijah in idej-no-politična enotnost. To pa so bila v dobršni meri tudi prizadevanja vseh (pravih) komunistov velenjske občine. Na 29. seji občinskega komiteja ZKS Velenje, bila je 13. de- cembra, so na osnovi predhodno zbranih podatkov ter analize, ocenjevali delo v obdobju od občinske konference ZK do novembra letos. Ocena je bila v skladu z rezultati, namreč, da ni bilo storjeno vse in dovolj dobro, da pa so bile razlike med posameznimi okolji velike. To pa ne pomeni, da glavne zastavljene naloge ne bi bile uresničene. Celo več, pomembna priznanja so prišla ob pravem času, izkušnje velenjskih komunistov pa so z zani- manjem spremljali v drugih krajih republike in pri Centralnem komiteju ZKS Velenje. Ko so člani komiteja obravnavali možne kandidate za člane C K ZKJ in njegovo predsedstvo (do kadrovske prenove bo prišlo spomladi v skladu s sklepi 17. seje CK ZKJ), so med sedmimi predlaganimi kandidati iz Slovenije dali podporo mlajši generaciji, Cirilu Ribičiču, Slavku Sor-šaku in Hermanu Rigelniku. Soglašali so tudi s primernostjo kandidature ostalih članov, hkrati pa so menili, da bi bilo potrebno uveljaviti možnost zamenjave članov CK ZKJ iz Slovenije do ene tretjine. Jože Miklavc Modna konfekcija Elkroj Ob dragi opremi nujno dvoizmensko delo Zaposleni v Modni konfekciji Elkroj bodo svoje letošnje delovne napore sklenili že jutri, v petek. Z direktorjem te delovne organizacije Ivanom Kramerjem smo se pogovarjali devet dni pred koncem poslovnega leta, kar je malo v primerjavi z vsemi delovnimi dnevi in zato dovolj za oceno letošnjega gosodarjenja ter za razmišljanja o načrtih za prihodnje leto. So v El-kroju zadovoljni? »Smo zadovoljni, čeprav je vedno tako, da bi lahko bilo še boljše. Najpomembnejše je, da smo izvoz povečali za 40 odstotkov, celotno prodajo pa za 6 odstotkov. Proizvodnja je za 3 odstotke pod lansko ravnijo, razlog za povečano prodajo pa je v zmanjšanju zalog « • Torej se je tudi letos pvoeča-lo zanimanje za Elkrojeve izdelke? »Povečalo se je, vendar predvsem na tujem tržišču, na domačem pa zaradi hudega paca kupne moči celo pada. Zaradi tega bomo letos za domače tržišče naredili za 10 odstotkov manj izdelkov, kot smo predvidevali. Teh deset odstotkov manj še vedno smatramo za uspeh, saj se je prodaja doma nekaterim zelo uglednim podjetjem, Elanu na primer, letos razpolovila. Najbolj resen razlog je seveda bistveno manjša kupna moč, ki pa na žalost ne prizadene vseh kupcev enako.« 0 Še redno prodate največ r Zvezno republiko Nemčijo? »Gotovo. Količinsko prodamo več naših minut v ZRN kot v Jugoslaviji. To pa pomeni novo zahtevo po boljši organizaciji in prilaganju novemu položaju.« • Zadovoljni ste, rekli ste, da bi bilo lahko bolje, omenili ste novo organizacijo. Vidite rešitve in poti, da za še bolje? »V kratkem pričakujemo zunanjetrgovinsko registracijo naše firme, saj bomo s tem lažje nastopali na tujih tržiščih. Ne le na nemškem, tudi na sovjetskem in ameriškem, saj prav v teh dneh izdelujemo 20.000 hlač za naročnika iz New Yorka. Tudi reorganizacija delovne organizacije je na vidiku. Ukinili bomo temeljne organizacije združenega (lel.a, ker tozdi delavcem niso pri- Obrtno združenje Velenje Visoko priznanje D. Pocajtu Pred tednom dni so se v prostorih doma obrtnikov v Starem Velenju zbrali na svečani seji člani izvršilnega odbora obrtnega združenja občine Velenje. V uvodnih besedah je njegov predsednik Franc Pečovnik predstavil prizadevanja ob obnovitvi Melanškove hiše. Za odktip, ureditev upravnih prostorov, zunanjo ureditev so doslej nameni- li že več 212 milijonov dinarjev, predvsem so bila to sredstva združenja in prispevki obrtnikov. Prihodnje leto, ko naj bi dom obrtnikov tudi uradno odprli, pa nameravajo urediti še kletni del. Nato pa so člani izvršilnega odbora obrtnega združenja skupaj s predstavniki skupščine občine Velenje spregovorili b bbr-tništvu danes in v prihodnje. Na svečani seji je predsednik skup- ščine občine Velenje Drago Šu-lek med drugim podelil Danilu Pocajtu, obrtniku iz Titovega Velenja, visoko državno odlikovanje — red dela s srebrnim vencem za zasluge in uspehe pri delu pomembnem za državo. Ivan Kramer: »Vse sile v izvoz in v zagotovitev boljše sestave sredstev naše firme« nesli ničesar, kvečjemu kakšno novo šefovsko mesto in precej več administracije. To gotovo ni bilo v korist delavcev. Enovita delovna organizacija naj bi bil Elkroj že z novim letom. Postopek je stekel na zadnji seji delavskega sveta in mislim, da se bodo delavci tako tudi odločili.« • V Elkroju se dobro zavedate, da brez posodabljanja ni napredka. »Brez dvoma, vendar naše posodabljanje prinaša še nekaj drugega in bolj pomembnega. Pred desetimi leti smo za šivalni stroj plačali od 500.000 dinarjev do milijona, danes je stvar povsem drugačna. Na vratih stoji avtomatizacija proizvodnje in stroji so bistveno dražji. Pred kratkim smo kupili šivalni avtomat za žepe in zanj plačali 200 milijonov dinarjev, za avtomat za polaganje tkanine pa dvakrat toliko. Ob tako dragih strojih se bomo morali posloviti od enoizmenskega dela in razmisliti o dveh izmenah. Računica za delo v eni izmeni se ob tako dragi tehnologiji ne izide.« 0 Kaj to konkretno pomeni; tu je še problem obrata v Lučah? »To pomeni, da bi lahko zaposlili še 150 delavcev — če bi bili. Ker jih ni, moramo računati na sedanje število, računati moramo na vse več upokojitev v naslednjih letih, to pomeni, da bomo komaj vzdrževali sedanje število zaposlenih, tudi prirastek na našem področju nas sili v to. Ob delu v dveh izmenah bo ekonomska računica drugačna, več bomo ustvarili in več zaslužili.« 0 Ste mlade prebivalce »prešteli« vnaprej? »Tisti, ki se bodo v naslednjih letih zaposlovali pri nas, so se že rodili, zato smo jih lahko prešteli. Dejstvo je, da na povečevanje števila zaposlenih ne moremo upati. Nesmotrno bi bilo, če bi nove delavce pridobivali z ostalih področij, mnogo bolj upravičena je pomoč pri zaposlovanju v že zgrajenih objektih v južnih delih države, zlasti v tem smislu, da jih vključimo v izvoz. Obrat v krajevni skupnosti Luče je gospodarska škoda. Zaradi pomanjkanja delavcev delamo v eni izmeni, zato nameravamo obrat posodobiti in ga preusmeriti v proizvodnjo hlač iz jeansa, predvsem za izvoz. Napredek bo občuten, saj danes hlače živamo 35 minut, po posodobitvi v Lučah pa jih bomo sešili v 18 minutah.« 0 Kaj pričakujete v letu 1989? »Doma ne bo bistvenih sprememb, saj smo dno gospodarske krize letos vendarle dosegli. Domače tržišče naj se torej ne bi poslabšalo, izvoz pa nameravamo v primerjavi z letošnjim povečati za 30 odstotkov. Navezali smo že stike s številnimi novimi tujimi partnerji, zanje že izdelujemo prve količine, zato naj bi povečali obseg poslovanja s tujino. Teh 30 odstotkov povečanja ne bomo dosegli zaradi novih naložb — v zadnjem obdobju jih ni bilo — ampak s pomočjo naših dveh tovarn, ki smo jih zgradili v južnem delu Jugoslavije in sta se z našo pomočjo v dveh letih razvili do te mere, da sta obe sposobni izvažati. Trenutno v obeh tovarnah delajo samo za ZRN in ZDA, enako pa je tudi v Mozirju, Šoštanju in Lučah.« 0V novo leto torej stopate z željo po večji produktivnosti? »Ne samo to. Višjo produktivnost bomo dosegli s tehnološko posodobitvijo, ob tem pa želimo bistveno spremeniti sestavo sredstev našega podjetja. Ugotavljamo, da smo pripravljeni na pretekle pogoje gospodarjenja, za sedanje. Marsikaj bo treba spremeniti v strukturi sredstev. Zamisli glede tega imamo, izdelan je že program, ki ga moramo uresničiti. Ker ga moramo, ga tudi bomo, zato v prihodnjem letu ob vsem ostalem pričaicujemo bistveno boljše dosežke,« je za zaključek poudaril direktor Modne konfekcije Elkroj Ivan Kramer. jp, vos Brez povečevanja števila zaposlenih bodo zagotovili višjo produktivnost, večji izvoz in še boljše uspehe ********************************************** V predprazničnih dneh smo zaprosili naše predsednike za njihove poglede v prihodnje leto. Odzvali so se, mi pa smo poskrbeli še za popestritev njihovih izjav s karikaturami. *4r ^ «4» «4* «4» "4» -X- «X» «4» •!» ^ 4* «X» vlj vU »1» «4- ^ 4» "i* "A* 4* *4" 4* *4* 4* *4> •!* »A* «4* »1» vL- j. j, »t, *T* "p 'T* "T* T- «T* V "T* *T" T" "T" "T T" "T" »T* "T" *T* T T 'T 'T "T* "T" *T* "T" *T* *T* *T* "T* »T* *T* "T" "T" Drago Šulek, predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik, predsednik OK SZDL Velenje Izteka se leto, v katerem je Jugoslavija doživela več družbenih pretresov, kakor prej v vseh štirih desetletjih povojnega razvoja. Nisem ne kvalificiran ne poklican, da bi presojal kakovost uveljavljenih ustavnih sprememb in nastajajoče nove sistemske zakonodaje ter zadostnost teh sprememb za nujno in neizogibno družbeno preobrazbo. Imam pa pravico in v sedanji funkciji tudi dolžnost, da razmišljam o tem, kaj lahko in kaj moramo storiti tukaj, v komuni, za svoje življenje in za življenje svojih potomcev. Z rastjo proizvodnje, ki je bila dosežena z višjo produktivnostjo in z dovolj uspešno prodajo tega, kar smo proizvedli, zlasti pa z razvojnimi dosežki, smo dokazali visoko stopnjo imunosti proti neučinkovitosti in zmedi, ki vladata v jugoslovanskem gospodarstvu. Toda ta imunost ni dana sama od sebe in za zmeraj. Moramo jo krepiti in krepimo jo lahko samo tako, da svoje ravnanje v največji možni meri opremo na zakonitosti, ki niso plod nobenega družbenega sistema, ampak so občečloveške in zato splošno veljavne. "Eden takšnih zakonov, o katerega pomenu zadnje čase veliko razmišljam, govori o porazdelitvi vpliva in uspešnosti v družbi. Po tem zakonu je neizogibno, da v človeški družbi več kakor 80 % katerekoli dobrine, materialne ali duhovne, obvladuje manj kakor 20 % ljudi. Prepričan sem, da je eden od izvirnih grehov, ki povzročajo gospodarsko in politično neučinkovitost, v vseh socialističnih državah, prav v desetletja trajajočem poskusu, da bi s prisilnim izena- čevanjem ljudi in z državno-do-govornim porazdeljevanjem dobrin in oblasti, kršili ta zakon. Ko bomo pripravljeni, teoretično in praktično, priznati različnost ljudi, njihovih interesov, ambicij in sposobnosti in bomo temu prilagodili tudi družbeno ravnanje, bomo lahko ponovno zares go- vorili o ustvarjalni svobodi in razmišljali o razvoju in napredku. Posamezna občina je v svojih možnostih, da podpre ustvarjalno svobodo ljudi, seveda močno omejena. Prepričan sem, da smo s sprejetjem PROGRAMA Q za našo razvojno filozofijo naredili največ, kar je moč v neki lokalni skupnosti napraviti. Priznam, da ob snovanju programa nisem upal niti pomisliti, da bo dal takšne rezultate, kakršnim smo danes v naši občini priča. Da ne bo nesporazuma! Ne govorim o neposredni vrednosti programa kot nekega dokumenta, niti o doslednem uresničevanju in spoštovanju tistega, kar je v njem zapisano. Govorim o načinu razmišljanja in ravnanja, ki ga filozofija kvalitete vzpodbuja. Govorim o tem, kar smo zapisali PROGRAMU 0 ob rob: naj se vsak občan, vsaka organizacija,, poistoveti vsaj z nekaj cilji PROGRAMA Q, ali pa si zastavi lastne cilje, ki bodo zgrajeni na filozofiji kvalitete. Seveda nismo čisto zares mislili na vsakega občana, temveč vsaj na tistih 20 %, ki držijo v rokah več kakor 80 % odločitev (čeprav kot družba tega ne priznavamo). In ti, naši najodgovornejši ljudje, so se odzvali. To dokazujejo doseženi rezultati, to še bolj dokazujejo razvojna razmišljanja in načrti. Zelo rad bi na tem mestu nanizal nekaj preiskusnih kamnov, ki nam bodo v letu 1989 stali na poti pri uveljavljanju osebne in skupinske odgovornosti za rezultate gospodarjenja in pri snovanju lastnega razvoja, na poti do nadpovprečnosti in odličnosti, brez katerih tudi za povprečne ni dobrega življenja. Pa ne želim v tem trenutku pokvariti predno-voletnega vzdušja in upravičenega zadovoljstva nad letošnjimi dosežki. Zato naj končam z iskreno željo, da bomo tudi v letu 1989, kljub pričakovani zmedi v jugoslovanskem gospodarstvu, znali ohraniti svojo smer in še naprej dokazovati, da so za nas opredelitve politike opiranja na lastne sile in lastno pamet in socializma po meri človeka, veliko več kakor oguljene parole. Zatorej SREČNO 89! Drago Blagus, sekretar OK ZKS Velenje Koledarsko opredeljeno novo leto za aktivnosti in kontinuiteto dela v Zvezi komunistov ne predstavlja zaključek ali začetek nečesa novega. Življenje in dogovorjene naloge terjajo od nas uresničevanje in rezultate. Vsebina dogovorjenega v operativnem načrtu občinske organizacije Zveze komunistov Velenje nas bo okupirala tudi v letu 1989. Gesla iz programskih usmeritev so nam jasni smerokazi po katerih smo opredeljevali vsebino našega dela, praksa in rezultati kažeta, da je po tej poti treba nadaljevati. STRNIMO NAJŠIRŠI KROG USTVARJALNIH UUD1 V BORBI ZA LEPŠI JUTRI! Na mnogih področjih dela in življenja so v mnogih okoljih de-lavoljni in sposobni delavci in občani. Ob dobri vsebini in primernih metodah dela so rezultati prisotni. Nismo daleč od časa, ko bo delo postalo dobrina, za katero se bo potrebno boriti z znanjem in delom. OBLIKUJMO JASNO STRA TEGIJO ODGOVORNOSTI ZA SVOJ LASTNI RAZVOJ! Aprila letos je bil na vseh treh zborih občinske skupščine sprejet »program Q«, ki v šestih točkah opredeljuje globalne razvojne cilje in strategijo razvoja občine. Želimo, da bi program pomenil izziv za vse tiste, ki jim ni vseeno kakšno bo jutri življenje v Šaleški dolini. PROSTOR ZAHTEVA OD NAS TEMELJIT OBRAČUN Z DOSEDANJIM NAČINOM ŽIVLJENJA IN PRODUKCIJE. Ekologije in omejenost v prostorskem smislu je opozorilo, da je prostor največji omejitveni faktor in bistveni element življenja in razvoja v naši dolini. »Kako ravnamo in kako ukrepamo na tem področju v posameznih okoljih?« OPRAVIMO S FILOZOFIJO PREŽIVETJA, KI NE ZAGOTAVLJA PREŽIVETJA NITI NAM, ŠE MANJ PA PRIHODNJIM RODOVOM. Nemudoma spodbudimo zavest in odgovornost vseh pristojnih, da usmerijo svoja prizadevanja v jutrišnji dan. Uspešnost realizacije programa preobrazbe in razvoja .MORA postati merilo uspešnosti poslovodne strukture, strokovnih delavcev in samou- Pričakovanje je prav gotovo eno od najlepših čustev, ki jih je človek sposoben doživeti. Posebej intenzivno je to čustvo ob različnih prelomnicah v njegovem življenju, od katerih je prehod magične meje novega leta prav gotovo na vidnem mestu. Običajno se pričakovanjem pridružujejo tudi razmišljanja, ki vodijo do sklepov, kako uravnavati življenje, da se bo pričakovanje tudi uresničilo. — Tako v tem pred-novoletnem obdobju bolj ali manj vsi razmišljamo, kako živeti in delati v prihodnje, da bi se lepa pričakovanja mogla uresničiti in kako se izogniti nič dobrega obetajočim. — Bojim se, da nas je veliko in preveč, ki svojih razmišljanj ne bomo mogli zaokrožiti tako, da bi postala pravo vodilo, kateremu bomo sledili v času, ki prihaja. Preveč činite-Ijev, od katerih je odvisna bodočnost nas vseh, se je razvilo v naši družbeni skupnosti, tako, da manj osveščen posameznik res ne more več slediti vsemu, kar so in bodo spočeli v njegovem imenu. Mislim, da so ti številni čini-telji, ta preorganiziranost, ki se skriva pod lepim imenom po-družbljenosti vir vsega slabega, kar doživljamo v tem družbenem trenutku. — V imenu zaupanja v neomejene človeške sposobnosti smo v preteklosti kar z obema rokama sejali številne politične, državne, delegatske, samoupravne in ne mislim naprej, katere vse še organe, organizacije. Kdor je hotel pošteno delati znotraj obstoječih okvirov, je bil malo ali nič vreden, tisti, ki si je neodgovorno izmišljal, pa v nebo kovan. Tako smo se predajali nekemu neracionalnemu toku družbenih dogajanj, ki je zameglil odgovornost in v množici uveljavljanj različnih interesov teh številnih družbenih institucij skoro povsem uničil tisto, kar je v medčloveških odnosih najlepše — zaupanje. Menda pa nismo ljudje rojeni zato, da bi bili med seboj sprti. — Ni primeren trenu- tek, da bi našteval konkretno tiste, zame odveč organe, ker ljudje, ki v njih delajo, so prav tako delavci, ki si v veljavnem sistemu pošteno služijo svoj kruh. Potrebno pa bo prav gotovo o njih spregovoriti kmalu, ker sicer vse- ga velikega začetega v letu 1988, ne bomo mogli uresničevati. — Kaj kot politični funkcionar pričakujem od leta 1989 in kako bom poizkušal usmerjati svoje delo? — Predvsem se zavedam, da sami znotraj občine ne bomo mogli bistveno premakniti koles, ki naj bi nas popeljala po poti hitrejšega razvoja. Zato so potrebne širše spremembe, ki jih zdaj še lahko imenujemo sistemske. Lepo zveneča ustavna dopolnila, sprejeta v letošnjem letu, sicer opredeljujejo nov red glede lastnine, glede ustvarjanja nove vrednosti in neposrednejšega odločanja ljudi, vendar bodo te določbe potrebovale najprej čas, da se opredelijo v zakonih in še več časa, da jih bomo zaživeli tako, kot so zamišljene. Pričakujem torej, da bi v letu 1989 v kar največji meri uresničili tisto, kar smo lepega napisali za preobrazbo naše družbene skupnosti, preobrazbo, v kateri bi prišla do izraza ustvarjalnost ljudi, v demokratičnem vzdušju pametnega dogovarjanja in v nujno potrebni vzpostavitvi sistema ponudbe in povpraševanja na vseh področjih družbenega življenja. Pri tem se zavedam, da brez žrtev in odrekanj ne bo šlo. Marsikje se bo potrebno odreči doseženih pozicij moči in v preorganiziranosti družbenih subjektov marsikaj postoriti. — Vsem prebivalcem občine želim v letu, ki prihaja, dobro počutje v delovnih in življenjskih okoljih ter tako življenje, ki nam bo vrnilo zaupanje v ljudi in v čas, ki je pred nami. ********************************************** Miran Arzenšek, predsednik izvršnega sveta SO Velenje morajo stroka in delegatske skupščine bolj odločno spodbujati in zahtevati spremembe neučinkovite zakonodaje na tem področju. LE KADRI IN ZNANJE SO LAHKO NOSILCI RAZVOJA. Kdo v OZD vodi kadrovsko politiko, in kako? Kako so organizirani, nagrajevani in končno izkoriščeni kadri, ki se ukvarjajo z razvojnimi nalogami? Mogoče so to bistvena vprašanja, na katera bo treba čim prej poiskati odgovore v sleherni OZD. Tako izgleda vsebina naše novoletne čestike z željo SREČNO 1989 LETO IN DELOVNO V Leto, ki se izteka, je bilo težko, težko pa bo tudi naslednje, saj nas znova čaka mnogo preizkušenj, veliko odrekanj in trdega dela. Preizkušnje so včasih tako velike, da človek za trenutek omaga, skoraj obupa, pa se potem spet zave svoje odgovornosti. pa svoje velike želje po napredku. Vem, da je pred nami trdo leto, vendar ostajam optimist. Prepričan sem, da bomo Velenjčani. tako kot že tolikokrat doslej, kos še tako zahtevnim nalogam. Pred problemi Šaleška dolina nikoli ni klonila in tudi sedaj ne bo. Vedno smo bili korak pred drugimi in vztrajali bomo, da bo tako tudi v prihodnje. Garancija za to je pripravljenost naših delovnih ljudi krepko zavihati rokave in trdo poprijeti za delo. Garancija je njihova zavest, da je mogoče krizo premagati le z boljšim in več dela. Če bomo delali tako, bomo kos vsakim gospodarskim pogojem. Seveda to ne pomeni, da jih bomo molče sprejemali. Opozarjali bomo na pomanjkljivosti in jih skušali po svojih močeh odpraviti. Najprej pa bomo seveda pometli pred svojim pragom. Že v letošnjem letu smo delali tako. Med tem, ko je tudi v naši republiki razbremenitev gospodarstva več ali manj zgolj parola, smo jo mi že konkretno uresničili. Našemu združenemu delu smo prihranili na ta račun okoli 10 milijard dinarjev, ali četrtino akumulacije. S takšno razbremenitvijo gospodarstva bomo nadaljevali. saj naše porabe še nismo prilagodili našim zmožnostim, ob tem pa bomo zahtevali, da tako ravnajo tudi na republiški in zvezni ravni. Storili bomo vse, da osnovnega standarda ne bomo več siromašili. Poudarim naj še, da so bili v tem letu v naši dolini narejeni zelo pomembni koraki na področju dogovarjanja. Zavedli smo se, da smo združeni močnejši, začutili smo pripadnost drug drugemu. Začelo se je z razreševanjem ekoloških vprašanj, pa z nalogami na področju zaposlovanja in iskanja novih gospodarskih usmeritev. Vsekakor je zelo razveseljivo, da bo že v januarju ustanovljena nova mala gospodarska enota iz programa Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice, kmalu pa ji bodo sledile še druge. Ravno ustanavljanje novih gospodarskih enot pa bo prispevalo k novi kvaliteti življenja v naši občini. Stopimo torej v novo leto z optimizmom in prepričanjem, da moramo biti tako dobri, da moramo delati tako dobro, da bomo kljubovali vsakršnim gospodarskim ukrepom, da bomo še naprej med najboljšimi. Tega smo sposobni in prepričan sem, da ne bomo klonili. Vsem delovnim ljudem in občanom želim v novem letu veliko delovnih uspehov, osebne sreče, zdravja in zadovoljstva. «1« «1» vi> >l< «1» »4» «1» «]/ vL» >i< »L. »i* <1> X «1» «1* »1* «4» 4< ■!> sLr «4» «4» >i> •!< >1* «4» "4* "4* "4- *4* *4* *4* *4* «4» 4* «1» 4* «4* 4* «4* 4* 4* *4* *4* *4f 4* 4; 4 »Ji »(» Sf* -7» /J> ^ »f» »p« »Jš ^ bogato<, morda za vsa tista dejanja, ki vlečejo in vodijo razvoj naprej, za vsa prizadevanja za demo-kratičnejšo, modernejšo in bogatejšo družbo, za boljše življenje, za mir, za več spoštovanja, razumevanja in zaupanja med nami, za upoštevanje in spoštovanje dela Anton Boršnak, predsednik skupščine občine Mozirje in znanja. Mogočnosti srca in glave človeka še nihče ni izmeril . . . Uresničujemo jih v vsakdanjem življenju, dokažimo v dejanjih naša napisana hotenja, strnimo moč znanja in rok, da bi nam uspelo uresničiti cilje do take mere, da bi se to že odrazilo v letu 1989, v boljšem gmotnem življenju, v našem bolj kakovostnem življenju in delu! Želim, da ne bi bilo potrebno nasilno prekinjati de* la zato, ker ne znamo, ne zmoremo ali nočemo razumeti stisk človeka in jih pravočasno razrešiti. Želim si, da bi pri uresničevanju sindikalnih stališč držali z roko v roki, in da bi bilo pred nami vedno tisto najboljše za človeka. Pa me spet zanese z mislimi k človeku. Zamislimo se ob prihajajočem novem letu ob verzih: >Kadar greš mimo človeka, ki ni mu lepo, ne pojdi le hladno mimo, podaj mu, podaj roko. Kadar greš mimo poti, kjer sanje ugasle žive, ne pojdi le hladno mimo, oglasi se mimogrede<. »Pred letom dni smo zapisali, daje pred nami leto velike preizkušnje z odpravo slabosti, ki so nas pripeljali tja, kjer danes smo. Ta novoletna želja, izrečena zaskrbljeno, vendar iz srca, se ni uresničila v nobenem primeru. Bila je to preizkušnja v vsem slabem, ki jemlje voljo, zmanjšuje delo, pospešuje inflacijo, v borbi za oblast para živce in ustvarja negotovost, ko javno in glasno kažemo na možne in nemožne republiške meje, posameznim republikam pa nakazujemo prostor nekje izven jugoslovanskega- Rad bi napisal drugačne, lepše in bolj spodbudne besede o letošnji preizkušnji, pa ne morem, zato se raje obračam v naše lastno okolje, v katerem naša hotenja tudi uresničujemo. Tu so besede bolj spodbudne in bolj ohrabrujoče. Smo del skupnosti z vsemi njenimi problemi, pa vendarle drugačni. Ob vseh težavah smo letos veliko naredili, dokaj dobro gospodarili, potrdili svojo solidarnost na majskem referendumu za 4. samoprispevek, s tem dokazali visoko stopnjo zavesti in medsebojno zaupanje. Vemo, da bomo tudi počasi daleč prišli, ker imamo voljo in v. možnosti, te pa bomo izkoristili s složnostjo, delavnostjo in solidarnostjo, predvsem pu s hrabrostjo, s katero bomo brez kompromisov stopali po težki in naporni poti, vendar ob sodelova- nju vseh tudi prehodni. Ta pot v prihodnjem letu pri nas ne bo obeležena z mitingi in nedelom, z vprašanji kdo je komu tovariš in kdo komu ni. Naša pot nima temeljev, ki bi bili zasnovani na nenehnem čakanju kdo nam bo kaj vanje vložil, svoje temelje smo postavili z žuljavimi rokami in na teh temeljih bomo tudi gradili čisto, lepo in bolj pošteno, za vse skupaj prijetno prihodnost. Če bo takšnih okolij več, si bomo lahko na prehodu iz starega v novo leto lahko rekli — bratje natočimo si čistega vina, za zdravje, srečo, mir in pošteno delo, ki nam bo zagotovilo vse, kar si danes želimo, poenotenje in streznitev ter odpravo napak. Skupščina občine Mozirje, njen izvršni svet in družbenopolitične organizacije želijo vsem občanom zdravja, sreče, miru, osebnega in družinskega zadovoljstva ter veliko dobre volje in uspehov v letu 1989, vsem našim najmlajšim pa uspešnega nabiranja znanja v šolskih klopeh, znanja, ki nam bo v bodočnosti omogočilo še lepše in boljše življenje.« M51JPV10 STfVtlK* M&SA ==j tAJTEUlf-čA MtM - z;/' plavita ' ( KfMTA70 0 PPM-MMU y jffž^J 7 J1///1/ 1 iMLOML - IKMV- /' ^jJ----j f Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek Luka t^ Titovo Velenje r eU REK Rudnik lignita Velenje ■ Titovo Velenje fREK Termoelektrarne Šoštanj fc±: Šoštanj teš (r REK Elektrostrojna oprema ' Preloge, p. Titovo Velenje ( REK Sistemi pakiranja fct Titovo Velenje fREK Avtoprevozništvo in servisi C: Titovo Velenje sip S iiU SREČNO 1989 (.REK Tiskarna CZ Titovo Velenje t > 1 r • , j »l > r ( n i 22. december — dan oboroženih sil 20 let teritorialne obrambe Minilo je 47 let, ko je bila v mestecu Rudo formirana 1. p rolet a r-ska brigada. To je bilo jedro takratnega oboroženega odpora proti zunanjemu sovražniku in domačim izdajalcem. Bili so to začetki organiziranega odpora z večjimi in močnejšimi formacijskimi enotami. Prav na teh temeljih se je kalila Jugoslovanska ljudska armada, ki s svojim razvojem gre v korak z dogajanji doma in po svetu. Ker se je pokazala potreba po močno usposobljeni obrambni sili, se je v Jugoslaviji izoblikoval nov obrambni koncept splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Letos proslavljamo še en pomemben jubilej, to je 20-letnica teritorialne obrambe. Brez daljšega uvoda smo se odločili, da tokrat obeležimo dva pomembna datuma, 22. december — dan oboroženih sil in 20-letnico teritorialne obrambe, na nekoliko drugačen način in sicer tako, da smo se pogovorili z nekaterimi rezervnimi vojaškimi starešinami. Njihova razmišljanja, ki so obogatena z dolgoletnim delovanjem v eni izmed vojaških struktur in s pridobljenimi izkušnjami, lahko preberete v nadaljevanju zapisa. Sogovorniki so bili: Jože Prislan — rezervni kapetan I. razreda in komandant občinskega štaba teritorialne obrambe; Viktor Brglez — rezervni kapetan I. razreda in načelnik oddelka za ljudsko obrambo; Franjo Korun — rezervni podpolkovnik in predsednik pokrajinskega odbora za SLO in DS; Mihael Uranjek — rezervni major in predsednik predsedstva OK ZRVS Velenje; Mirko Zager — rezervni kapetan 1. razreda in namestnik komandanta pionirskega bataljona v enoti JLA. movini ni koščka zemlje, ki v morebitni vojni ne bi mogel biti nadzorovan. JLA, kot jedro oboroženega odpora in kot moderno opremljena armija, omogoča uspešen razvoj teritorialne obrambe, saj usposablja kompleten kader, dodatno pa opremlja TO tudi s sodobno oborožitvijo.« Boste tudi v prihodnje delo TO prilagajali gospodarskim razmeram? »SLO in DS v teh težkih trenutkih razvoja naše družbe deli usodo gospodarstva, zato smo v letu 1988 zmanjšali prispevno stopnjo na račun racionalizacije in boljše organizacije dela v TO, CZ in ostalih strukturah SLO in DS. V naslednjem letu bomo naša prizadevanja usmerjali v še boljšo organizacijo dela, usposabljanja pripadnikov TO in ostalih struktur SLO in DS. Poudarek bomo dajali usposabljanju specialistov, nabavi moderne oborožitve, ne bomo pa zanemarjali tudi skupnih prizadevanj pri urejanju ozemlja (male hidroelektrarne, razvoj oddaljenih kmetij, pomoč krajevnim skupnostim pri urejanju infrastrukture in podobno), skratka sredstva, ki so nam zaupana, bomo upora-bili kar najbolj gospodarno. Žal človeštvo kljub razvoju demokracije in zavesti še zmeraj vztraja na močnih armijah, ki s pozicije sile branijo interese posameznih politik in zato moramo še naprej izgrajevati močan in zanesljiv obrambni sistem, za katerega pa se zavedamo, da ni poceni in da močno obremenjuje gospodarstvo.« »Delo in sredstva bomo racionalizirali« Upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite so seveda tiste naloge, ki niso v pristojnosti drugih občinskih organov. Te so zakonsko predpisane in v pristojnosti upravnega organa — oddelka za ljudsko obrambo, ki naloge in opravila opravlja v tesnem sodelovanju z občinskim štabom TO, občinskim štabom CZ, poveljstvom JLA in drugimi upravnimi organi v občini. Ob upoštevanju seveda, usmeritev izvršnega sveta, sveta za SLO in DS, občinske skupščine, občinskega komiteja za SLO in DS ter po nalogah in navodilih nadrejenih organov s področja SLO in DS v regiji in republiki. Prvo vprašanje, ki smo ga zastavili načelniku oddelka za LO Viktorju Brglezu, je bilo, kakšni so uspehi oddelka in v kolikšni meri oddelek zagotavlja uspešen razvoj SLO in DS. »Svoje delo zelo težko ocenjujem, zlasti ob dejstvu, da upravni organ za LO vodim šele leto dni. Lažje bi ga ocenili tisti, ki jim je upravni organ sicer odgovoren za delo. Če povzamem njihovo oceno, lahko sklepam, da je bilo delo upravnega organa za LO v preteklih letih dokaj dobro, kar potrjuje tudi stanje obrambnih priprav, ki je bilo v preteklosti ocenjeno pozitivno. S tem ne trdim, da je naše delo takšno, da ga ne bi bilo mogoče še izboljšati. Prav zato nas v prihodnjem letu čaka še veliko trdega dela, če želimo ohraniti doseženo stopnjo obrambnih priprav v občini.« Katere so najpomembnejše naloge, ki jih opravlja in izvaja oddelek za LO? »Najširše in najbolj kompleksno delo na področju obrambnih priprav družbeno-gospodarskega sistema, ki zajema predvsem pripravo osnutka razvojno-obramb- Jože Prislan: »Do danes so se oborožene sile razvile v močno obrambno silo« »Ni koščka zemlje, ki ne bi bil nadzorovan« »Že 47 let slavimo dan jugoslovanske ljudske armade, ki je temelj našega obrambnega sistema. Dolga je doba miru jugoslovanskih narodov, ki so v zgodovini venomer sodelovali v vojnah, ki so bile največkrat povzročene zaradi interesov velikih sil. Vendar se naši ljudje v Jugoslaviji niso prepustili stihiji, temveč so se venomer borili za svojo svobodo na političnem, gospodarskem in nacionalnem področju,« je uvodoma pričel svoje razmišljanje ob prazniku oboroženih sil SFRJ Jože Prislan in nadaljeval : »Ohraniti slovanstvo v osrčju Evrope je bila težka in z žrtvami posejana pot naših prednikov, katerih rezultate moramo ceniti in se boriti, da nam težko pridobljene svobode nihče ne vzame. Kljub popuščanju napetosti v Evropi in v svetu, interes velikih sil do Jjugoslavije ni upadel. Še zmeraj smo večnacionalna država v južnem krilu Evrope, garant miru in prizadevanj za boljši in pravičnejši jutri človeštva. Ko omenjamo oborožene sile imamo v mislih narod vključen v SLO in DS, katerega osnovni cilj je obramba domovine od zunanjega sovražnika. Notranja dogajanja so stvar volje naroda, političnega, gospodarskega in ekonomskega sistema, zato se ne smemo čuditi vsem pritiskom ljudskih množic, saj večina od njih želi živeti boljše, kvalitetnejše, človeka vredno življenje.« Kakšne so bile potrebe po ustanovitvi teritorialne obrambe, ki letos slavi 20-letnico? »Po osvoboditvi smo gradili močno klasično armijo, ki je najtežje trenutke preživljala v času informbiroja; ta armija je vztrajala do leta 1968, ko je tovariš Tito s sodelavci, ob intervenciji na Češkoslovaškem, spoznal, da je v državi, kot je Jugoslavija, mogoče meje braniti samo ob kompletnem angažiranju najširših ljudskih množic in materialnih dobrin družbe. Teritorialna obramba je postala del oboroženih sil in že do konca leta 1968 je bilo formiranih okoli 6.000 teritorialnih enot z okoli 250.000 pripadniki. Takšni so bili začetki SLO in DS, od takrat pa je minilo 20 let in s ponosom lahko ugotovimo, da smo ta segment družbene ureditve razvili na visok nivo. V tem času nismo razvijali samo oborožene sile, temveč smo dali velik poudarek zaščiti ljudi in organizaciji sistema v izrednih razmerah. Zadovoljni smo, da nam je skupaj z rezervno sestavo TO uspelo zgraditi močne vojaške kolektive po enotah. Do danes so se oborožene sile razvile v močno obrambno silo, saj po konceptu SLO in DS v naši do- Viktor Brglez: »Z uspešnim delom oddelka iz preteklih let bomo nadaljevali tudi r prihodnje« nega načrta občine v sodelovanju z občinskima štaboma TO in CZ in drugimi upravnimi dejavniki. Spremlja in strokovno povezuje delo upravnih organov pri pripravi in dopolnjevanju dokumentov občinskega upravnega načrta. Nadalje skrbi za usklajevanje obrambnih načrtov OZD, KS in SIS. Nadaljnja pristojnost oddelka je področje vojaških, nabornih in mobilizacijskih zadev, ki zajemajo zlasti aktivnosti in naloge v zvezi z nabori in napotitvami v JjLA, z razporejanjem obveznikov, evidenco, klicanjem vojaških obveznikov in material-no-tehničnih sredstev oboroženih sil in drugih struktur SLo in DS ter seveda skrb za zagotovitev mobilizacije v občini in izvajanje ukrepov za pripravljenost. Zelo tesno povezano z obrambnimi in mobilizacijskimi pripravami je delo oddelka za LO tudi na področju službe za opazovanje in obveščanje, kakor tudi na področju priprav upravnih zvez in kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov. V našo pristojnost sodijo tudi strokovna dela s področja sistema CZ, službe opazovanja in obveščanja, usposabljanja prebivalstva in mladine ter sodelovanje pri usposabljanju pripadnikov narodne zaščite. Poleg tega opravljamo še strokovno delo pri usmerjanju mladih v vojaške šole in obrambne poklice, načrtujemo potrebe finančnih sredstev za SLO in DS, seveda pa izvajamo še vrsto drugih nalog, ki so z zakonom predpisane.« - Za konec še vprašanje, kakšni so načrti oddelka za ljudsko obrambo? »Nalog in pristojnosti je veliko. Priznam, da sem jih v tem letu le dodobra spoznal. V prihodnje nas čaka še veliko dela na vseh prej naštetih področjih. Posebno pozornost bomo namenili predvsem dopolnjevanju in ažu-riranju obrambnih načrtov na vseh nivojih in v vseh okoljih; prav tako povečanju mobilizacijske pripravljenosti vseh struktur splošne ljudske obrambe; uvajali in koristili bomo avtomatsko obdelavo podatkov; se še bolj povezali z vsemi dejavniki SLO in DS v občini, pa tudi širše. Skrbeli bomo za racionalno porabo sredstev s poudarkom na kvalitetnejšemu usposabljanju in nabavljanju le najnujnejših materi-alno-teiiničnih sredstev.« »Koncepta pred dvajsetimi leti ne bi smeli spreminjati« Na ukaz vrhovnega komandanta oboroženih sil je bila pred dvajsetimi leti ustanovljena teritorialna obramba, kar je pomenilo novo doktrino vsesplošnega ljudskega odpora. To smo v Jugoslaviji sprejeli z vso odgovornostjo in resnostjo, ob tem pa se seveda znašli pred novimi nalogami obrambne strategije. Franjo Korun je bil prvi komandant teritorialne obrambe v velenjski občini. Sprejeto dolžnost, potrebo po ustanovitvi TO in cilje za takratni čas se takole spominja: »Za vsakega in tudi zame je bil to nov moment, ki je nastal leta 1968 z nastalo situacijo na Češkoslovaškem. Z mnogimi drugimi tovariši sem bil aktiviran in me ukaz, da ustanovimo teritorialno obrambo in da sprejmem dolžnost komandanta niti ni presenetil. Nalogo sem sprejel kot vsi disciplinirani rezervni kadri JLA. Odgovornost pri sprejemu take funkcije je bilo hkrati veliko zaupanje, hkrati pa negotov občutek o tem, kaj pomeni ta nova komponenta. Vendar je bilo povsem jasno, da nam takrat-. na blokovska nasprotja nalagajo naloge obrambne strategije in potrebo po ustanavljanju TO kot branilca proti zunanjemu sovražniku. Prav gotovo so danes drugačni momenti, ko govorimo o svojih in lastnih težavah, tudi morebiti v izrednih razmerah. Mislim, da je bilo takrat ob vzponu jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva mnogo lažje oblikovati nove komponente TO, saj so nam miselne in finančne razmere dovoljevale novo indoktrinacijo oboroženega ljudstva v primeru zunanje agresije. Bili smo pred novimi nalogami in odločitvami ter več ali manj prepuščeni sami sebi, iznajdljivosti in inovativnosti. Spoprijeti smo se morali z nalogami, kakšne naj bodo nove enote, kako velike in oborožene ter podobno. Nastajale so resnično teritorialne komponente v vseh občinah za takoimenovana taktična obvladanja občinskih in zatem medobčinskih teritorij.« Kateri so tisti dogodki, ki se jih v času opravljanja dolžnosti komandanta TO najraje spominjate? »Moram reči, da je bilo kar veliko veselih dogodkov. Med Franjo Korun: »Še danes med pripadniki krožijo pripovedi o vežbah« njimi zagotovo, ko smo oblekli prve enote, jih oborožili in popeljali na prve vežbe. Bilo je veselo, ko smo prešli iz klasične na sodobnejšo oborožitev. Vsi skupaj z občani vred smo se veselili naših fantov — pripadnikov TO, ki so v paradnem koraku dopolnili zbor na naših proslavah na Titovem trgu. Bili pa so tudi dogodki, ki so nas že tedaj spravljali v slabo voljo, saj smo po naši stari navadi marsikaj pričeli biro-kratizirati. Naprimer oblike dela, kar je v nekem smislu bilo potrebno, žal pa se je vse bolj oddaljevala kreativnost in inovativ-nost vseh pripadnikov, komandirjev in komandantov. Ponavadi so bile vse naše vežbe v dežju in blatu, vendar pa nas močna politična pripadnost, kulturna dejavnost, povezana z mitingi po krajevnih skupnostih toliko zbližala, da ni bilo nikoli dileme o neposlušnosti. Vsi smo bili po vežbi enotni, da smo jo dobro opravili in vrnili vse kose orožja. Pripovedi o vežbi, včasih bolj drugič manj vesele, še danes krožijo med pripadniki.« Kaj kot občan, direktor in predsednik pokrajinskega odbora za SLO in DS menite danes? »Ko danes razmišljam o pomenu teritorialne obrambe, menim, da ima vsak dan večji pomen, predvsem v obvladovanju začrtane teritorije, saj so to vendarle enote teritorialne obrambe. Prav gotovo so danes naše enote, kakorkoli so že organizirane, sodobno oborožene in dobro usposobljene. Sicer so to pripadniki, ki so sposobni obvladati svojo teritorijo, saj poznajo razmere, delo in življenje v njej. Nedvoumno so teritorialne enote del jugoslovanske ljudske armade, ki s skupnimi nalogami in cilji nastopajo v bran proti zunanjemu sovražniku kot jež s tisočerimi iglami. Najbrž pa smo še vse predeč ločeni in praktično ter miselno neusklajeni. Med seboj se odločno premalo poznamo, zato menim, da bi se morala osnovna ideja, ki je bila izrečena leta 1968 na povelje vrhovnega komandanta, kot temeljna in izvirna misel o vsesplošnem ljudskem odporu, krepiti in nadaljevati, ne pa spreminjati. Razveseljivo je tudi, da množica zavednih in oboroženih ljudi vse Jugoslavije že v osnovi negira mnoge apetite zunanjih dejavnikov. Najbolj prav pa bi bilo, da oboroženih struktur nikoli ne bi rabili.« »Po vežbi se vedno razide-mo tovariško in prijateljsko« Mirko Zager je namestnik komandanta pionirskega bataljona v enoti JLA in je že dvajset let pripadnik rednih enot jugoslovanske ljudske armade iz rezervnega sestava. Bil je razporejen v to enoto po končani šoli rezervnih inženirskih starešin v Karlov-cu. V času dvajsetletnega staža v tej enoti je opravljal razne dolžnosti, od komandirja voda do komandanta bataljona. Kakšne so vaše izkušnje na področju usposabljanja? »Odnos redne armade do nas ki se občasno vključujemo v to enoto, je predvsem odvisen od ljudi, ki delujejo v teh enotah. Medsebojni stiki in odnosi med starešinami in pripadniki so prav tako lahko zelo prisotni, ali pa tudi ne. odvisno od medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da sem se z aktivnimi starešinami vedno dobro razumel. Bili so tovariški in zgledni, kar je prispevalo k še boljšemu in bolj uspešnemu delovanju enote. O usposabljanju pa bi povedal še naslednje. Rezervni starešine smo"že večkrat dali pobudo, da bi tudi sami sodelovali pri pripravi usposabljanja in načrtovanja vaj. Zdi se mi, da je sedanja oblika priprav preveč toga, premalo se namreč koristi ustvarjalnost, samoiniciativnost in kreativnost pripadnikov in starešin rednih enot rezervnega sestava. Z našimi izkušnjami bi zagotovo lahko prispevali več, kot sedaj prispevamo.« Kaj menite o konceptu SLO in DS? »Menim, da je sedanji koncept SLO in DS zelo dober in ga nikakor ne kaže spreminjati. Le izvajati ga moramo dosledno in uspešno, kar zagotavlja, da bo vsak košček naše zemlje varovan.« So pri usposabljanju in urjenju pripadnikov kakšne težave? »Pri vojaškem usposabljanju mi ostaja v spominu to, da na vežbe prihajajo pripadniki z najrazličnejšimi značaji. Nekateri zelo prilagodljivi in prizadevni, so pa tudi taki, ki se ne morejo ali se težko vključijo v okolje in delo. Doslej smo takšne posameznike uspešno usmerili na pravo pot, brez uporabe sile, le s prepričevanjem in humanim odnosom. V vseh dvajsetih letih nisem imel posebnih težav z neposlušnostjo posameznikov. Po tednu dni, kolikor je trajala vežba, smo se razšli tovariško in prijateljsko. Zelo je namreč pomembno, da je vojaška formacija enotna in homogena. Pomembno je, da se med seboj dobro poznamo.« Ali menite, da ste dovolj povezani z ZRVS in drugimi vojaškimi strukturami v občini? »Če mislim na enoto, smo vsekakor premalo povezani z ZRVS, ne morem pa tega trditi zase, saj aktivno delam v krajevni organizaciji ZRVS Edvarda Kardelja, kot predsednik te organizacije. Premajhna povezanost enote pa se kaže v več vidikih. Eden je zagotovo ta, da so pripadniki teh enot redkokdaj predlagani za napredovanje. Lahko so zelo aktivni v enoti, pa za njihova prizadevanja skoraj ne vedo v JLA, še manj v ZRVS. Tako se nemalokrat zgodi, da so prav ti pripadniki in starešine izpuščeni iz spiska predloga za napredovanje. Posameznikom se tako dogaja krivica.« predstavljal' v sredstvih javnega obveščanja. Tako bi se med seboj bolje spoznali, spoznali tudi med enotami. Ker so te sestavni del JLA, bi s tem bolje spoznali tudi JLA in jo resnično sprejeli za svojo.« Poiskati nove oblike usposabljanja V občini Velenje je danes 1.270 rezervnih vojaših starešin, ki so vključeni v petnajst krajevnih organizacij ali aktivov. Sest mesecev je poteklo od program-sko-volilne konference, na kateri so delegati obravnavali in sprejeli obširen delovni program za to obdobje. Vseh zastavljenih nalog do sedaj niso uresničili, večino pa zagotovo. Od konference naprej so starešine precej pozornosti namenili vključevanju novih članov, svoje delo pa so usmerili v nove oblike delovanja, ki naj bi bile bolj privlačne za slehernega člana. Pokazalo se je namreč, da so bile dosedanje oblike dela preveč toge in premalo rekreativne. Tudi za redno usposabljanje je zanimanje med člani vse manjše, so pa oblike praktičnega urjenja bolj obiskane. V preteklem obdobju so člani občinske konference ZRVS Velenje poleg rednih nalog opravili še vse tiste, ki so širšega pomena in so terjale kar največjo angažiranost velikega števila rezervnih starešin. Nekaj teh nalog je naštel predsednik predsedstva O K ZRVS Mihael Uranjek: »To so obisk 38-tih starešin splitske ladjedelnice v Titovem Velenju, pa sodelovanje in pomoč pri izvedbi obrambnega dne krajevne organizacije ZRVS Gorica. Pripravili smo tudi pobude za napredovanje v višji čin, ki temeljijo na uspešnem delu in prizadevanju posameznih članov naše organizacije. Zelo smo počaščeni, da je deset naših članov prejelo državna odlikovanja. Če nadaljujem z aktivnostmi, moram omeniti obisk starešin dolenjske regije pri nas in obratno. Od vseh tekmovanj naj omenim šesto občinsko tekmovanje ZRVS Velenje, ki je bilo letos v Lokovici in je sodilo v sklop prireditev ob ob- Mihae/ Uranjek: »Priznanja in napredovanja so najboljša spodbuda za delo in prizadevanja naših članov« Bi morali pogosteje predstavljati enote JLA v javnih občilih? »Mislim, da bi bilo zelo pozitivno, če bi naše enote večkrat Mirko Zager: »Morali bi bolj sodelovati pri snovanju usposabljanja in urjenja« činskem prazniku. Razveseljiva je ugotovitev, da so v vseh trinajstih ekipah sodelovali pretežno mladi, krajani Lokovice pa so se ta dan zelo potrudili, zato je tekmovanje potekalo vzorno in brez zastojev. Naj poudarim, da imajo takšna srečanja širši pomen. To ni le boj za doseganje dobrih rezultatov, marveč tudi priložnost, da se s krajani bolje spoznamo. Sicer pa zelo uspešno sodelujemo z vsemi občinskimi strukturami SLO in DS.« Pri občinski konferenci ZRVS Velenje so se dogovorili, da bodo odslej seje predsedstva občinske organizacije vsakič v drugi krajevni skupnosti. V sredo je bila v KS Škale, naslednja bo v KS Center-Levi breg. »Delo naše občinske organizacije bo še naprej usmerjeno v stalno izobraževanje in usposabljanje rezervnih vojaških starešin, kar je tudi naša osnovna naloga. Prav zato iščemo takšne oblike izobraževanja, ki bodo za vse člane zanimive in koristne,« je še povedal Mihael Uranjek. B. Mugerle Vsi sogovorniki izrekajo vsem pripadnikom, starešinam in dobitnikom priznanj, ki so napredovali v višji čin, iskrene čestitke ob prazniku oboroženih sil in srečno novo leto 1989. * * * ****************************************** * * * * * * * n * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * TOZD POTNIŠKI PROMET mestni, primestni, medkrajevni, linijski in prosti prevozi ter radio taxi TOZD TURISTIČNA AGENCIJA Silvestrujte z nami po domovini in v tujini — z lastnim prevozom v hotelih ob Jadranski obali, 4-dnevni paketi, odhod 30. 12. — Ohrid — 5 dni z avtobusom, odhod 30. 12., cena 400.000 din — Logarska dolina s prevozom, odhod 31. 12., cena 132.000 din — Varšava — 5 dni z avtobusom, odhod 28. 12., 395.000 din in 20 DEM — Grčija — 6 dni z avtobusom, odhod 29. 12., 230.000 din in 130 DEM — Carigrad — 5 dni z avtobusom, odhod 29. 12., cena 200.000 din in 110 DEM — London za mlade — 6 dni z avtobusom, odhod 29. 12., cena 260.000 din in 320 DEM Zimske počitnice — zelo ugodno — Velika Morava (ČSSR) z avtobusom, od 13. do 21. 1. 1989, cena 630.000 din — Karpacz (Poljska) z avtobusom, od 13. do 21. 1. in od 20. do 28. 1. 1989 z avtobusom, cena 615.000 din INFORMACIJE PO TELEFONU: 853-198 in 858-798 TOZD GOSTINSTVO CELEIA — hotel Celeia, Celjska koča, dom v Logarski dolini, gostišče Kladivar ter bifeji na avtobusnih postajah Vsem delovnim ljudem, občanom in koristni-kom naših storitev želimo srečno, uspešno in zadovoljno novo leto 1989! ******************************************* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * SPLOŠNO KLEPARSTVO ŠTANGLER JOŽE Obiščite nas, ustregli bomo vašim željam s kvalitetnimi storitvami! 63320 Titovo Velenie Kosovelova 20 Cenjenim strankam in vsem delovnim ljudem želim srečno in uspešno novo leto 1989 in prijetno silvestrovanje! Elektronika — finomehanika — fotokopiranje — razrez in prodaja papirja IVO KOMPAN Stantetova 18 TITOVO VELENJE Tel.: 856-980 Vsem delovnim ljudem in občanom, še posebej našim strankam voščimo srečno in poslovnih uspehov polno novo leto 1989! Veletrgovina GLOBAL Ljubljana Poslovna enota Titovo Velenje Foitova 4 Novoustanovljeno trgovsko podjetje želi vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim pratnerjem srečno in uspešno novo leto 1989! Vam želi v novem letu 1989 vse najlepše. .. SONJA in STANE PODBREGAR Ravne 38 b, 63325 ŠOŠTANJ tel.: 063/882 403 Vabimo vas, da nas obiščete v prazničnih in pred-prazničnih dneh — od srede 28. decembra do torka, 3. januarja, od 20. do 3. ure! Kozmetika »IRIS« Cesta I/8, Titovo Velenje novo leto 1989 ter prijetno sil- Priporočamo se za obisk in sodelovanje tudi v novem letu. Želimo vam srečno in uspešno 856-837 vestrovanje! GOSTIŠČE »POD KLANCEM« Kotnik iz Raven pri Šoštanju žeti vsem občanom, predvsem pa svojim cenjenim gostom srečno, zdravo in uspešno novo leto 1989 in se še vnaprej priporoča! MIERX TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, n. so! o POTROŠNIK TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ Iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob novem letu 1989 in jim želi obilo zdravja ter osebnega zadovoljstva! V6PLAS Vsem delovnim ljudem in občanom želimo srečno in uspešno leto 1989! novo VODNAR - od 21. januarja do 19. februarja ON: Vi bi že, vi. Samo omahujete preveč. Ko že pripravite teren, pa vskoči drug. Če ste pametni, potem načrtovano izpeljite takoj, če niste, pa še čakajte. Samo spet boste ostali brez. Spretnosti vam zna najbolj manjkati junija. Za druge bo tisto presneto hecno. A samo druge. Denar pa imejte odslej vedno pri sebi. ONA: Tisto kar že tako dolgo čakate, zagotovo pride. A sanje so eno, resničnost nekaj povsem drugega. Razočarani boste! Pa ne tako, da ne bi začeli znova. Drugje. Takrat se pa le vprašajte in raziščite, zakaj takšno darilo ob tako neprimernem trenutku. Če boste znali poiskati odgovor, potem vam je uspeh zagotovljen. Ce pa boste tudi takrat zgrabili brez razmišljanja, potem sledi še eno razočaranje. RIBI - od 20. februarja do 21. marca ON: Zakaj se neprestano po-milujete? Sploh ni vedno tako kot je videti. In sploh niste tako brezupen primer. Vam njeni pogledi ničesar ne povedo? Vaših denarnih težav še ne bo konec. Pridejo še nove. Spet jih bodo zakrivili drugi. Vi pa boste spet poravnali. Zgledujete se, za božjo voljo po sosedih, in si že privoščite kaj! ONA: Eksotika sploh ni za vas! Pa tudi ne eksperimentirajte preveč, ker se vam bodo režali. Ne bi vam škodilo, da bi bili s kakšno zadevo malo bolje seznanjeni. Samo droben namig bo in če ga ne boste vzeli zares, ne boste nikoli zvedeli. Ni vzrok zamujanja delo, tudi prevozi ne. Razlog je čisto blizu, samo furja-sti, kot znate biti včasih, ga ne opazite. tff OVEN - od 22. marca do 20 aprila ON: Tega, da se vam glavobol pojavi vedno v enaki situaciji, je ona že sita. Vsaj tu in tam vzemite aspirin, ali se vsaj delajte, da ste ga. Če ne bo šlo, pa poiščite pomoč. Dobro veste, kam morate. Samo prijatelja takrat pustite lepo doma. Takšnih težav nima. Prej drugačne, ki vam bodo povzročile, če pridejo na dan, bolečine še kje drugje. ONA: Spomladi, ko bo vse cvetelo, brstelo bo hudo dajalo tudi vas. Če se vam v maju pokvari pralni stroj, je bolje, da ne iščete takoj serviserja. Dobite pa novega soseda, ki bo iz starega okolja prinesel stare navade. Všeč vam bodo. Knjiga, ki vam jo bo nekdo podtaknil sredi oktobra, ne bo podtaknjena kar tako. BIK - od 21. aprila do 21. maja ON: Če do sedaj še niste dobili niti enega priznanja, ga boste v prihodnjem letu zagotovo. Veljalo vas bo pa več kot je vredno. Pridejo tudi tisti, ki jih drugače ni. Prepričani ste, da je ona že pozabila, a kakšna napaka! Zakaj pa mislite, da vas vedno čaka, ko pridete pozno domov? Zato, ker je tako uvidevna? Ker jo skrbi za vas? Dajte no, ne bodite tako naivni. ONA: Čeprav ste se doslej uspešno izmikali, pa vam bo jesenski gobarski pohod naenkrat vse spremenil. Pa vam ne bo žal. Našli boste jurčka, s katerim boste zadovoljni. Vse bo šlo zelo hitro in vsi bodo strmeli. Vaše sodelavke bodo naenkrat postale, skoraj vse, vnete gobarke, a takšne sreče, kot jo boste deležni vi, ne bodo imele. DVOJČKA - od 22. maja do 21. junija ON: Spremembo, o kateri že dolgo razmišljate, le opravite. Saj slabše kot je sedaj skorajda ne more biti. Če pa boste pri njej še naprej iskali samo malenkosti, ne boste pa videli nekaj pomembnega, se bosta v prihodnjem letu še bolj kregala kot sta se letos. Ko boste že nameravali opustiti igre na srečo, se vam bo ta nasmehnila. Izdatno. ONA: V prihodnjem letu boste imeli še več težav z vsiljivimi oboževalci. Počasi vam bodo začeli presedati. Sicer ste pa za to sami krivi. Vsakemu, pa ga poznate ali ne, se tudi ni treba nasmihati. Pride pa bogata dediščina, ki vrne dolgove zadnjih treh mesecev. Pride do daleč. A novih dolgov nikar ne delajte! Sploh pa ne deviznih. RAK - od 22. junija do 23. julija ON: Popustite, čeprav veste, da prenova lahko počaka boljše dni. Izkazalo se bo, da imata s tem oba veliko veselja, čeprav najprej pomislite na to, kaj stoji zadaj. Pa na vozniški izpit ji kar dovolite, povsod vam res ni treba videti strahov. Se bo vsaj zamoti-la, da ne bo mislila na neumnosti. Služba o kateri razmišljate pa ni za vas. Ostanite raje v stari. ONA: Zakaj vedno nasprotujete, ko vam on kaj predlaga? Ne imejte ga za takšnega bedaka, včasih so njegove ideje sijajne. V nasprotnem vam še zleze kam, ker bo ona pokazala več zanimanja in tudi takojšnjo pripravljenost za pomoč. Potem se boste pa spet spraševali, kaj ste naredili narobe. Morda je prav, da zgrabite že kar prvič. LEV - od 22. julija do 23. avgusta ON: Ne, ne, s tem, če vam mir v hiši kaj pomeni, bo pa treba nehati. Najbolje, da že kar na začetku leta, na sredini se lahko že tako zaplete, da bo posledice čutiti še nekaj naslednjih let. Sicer pa, le mislite tudi kaj s svojo glavo, zakaj jo pa imate? Če boste vedno sami kimali in vsak dan spreminjali mnenje, vas bo, ko zapiha nov veter, odneslo. ONA: Ni jasno, zakaj tako dolgo odlagate obisk pri zobozdravniku? Pa ja veste, da je participacija vsake tri mesece višja! Tista vam je še vedno favš in vam bo še nekaj časa. Samo že konec leta vam bo vrnila. Novembra bo led še posebno tanek, ne pustite se speljati! Če igrate igre na srečo, potem zna biti dobitek! DEVICA - od 24. avgusta do 23. septembra ON Kdo pravi, da vam nova vloga ne pristaja? Ne bi tako gledali, če bi bilo res. Tisto, kar čakate prinese aprilski dež. A če takrat kiksnete, vam ni pomoči. Ostalo bo po starem. Potem pa čakajte spet novo leto, če vam je tako bolj milo. Pa nase boste tudi morali dati malo več. Zakaj naprej rinete samo druge, sami pa ostajate v ozadju? ONA: Čas bi že bil, da se odločite! Na dveh stolih se pa res ne da sedeti. Dolgo že ne. Pa, da o tem ne boste sprejemali odločitev spet takrat, ko bo najmanj primerno. Morda bi bila za vas še najboljša tretja varianta. Samo takrat brez računice, ker bo namesto vas računal nekdo drug. Sonce pa najbolj žari na jugu. Razmislite. 1 i i -. r ■ ■a form' rimo WVApvicz mt? MU TVW NA- nm tbipvamp mmmpfio' \ J: ^T t*^ TEHTNICA - od 24. septembra do 23. oktobra ON: Še naprej vam bodo grenili življenje. A to samo zato, ker se pustite! Če boste v pravem času reagirali drugače, kot so vas vajeni, boste nekomu, ki vas ima v želodcu zdrknili naprej. Prosti boste, a spet samo tako dolgo, da ne začnete po starem. Odvadite se no tega! Znate sicer biti tako fini, da vam nekateri navado, za katero vi sicer mislite, da jo dobro skrivate, celo spregledajo. A ne slepite se. ONA: Spet boste s svojo ustre-žljivostjo enim sproti reševali težave, a jih tako nekomu, ki vam je blizu, povzročali. Saj ne, da vas ne razume. Sprašuje se samo, zakaj morajo za to vedeti vsi. V septembru dobite nepričakovan obisk. Pride z jasnim namenom. Bo pa v zvezi s tistim, kar ste doživeli na letošnjem dopustu. Ne dajte se! ŠKORPIJON - od 24. oktobra do 22. novembra ON: Ali ne bi spet obudili neke stare zveze"! Zna vam priti prav! Pa sorodnike tudi kar preveč zanemarjate, pa čeprav bi vam eden od njih še kako rad pomagal zlesti višje kot ste. Nikar ne recite, da niste ambiciozni, samo z ovirami, ki vas čakajo, se ne želite spopasti. Res se stare rane težko celijo, a morda je že v začetku leta, tu priložnost, ki je ne bo več tako kmalu. ONA: Vzemite se v roke. Čisto vsega vam tudi ni treba pokazati, še manj odkriti. Nekateri imajo še kakšen večji greh kot vi, pa se zaradi tega ne sekirajo tako. Sploh pa, saj niste naredili ničesar. Še ne. Samo naprej pa le bodite bolj oprezni. Nekdo vas ima na sumu, ne dajte mu priložnosti! Raje mu vi tokrat nastavite past. In naj vam tega nikar ne bo spet žal. Zasluži si. STRELEC - od 23. novembra do 22. decembra ON: Preveč energije porabite za govorjenje, pa vam je potem pri izpeljavi načrtov vedno zmanjka. Kaj če bi enkrat poskusili v drugačnem zaporedju : najprej narediti, pa potem govoriti? Uspeh bi bil večji, zavist pa tudi. Drugače pa vam bo v prihodnjem letu šlo marsikaj kot po maslu. Še sami ne boste velikokrat vedeli, zakaj. Vedno pa preverite, če imate ključe. ONA: Pozabite in začnite od začetka. Idej vam ne manjka! Spoznali boste, da imate veliko prijateljev, in da sploh niste tako osamljeni kot mislite. Pobuda pa mora biti kdaj tudi vaša, ne pa da vedno čakate, da prileti od drugod, pa še takrat se pustite velikokrat prositi. Nekdo vas sicer opazuje, ampak ne zaradi tistega, kar vi mislite. Načrti so drugačni. KOZOROG - od 23. decembra do 20. januarja ON: Kaj ko bi kdaj poprijeli še za tisto delo, ki vam po vaše ne pripada? Razbremenili boste nekoga, ki se drugače z vami ne bo več dolgo trudil, pa tudi dobili boste več kot sedaj. Če ste v zrelejših letih se vam obeta nekaj zanimivega, predvsem pa drugačnega, tako ponosno boste hodili okoli, da si bo marsikdo mislil, da se vam je kaj premaknilo. ONA: Ne tolažite se s tem, da je vsebina važnejša kot embalaža. Ker marsikdo prav po njej sklepa o vsebini. Na to bodite še posebno pozorni proti koncu leta, ko zna biti odločilno.' Za pu-bezenske zadeve pa bo še veliko priložnosti, zato nikar ne zgrabite že prvo! Vzkipljivost, ki vas je pogosto veliko stala, se zna letos v neki neobičajni situaciji izkazati za edino pravilno. In pohvaljeni boste. Sveže pleskano Cenjene potrošnike vseh vrst kruha naprošamo, da ga ne otipavajo po prodajnih pultih, ker to že temeljito opravijo peki, skladiščniki, šoferji in trgovci. svet potrošnikov plesk Gledališče »Pod kozolcem« iz Šmartnega ob Paki je pred dnevi uprizorilo premiero »Najbolj nori dan«. Medtem lahko mirno ugotovimo, da nas zapušča najbolj noro leto, te dni pa uživamo in trpimo — najbolj nori mesec. prazne denarnice plesk Medtem, ko so za 27. december napovedali učitelji v ravenski občini brezkompromisni štrajk, so pred dnevi vsem velenjskim šolnikom priredili »moralne nauke« o demokratizaciji, o Sloveniji v Jugoslaviji ter o mladih v jutrišnjem dnevu. Učitelji so tako impresionirani z najnovejšimi spoznanji, da so na plače povsem pozabili. družbenopolitično farbanje plesk Novemu odboru za izgradnjo kabelskega sistema TV programov v KS Gorica lahko čestitamo za uspeh pri akciji. Staremu odboru pa pošiljamo novoletne želje, da v bodoče skrbijo le za svoje kable. nafarban narod plesk Občanu Silvestru Koprivnikarju se je z »abecedo tankistov« v 49. št. Našega časa zapisalo življenjsko delo. Namreč, »mletje« se je že za-čelo(!). Zvedeli pa smo, da so se v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi ter izkušnjami začele kupole tankov obračati — v prave Lumpe. lumpenproletariat plesk Vse krajane ob Partizanski cesti ter KS Stara vas in Pesje obveščamo, da bo še letos izveden poseben seminar o prometnem režimu na Partizanski cesti. Do zaključka redakcije, žal, še nismo izvedeli, katera strokovno pocestna ustanova ga bo izvedla, minus 10 % nezgod plesk Pravilnik o vzdrževanju in varstvu cest določa, da nekatere ceste smejo (vzdrževalci) plužiti šele takrat, ko zapade več kot 15 cm snega. Vekos za zdaj tej inovaciji iz božje previdnosti še ni nasedel, ker bi v tem primeru letošnjo zimo nemara ostala vsa sol, mehanizacija bi rjavela, delavci pa brez dela. sneženi mož plesk Turistično društvo Titovo Velenje je v sodelovanju z dedkom Mrazom priredilo prvi poulični sejem na prostoru pred sodiščem. Ideja je vredna vse pohvale, je pa tudi nevarna. V Sloveniji lahko kaj hitro pripišejo krivdo za napredek »ogrožanju in napadom« na nekoga drugega, v tem primer ne na JLA, ampak na osrednjo delovno organizacijo, ki bi se naj ukvarjala s sejemsko dejavnostjo — Rdečo dvorano. Iz sodišča že budno spremljajo dogajanja. dedek mra/ p/esk # • 4 » t / ■ v v Skupnost za zaposlovanje objavlja eno prosto delovno mesto pri Steklarju Celje, enota v Titovem Velenju, za zastekljeralca. Ker tovrstnih strokovnjakov primanjkuje, se lahko zaposli tudi delavec, ki ima z delom pridobljene izkušnje. Največ možnosti imajo vodilni delavci in politiki, katerih delo je bilo v daljšem povojnem obdobju povsem prozorno. prosta dela in naloge plesk Med evidentiranjem možnih kandidatov za najvišje partijske funkcije v ZKJ (predsedstvo in CK ZKJ), so na občinski komite ZKS Velenje prejeli tudi predlog za Bojana Križaja. Čeprav so nekateri menili, da se je kdo s tem predlogom pošalil, je bilo ugotovljeno, da je predlog povsem zaresen. Toda, joj (so si nekateri oddahnili)! Ugotovili so namreč, da Križaj sploh ni član ZK. politična borza plesk G S AVTOLIČARSTVO — AVTOKLEPARSTVO Glinšek Stanko Škale 35 b tel.: 063/855-163 * * * Srečno in zadovoljno novo leto 1989 vsem občanom in strankam! SREČKO IN USPEŠNO NOVO LETO 1989 vam želi SERVIS AVTOGUM HLADIN MILAN Pesje Ulica Janka UIriha 22 Tel.: 855-165 Priporočamo se za obisk! 10. stran naš čas NAŠI KRAJI IN LJUDJE 22. dec< Z zeleno bratovščino na lovu »Danes zna biti veselo.« Bilo > Pojdi enkrat z nami na naš glavni lov. Boš videl, zate bo to posebno doživetje. Zanimiv dan boš preživel v naravi, na svežem zraku, nahodil se boš za nekaj dni naprej in nazaj.< Tako so me že dolgo vabili lovci škalske zelene bratovščine na lov za dan republike. Že vrsto let praznik republike preživljajo na lovu, na njihovem glavnem lovu v sezoni. Ne glede kakšno je vreme — lepo ali grdo, dež ali sneg. Vedno sem si želel spoznati Ljubelo, njeno notranjost, njen gozd, ob robu katerega smo se kot kratko-hlačniki igrali ravbarje in žan-darje. Nekaj dni pred letošnjim lovom sva se srečala z gospodarjem družine Vekoslavom: »Prideš letos?« Sploh nisem razmišljal. »Pridem,« sem odgovoril. »Ni ti treba zajtrkovati, zajtr-koval boš z nami pri lovskem domu na vrhu Ljubele.« Upošteval sem njegov nasvet in se tistega prazničnega ponedeljkovega jutra dobro založen, ne s hrano, ampak s fotoaparati, podal na moj veliki lov. Ob osmih je bil začetek zbiranja. Ljubela je bila pokrita s prvim letošnjim snegom, zato z avtomobilom ni šlo čisto do doma. Kasneje se je izkazalo, da je bilo malo hoje zelo koristno za jutranje ogrevanje. Dohitela sta me dva lovca, mlajši in starejši, pa se je mlajšemu kar hitro razvezal jezik. »Danes zna biti zelo veselo.« V rokah je imel palico in jo med potjo po lovsko oblikoval. »Ali smo pripravljeni za lovski krst? Že dolgo nismo koga tepli, danes pa imamo več lovcev s hudimi prekrški. Ja, krstimo lovca, ki je prvič v življenju ustrelil sploh kakšno žival. Zato ni čudno, če krstimo tudi starejše lovce. Današnji krst pa bo sploh nekaj posebnega. Krstili bomo tudi jagra Francka, ki je ustrelil jelena. Ga bomo morali kar pošteno natepsti, saj je bil to sploh svojevrsten uplen v našem lovišču.« Večina lovcev je bila že zbrana pred domom ob našem prihodu. Vsi seveda v lovskih oblekah. Klobuk, na katerega je vsak lovec še posebej ponosen, pa tako mora imeti vsakdo, saj je pravi lovski simbol. »Ja, pa veste zakaj je lovski klobuk zelen? Ker še redno raste...« To je bila prva šala, ki sem jo slišal tistega dne, o lovcih. Že prej, ko sem se bližal domu, je na daleč zadišalo. V hladnem zimskem jutru je bil vonj zelo močan, mamljiv, od hoje sem bil že tudi malce lačen in naenkrat sem imel usta polna sline. To bo najbrž tisti mamljiv lovski zajtrk, ki ga je omenil gospodar družine Vekoslav, ko meje povabil na lov. Pa je bilo treba nanj še malo počakati. Ko so prišli še zamudniki, ko so bili zbrani vsi lovci, z nekaterimi so bili tudi njihovi štirinožni prijatelji — skupinskega lova brez njih ni, je pred lovce stopil starejši lovec, lovec, ki je že skoraj štiri desetletja član škalske zelene bratovščine in prav zato so ga izbrali za lovovodjo in zaslišal se je njegov glas: »LOVSKI ZBOR«, Pozdravil je lovce, hitro je pogledal, koliko jih je prišlo in takoj zatem nove besede: »VOLJNO«. In zdaj zvem vse o mojem prvem lovskem zajtrku. Lovec Jaka je pripravil zelo okusna damja-kova jetra. Skupaj z drugimi sem se dobro založil, pred tem smo si privezali še dušo in bili pripravljeni na ponoven poziv lovovo-dje. »Tovariši lovci zbor. Morebitni zamudnik, bo moral za kazen pojesti vsa jetra.« Nekaj jih je še ostalo, pa si jih nisem upal naložiti na kruh. Kako bom pa potem s prepolnim želodcem lovil!? »Vsem lovski ZDRAVO. Čestitam vam za praznik republike in želim, da bi ta naš veliki praznik počastili z uspešnim in poštenim lovom. Vreme nam je naklonjeno, če nam bo še Diana, boginja lova in naš zaščitnik oziroma patron Sv. Hubert, potem bomo preživeli lep dan. To je skupinski lov, lovili bomo nizko divjad.« Kasneje sem se pozanimal in zvedel, da vanjo spadajo lisice, zajci, jazbeci, kune, tudi fazani... Bolj malo se sicer spoznam na lovstvo, vendar trdim, da je lov bil pošten. Če je bil uspešen, boste zvedeli na koncu tegale sestavka in sami presodili. No, morda ste že slišali tisto smešnico o lovcih: Pritfče zajec iz škalskega lovišča; vidno je šepal, pa ga vpraša dolgouhec s katerim se je slučajno srečal: »Kaj pa ti je?« Bežeči zajec mu odvrne: »Lovci so se med današ-njo jago spravili na nas. Skril sem se v grm, pa mi je eden izmed lovcev stopil na taco« ... Spet ukaz lovovodje: Sedaj bomo žrebali, pa ne 3 x 3, ampak za stojišča.« Kar na 35 stojišč so se odpravili lovci ter tako v celoti pokr.li lovišče. Ker divjačina ne pride sama k lovcem, je treba nekaj lovcev izbrati za brakirje (brakada — lov s psi) ali gonjača. Tu žreb ni bil potreben. Mlajši lovci so se kar sami javili, njim pa se je pridružil tudi vaš novinar. Pa bi bil pozneje skoraj obžaloval to svojo odločitev. Po nekaj urah, na koncu lova sem bil mišljali in to pričakovali, potem sploh ne bi šli na lov. Sploh ne streljajo vseprek. Spomnil sem se besed lovovodje, da na skupinskih lovih lovijo samo nizko divjad. Tega dne sem videl le enega zajca (živega) in dve lisici (ustreljeni). Hodili, brakirali smo proti zahodni strani lovskega revirja Škal. Spredaj so živahno poskakovali lovski psi, tudi Petrov Vis. Peter se je izkazal kot pravi sled-nik. »Vidiš tu je šla kuna,« je dejal čez čas. »Hej, hej«, je naglas zakričal, da je sporočil drugim bra-kirjem. »Hej, hej, kunine stopinje v snegu,« je sporočil drugim lovskim sotovarišem. Verjetno le zato da bi jih slišal in se prepričal, če držijo vrsto. »Hej, hej«, je bilo sporočilo nazaj. »Na začetku bodo vzkliki zelo pogosti in močni. Sčasoma vse bolj redki in tihi. Ko nekaj časa hodiš postaneš utrujen, začne ti popuščati koncentracija, je povedal Peter. Nadaljujemo pot. Eden za drugim. »Tu je šla srna, Peter in Vis sta me popeljala v svet lovstva čisto obnemogel, saj brakirji niso in ne poznajo počasnega koraka. Tudi v snegu ne. Na žalost je bil tudi tega dne njihov korak po strmih pobočjih Ljubele, mimo ali čez podrta drevesa — oh, tudi v Ljubeli je še veliko rezerv v dr-vih za hladne zimske dni — po skalovju zelo naporen. Ne verjamete? Prihodnje leto se udeležite takšnega lova. — Zakaj nosi zajec zelene naramnice? — Da mu hlače gor držijo. — Kako daleč leti zajec ► gozd? — Do njegove sredine. Nato beži iz njega. Pripravljeni smo bili. Še enkrat smo si v hladnem jutru privezali dušo, šilček ali več, odvisno, kako močno si potegnil pravi škalski šnobs. »Hu, hu, je močan,« je izustil mladi lovec. »Pa menda ja ni taprav ...« Ivan je dvignil lovski rog k ustom; glas je zadonel daleč naokrog in brakirji smo se spustili po strmini Ljubele proti njenemu vznožju. Začeli smo na senčni strani. Vodja brakirjev je bil Peter, že vrsto let je tako, in gotovo si je v tem času nabral veliko izkušenj. Zato sem se odločil, da bom hodil z njim, si prizadeval držati z njim korak, da me ne bi zamenjali. Saj ste slišali tistega: Mož pride domov in se pohvali ženi: »Danes sem pa nekaj ustrelil.« »Kaj velikega ?« je radovedna žena. »Ne vem, se še ni vrnilo iz bolnišnice.« Gotovo poznate tudi naslednjega: »Zakaj si streljal na lovskega tovariša?« »Zdelo se mi je da je srnjak.« »In kdaj si opazil pomoto?« »Ko je srnjak ustrelil nazaj.« Brakirjem so delali družbo njihovi štirinožni prijatelji — psi goniči. Največkrat so to bili bra-ki, mi je pojasnil Peter, ki me je med hojo popeljal v svet lovstva in bogatejši sem postal Amarsi-kaj, kar med urjenjem v šolskih klopeh nisem zvedel. Da, tedaj smo imeli le teorijo, tu pa je bila ta združena s prakso. Lovci brakirji so že prej spustili pse in gozd je oživel. Pa ne zaradi divjačine. Pričakoval sem, da bo ta začela v strahu skakati iz grmovja oziroma nizkega rastja in nam skušala ubežati. Ne, to se ni zgodilo. Če bi tudi lovci tako raz- sledi so čisto sveže.« Verjel sem mu, saj so bili odtisi v snegu drugačni od prejšnjih, kuninih. Da, Peter se zelo spozna na divjačino. Ko sem o tem razmišljal, je iznenada zašumelo in nekaj metrov nad nama so tekle v nasprotno stran tri srne. Vis se je pognal za njimi, pa se takoj vrnil. »Ve,'da ne lovimo srn,« je pojasnil Peter. Po kakšnih deset metrih hoje sva prišla do majhnega roba, s katerega je bil lep razgled. Na njem skorajda ni bilo snega. »Tu vidiš je ležala srna.« Po nekaj metrih hoje sva zagledala še drugo takšno počivališče Nadaljujeva hojo. Spet: »Hej, hej, hoj, hooo ...« »Kaj je spodaj?« »Sneg, veje ...« je odmevalo po gozdu. »Glej spet kunina sled. Strašno velika je morala biti.« Postajalo mi je že zelo toplo, vroče. Predebelo sem se oblekel, a ni bilo krivo samo to, bolj moja telesna nepripravljenost. Da, močno mi je že začela popuščati koncentracija. Petru sem postajal vse bolj nebogljeni šolarček. Pridno sem ga poslušal, pokimaval, govoril bolj malo . .. Koncentracija ... »Veš, kaj je to?« me čez čas zdrami Peter. Še preden sem pogledal, da bi videl na kaj misli, je nadaljeval. »Solnice, veliko jih je. Živali potrebujejo sol. Solnice zalagamo spomladi, ker so pozimi živali po njih žejne in nimajo kje piti. Vidiš, lovci nismo le za to, da bi streljali divjačino. Jaga je drugotnega pomena. Mi predvsem skrbimo za zdravje divjadi. Hej, hej.« Prišli smo na skrajni konec zahodnega dela Ljubele, če lahko zaupam svoji orientaciji in začeli smo se vračati nazaj proti vzhodu, po njeni sončni strani. »Smo nad Libačevo domačijo. Tu se bomo postavili v vrsto.« Še korak, dva in po dolgem času sva zunaj gozda. Pred nama je bilo nizko grmičevje. Nanj sploh nisem bil pozoren. Verjetno tudi Peter ne. Nekaj deset metrov pod nama je po travniku »držal vrsto« eden izmed gonjačev. Peter mu je za-klical, da bomo sedaj oblikovali vrsto kot je treba. Tedaj pa: kakšnih sedem metrov pred nama je iznenada skočila iz grma srna in zbežala v gozd. Zlagal bi se, če bi rekel, da se nisem prestrašil. Večja družba mlajših lovcev si pripoveduje vtise z lovskih nastopov. Prav zgovorni so in zelo stari lovec Jaka dolgo ne more priti do besed. Nazadnje le izkoristi manjši oddih in začne: »Fantje, to, kar vi sedaj počnete, ni nič! Na cilj se odpeljete z letalom, lovite iz dži-pov ali celo iz helikopterjev, na puškah imate daljnoglede, to ni nič! Poglejte mene! Tudi jaz sem bil v Afriki, ampak smo pešačili. Hodimo skozi džunglo, s puškami v rokah, prebijamo se skozi ovijal-ke, papige vreščijo, opice se spakujejo, nenadoma skoči pred mene lev. Podelal sem se«___»No, no,« ga tolažijo fantje, »to bi se lahko zgodilo tudi komu od nas«. Jaka pa v zadregi: »Že, že, samo jaz sem se zdajle... Ura je šele 9.30. Brakiramo šele dobro uro. Moja koncentracija pa je že čisto na ..., no, ne bom užalil naših štirinožnih prijateljev. Pridemo do naslednjega stojišča. »Kaj imamo na njem?« sprašuje Peter. Darko, novopeče-ni lovec, odgovori: »Žganje«. Spet smo si privezali . . . hodimo, hodimo . . . »Drži vrsto spodaj, Eri. Vredu je.« 0,o,ooo ... hej, hej, hooo___« Že smo nad Špehovo domačijo. Postane še topleje. Bili smo že čisto na sončni strani Ljubele. »Raztegni vrsto. Spustite se čisto v globel.« Hodimo, hodimo, tudi drsimo . . . (brez o). Vzkliki postajajo vse redkejši, Peter pa vztraja: »Kje je Ivan, ne slišim roga«. Daleč smo že prišli: »Ampak najhujše šele pride«. Zdaj ti bom pokazal mesto, skalo, s katere mi je pred leti zdrsnilo.« Tedaj se hipoma spet zberem. Zasliši se prvi strel, kmalu še drugi. Ura je bila 10.00. In znova se spomnim: Kateri šrot (zrnje) je najbolj primeren za zajca ? »Puškin šrot«, je večina odgovorov. Ampak pravilni odgovor se glasi — koruzni. Peter je neizprosen. »Ljubela leži v osrčju naše lovske družine. Je njen najboljši revir. Vsak revir ima svojega čuvaja, ki mora skrbeti za red v lovišču ...« Pred nama so se nenadoma dvignile visoke skale in to je bil tisti najhujši del mojega bragiranja. Peter mi pokaže mesto, s katerega mu je zdrsnilo in sedaj spoznam, zakaj je tako navezan na psa. Vem, da to velja tudi za druge lovce, ampak za Petra še posebno. »Ko sem obležal v nezavesti v snegu, se je pes ulegel poleg mene in toliko časa ležal pri meni, da sem se prebudil. Vis je njegov drugi štirinožni prijatelj. Prvi je dočakal kar 15 let. Med plazenjem čez in med skalami mi je bilo pošteno vroče. Toda bolj mi niti ni moglo biti, saj sem imel srajco in majico mokri kot da bi bil padel v potok. Zapuščali smo sončno stran in se podajali v senčno. Spet sneg, začel je pihati močan veter, ki me je zbadal do kosti. Tolažila meje misel, da je bilo lovcem na stojiščih še hladneje. Vrsta se je znova skrčila, približal se je nama Darko, potegnil iz notranjega žepa stekleničko in napovedal »šnops« pavzo. Videl je tudi zajca. »Malo sem ga zamudil,« je dodal. Nadaljujemo gonjenje. Zaidemo v najdebelejšo snežno odde-jo. Petrove oči nenehno iščejo. »Glej, čisto sveža zajčeva sled«. Verjetno tistega, ki ga je zamudil Darko ... Veter ne jenjuje, vse bolj sem premočen, vse bolj me m razi. »Spustil se bom v jamo, da vidim kako je spodaj. Ti pa pojdi kar v isti smeri naprej.« Poki mam mu, a ga ne poslušam. Začnem se vzpenjati proti vrhu. Po nekaj metrih se zavem, da sem na lovu. V dolgih skokih pridivja malo pod mano srna, kmalu zatem vidim bežečega zajca, prvega in edinega tisti dan. Zakaj zajec bolj beži pred belim psom kot pred črnim? Ker misli, da si, je pes slekel suknjič, in da ima na sebi le še srajco. Hitro sem usmeril objektiv v bežečega zajca. Zal, slika ni za objavo, ker je zelo neostra. Končno sem na ravnini. Pridružim se starejšemu lovcu Vinku. »Tamle na levi sem slišal strel, grem tja, da vidim, če je bilo kaj,« me je nagovoril. Prišla sva do mlajšega lovca Mladena. »Kdo bi si mislil,« so bile njegove prve besede. »To je moj prvi plen sploh«. Kar žarel je v tem hladu. V rokah je držal ustreljeno lisico. Človek je pač imel srečo, bi dejali. Menda je že obupal; zapustil je svoje stojišče, si prižgal cigareto in jo mahnil proti domu. In zgodilo se je. Prišlo je še nekaj lovcev in v veselem kramljanju smo se napotili k domu. Kmalu sta se nam pridružila še Maks in lovovodja Slavko, ki sta na palici nesla ponosno drugo lisico. Pri njej se je Diana nasmehnila lovovodji. To je bil tudi ves plen tistega dne. Da, kot je dejal Peter, jaga je drugotnega pomena. Ura je bila že krepko čez dv anajsto in za mano dobre tri ali slabe štiri ure — če lahko zaupam moji (ne)koncentraciji — mukotrpne hoje. Ko se je iz gozda vrnil še zadnji lovec, je lovovodja Slavko še enkrat poklical lovce v zbor za pozdrav lovnini. Zadišalo je po toplem čaju. Trdim, da že dolgo nisem spil tako dobre skodelice te osvežujoče pijače; pripravile so jo žene lovcev. Kaj pa jelenov golaž? Žival je uplenil lovec Franček in to je bil sploh prvi tovrstni plen škalskih lovcev, in tudi eden izmed razlogov, da smo nadaljevali lov v lovskem domu ob toplem kaminu in z lovskim krstom. Med njim sem spoznal, da so lovci bogati s šalami, domislicami: da so zelo veseli ljudje. Veliko šal sem slišal o njih ter o živalih, nekaj sem jih zapisal tudi v temle sestavku, pa ne vseh: saj veste — koncentracija. Tistega dne so v škalski zeleni bratovščini krstili kar štiri člane. Frančka. Vinka, Vanča in Ivana. Krst je star običaj, navada, s katero lovci počastijo svojega sotovariša. mu izrečejo čast, ko prvič upleni divjad; to mora biti predvsem visoka divjad. Preden pa mu izrečejo to lovsko čast, se mora seveda pokoriti za svoj greh ali zločin na lovskem sodišču. Sojenje je bilo v skladu z lovskimi zakoni. Izbrali so izkušenega sodnika Milana z dvema porotnikoma. Tožilec seje trudil, da bi naložili zločincem kar največ mokrih in suhih kazni, branilec pa si začu-da niti ni preveč prizadeval, da bi kazen omilil. Pa smo kmalu zvedeli zakaj. Bil je pomočnik pri enem izmed obtoženih. Sodnik je bil zelo vljuden in vesel, ker Franček kot Velenjčan ni zahteval prevajalca, saj je bilo sojenje v škalščini. Hitro so ugotovili, da so bili zločini hudi. toda sodnik je kljub temu pokazal mehko srce in dal obtožencem priložnost, da kazni omilijo s pravilnimi odgovori na različna lovska vprašanja. Če lovec umre v ponedeljek, kdaj ga pokopljejo ? Naslednji ponedeljek, da ga ima žena vsaj eno nedeljo doma. »Vsi imajo grehe«, je po izpraševanju ugotovil sodnik. »Zaslužijo visoke kazni«. Zlasti visoke kazni sta dobila Franček in Ivan, saj sta uplenila visoko divjad, pa tudi zato, ker sta bila visoki živini. Eden je bil pred leti občinski župan, drugi pa je še vedno Župan. Kazni so izrekli in jih tudi naložili: nekaj mokrih (lovci grešniki so morali dati za nekaj litrov vina) in nekaj suhih s palico po zadnji plati. Še najsveča-nejši trenutek — simbolična kr-stitev; kozarec vode vsem grešnikom za vrat ter besede sodnika: »Krstim te za lovsko čast, lovsko poštenje, puško pravilno mašenje, za lovski blagor (zakon)«. V čast grešnikov so opravili še lovski ropot. Moje novo spoznanje, da se bolj malo spoznam na lov. Začel sem z desno roko namesto z levo. Kriv za to (levo roko) je lovski zavetnik sv. Hubert. Bil je v družbi, sedel ob mladem dekletu. V trenutku, ko je gostitelj nazdravil, je imel desno roko pod mizo. Lovskemu patronu Hubertu ni preostalo drugega, kot da je hitro dvignil levo roko in od tedaj naprej lovci zelo cenijo des... no, levo roko. Da mi ne bi v prijetnem, predvsem pa toplem lovskem domu na Ljubeli, še bolj popustila koncentracija, sem se poslovil od veselih članov škalske zelene lovske bratovščine. Prav zdajle pa sem se spomnil, da sem slišal tudi tole domislico ali kakor koli jo že imenujemo: Kdo je lovec? Človek, ki po najkrajši gozdni poti želi čim hitreje priti do prve oštarije. Zaradi te trditve, niti leve niti desne roke ne bi dal pod mizo. Kljub vsemu se še premalo spoznam na lovstvo. Lovci v letu 1989 vam želim DOBER POGLED. Pa še kdaj me povabite. Stane Vovk. Lovski zbor! Za začetek damjakova jetra — za ko Mladeau in lovovodji Slavku/ je Dian lisjaka. Koncentracija Grešniki pred strogim sodišiščem a 1988 NAŠI KRAJI IN LJUDJE naš čas Stran 11 ENOLOGINJA SVETUJE A Zgornja Savinjska dolina ,i 1 Slavnostno ob dnevu oboroženih sil Slovesnosti in prireditve ob 22. decembru so se v mozirski občini pričele že v torek. Najprej je predsednik skupščine občine Anton Boršnak v prostorih delovne organizacije Gorenje-Glin Nazarje pripravil vsakoletni sprejem za pionirje višjih razredov vseh štirih osnovnih šol, seveda za tiste, ki so se najbolj izkazali pri pisanju spisov na temo splošnega ljudskega odpora. Najboljši so spise tudi prebrali, prejeli knjižne nagrade, zatem pa so si vsi skupaj ogledali proizvodne prostore te uspešne delovne organizacije. Svečana seja ob prazniku oboroženih sil je bila prav tako v torek popoldne v nazarskem delavskem domu, pripravila pa sta jo občinska konferenca SZDL in občinski štab teritorialne obrambe. Slavnostni govornik je bil komandant občinskega štaba TO Niko Purnat, ki je največ besed namenil dvajsetletnici teritorialne obrambe, na seji pa so podelili tudi vrsto visokih priznanj. ZVEZNO PLAKETO ZRVS je prejel oddelek za ljudsko obrambo občine Mozirje, ZNAČKO ZRVS Jugoslavije je prejel predsednik skupščine občine Mozirje ANTON BORŠNAK, PLAKETO ZRVS Slovenije je dobila KRAJEVNA KONFERENCA ZRVS MOZIRJE, ZNAČKO ZRVS Slovenije pa JOŽE KUMER. Dobitniki POHVAL komandanta repu- bliškega štaba TO so IVICA FU-ŽIR, MARJAN FINKŠT in VOJKO HREN, POHVALE komandanta pokrajinskega štaba TO pa so prejeli NIKO PURNAT, MARKO ZIDARN, MIRAN ŠMARČAN, ANTON KLADNIK, MARJAN STR-GAR in URŠULA RECH-BACH. V višji čin je napredovalo 10 oficirjev in 12 nižjih oficirjev. Danes, v četrtek, na praznični dan torej, bo slovesno zlasti v obmejnih postojankah v Logarski dolini in Podolševi, kjer bodo vojaki gostili predstavnike druž-beno-politične skupnosti, domačine in druge goste. j. p. Rečica ob Savinji V drugo velika večina ZA V letošnjem maju so se občani desetih krajevnih skupnosti mozirske občine na referendumih odločali o uvedbi 4. samoprispevka, ki je temeljni pogoj za nadaljnji razvoj vse doline in sleherne krajevne skupnosti posebej. Zaradi nejasnosti glede nameravane izgradnje popolne osemletke referendum ni uspel edino v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji. Po majskem neuspehu so se na Rečici lotili celovite ocene vzrokov, predvsem pa priprav na ponovitev referenduma in na uspešnost njegove izvedbe. Ob vsem tem so se zavedali težkih časov, ki samopri- spevku niso naklonjeni, prav tako pa so bili prepričani, da so bili v preteklosti uspešni tudi v težjih razmerah. V nedeljo so torej referendum ponovili in so ob njegovi uspešnosti zadovoljni in srečni. Tudi zato, ker njihova krajevna skupnost ne bo zaostala v razvoju za drugimi, tudi zato, ker se je zavest in solidarnost krajanov potrdila z velikim odstotkom. Glasovanja se je udeležilo 92,9 odstotka prebivalcev, za samoprispevek pa jih je glasovalo 74,99 odstotka. Na prvem mestu referendumskega programa je seveda dolgo- letna želja vseh krajanov, to je popolna osemletka, seveda pa bodo sredstva namenili tudi za posodabljanje krajevnih cest, izgradnjo kanalizacije, obnovo in izgradnjo vodovodov, za javno razsvetljavo po vseh zaselkih, razširitev pokopališča, za delovanje krajevne skupnosti in podobno. Vsa ta sredstva bodo razumljivo nekajkrat oplemenitili s prostovoljnim delom in z drugimi oblikami solidarnosti in sodelovanja, saj se svojemu in razvoju prihodnjih rodov ne nameravajo odreči. j. p. KS Gorica Najstarejšim priložnostna darila Komisija za socialna vprašanja v krajevni skupnosti Gorica vzorno dela. Ne samo, da pripravi vsako leto, navadno ob prazniku krajevne skupnosti, srečanje svojih najstarejših krajanov, pozornost nameni tudi tistim, ki praznujejo okrogli jubilej, od sedemdesetih let naprej. Letos so obiskali štiri jubilante — sedemdesetletno Stanislavo Čujež ter Marijo Dobovičnik, Ireno Planinšek in Pavla Kumra, ki so osemdesetletniki. V dneh pred Novim letom članice komisije najstarejše krajane tudi obiščejo in jim izročijo priložnostno darilce in čestitko. V sodelovanju s Centrom za socialno delo komisija preverja upravičenost prejemnikov stal- nih družbenih denarnih pomoči socialnega skrbstva. To pomoč prejema 127 krajanov. Ko je komisija nazadnje obravnavala to vprašanje je menila, da bi bilo potrebno v osmih primerih ponovno preveriti upravičenost. Seveda pa komisija tudi predlaga posamezne primere za družbeno denarne pomoči. (mkp) Srečanje harmonikarjev V osnovni šoli v Plešivcu bo to nedeljo, 25. decembra, ob 15. uri, tradicionalno srečanje harmonikarjev. Organizira ga tamkajšnje SREČANJE kulturno društvo Ivan Cankar, k sodelovanju pa vabijo harmonikarje iz cele občine, veseli pa bodo tudi drugih. 90-Iet Frančiške Pevcin »Kaj hočemo, človek nima več mladostnih nog« Tako je padala dan prej! To mi je najprej zaupala. Tako, da jo roka boli. In to zelo boli. Mokro je bilo pa ni videla in je >šlo< po tleh. Takrat jo je mahala v trgovino. »Človek nima več mladostnih nok, kaj hočemo,« je dodala razlagi. Cisto mladostnih res nima, ta Frančiška Pevcin, ki bo v torek praznovala devetdesetletnico. Ampak bo še počakala, da se ji še bolj postarajo. Če pri teh letih sama skrbi zase, sama živi, nabavlja, pospravlja, kuha ... »Za enega veste, se ne splača ne vem česa kuhati. Včasih sem tudi kar brez južine, kaj bi to?« Ampak sile ji tudi ni, je poudarjala, ker je še lahko pokonci. »Dolgočasim se pa, o, to pa. Vidim bolj slabo, brati ne morem, v trgovino še grem, s kakšno sosedo počenčam, zjutraj poležim. Ko pa si star veste, se pa tudi vsega naveličaš. Kje sem si pa včasih mislila, da bom dočakala takšna leta. V lagerju sem bila. Kako pa je bilo tam, tega se ne da povedati,« je govorila in že prinesla skrbno zložene fotografije, ki jo spominjajo na tisti čas negotovosti, pa mimogrede iz okvirja slike, ki visi na steni potegnila fotografijo nje same, slikane kot taboriščni-ce v Auswitzu. »Še sama ne vem kako mi je prišla v roke,« je pripomnila. »Mož mi je v Celju, predno so nas transportirali rekel — >ti že ne boš zdržala<. Pa sem. Moža pa so mi dali v krematorij. Tako fejstga moža sem imela. Tako do- ber je bil. Z nama je moral tudi štirinajsletni sin. Eden je bil v partizanih. Enega pa so mi, starega komaj osemnajst let ustrelili. Kaj prida nisem imela, veste,« je »K frizerju bi morala, pa se ne spravim in ne spravim.« poudarila, ko se je vrnila v tisti čas. Po vojni je pa tako rada hodila okoli, potovala. Sama. Z vlakom. Pa lepo urejena je bila tudi rada vedno. Še zdaj je. Spomnila sem jo kak »šik« je bila na nedavnem srečanju starejših krajanov Levega brega v Delavskem klubu. Pa je rekla: »Ja, urejena sem bila pa res rada vedno. Pred vojno sem že nosila klobuk.« Potem pa si je Nakupi vina pred novim letom December je mesec v kate--rem porabimo veliko časa za novoletne nakupe. Sem spadajo razna darila, obleka, hrana za najdaljšo noč in seveda pijača. Prav pri izbiri pijač za praznične dni moramo posvetiti veliko pozornosti. Če bomo praznovali doma, si izdelamo jedilnik že 10 do 14 dni prej, tako da lahko v miru nabavimo vse potrebne stvari. Vino je treba nabaviti vsaj teden dni prej, preden želimo postre-či z njim. Če nimamo vinoteke ali primerne kleti, ga postavimo na miren, temen in najbolj hladen prostor v stanovanju. Dan preden pridejo gosti, postavimo rdeče vino v prostor, ki ga ne ogrevamo preveč — optimalna temperatura je 15° C. Tako bo vino naslednji dan najbolj izoblikovalo svojo cvetico in celotno aromo. Belo vino pa dan pred postrežbo postavimo v hladilnik, in sicer v prostor za zelenjavo. Peneče vino postrežemo pri nižji temperaturi, zato ga postavimo v kotliček z ledom. In kaj bomo kupovali te dni? Vsa vina, ki jih bomo potrebovali v naslednjih dneh, lahko razvrstimo v tri skupine, in sicer: 1. Vina za najdaljšo noč — za to priložnost bomo izbrali kakovostno vino, ki naj bo su- ho ali pol suho, z malo alkohola, saj ga bomo spili verjetno kakšen kozarček več kot običajno. Nikakor ne bomo segali po pol sladkih in sladkih vinih, kajti posledice so po uživanju takih vin, naslednji dan lahko neprijetne in ta skupina vin je primerna samo za kozarček, kajti če uživamo v velikih količinah na enkrat, ga popolnoma razvrednotimo in pokažemo, da smo nepoznavalci kulturnega pitja. To velja za bela vina. Če se bomo odločili za rdeča vina, nikakor ne bomo segali po močnih — ekstraktnih in težkih vinih. Zopet bomo izbrali lahka in pitna vina. 2. Za najsrečnejši trenutek bomo kupovali šampanjce in bisere. Od nas samih je odvisno, kaj hočemo doseči s tem vinom. Ali je to pok zamaška, ali resnično užitek vsebine steklenice. Če hočemo kozarček najboljšega, bomo steklenico odprli počasi, kajti s stresa-njem steklenice in močnim pokom, spustimo v zrak velik del CO; in z njim najbolj fine sestavine cvetice vina. Če peneče vino ni pravilno ohlajeno, ne uživamo v igri počasnega iskre-nja, diskretni cvetici ter učinku svežine. Tako bi bil zaman ves trud zahtevnega tehnološkega postopka, ki je bil vložen v peneče vino. 3. Vina za goste, ki bodo prihajali z namenom, da nam zaželijo srečo. Za te bomo izbrali vina višjih kvalitet. To so lahko predikatna vina (pozna trgatev, izbori) in pa arhivska vina. Tudi teh vin se spije le ko-zarček. Vsekakor pa ne obstaja pisano pravilo za izbiro vin. Tu upoštevamo lasten okus in seveda hrano ob kateri bomo pili. Velja si zapomniti tudi to. da kot aperitiv že dolgo ne pijemo žganih pijač, ampak suha vina in šampanjce - tudi suhe. I 'eronika Krumpačnik. dipl. ing. agr. Gostinci so se izkazali Vsi, ki želijo sodelovati, naj se prijavijo organizatorju uro pred pričetkom srečanja. (bz) malo popravila lase, se zasmeja-la in: »K frizerju bi morala, pa se ne spravim in ne spravim.« Že je odpirala omaro: »Veliko lepih oblek imam, pa jih ne morem nositi. Prevelike so mi. Ja, saj so mi jih že popravljali, pa me je spet manj. Veste ne morem vedno jesti,« je mrmrala in gotovo mimogrede v spomin priklicala kakšno še posebno lepo obleko. Potem je omenila, da je na srečanju tudi zaplesala. »Samo obuta nisem bila prav. Pa je vseeno šlo. Sem kar stopala,« ji je šlo na smeh. Sinova jo seveda večkrat obiščeta. Enega ima v Ljubljani, enega v Štorah. »Vabijo me, da grem za novo leto v Štore, pa ne vem, če bom šla. Kaj bi? Mislim si, kakor dolgo bo šlo, bo šlo, potem grem pa v dom, kam drugam?« Težko je pozimi, s tem snegom in ledom na cesti. Ona pa mora v trgovino. »Ne rečem, dobre sosede imam. Zelo dobre. Prinesejo mi kruh, mleko. Ampak kaj drugega jim ne naročim. Saj ne, da ne bi prinesli, nerodno je, da neprestano naročuješ. V trgovini pa sama vidim, kaj vse imajo.« Takšna je ta Frančiška, devetdesetletnica. Takšna, da ne verjameš, da je za njo devet desetletij. Ko sem se že poslavljala, je pred vrati vzkliknila: »Joj, kaj pa kava? To sem pa pozabila.« Nič zato, pridem 27. dopoldne, velja? »Pa pridete čisto zares?« je spraševala. Zares. V torek dopoldne sem na kavi pri Frančiški, če me kdo išče.« Mllena Krstič-Planinc V prejšnji številki Našega časa smo predstavili zasebne turistične delavce, ki so se izkazali na gostinsko turističnem zboru v Postojni. Med nagrajenci pa so bili tudi delavci Gostinstva Paka iz Titovega Velenja, ki so si prislužili dve zlati, eno srebrno in dve bronasti medalji, ekipno pa še srebrno medaljo. To je aajvečji uspeh delavcev Gostinstva Paka na tem zbora, ki se ga udeležujejo vsako leto. Letošnja ekipa, ki jo je vodil Zvone Plankelj je bila najštevilnejša. Udeležili so se strokovnjaki tekmovanja na temo jesea ia lov in sicer so pripravili pogrinjek za šest oseb, mešali cocktaile pred gosti, pripravili hladne predjedi, tri kulinarične izdelke, štiri slaščičarske izdelke, kremo, mešali so pijače, tekmovale pa so tudi sobarice. Franc Koša k, vodja komerciale poudarja, da je ta uspeh rezaltat vlaganj v znanje njihovih delavcev, pomeni pa jim veliko spodbudo za njihovo nadaljnje delo. Njihova največja želja pa je. da bi svoje zaaaje in izkašaje prenesli na svoje goste. Nagrajene slaščice Skupina delavcev Gostinstva, ki se je udeležila letošnjega tekmovanja v Postojni Mozirje — dedek Mraz kot še nikoli Turistično društvo Moziije, predvsem člani sekcije majevcev, bo v sodelovanju s krajevno skupnostjo in starši konec tedna pripravilo prihod dedka Mraza, kakršnega v Mozirju in daleč naokrog najbrž še ni bilo. Dedek Mraz bo otroke obiskal v petek, soboto in nedeljo, vsakič ob 18. uri, v njegovem spremstvu bodo palčki, medvedki, zajčki in Sneguljčica s snežinkami, ki bodo poskrbele za okrepčilo najmlajših, za pesem in igro. Obleke za to spremstvo so sešile mozirske mamice. Zaigrala bo godba na pihala, zaplesale bodo domače maržoretke, zaigrali bodo lutkarji, vrteli bodo risanke, vse skupaj pa se bo dogajalo na mozirskem trgu. Povejmo še to, da se bo dedek Mraz pripeljal i sanmi, tudi če ne bo snega, za to bodo poskrbeli majevci. Veselo in prijetno bo torej. j-P srečo — nista bili lisici, ampak___ DVIGNJENI ZASTOR AŽBETOVA PLAKETA ZA IZREDNE DOSEŽKE NA LIKOVNEM PODROČJU Tokrat za A. Zavolovška Ta ponedeljek sta Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Združenje likovnih skupin Slovenije pripravila v prostorih Narodne galerije v Ljubljani krajšo slovesnost, na kateri so podelili Ažbetovo plaketo za izredne dosežke likovnim umetnikom in pedagogom. Letos je to visoko priznanje na področju likovne dejavnosti prejel akademski slikar in pedagog Alojz Zavolovšek iz Mozirja. Je namreč eden od prvih, ki je bil pripravljen strokovno pomagati pri izobraževanju likovnih ama- terjev. Svoje bogate izkušnje sedaj uspešno prenaša na člane društva šaleških likovnikov. Kot mentor je do sedaj vzgojil že generacije ljubiteljev likovne ustvarjalnosti v izobraževalnih kolonijah vse od leta 1975 dalje. Z izobraževanjem v njegovem likovnem programu se udeleženci seznanijo z osnovami likovnega izražanja, se naučijo opazovati in izbirati motive. Predvsem pomemben pri tem pa je kritičen odnos do lastnega dela in širši v pogled v likovno kulturo. Novoletni večer z ilustratorjem M. Mančkom Galerija in knjižnica Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje, bosta v petek 23. decembra ob 18. uri, pripravili večer, ki je namenjen predvsem mlajšim obiskovalcem. Ob novoletni jelki in pestrem programu bo z vami ilustrator MARJAN MANCEK, ki bo tudi odgovarjal na vaša vprašanja. Čakajo vas tudi drobna presenečenja. Prisrčno vabljeni! Razstava bo odprta do 18. januarja 1989. Primer objektivnega in kritičnega poročanja Navodila: Začneš z objektivnim delom, recimo: v torek oh 16.15 je bila v prostorih hišnega sveta seja, na kateri so bili od šestnajstih članov prisotni in jih našteješ. Preideš na kritični del in zapišeš — na seji so kritično pretresli in polemično razpravljali o — prepišeš dnevni red. Potem pa je lepo, če tako kritičnemu in objektivnemu poročilu s kakšne seje dodaš še nekaj misli, kaj se recimo po seji pričakuje. Napišeš lahko: po seji so odšli vsi veseli in zadovoljni po najkrajši poti domov, v trgovino, ali kamor je bil že kdo namenjen. (mkp) IZ MUZEJA VELENJE Zgodilo se je • • ZGODILO SE JE 22. DECEMBRA ... Leta 1887 je na današnji dan Slovenski gospodar povabil prebivalce šaleške doline na redni občni zbor Šaleške čitalnice, ki je bil napovedan za 28. decembra 1887 ob 3. uri popoldne v čitalnici v Šoštanju. Kot se gotovo še spominjate je bila Šaleška čitalnica ustanovljena 3. septembra 1883 v Družmirju, kjer je nekaj časa imela tudi svoj sedež. Slovenski gospodar, leto XXI, št. 51, Maribor 22. 12. 1887, str. 406: Leta 1888 je Slovenski gospodar spet sporočil pomemben podatek iz predzgodovine gradnje savinjske železnice od Celja do Velenja. Takole so zapisali: »V soboto, dne 22. decembra začne se delo za železnico Celje -Šoštanj in sicer pri predoru tik Skorna. Pri tem začetku vrše se tudi posebne slovesnosti, kakor je to sicer v navadi.« Slovenski gospodar, leto XXII, št. 51, Maribor 20. 12. 1888, str. 406: Leta 1959 je Občinski ljudski odbor Šoštanj ukinil prisilno upravo v obrtnem podjetju Splošno mehaničarstvo v Velenju. V članku v mariborskem Večeru ugotavljajo: »Pod novim vodstvom je kolektiv dosegel lepe uspehe in se uveljavil, tako da ni več razloga za tak administrativni ukrep. V podjetju so takoj po ukinitvi prisilne uprave izvolili organe samoupravljanja.« Večer, leto XV, št. 295, Maribor 22. 12. 1959, str. 4: Leta 1961 so se v tedanji šoštanjski občini odločili za združevanje šol, »da bi razbremenili nižje organizirane šole administrativnih in upravnih poslov ter upravnega poslovanja«. Tako so v Šoštanju štirirazredno osnovno šolo v Topolšici priključili k I. osnovni šoli v Šoštanju, štirirazrednico v Škalah pa so priključili k velenjski osemletki. Večer, leto XVII, št. 296, Maribor 22. 12. 1961, str. 2: S prazniki imamo v tej rubriki letos srečo: cela vrsta četrtkov pade na ta ali oni praznik. Tako je tudi danes Dan JLA, zato bi lahko za zadnja desetletja izbrskali številna poročila o proslavah, svečanih akademijah itd., ki so jih pripravljali na današnji dan. Vendar je večina teh poročil nezanimiva, saj je bila proslava enaka svečani akademiji in obratno. Nekaj pa jih bomo vendar navedli: Leta 1956 je bila v okviru proslave 15-letnice JLA v Šoštanju vrsta proslav in prireditev. Združenje rezervnih oficirjev je ob sodelovanju DPD »Svobode« in drugih organizacij pripravilo svečano akademijo na kateri so podelili najboljšim mladincem. obveznikom predvojaške vzgoje, odlikovanja, značke in pismene pohvale.« Večer, leto Xli, št. 298, Maribor 22. 12. 1956, str. 2: Leta 1961 sta bili na današnji dan v Velenju in Šoštanju akademiji v počastitev 20-letnice ustanovitve JLA. Že popoldne pa je bila v Šoštanju komemoracija pred spomenikom padlih borcev na trgu pred občinsko hišo. Po šolah so dan armade proslavili že prej. Šolskim otrokom so govorili o razvoju in uspehih naše ljudske armade aktivni in rezervni oficirji. Večer, leto XVII, št. 296, Maribor 22. 12. 1961, str. 2; Leta 1970 so na današnji dan ponovno poročali o praznovanju dneva JLA v Velenju. Recital je pripravilo Kulturno društvo Anton Aškerc iz Rudarskega šolskega centra, dopolnjevale pa so ga glasbene točke ansambla Črni Angeli. Pred prfcsla-- vo «e je mladina pomerila.še v šahu in streljanju. Včger,1ft9"^XXI,'št. ,296, Maribor 22. 12.;1970, str. 4; - Pripravil: Jože H uda les PO NAPOTNIKOVIH STOPINJAH — V počastitev stoletnice Napotnikovega rojstva se je zvrstilo v občini Velenje veliko prireditev. Zelo zanimiva je bila akcija, ki stajo organizirala Kulturni center Ivan Napotnik in podružnična osnovna šola Pesje. Učenci te šole so ustvarjali v Napotnikovi galeriji v Šoštanju in sicer so si prizadevali, da bi bili »tako veliki umetniki« kot naš slavni rojak. (mz) GLASBENA ŠOLA FRANA KORUNA - KOŽEUSKEGA TITOVO VELENJE bo priredila v torek, 27. decembra ob 18. uri v svoji dvorani NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA S SODELOVANJEM MLADINSKEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA CENTRA SREDNJIH ŠOL. Dirigent: prof. Dušan Lipovšek, zborovodja: prof. Danica Pi-rečnik. SPORED: Ch. Woodhouse TRI VVELŠKE MELODIJE, F. Keel USPAVANKA, Ch. Woodhouse VITEZ VALIANT, A. Correlli PASTORALE, W. A. Mozart AVE VERUM, G. Verdi NABUCCO - ZBOR SUŽNJEV, J. Strauss ZGODBE IZ DUNAJSKEGA GOZDA. Vstopnice (odrasli 5.000 din mladina 3.000) din so v prodaji v glasbeni šoli vsak delovni dan od 8. do 14. ure in uro pred koncertom. VLJUDNO VABLJENI Od vstaje do REKI I SO dr. Dimitrij RUPEL na kulturnem večeru v velenjski knjižnici dne IS. decembra 19SS O VESELJU SLOVENCEV DO ŽIVLJENJA Slovenci so veselje do življenja dobili v zadnjih letih, sedaj pa je to veselje spet v krizi in o tem bi morali resno razmišljati. Mislim, da lahko politizacija Sloveni je na platformi demokratičnih zahtev bistveno ozdravi to malodušje in občutek neperspektivnosti. To, kar se dogaja zadnje tedne in ima že tradicijo v dogajanjih zadnjega poletja, je zelo pomemben eliksir zoper slovensko malodušje in občutek neperspektivnosti. Če ne bo slovenska demokratična varianta uspela v Sloveniji — pustimo sedaj Jugoslavijo — torej, če ne bo obstala, ta politika, ki seje na nek način prebila, — pomeni, da smo Slovenci izgubljeni za vse večne čase. Tako po mojem prepričanju. Zakaj? Sedemdeseta leta so bila svinčena leta, anni di piombo — sam sem sicer proti temu izrazu, ki n. pr. v Itali ji pomeni leta svinčenk, česar pri nas ni bilo — so pa bila zato svinčeno siva leta. Takrat smo zamudili kakih 20 let v našem razvoju. Če bi se ta takrat nadaljeval v Kavčičevi smeri — pa nimam osebno kakšnih posebnih iluzij o Kavčiču, — mislim le, daje bil vsaj približno malo bolj pameten od tistih, ki so prišli namesto njega — torej, če bi se takratni razvoj nadaljeval, bi bili mi danes tam, kjer so Južna Koreja, Taivan in recimo Singa-pur. Vsaj neka drugorazredna svetovna nacija bi bili, kar pa nismo. In če bi se sedaj še enkrat zaustavili, kot je bilo v začetku sedemdesetih let, potem se bo ta zastoj povečal in utegne nanesti, da bomo spet čakali na novo otoplitev, kar bo trajalo spet kakih 20 let . . . kar ho takšna časovna izguba, da je ne bo več mogoče nadomestiti. Že danes pravijo, da je slšoraj nemogoče ujeti razvoj v elektroniki, da lahko pridemo v te sisteme samo po kakih stranskih kanalih in da vršimo bolj stranske posle. Pa dobro! Slovenija je majhna in se lahko priklopi na te velike sisteme in če bi se sedaj s tem bolj intezivno ukvarjali, bi lahko začeli prosperirati čez nekaj časa. Če bi se vse to podrlo, seveda ni nobenih šans več. Postali bi najbolj brutalno lovišče za razvite, odlagališče za umazano industrijo, izkoriščali bi našo ceneno delovno silo ali pa bi imeli romunsko oz. albansko varianto in to pomeni, da bi se malodušje bistveno povečalo. In rekel bi, da bi se zelo povečali tisti pojavi, ki jih že poznamo kot simptome tega malodušja, samomorilnost, nizka rodnost, vsi ti demografski pojavi, ki so že danes strašno zaskrbljujoči, bi se najbrže stopnjevali in vprašanje je, kaj bi se s Slovenci zgodilo, če bi do tega prišlo. Slovenci, kot narod, nimamo danes nobene druge šanse kot braniti radikalno demokratizacijo in potiskati tiste sile, ki vodijo slovensko politiko v to odpiranje. Čuvajmo z zadnjimi močmi ta demokratični prostor, ker je jasno, da gospodarski razvoj tržne ekonomi je ni mogoč brez sočasnega razvoja pctljtiijnega pluralizpia. ČMgit) za trg blaga, moramo biti tudi za trg idej..In kaj je trg ideje drHgega kot parlament in medsebojno učinkovanje različnih nazorskih, političnih, interesnih in drugih skupin. zmage Ekologija \čeraj, je politika danes. (Jurij Gustinčič) Ekološki problemi so preplavili ves svet. To trditev si upam zapisati zato, ker ni več politične velesile na našem planetu, ki bi ekoloških problemov ne vključevala v svoje programe. Kdor prebira zunanjepolitične komentarje, ta hitro spozna, da ekologije v svojo politiko intenzivno ne vključujejo le v Južni Ameriki in Afriki, čeprav že tudi v teh deželah bijejo plat zvona. Nihče ne mara biti svetovno smetišče. Žal je ekologija postala globalni problem šele dobrih dvajset let po tistem, ko je naš planet zaradi preizkušanja jedrskega orožja dobil povečano radioaktivno sevanje. To nam ostaja kot zlovešč simbol naše civilizacije. V razvitih deželah so ljudske množice spontano pričele protestirati proti načinu produkcije, ki pušča za sabo gola pobočja, plastično hrano in povečano stopnjo rakavih obolenj. V državah z demokratičnimi ureditvami so se organizirale zelene sile in prodrle v parlament. To je bil močan signal za vlade, ki imajo prebujene ekološke množice. Najvidnejši svetovni politiki so pričeli brez dlake na jeziku česnati o ekologiji. Demagogija gor ali dol, ljudje a'Ia Gorbačov z ekologijo na ustih, puščajo tudi na neopredeljenih ljudeh vtis, da gre v tem primeru za pomembne stvari. Iz tega nekako sledi, da ekologija politike ne zanima tako dolgo, dokler ljudstvo z masovnim gibanjem ne povzroči, da politiki pri formiranju svojih odločitev ne morejo mimo njihove volje. Vez med politiko in ekologijo obstaja zato, ker je vsako gospodarstvo z dobrimi ali slabimi posledicami direktno odvisno od pogojev, ki jih ta ali oni politični režim narekuje. Ekološka katastrofa je direktno res posledica industrijske proizvodnje, v resnici pa gre za drugo generacijo učinkov političnih odločitev. Za ilustracijo tega na videz kompliciranega zaporedja vzrokov in posledic naj navedem avstrijsko nuklearko, ki zaradi odločitev politike ni nikoli proizvedla niti ene KWh. Če bi o tem odločalo avstrijsko gospodarstvo, sem prepričan, da bi tudi Avstrijci, tako kot mi, sedeli na svojem atomskem sodu smodnika. V naši državi ima oblast do ekologije porazen odnos. Kljub temu, da je slovenska SZDL organizirala konferenco EEV, je problem, če ga jemljemo uokvir- Piše: Peter Rezman jenega po jugoslovansko, še neregistriran. Ekologi, pri čemer imam v mislih ljudi, ki se vsak po svoje borijo za sanacijo ekoloških problemov, spadajo še vedno v razred nekakšnih obrob-nežev, kot so tudi homoseksualci, pesniki, jehovci.... Vsi ti pa imajo politično označbo, ki še najbolj ustreza skupnemu imenovalcu, v katerem je zaobseženo sovraštvo do socialistične poti v lepšo bodočnost. Dosedanja gospodarsko razvojna filozofija Jugoslavije je simbolično odsli-kana v paviljonu Železarne Zenica na Zagrebškem velesejmu. V ogromni dvorani človeku pade v oči gromozanski kos brezobličnega železa, postavljenega na najbolj fino angleško travo. Na samem vhodu pa kraljuje celo-stenska fotografija zeniške panorame, na kateri ni videti nič drugega, kot množico dimnikov in seveda velik oblak dima, ki ga ti stebriči jugoslovanskega napredka proizvajajo v neizmernih količinah. Zveza jugoslovanskih komunistov, za katero se več ne ve, ali bi še bila na oblasti, ali bi rada z nje sestopila, do ekološke problematike nima pravzaprav nikakršnega stališča. Pa bi ga morala imeti, kajti ekološko vprašanje je politično vprašanje! Gotovo bo tudi ta ekološka anemičnost jugoslovanske zveze poleg vseh njenih drugih notranjih težav izdatno pripomogla, da bo nena-črtno sestopila tja, kamor nihče noče. Na smetišče zgodovine. Za konec se ozrimo na domačo. šaleško ekološko sceno. Menim, da smo še kar uspešni gasilci tlečih vžigalic, s katerimi je bil zaneten požar. To, da REK prevzema iniciativo sanacije posledic je dobro, nikakor pa ne verjamem, da bo REK karkoli storil za odpravo vzrokov, saj bi tako ravnal podobno, kot Gledališče sester Scipion Nasice: zavzemal bi se za samoukinitev. Zatorej se mi zdi, da je ta hip žogica na napačni strani. Preokret se mora zgoditi čisto na vrhu. Šele takrat bom verjel, da bodo naši gozdovi obvarovani, zrak očiščen in vode pitne. Šaleško ekološko gibanje se je izteklo v Šaleško ekološko društvo, ki nikoli ne bo moglo do popolnosti uresničiti sanj, sanja-nih 8. novembra 1987. Ne zato, ker kdorkoli v Šaleškem ekološkem društvu ne bi hotel uresničiti želja, ampak zaradi objektivne oddaljenosti Šaleškega ekološkega društva od možnosti vpliva na politične odločitve. Tako je Šaleško ekološko društvo amorfni ostanek masovnega gibanja, ki se pač ni moglo vključiti v nekakšno stranko zelenih iz zelo preprostega razloga: ker je O VESELJU SLOVENCEV DO IZUMLJANJA IDEJ Kar se tiče skrbi, da se vračamo k starejšim ali dobro utečenim, tradicionalnim idejam v političnih odnosih, moram reči, da osebno ne trpim zaradi tega, ker bi se vračali v stare čase in mislim, da je problem ravno obraten. Slovenci smo vseskoz, pa v Jugoslaviji, pa Kardelj recimo, da komunistični ideologi, smo vseskoz trpeli od obsedenosti, da je treba nekaj novega izumiti. Slovenci še posebej smo kar naprej — in tu Kardeljeva krivda ni najmanjša, čeprav jaz njega po drugi strani vendarle cenim — izumljali neke nove modele političnega sistema, družbenega življenja itd. V ekonomiji smo si izmislili kombinacijo dogovarjanja in trga, plana in trga, v politiki smo si izmislili delegatski sistem, ki ni niti klasičen, državno-partijski, niti poslanski ozir. parlamentarni. Vsepovsod smo si skušali izmisliti nekaj novega. S tem so se seveda zgodile velike stvari in veliko problemov je bilo povzročenih s tem. Vi nehate biti primerljivi z drugimi svetovnimi sistemi, s tem izgubite kriterij za primerjanje, kriterij po katerem bi lahko ugotavljali ali ste uspešni ali ne. Vi se gibljete v popolnih nebesih, če začnete na ta način izumljati nove sisteme, ker ni ničesar primerljivo in taka je bila tudi ta ideologija: našega sistema ni mogoče primerjati niti z vzhodnim niti zahodnim, mi smo nekaj posebnega, hočemo biti unikum! In Slovenci smo še posebno na vrhu tega izbranega ljudstva, ki si izmišlja popolnoma nezaslišane ideje. Izumljanje takih sistemov pa ne prinaša nobenih koristi, ampak je to skrajno nemarno ravnanje z ljudmi. Ker izumljanje, ki se dela na ljudeh in ki ga morajo ljudje s svojim delom, s svojim denarjem plačevati, je kruto. To so kruti postopki. Navsezadnje so bili mnogi narodi, ki so padli pod ta srečni sistem, predmet eksperimentiranja. Pri nas so še posebej bili bolj predmet eksperimentiranja, kot pa represije. Najbrže ni mogoče primerjati tega, kar seje pri nas dogajalo, z revolucionarnimi pokoli, tam leta 1937 v Sovjetski zvezi ali kaj podobnega, čeprav smo svoj delež pri klanju Slovenci najbrže tudi imeli. Smo pa posebej udarjeni s tem svojim izumiteljstvom in kakor §mo udarjeni za politične inovacije pa smo, kar zadeva industrijske izume in gospodarsko uspešnost relativno slabi. In si ne. bi očital, da nam manjka idej, da pa bi bilo dobro, če bi enkrat ideje nekoliko zanemarili. Mijoceva in Legner športnika občine V domu krajanov v Šentilju bo jutri slovesnost, na kateri bodo predstavniki občinske telesnokulturne skupnosti in zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje podelili priznanja telesne kulture za športne dosežke za leto 1988 v Šaleški dolini. Čast najboljših bo pripadla plavalki Katji Mijoč, strelcu Fortunatu Legnerju, za najboljšo ekipo so po posebnem pravilniku izbrali mlajše mladinke atletskega kluba, priznanje kot najboljše šolsko športno društvo bo prejel Borec z osnovne šole Veljka Vlahoviča iz Titovega Velenja, najboljša krajevna skupnost pa je Šoštanj. Na jutrišnji slovesnosti — začeli jo bodo ob 19. uri v tamkajšnjem domu krajanov — bodo podelili tudi pisna priznanja za športne dosežke, priznanja za amatersko delo, bronaste, srebrne in zlate plakete občinske telesnokulturne skupnosti in Bloudkove značke. Odbojka V soboto derbi Odbojkarji v slovenski ligi so odigrali predzadnje kolo. Topolčani tokrat niso bili ravno uspešni, saj so na gostovanju v Ljutomera gladko izgubili z domačim Agroplodom z 0:3 ( — 3, —5, —10). Bili so slabši v vseh prvinah odbojkarske igre, priložnost za učvrstitev v sredini prvenstvene lestvice po jesenskem delu pa bodo imeli v soboto, ko se bodo doma pomerili v šaleško-mislinjskem derbiju z ekipo Mislinje. Pred zadnjim kolom so na osmem mestu z desetimi točkami, vendar za četrto Mislinjo zaostajajo le za dve točki. Košarka Znova nič z napredovanjem Športni plesalci uspešni v Celju Mladi športni plesalci PLESNEGA KLUBA VELENJE so se ponovno dobro odrezali na kvalifikacijskem turnirju 11. decembra v Če- Uu- Med pionirji sta dosegla 1. mesto v latinsko-ameriških plesih Matej Krajcer in Mirjam Šulek. V mladinskem 2. razredu v latinsko-ameriških plesih sta zmagala Rok Alt in Lea Sunarič, druga sta bila Peter Kolenc in Petra Kortnik, tretja pa Tomaž Valant in Klavdija Šlehta, šesta pa Robi Habjanič in Regina Kolenc. V mladinskem drugem razredu v standardnih plesih, pa sta zmagala Peter Uplaznik in Nataša Ževart, druga sta bila Aljoša Oštir in Petra Žist. —7 V mladinskem prvem razredu v standardnih plesih sta Rok Poles in Barbara Hudournik zasedla tretje mesto, Matej Sagmaister in Petra Bajramovič pa četrto. Turnirje dobro organiziral PLESNI KLUB VELENJE, mladi plesalci pa dokazujejo, da se edino s trdim delom lahko obdržijo v vrhu slovenskega in jugoslovanskega športnega plesa. 5 7- Rokomet Velenjske mladinke v slovenskem vrhu Mladinke velenjskega rokometnega kluba so na polfinalnem tekmovanju za naslov republiških prvakinj v Šentjerneju z odlično igro premagale vse tri nasprotne ekipe in se uvrstile v sklepni del prvenstva. Nastopile so: Lakič, Camloh, Oder, Delič, Zidar, Katič, Lalek, lkič, Hudej, Jan in Erast, rezultati pa so naslednji: Velenje:Branik 19:8, Velenje:Iskra 12:9, Velenje.Polje 14:13. V odločilnem srečanju v boju za vrh lestvice in s tem za napredovanju v višjo ligo so igralci Elektre doma izgubili srečanje z vodilno ekipo Ptuja le s točko razlike, rezultat pa je bil 76:75 za goste. Domačini so nastopili brez treh najboljših igralcev, gostje so sicer vse srečanje vodili, v zadnjih sekundah pa sta sodnika z dvema odločitvama igralcem Elektre odvzela zmago. To je hudo razburilo Alpsko smučanje Najmlajši se marljivo pripravljajo \ajmlajši na treningu v Val Thorensu gledalce, ki si sicer zaslužijo pohvalo za navijanje med tekmo, ob koncu pa so vdrli na igrišče in skoraj bi prišlo do hudega incidenta. V naslednjem kolu so košarkarji Elektre pokazali, da igrajo bolje v gosteh, kot na domačem igrišču. Na Polzeli so namreč zaigrali odlično in visoko premagali gostitelje z rezultatom 119:99. V prihodnjem kolu bodo doma igrali z ekipo Miklavža, tekma pa se bo pričela v petek ob 18. uri. V napetem pričakovanju snega se najmlajša skupina tekmovalcev velenjskega smučarskega kluba marljivo pripravlja na bližnjo tekmovalno sezono. Avgusta so trenirali v Ribnem, nato nadaljevali s suhimi treningi, v katere so bili vključeni atletika, tenis, plavanje in končno že treningi na snegu. Vadijo pod strokovnim vodstvom glavnega trenerja Pavleta Harnolda in pomočnikov Oskarja Žoharja in Jureta Cirar-ja. Dva treninga na snegu so opravili v Kaprunu in kasneje v Val Thorensu. Za slednjega so zelo hvaležni oddelku za rekreacijo v Gorenju, ki jim je ponudil proste sedeže v avtobusu in jim iaKo omogočil trening v Franciji. Slučaj je hotel, da so bili v Val Thorensu na treningu prav v času, ko je bila tam tekma moških v veleslalomu za svetovni pokal. Cicibani so tako doživeli vzdušje svetovnega pokala, dobili avto-grame najboljših, videli transparente in podobno. Ob vnetem navijanju so tudi uspešno opravili trening. Kol navijači so bili tudi to soboto na svetovnem pokalu v Kranjski gori. Čeprav je bilo mrzlo so vztrajali in uživali ob gledanju svojih vzornikov kako premagujejo strmino. Verjetno se je v njihovih glavah rojevala želja, da bi tam nekoč nastopili tudi sami. Zaželimo jim torej čimprej snega ter uspešno sezono. Natalija Črešnik Občinska rekreacijska liga Tako kto prejšnja leta, se je tudi letošnjo prvo decembrsko soboto pričela občinska rekreacijska košarkarska liga. V dveh enakovrednih skupinah nastopa 12 ekip, prve tri iz obeh skupin pa se bodo pomerile v sklepnem delu. Rezultati 3. kola: Gorenje:Mislinja 32:31, Mehanizacija:Skavti 39:35, Lutalice:Rekreaci-ja 27:29, Ravne:Era 44:25 in ŠŠK:Fizkultumiki 36:34. Po tem kolu vodita v prvi skupini ekipi Lutalice in Rekreacija, v drugi pa ŠŠK in Skavti. Že rezultati kažejo, da so ekipe izenačene in letos bolj kakovostne, zato borbenih in lepih košarkarskih predstav ne manjka. Ob sobotah popoldne se torej splača priti v telovadnico osnovne šole Veljka Vlahoviča in se prepričati, da je dobra volja pomembnejša od kilogramov in let. Najboljši strelci po treh kolih so Kramperšek 57, Cavnik 51 in Gojevič 43. Kegljanje Vodstvo po petem kolu Derbi 5. kola v I. medobčinski kegljaški ligi je bilo prav gotovo srečanje med Šoštanjem in štor-skim Kovinarjem. Rezultat 4.989:4.729, torej razlika 260 kegljev, tega seveda ne pove, domačini pa bi si lahko še izdatneje popravili razliko. Nastopili so: Kramer 801, Hasičič 816, Križovnik 818, S. Fidej 833, L. Fidej 848 in Glavič 873. Po petem kolu še vedno vodijo Šoštanjčani, ki so zbrali vseh deset možnih točk, drugi pa so kegljači Ingrada s 7 točkami. Tudi v naslednjem kolu bodo Šoštanjčani igrali doma. V petek ob 15. uri se bo na šoštanjskem kegljišču pričelo srečanje s Pa-pirničarjem iz Radeč. Nova priložnost za zmago torej in upanje, da bodo tudi na koncu prvenstva na prvem mestu, ne le večno drugi- Na občinskem sindikalnem ekipnem prvenstvu za ženske je zmagala Ljubljanska banka pred Gorenjem in TEŠ-em. Šah Velenjčani četrti Dvosedežnica do počitnic Sklenjeno je tudi tekmovanje v drugi slovenski šahovski ligi — vzhod. V zadnjem, 7. kolu, so velenjski igralci doma igrali z Litijo neodločeno 3:3. Končni vrstni red je naslednji: 1. Rudar (Trbovlje) 12 (27,5), 2. Slovenj gradeč 11 (26,5), 3. Litija 11 (23), 4. Velenje 8 (23), 5. Šentjur 5 (17,5), 6. Fužinar 4 (17), 7. Krško 3 (16,5) in 8. Brežice 2 (l2i ^lani šaleškega šahovskega društva se lahko v soboto, 24. 12. 1988, udeležijo tradicionalnega novoletnega turnirja dvojic, ki se bo v hotelu Paka pričel ob 9. uri, organizatorji pa pripravljajo pokale in praktične nagrade. Š. Cvar Mali nogomet Zimska liga februarja Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje obvešča vse igralce in ljubitelje malega nogometa, da se bo zimska občinska liga v malem nogometu pričela februarja, ker v Rdeči dvorani obnavljajo tla. Ostali podatki bodo pravočasno objavljeni. MILIČNIKI SO ZAPISALI BRANILA AVTO V Ravnah seje pripetila 15. decembra okoli šeste ure zjutraj prometna nesreča v kateri so bili udeleženi vozniki treh osebnih vozil, nastala pa je manjša materialna škoda. Ko so miličniki obravnavali to prometno nesrečo je proti kraju dogajanja po poledeneli cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Sovič, 1966, ki kljub poizkusom na poledenelem cestišču svojega vozila ni uspel ustaviti. Valentina Mevc, 1962, ena izmed udeleženk prve prometne nesreče je stopila pred svoje vozilo in skušala ustaviti Sovičevega. Umaknila se ni niti, ko je videla, da ji to ne bo uspelo. Trčil je vanjo in jo lažje telesno poškodoval. UPRL SE JE MILIČNIKOM V bifeju Vrelec v Topolšici je 15. decembra okoli 18. ure razgrajal vinjeni Vojko S., dober »znanec« miličnikov. Uprl se je njihovi intervenciji. Zato to in še več drugih razgrajanj pa se bo moral zagovarjati pri preiskovalnem sodniku. VLOM V BAY BAR V noči na 18. december je doslej še neznani storilec vlomil v Bay bar na Stantetovi v Titovem Velenju od koder je odnesel videorekorder in več kaset v skupni vrednosti okoli 6 milijonov dinarjev. ODNESEL RADIJSKI SPREJEMNIK Iz avtomobila Mirana R. je 18. decembra neznani storilec v času med 19.30 in 20. uro odnesel avtoradijski sprejemnik. Avtomobil je parkiran v Starem trgu v Titovem Velenju. Po zagotovilih izvajalca del Unior Zreče bo dvosedežnica Smrekovec na Golteh dograjena in predana namenu do 13. januarja 1989, torej do pričetka šolskih počitnic. Kako ujeti veliko ribo? Starejši prebivalci Šaleške doline se še spominjajo, kako je bila nekdaj Paka bogata z ribami. Današnje stanje poznamo. Paka je od Titovega Velenja naprej dobesedno mrtva. V svojem zgornjem toku je Paka še vedno čista. Tod je precej potočnih postrvi in lipanov. S tem delom Pake gospodari RD Titovo Velenje. Mnogokrat se sprašujemo, kako velike ribe so v Paki? Od letošnjega poletja dalje pa imamo nov dokaz, da so v tej vodi še res velike ribe. To je dokazal Kari Zlodej, saj je uspešno ulovil lepo potočno postrv. Poznavalci so prepričani, da veliko več takšnih primerkov v Paki ni. Ta ribja kraljica je merila 62 cm, tehtala 2,15 kg. Potočna postrv (salmo trutta) je bila ujeta 22. julija 1988 ob 19.30. Premamila jo je umetna muha »kočijaž«, privezana na naylonsko predvrvico 0,20 mm. Z veliko športne sreče in precej spretnosti ter ob asistenci sina Mateja, je postrv vendarle pristala v naročju veselega in uspešnega ribiča. PERE foto: Voli JL INŽENIRING p. o. Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje želimo mnogo uspehov, zadovoljstva in osebne sreče v novem letu 1989! <1 L, Vsem delovnim ljudem, kooperantom ter vsem, ki z nami sodelujejo, želimo srečno, zdravo in poslovnih uspehov polno novo leto 1989! velenjska kooperacija gradbeno obrtna zadruga p. o. titovo velenje, te/. 063/856-417, 856-672 telex 33847 YU VEKO žiro račun 52800-601-22160 Esa INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ USTANOVLJENA LETA 1768 Tovarna usnja Šoštanj proizvaja kromovo strojeno usnje iz svinjskih kož, kot oblačilni in obutveni velur, tapetniške nape ter podloge in cepljence raznih vrst. V temeljni organizaciji deluje še obrat za izdelavo usnjene konfekcije in zaščitnih sredstev. Vsem delovnim ljudem in občanom želimo v novem letu 1989 veliko uspehov, zadovoljstva in osebne sreče! M t'1 H 11 TITOVO VELENJE vsem obiskovalcem kinopredstav v Titovem Velenju, Skalah in v Šoštanju in drugim delovnim ljudem želimo veliko osebne sreče in zadovoljstva v novem letu 1989! Obveščamo vas. da nas boste lahko obiskali tudi na Kardeljevi ploščadi, kjer bodo predstave za mladino in otroke. Vabljeni! RENAULT anaa SERVIS RENAULT FIAT ZASTAVA JAKOPEC JOŽE 63320 TITOVO VELENJE KOSOVELOVA 16 TEL: 063/855-975 ® servis za zavore IZDELOVANJE IN OBNAVLJANJE ZAVORNIH OBLOG IN SKLOPK ZA -VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL Vsem delovnim ljudem in občanom želimo v novem letu 1989 mnogo osebnega zadovoljstva in poslovnih uspehov ter srečno vožnjo! VLADIMIR KOTNIK NO-DR>SYSTEM DOIMNMI Titovo Velenje, Ulica talcev 21 tel.: 856-918 EXPRES KEMIČNO ČIŠČENJE TEKSTILA, USNJENIH IZDELKOV IN PREPROG Vsem delovnim ljudem in občanom, posebej našim strankam želimo srečno, uspešno ter zadovoljno novo leto 1989! KmETM/KI KOmBIAAT PIUJ TOZD TRŽNICA Titovo Velenje Srečno in zdravo 1989! Tudi v letu, ki je pred nami, si želimo vašega zadovoljstva ob obisku naših prodajaln in se zahvaljujemo za zaupanje! BRIVNICE IN ČESALNICE p. o. TITOVO VELENJE S FRIZERSKIMI SALONI v Titovem Velenju: »NADA« Cankarjeva 1 »NARTA« Foitova 4 »MAJA« Kidričeva 4 v Šoštanju: »EVA« B. Mravljak 6 »VESNA« B. Mravljak 14 in obrati pralnic: Kersnikova 2 v Titovem Velenju in Cankarjeva 18 a v Šoštanju Želi vsem svojim strankam in poslovnim prijateljem srečno, zdravo in veselo novo leto 1989! i== zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n sol o 63000 CELJE, Ul. XIV. divizije 4 Iskreno čestita vsem delovnim ljudem ob novem letu 1989 ter jim želi veliko sreče, zdravja ter osebnega zadovoljstva! ® MESARSTVO PREKORŠEK Kardeljev trg 11, Titovo Velenje Velika izbira svežega mesa in mesnih izdelkov Čestita vsem delovnim ljudem in občanom in jim želi srečno in uspešno novo leto 1989 in se priporoča za obisk! PETROL Vsem delovnim ljudem in občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1989, vsem voznikom pa varno vožnjo! DO Trgovina Ljubljana TOE Celje Trnovlje.215 J02E meh AVTO SERVIS 63320 Titovo Velenje Koroška 7 a tel.: 063/856-824 Vsem našim strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1989. Priporočamo vam, da nas obiščete tudi v bodoče in se prepričate o kvaliteti naših uslug. Ključavničarstvo FRANC SEVER 63320 Titovo Velenje Stari trg 27 Tel.: (063) 856-301, 853-251 KL J/ «i» vL» «1« vl» «kL» «1/ >l< >1> »L. vL* «!<• «1» «1» «1» <1> "4" «lr «1» «£» »i* ^ ^ "t •j* ^ »j» ^ ^ ^ «j» »p »J« »p »p »p »p »p 1« »X* T* *T* "T* "T* "T* "T* "T* *r 1* "T* 1* T T* 1* T* 1* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ^ ^ vj, ^ ^ ^ sj^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ sj/ ^ ^ ^ ^ ^ ^ V^ ^ ^ ^ ^ Predmet poslovanja: — izdelujemo stopniščne in balkonske ograje — vse vrste kovinskih stopnic — komplet nadstrešnice od temelja do pokritja z vsemi kritinami — pri delu, ki presega več kot 60 % ključavničarstva vam nudimo na gradbišču tudi manjše usluge z viličarjem, ro-vokopačem (kramer), tovornimi avtomobili in avto dvigalom (hiap) — svetujemo sanacije oziroma pokrivanje streh s trajnejšo dobo, s kritino, ki je na tržišču, na željo stranke nudimo strokovno pomoč pri delu ali tudi izvedemo prekritje, pokritje. O roku in kakovosti del se prepričajte sami in si oglejte teraso Delavski klub, vhod v samopostrežno Nama ... Za delo se priporočamo KLJUČAVNIČARSTVO SEVER kleparstvo ANTON ŠTANGLER 63320 Titovo Velenje Stari trg 27 Tel.: (063) 856-301, 853-251 Predmet poslovanja: — vse vrste hidroizolacij — pokrivanje streh z vsemi kritinami — vsa krovsko kleparska dela — izolacija toplovodnih cevi Za delo se priporoča splošno kleparstvo ANTON ŠTANGLER Poslovno leto 1988 je bilo za Vegrad uspešno iz več razlogov; strnili smo svoje vrste, se reorganizirali v enovito delovno organizacijo — podjetje in prodrli s prvimi kompleksnimi objekti in izvajalskim inženiringom v tujino. Reforme gospodarskega sistema v naši državi torej pričakujemo pripravljeni in organizirani. Želimo si, da bi bilo prihodnje leto za nas in naše naročnike predvsem leto kvalitete izdelkov in storitev. USPEŠNO 1988 Vsem našim poslovnim partnerjem, zvestim dosedanjim in bodočim naročnikom, želimo srečno in uspešno novo leto 1989. Želimo vam kvaliteten razvoj, družbeni in osebni standard, ki se realizira tudi skozi investicije; želimo vam uspešne in donosne realizirane projekte. Vegrad z več kot 30-letno tradicijo pri vseh vrstah gradenj ter zanesljivostjo in prestižem pri industrializirani gradnji objektov ostaja pravi partner v tej panogi. Računamo na zaupanje na osnovi referenc pri naših naročnikih in pripravljeni smo na bodoče težke naloge in preboje na tržišču, na nove, zahtevnejše oblike trženja in realizacije projektov. Le skupaj lahko gradimo uspešno za prihodnost, za 21. stoletje, ki je pred nami. SREČNO 1989 • * * * ' * 4 * KEMIČNA ČISTILNICA POLAK Koroška 44 63320 Titovo Velenje Tel.: 856-856 Cenjenim strankam, delovnim ljudem in občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1989 in se priporočamo za obisk! Delovna oroanizadia SLOVENIJALES TRGOVINA SALON POHIŠTVA — GORICA Veljka Vlahoviča 46 — Titovo Velenje Svojim strankam, strokovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem želimo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1989 Obiščite naš novi SALON POHIŠTVA na Gorici. /O ljubljanska banka Temeljna banka Velenje PISMO SODELOVANJA Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje je za imetnike tekočih in žiro računov pripravila novo obliko plačevanja po položnicah. To je PISMO SODELOVANJA, ki omogoča hitro in enostavno plačilo večjega števila položnic. V vseh enotah LB Temeljne banke Velenje dobi varčevalec posebno ovojnico in izjavo, s katero pooblasti banko, da namesto njega poravna znesek z njegovega računa. Seveda pa je pogoj, da so zagotovljena sredstva na računu. Položnice, katere želi plačati pošlje po pošti ali pa odda na bančnem okencu, ne da bi čakal v vrsti. Banka pa bo po prejemu položnic poravnala znesek z njegovega tekočega ali žiro računa in po pošti poslala potrdilo o vplačilu. S PISMOM SODELOVANJA si boste prihranili čas in prispevali k odpravljanju čakalnih vrst pred bančnim okencem. ŽELIMO VAM PRIJETNO PRAZ-NOVANJE, V NOVEM LETU PA OBILO USPEHA. Sjf terme topolšica HOTEL VESNA TOPOLŠICA vas vabi jutri, v petek, 23. decembra, ob 20. uri na BOŽIČNI KONCERT Nastopil bo CELJSKI OKTET pod vodstvom Franja Bobinca Na silvestrski večer, l. januarja in 2. januarja, bo za zabavo poskrbel ansambel BOUTlQUE iz Ljubljane VABLJENI! Rezervacije in informacije recepcija hotela Vesna tel.: 891-120, 891-114 VSEM OBČANOM ŽELIMO SREČNO 1989! Kolektiv naravnega zdravilišča Topolšica GOSTIŠČE 63320 TITOVO VELENJE Partizanska 1 V 063/854-993 Se priporoča za obisk in vam želi mnogo srečnih, zdravih in veselih dni v novem letu 1989! ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE o. sub. o., Titovo Velenje, Vodnikova 1, tel.: (063) 656-711 TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO VELENJE o. sub. o., Titovo Velenje, Vodnikova 1 TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO MOZIRJE o. sub. o., Mozirje 174 TOZD ZOBOZDRAVSTVO VELENJE o. sub. o., Titovo Velenje, Vodnikova 1 TOZD BOLNIŠNICA TOPOLŠICA o. sub. o., Topolšica TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA o. sub. o., Topolšica TOZD LEKARNA o. sub. o., Titovo Velenje DSSS Titovo Velenje, Vodnikova 1 V novem letu 1989 želimo vsem uporabnikom naših storitev, delovnim ljudem in občanom veliko zdravja, sreče in uspehov! V< mladinska knjiga nsoi. o. tozd knjigarne in papirnice ljubljena KNJIGARNA PAPIRNICA GALERIJA BIRO OPREMA Titovo Velenje Vsem našim kupcem, delovnim ljudem in občanom želimo prijetno silvestrovanje, v novem letu 1989 pa veliko sreče, zdravja in uspehov! Pridite in izberite lepa novoletna darila v naši prodajalni! - m . * fC .....4 se*' » J y k . \ t » ©- v T* - ■ -Ž '/S* z: < "Pii 1 dfl fi-p-i "*' v MESNICA KOZLEVČAR Kajuhova 7 63325 Šoštanj Tel.: 882-101 Vsem občanom šaleške doline želi srečno, uspešno in zadovoljno novo leto 1989! SOZD, N.SUB.O. MIERX DELOVNA ORGANIZACIJA P.0 RTC GOLTIE 63330MOZIRJE. Žekovec Telefon. 831-867, 831-111 uprava 831-383 hotel Golte Telex: 33846 SAVMOZ (RTC) Tekoči račun 52810-601-20465 Želi vsem obiskovalcem srečno, zdravo in uspešno novo leto 1989. Vabimo vas, da preživite prijetne dneve na naših smučiščih! U vd^&L DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b Srečno, uspešno in zadovoljno novo leto 1989 ŽELIMO vsem delovnim ljudem in občanom, še posebej koristnikom naših storitev. alpina Zahvaljujemo se vam za vaše zaupanje v letu 1988. Tudi v novem letu se bomo potrudili, da vam bomo poleg prijazne postrežbe in velike izbire nudili ugoden nakup. Vabimo vas! Prodajalna Titovo Velenje Srečno Novo leto "*•« m.. Novoletna nagradna križanka Rešitve pošljite do ponedeljka, 9. januarja 1989, na Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Titovo Velenje z oznako »Novoletna nagradna križanka ELKROJ«. Izžrebali bomo pet pravilno rešenih križank — od 1. do 5. nagrade — izdelki Elkroja. Vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške Gornje Savinjske doline želimo srečno in uspešno novo leto 1989! RADIO VELENJE Kulturni center Ivan Napotnik Novoletne prireditve Srečanje s periskopovcem LEŠNJAK GOJMIRJEM dom kulture Titovo Velenje 24. 12. I988, oh 10.00 Periskopovca Lešnjak Gojmirja otroci dobro poznajo. Tokrat se bo predstavil s pesmimi Borisa A. Novaka iz zbirke »Prebesedimo besede«. Zapel bo tudi nekaj pesmic in televizijskih uspešnic za mladino in (o groza) menda bo prišel tudi JOS-za samo zgago. Otroci! za 15.000 din boste lahko kupili tudi Gojmirjevo najnovejšo kaseto z naslovom »Policaj je policaj«. Vstopnine ne bo! AMERIŠKE RISANKE V ponedeljek in torek. 26. in 27. decembra, med 16.00 in 18.00, bodo pred domom kulture predvajali risane filme s priljubljenimi junaki, kot so Tom in Jerry . . . PRAVLJIČNE URE V sredo, 28. decembra, ob 16.00 in ob 17.00, bodo v knjižnici pravljične ure ob novoletni jelki. LUTKOVNA IGRICA V četrtek, 29. decembra, ob 17.00, bo v stiskami (dom kulture) lutkovna igrica SOVIČA OKA v izvedbi VVZ Velenje. Vstopnine ne bo! DECEMBER V NAMI Četrtek, 22. decembra, od 16.00 do 18.00 Pastirček KLEMEN ob zvokih citer Petek, 23. decembra, od 16.00 do 18.00 Mladi TAMBURAŠI iz Pesja voščijo vesele praznike Ponedeljek, 26. decembra, od 16.00 do 18.00 Mladi umetniki iz Lokovice pojejo in igrajo Torek, 27. decembra, od 16.00 do 18.00 JANJA in MARKO igrata na citre Sreda, 28. decembra, od 16.00 do 18.00 ŠALEŠKE PREDICE tokrat nekoliko drugače Pravilna rešitev nagradne križanke »NAŠI PISATELJI« 3: kobila, Azazel, varan, alk, Čl, Erjavec, fon, Raka, Dobrna, O L, otka, sloga, LO, nastavek, Spa, sto, Ana, Ken, tar, Nen, Ostrava, JR, tri, Mead, anakonda, Li, lek, noetika, trs, oslica Nagrajenci: 1. nagrada 7.500 din: Valerija Silovšek, Bračičeva 1, 63320 Titovo Velenje 2. nagrada 5.000 din: Damjana Turinek, Gregorčičeva 28, 63320 Titovo Velenje 3. nagrada 5.000 din: Ana Glamočak ml., 63327 Šmartno ob Paki Vsem nagrajencem čestitamo! NOVOLETNI (božični) KONCERT Za praznično vzdušje in prijeten glasbeni užitek bodo poskrbeli: MEŠANI PEVSKI ZBOR »SVOBODA« Šoštanj, dirigent Anka Vgrdnik EMA ZAPUŠEK, orgle MAJDA ZAVRŠNIK. vezno besedilo Koncerti bodo: v ponedeljek, 26. decembra, ob 18.00, v župnijski cerkvi v Slovenj Gradcu v ponedeljek, 2. januarja, 1989, ob 18.00. v novi cerkvi v v sredo, 4. januarja 1989, ob 18.00 v cerkvi sv. Martina v Vstopnice 10.000 din. Šoštanju Velenju Z VEDRIMI MELODIJAMI V NOVO LETO za prijeten vstop v novo leto bodo poskrbeli: RUDARSKA GODBA Titovo Velenje, dirigent Ivan Marin MLADINSKI PIHALNI ORKESTER Glasbene šole, dirigent Franc Vrzelak Gledališče pod kozolcem Koncerta bosta: v torek, 3. januarja 1989, ob 10.30, v domu kulture Titovo Velenje ter istega dne ob 15.00 v domu kulture Šmartno ob Paki. Vstopnice 10.000 din. REDNI KINO Četrtek, 22. 12. ob 17. in 19. uri ter petek, 23. 12. ob 10., 17. in 19. uri RAM BO lil ameriški, akcijski. Vloga: Silvester Stallone (CIKLUS). Sobota in nedelja. 24. in 25. 12. ob 17. in 19. uri NINJA IN 13 KONDORJEV hongkonški, akcijski. Vloga: Aleksander Lou. Ponedeljek. 26. 12. ob 10.. 17. in 19. uri NAVIGATOR - ameriški, znanstveno-fantastični. Vloga: Joey Cra-mer. Torek, 27. 12. ob 17. in 19. uri PAR NEPAR - italij.-amer.. komedija. Vloga: Bud Spencer, Terence H111. Sreda, 28. 12. ob 10., 17. in 19. uri ANGELOVO SRC F. ameriški, grozljivka. Vloga: Mickev Rourke. NOČNI KINO v tem tednu: IZJEMNA ŽENSKA nemški, erotični tlim. Vloga: Karin Schubert. Predstave bodo: Četrtek, 22. 12. ob 21. uri v REDNEM KINU. Sobota. 24. 12. ob 20. uri v ŠOŠTANJU. Nedelja. 25. 12. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI VIDEO KINO v REDNEM KINU Petek, sobota in nedelja, 23., 24. in 25. 12. ob 21. uri ROJENA ZA LJUBEZEN II. DF.L - nemški, trda erotika. SPAR PUBERK-SMIHEL-LABOT AVSTRIJA, TEL. 9943-4235-2202 - NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE Vsem se zahvaljujemo za zaupanje in Vam želimo srečno in uspešno novo leto 1989 V soboto, 24. decembra odprto do 13. ure. Ponedeljek, 26. decembra, zaprto. aai-oaooJt 2B 2A po reklamnih CENAH OB NAKUPU ZA 0H0DJE CONDOR RIMSKE AVTO GUME 2A l"iV01 ŽA ISVOi iS 2A * -K********************************************* MILKA ČOKOLADA JEDILNA ČOKOLADA £ TOALETNI PAPIER -k) tom. 18?« uizm. &u„ AKCIJSKA RAZPRODAJA RAZSTAVNIH EKSPONATOV — philips — — goldstar hitachi DO KONCA LETA I DO 30 % CENEJE sharp — televizorji — hifi — stoip/ — videorekorderji n—~r~i i s ! -s i „1 1 s ■ o H > § i ^ li 1 1 | i i M i ZA VSE NOČNI PREDSTAVE MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA! KINO DOM KULTURE Četrtek. 22. 12. ob 19. uri NAVIGATOR ameriški, znanstveno-fan-tastični film. Režija: Randal Kleiser. Dvanajstletnega Davida, ki pade v globel sredi gozda, vesoljci programirajo in pošljejo v vesolje. Ko se vrne na zemljo ga ujamejo znanstveniki NASE od koder jim pobegne in poprosi v esol jca Maxa, da ga vrne v preteklost. Ko se David reši iz globeli v katero je padel pred osmimi leti, ponovno najde svojo družino takšno, kot jo je pustil takrat. Spretno narejen, duhovit film, ki je s svojim izvirnim scenarijem nekakšna kombinacija VESOLJČKA E. T. Stevena Spielberga in VRNITEV V PRIHODNOST. Primeren je zlasti za mladino. FILMSKO GLEDALIŠČE v Domu kulture Ponedeljek, 26. 12. ob 19. uri JUTRO NASLEDNJEGA DNE ameriški, drama. Režija: Sidney Lu-met. Igrajo: Jane Fonda, JelT Bridges, Raul Julia. Sidney Lumet je posnel svoj prvi film v ozračju New Yorka, Jane Fonda pa si je izbrala zopet vlogo, kjer je lahko pokazala svoje zanimanje za netipčne junake. Tokrat igra zapito in postarano igralko, ki je že tako daleč, da niti ne ve, kaj dela. Triler je poln sumov in napetosti, hkrati pa tudi ljubezenska romanca. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 24. 12. oh 12. uri NAVI GATOR ameriški, znanstveno-fantastični. Nedelja, 25. 12. ob 18. uri ZAPELJEVANJE POLETI - japonski, komedija. Ponedeljek, 26. 12. ob 19.30 uri NINJA IN 13 KONDORJEV - hongkonški, akcijski. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 23. 12. ob 19. uri NINJA IN 13 KONDORJEV - hongkonški, akcijski. Torek, 27. 12. ob 19. uri NAVIGATOR — ameriški, znanstveno-fantastični. KINO ŠKALE Nedelja, 25. 12. ob 16. uri NAVIGATOR — ameriški, znanstveno-fan-tastično. OTROŠKE MATINEJE v tem tednu. RIS SE VRAČA DOMOV - ameriški. otroški film. Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo na Foitovi 10 v Titovem Velenju, vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 23. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.05 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Iz delegatskih klopi; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 25. DECEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 1 1.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja zastavljena pred štirinajstimi dnevi, poslušalci pa boste lahko Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleši- vec). zastavili vprašanja, na katera sami niste dobili odgovorov po telefonu 855 963); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 26. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z domačimi ansambli; 16.20 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica diskoteke Super Li in Radia Velenje. SREDA, 28. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda ; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Naša krajevna skupnost; 17.00 Vi in mi (govorili bomo o avtogenem treningu — v pogovoru boste lahko sodelovali po telefonu 855 963); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. Radio Velenje Na Radiu Velenje, v ponedeljek, 26. decembra, od 18. do 19. ure 1. SMOOTH CRIMINAL - Michael Jackson 2. SHE VVANTS TO DANCE WITHE ME - Rick Astley 3. BACKSEAT OF YOUR CADILLAC - C. C. Catch 4. RADIO ROMANCE — Tiffany 5. DOMINO DANCING - Pet Shop Boys 6. DONT WORRY BE HAPPY - Bobby McFerrin 7. JE NE SAIS PAS POURQUOI — K. Minogue 8. A WORLD WITHOUT YOU M. - Bad Boys Blue 9. STAND UP FOR YOUR LOVE RIGHTS - Yazz 10. WEERULE - The Wee Papa girl rappers Moj predlog . Moj naslov _ LESTVICA NAJBOLJ MOV V VIDEOTEKAH IZPOSOJENIH FIL- /. ZADNJI KITAJSKI CESAR, 2. BI G, 3. COM//VC TO AMERICA, 4. BAT21, 5. DAI\CII\G ACADEMY, 6. PRESIDIO, 7. QUIETCO-OL. Nagrajenec iz prejšnje številke oz. vprašanja je KARLI PRI-VŠEK Jenkova 15, Titovo Velenje, pravilni odgovor pa: POSNETIH JE ŽE 5 DELOV FILMA Policijska akademija. Dragi bralci, obiskovalci naših videotek in ostali. Vabimo vas, da še naprej sodelujete z vašimi odgovori kajti ob koncu leta pripravljamo še eno žrebanje, v katerem boste prišli v poštev prav vsi, ki ste sodelovali v tedenskih nagradnih žrebanjih. Pa še vprašanje: KATEREGA LETA JE BIL POSNET FILM COMING TO AMERICA in ALI JE DOBIL KATEREGA OD OSKARJEV? Odgovore pošljite do 26. 12. 1988 na naslov Videoklub »M4«, Žarova 14 Titovo Velenje. KINOTECNI PROGRAM 'CIKLUS ALFREDA H1TCH-COCKA — V nedeljo, 25. decembra, se začne v Stiskami doma kulture ciklus filmov Alfreda Hitchcocka in bo trajal do 30. decembra: 25. decembra film Sum, 26. decembra Rebeka, 27. decembra Tujca v vlaku, 28. decembra Izsiljevanja, 29. decembra Sever — severozahod in 30. decembra Frenzy. Predstave bodo: Sobota. 24. 12. oh 16. uri v ŠOŠTANJU. Sobota. 24. 12. ob 10. uri KARDELJEVA PLOŠČAD. T. VELENJE. Nedelia. 25. 12. ob 10. uri DOM KULTURE VELENJE. Nedelja. 25. 12 ob 13.30 uri ŠMARTNO OB 1'AKI OBVESTILO! Kinoobiskovalce obveščamo, da si boste tudi v Titovem Velenju kmalu lahko ogledali že dolgo pričakovani film UMAZANI PLES (Dirtv Dan-cing). ki bo v naših kinematografih od 21. do 25. 1. 1989. V KINU NISI NIKOLI SAM! KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! REK SISTEMI PAKIRANJA vabi k sodelovanju strokovnjake — diplomirane inženirje smer konstrukcija. ali inženirje strojništva, Sprejemamo tudi pripravnike ali diplomante navedenih smeri. Nudimo dela na področju razvoja in konstrukcije sistemov povezovanja in paletizacije. Od kandidatov pričakujemo samoiniciativnost, strokovnost in voljo za pridobivanje novih znanj. Za uspešno delo nudimo stimulativne osebne dohodke. Zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo svoje vloge na naslov: REK SIPAK, Titovo Velenje, Koroška 61, sektor za kadrovske zadeve v 15 dneh od dneva objave. KOLEDAR ČETRTEK, 22. decembra -DAN JLA PETEK, 23. decembra -VIKTORIJA SOBOTA, 24. decembra -EVA NEDELJA, 25. decembra — BOŽIDAR PONEDELJEK, 26. decembra - ŠTEFAN TOREK, 27. decembra — JANEZ SREDA, 28. decembra — ŽIVKO MALI OGLASI DEŽURSTVA r DEŽURNI ZDRAVNIKI Četrtek, 22. decembra — dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Vrabič. Petek, 23. decembra — dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Mijin. Soboto, 24. decembra in nedeljo, 25. decembra glavni dežurni dr. Žuber. notranji dežurni dr. Zupančič. Ponedeljek, 26. decembra dnevni dežurni dr. Kočevar, nočni dežurni dr. Smonkar. DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI 24. in 25. decembra je dežurni zobozdravnik dr. Smiljanič Dragan, od X. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje. DEŽLRNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU Od 23. do 30. decembra je dežurni dipl. veterinar Knez Sonja na veterinarski postaji — telefon: 881-322. r KAMION 45 AK Zastava, kovinski fasadni odri — H, betonsko železo, kovinske stolice, silikatno opeko (belo rdečo), cinkove žlebove, 2 komada strešno alu okno. Telefon 062-851-360. BELO VINO, s poreklom, prodam po 2.500 din za liter, na domu. Telefon 065-56-459. DESET LET STARO ŠKODO UGODNO PRODAM. (I20 L) Telefon 855-166. TOVORNO PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO, ter video VHS. sistem prodam. Alojz Noters-berg, Jenkova 9 a, 6, nadstropje, Titovo Velenje. DOBRO OHRANJENO SPALNICO, s francosko posteljo, prodam. Telefon 857-464. TV COLOR ISKRA, star 2 leti, prodam. Telefon 881-304 zvečer. OTROŠKO POHIŠTVO, tele fon in namizno svetilko ugodno prodam. Telefon 854-253. KUPIM Commodore 64 po ugodni ceni. Telefon 855-902, popoldan. KAVČ IN ŠTIRI FOTELJE ugodno prodam. Telefon 858-175, popoldne. KUHINJO GORENJE, oranžne barve, s hladilnikom, dvojnim pomivalnim koritom in štedilnikom VENERA prodam. Cena po ogledu. Telefon 855-388, zvečer. ROLETE IN ŽALUZIJE v vseh barvah in izvedbah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 063-24-296. V NAJEM VZAMEM dvo ali več sobno stanovanje. Telefon 855-763. OBRTNIKI, DELOVNE ORGANIZACIJE, POZOR. Oddam hišo (100 m!) s centralno in telefonom za poslovni prostor ali predstavništvo. Naslov v uredništvu. VW HROŠČA, dobro ohranjenega, letnik 1974, registriran za leto 1989, prodam. Danilo Gregorc, Topolšica 86 B, Topolšica. MLAD PAR BREZ OTROK išče sobo ali garsonjero v Titovem Velenju ali okolici. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Nujno« STAREJŠI BTV PRODAM. Telefon 856-109 popoldan. AKVIZITERJE POTREBUJEM. Provizija 30 %. Telefon 858-389 STAREJŠI BARVNI TV PRODAM. Kličite po telefonu 855-252, od 17. do 19. ure. BARVNI TV, daljinski, Gorenje in pralni stroj prodam. Telefon 881-109. KRZNENO JAKNO, številka 42, ugodno prodam. Telefon 858-922. ZASTAVO 126 P, obnovljeno, registrirano do 5. 8. 1989, zaga-njač s klučavnico, novi tip in razne rezervne dele za Zastavo 101, zadnjo šipo in dve komplet kolesi prodam. Maks Cestnik, Arnače 19, Titovo Velenje. GRADBENO PARCELO v Šmartnem ob Paki prodam. Tel.: 831-818 JETO GLS, orig. nemško, metalna barva, prva registracija 1982, prodam. Telefon: 856-217. V NAJEM VZAMEM dvo ali več sobno stanovanje. Tel: 855-763. POZOR! Nudim stanovanje ali plačilo starejši ženski, študentki, ali zaposleni ženski, s pogojem, da skrbi za ostarelo osebo. Pismene ponudbe na naslov: Igor Koprivnik, Ljubljanska 44, Titovo Velenje. KAKRŠNOKOLI DELO sprejmem na dom. Telefon: 831-424. GIBANJE PREBIVALSTVA mtšm ©feosM SMRTI: Ivan Šmit, upokojenec iz Arc-lina št. 57/a, roj. 1908, Marija Čremovšnik, upokojenka iz Pari-želj 25, roj. 1909, Marija Došler, upokojenka iz Šempetra v Sav. dolini 58, roj. 1914, Marija Le-mež, kmetovalka iz Šenbrica št. 24. roj. 1912, Pavla Grm, upoko- jenka iz Celja, Vrunčeva 4, roj. 1918, Kari Krajnc, upokojenec iz Titovega Velenja, Prešernova 4, roj. 1929, A polonija Koštomaj, upokojenka iz Celja, Lisce št. 26, roj. 1902, Ivana Golob, upokojenka iz Vologa št. 27, roj. 1917. SOZD. N.SUB.O. GOSTINSKO PODJETJE TURIST NAZARJE SLAŠČIČARNA MOZIRJE Po naročilu pripravljamo torte različnih oblik in velikosti in sicer od poročnih večnadstropnih tort, tort v obliki številk, veverice, drevesa, knjige, do pisane ježje družine. Dovolj je, da tri dni pred predvidenim prevzemom torte pokličite na tel. številko 831-387 in torta bo ob dogovorjeni uri pripravljena. Na vašo željo bomo torto opremili tudi s posebnimi okraski in napisi. SE PRIPOROČAMO! DEDEK MRAZ VAS BO ZOPET OBISKAL V TRGOVINAH ERA. RAZPR0RED OBISKA JE IZOBEŠEN NA VHODIH V PRODAJALNE. IN ŠE NOVOST - ZARADI PRAZNIKOV BODO SKORAJ VSE MESTNE PRODAJALNE ERA V SOBOTO, 24. DECEMBRA, ODPRTE DO 17. URE. NOVOLETNI KONCERT DPD Svoboda Šoštanj vabi na NOVOLETNI KONCERT, v kulturnem domu v Šoštanju, v petek, 23. decembra, ob 19. uri. Sodelovali bodo GODBA ZARJA, Mešani pevski zbor SVOBODA, Šaleški oktet in harmonikarji. OBVESTILO S KATERIM OBVEŠČAMO IMETNIKE STANOV ANJSKE PRAVICE, DA LAHKO PORAVNAJO STANARINO IN KOMUNALNE STORITVE IZJEMOMA NA BLAGAJNI DSSS SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE TI Dl V ČETRTEK. DNE 29. 12. 1988 IN V PETEK, DNE 30. 12. 1988 OD 6.0« DO 12.00 l RE. DSSS SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE * * * * * * * * * * * * * i KULTURNO DRUŠTVO ŠMARTNO OB PAKI prireja SILVESTROVANJE v kulturnem domu Šmartno ob Paki. Hrano in pijačo lahko prinesete s seboj. Za ples in razvedrilo bo poskrbel ansambel DAN IN NOČ, za družabnost pa člani GLEDALIŠČA POD KOZOLCEM. Predprodaja kart (15.000 din) v trafiki v Šmarinem ob Paki. fl« J/ vL* vi/ vL* '■If nL* vL* vL» vi/ v * ^ ^ ^ ^ »T* *T* "T* »T* *T» T* OZ »GAJ« MOZIRJE 63330 MOZIRJE ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega brata in strica Jožeta Pustineka iz Pod kraja 69 B se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi godbi RLV, gospodu župniku in govornikom ob odprtem grobu. Žalujoči: mama, brat in sestre z družinami. ki/ vl* vi* «1« vi* vi* vi* vl* vl* «X* 4* vL- V" *P "T* *T* *T" "T* "T* *T* *T* "T* *T* T* "I* * * * * * * * * * * * * OZ »GAJ« MOZIRJE razpisuje prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA FINANČNEGA DELAVCA s širšim delovnim področjem. Pogoj: višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri in dve oziroma pet let delovnih izkušenj. OD po dogovoru. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: OBRTNA ZADRUGA »GAJ« MOZIRJE DOM OBRTNIKOV MOZIRJE Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po objavi. gorenje Delavski svet delovne organizacije »Gorenje« Gospodinjski aparati RAZPISUJE v skladu s Samoupravnim sporazumom o združitvi v DO »Gorenje« Gospodinjski aparati prosta dela in naloge ČLAN POSLOVODNEGA ODBORA ZA PODROČJE FINANC IN EKONOMIKE Za člana poslovodnega odbora za področje financ in ekonomike je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, samoupravnimi splošnimi akti in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike in izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo ali z delom pridobljeno delovno zmožnost — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali sorodnem področju Za navedena dela in naloge bo izbrani kandidat imenovan za dobo štirih let in je lahko po poteku mandata ponovno izbran. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavljenem razpisu na naslov: »GORENJE« GOSPODINJSKI APARATI KADROVSKI SEKTOR Partizanska 12 63320 - TITOVO VELENJE z oznako na kuverti »ZA RAZPIS«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisnem postopku. delovna organizacija za pripravo sekundarnih surovin Akcija dinos in skladišče titovo velenje! De/ sredstev, zbranih z akcijo je namenjen vzgojno varstvenim ustanovam občine Velenje! star pisarniški f papir - pomembna sekundarna surovina Informacije ,pp 853-401 telefonu; ,(063) t / / / / »1» ^ st» «i> «i> «}» 4« «1» »i* «1* vb -vj^ A «]> vt* »t* »1* *L» Jf ^ ^ «1/ J/ ^ ^ 4^ 4^ 4' ^ 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4' 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4^ 4* 4* ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ »J* »j* 1* *J* 1* »J* »p »J* »I« ^ ^ ^ ^ *y» ^J* ✓J* *T* V * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * V. * * * * * * * * * * Kronika visoke Brez sklepa zveznega izvršnega sveta-vseeno prišli do konca smo leta! Na to, kako pa smo ga preživeli, pa oni močno so svoje prste zraven imeli. leta 1988, ki si tako sicer ne zasluži V Šoštanj so oči uprte, iz lesa dim se že vali, v Tušu ni še vse gotovo, da bi vrgli proč skrbi. Dosti se je še zgodilo, danes tukaj, jutri tam mnogi so res poskrbeli, da bito ni dolgčas nam. Kot navada je že stara, na sprehod bomo odšli, mesce vse vam prikazali, take kot pač so bili. I. Prav kristalno čisto let nam Kristina zaželi, severno od naše srenje se kot prva nam rodi. Mladim bomo prosto dali, znanje naj pomen ima, le tako bomo pred časom, kot Gorenje slogan ima. V Kumrovec so šli po znanje glavni našega ZeKa, prizidku zdravstvenega doma temelje smo dali v tla. II. Vilice so pozlatile Jezero — še en lokal, kulturo pa smo počastili, kot je kdo najbolje znal. Je Zdravljica v lokalih, Paka »borce« prepodi, post za pusta v Velenju, v Šoštanju se več godi. Odlok očisti naj ozračje, za Gorenje naj se ve, da v Tešovih napravah odpadkov kuriti ne sme! III. Marca osmega slavimo, sedem nam je tudi mar, »J* jjc 3jc /J* ^Jc ^c /Jc JJC Čeprav pri nas res ne veliko- nckaj vendarle drži, čas se zdaj je ta približal, ko vse manj ostaja dni. Nismo vseh jih izrabili, kot potrebno bi bilo, če bi delali kot treba, mnogo bolje bi nam šlo. A ni od dela vse odvisno, kako življenje se vrti, boljši kruh si tisti reže, ki pravilno kaj deli. Smo besede spet sejali, o reformah, bratstvu vseh, o ustavnih se spremembah je razvil prav divji ples. Vsak se zase poteguje, krivdo drugemu vali, na sosede vse pozablja, da več zase pridobi. Tudi tukaj je živahno, teklo leto letošnje, dosti je bilo problemov, ki težili nas so vse. Ekološke zdrahe stare mlade so dobile še, nameravano odlagališče glasen je dobilo NE! Ze lepo, da tam r centru niso pozabili nas, ob čem lepem, dobrem naj pomislijo na nas. Sami smo se razdelili, ko za skoke tu je šlo, da skakalnica velika graščaku sosed naj ne bo. Polne šole spet pestijo, sedme še ob roku ni, a prizidku doma zdravja, mnogo slabše se godi. Gospodarstvo vendar raste, izguba jemlje že slovo, povsod so trdno poprijeli, da tako naprej še bo. šolo to zdaj le gradimo, a hudič je za denar. Zgoraj stanje se zboljšuje na podstrešja misel gre, dobro, da ob hudi stiski, dom kak nov tu pridobe. So s turizmom še težave, gostje mimo nas beže, a združitev ne uspeva vsak po svoji poti gre. IV. April na glavo vse postavi: tovarne vse so brez izgub, stanovanj nam več ne manjka, složno delamo vsi vkup. Ceste vse so urejene, f šolah mesta je dovolj, skakalnice nihče ne šimfa, naravo ljubimo najbolj. Res pa Draga izvolimo, da županil nam še bo, plesal eno še obdobje kot mu baza godla bo! V. Tu je zdaj že mesec mladih: pravo pot v bodočnost daj, da za vse dovolj bo dela, zlati časi kot nekdaj. Strategijo smo občinsko si začrtali tako: ob poštenem delu, znanju, gotovo lepši jutri bo. Kakovost Gorenje poudarjam, veliko pa se jih jezi, ker ob gradu pod oblake skakalnica svoj nos moli. VI. Junij »čistko« že obeta, eko-društvo zaživi. Orožen zvezni poudarja, samo od cen napredka ni. Po obiskih smo bogati: Popit, Briški in še kdo, gledali so, spraševali. Da prelepa le ni slika Tuš s problemi poskrbi, pa Topolšica še tudi čisto prav pri zdravju ni. VII. Zdaj so končno zmagovalci ploskali za dober skok, Eku pa naj bi v Gorenju delo bolje šlo od rok. Sporazum naj bi pomagal telefonov večji rod in namesto vik in krika razumeli se povsod. Pet je zvezdic zasijalo le na stenah dveh gostišč, knapi praznično trdijo-njih poklic ima še blišč. VIII. A v, avgusta smo kričali zaskrbljeni za dopust, če smo kam popotovali, smo si trgali od ust. Kruhu cena je skočila, ribji svet je bil pomor, za veselje, tudi majhno, majcen le je še izbor. Šola sedma ima zamudo, gradnja nam sivi lase, je september že pred vrati, kam vsa ta naj mladež gre?! XI. Potrdi september sume: šola res gotova ni, pa v prostorih starih stotnija mladih še sedi. Nov salon že kupce vabi v restavraciji odprt, narod pa se je razbudil, čuvši čuden spet načrt. Jedrske odpadke hude, naj odlagali bi tu: kjer nesnage je že dosti, malo še dodajmo mu! X. Končno smo dobili šolo! Golaža pa — škoda — ne, nekateri so nergali: najboljše nam po vodi gre. Grejejo nas cene višje, pa neplačniki stanarin, Gorenjev sejem pa obišče cel kup velikih mrcin. Hlebov celih ni veliko, Hlebček že zadosti bo, če prodornosti še zmanjka, kmalu še za to ne bo. XI. November, mesec zraka: za zaščito je odlok, sam pa le ne bo pomagal in nas rešil vseh nadlog. Tuš že stopa izpol tuša; neplačnike v časopis! Janez prvi je na Celjskem zdaj postal naš komunist. Prvič Radio zapleše. Razgledi predstavijo muzej, občane močno pa zanima, kako po praznikih naprej. XII. Zadnji mesec se približa: ujamimo zastavljen plan, ljudje najraje bi dobili trinajsti OD v svojo dlan. Županu našem kar s strelom, mu zagrozi! je nekdo, če bi morda le dovolil odlagališče jedrsko. Sindikat je na udaru, čeprav z delavci zdaj drži, rudarji pa, čeprav ni treba, udarno v jame so odšli. Saj ne rečemo, seveda, da smo zapisali vse; čeprav zavore so velike, življenje le kar hitro gre. So problemi taki širši, ki pri nas odmevajo, bratstvo je na preizkušnji, vsi se ne zastopimo. Četverico so obsodili, zato obsojamo močno, drugi pa nam sodbe dajo, * * * * da ne delamo lepo. Jezik naš je na izpitu, kako pri nas se govori? Eni radi bi dosegli, da slovenščine več ni. Mitingi in čudne seje se raztezajo povsod, mir na hudi preizkušnji danes tam in jutri tod. Revolucijo in kontra obsojajo povsod močno, najbolj taki, ki ne vejo niti to, za kaj je šlo. Suverenost ogrožena! Kaj le mislite si vi? Če se komu ne dopade naj tja ven se izseli. A ta Janez je razburil, ljudstvo širom razdelil, storil hudo je napako: po resnici govoril! So volitve pokazale, da so čudne še poti, vsak po svoje si razlaga, kako se naj pri nas voli. Na vse slabo pozabimo, stopimo na novo pot, ki nam srečo bo prinesla in nič več nesrečnih zmot. Le pri tem ne pozabimo: nismo na kongresu zdaj, da bi sklepe iste dali kot že tisočkrat dozdaj. Od besed naj pot nas vodi k dejanjem res naprej, drugače bomo se vrteli le na mestu kot doslej. Tudi sam sem se zapletel, okoli kaše se vrtim, naj zato se zdaj ustavim, „ vam še srečo zaželim. Vsak po svoje naj izbere, kakšne dneve si želi, da le srečni in veseli "X" vsi in vsem bi vam bili. To v imenu vseh vam -X- voščim, ki združujemo svoj glas, tu na radiu velenjskem in pa v tedniku Naš čas! ^ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * nas pohvalili lepo. 7 TCPK' KAk^MO MOVOLETMO Z&6AVO PA IMEL(CS SET pRETeGMll- ? ZAKAJ MtSl Kako je rojena novoletna čestitka? Koliko ga smemo popiti Mnogi ljudje so radovedni, koliko bi pravzaprav smeli popiti, da ne bi prišlo do znamenitih 0,5 promila, ki jih zakon o cestnem prometu dovoljuje amaterskim voznikom. Že vnaprej je treba povedati, da se nas alkohol prej prime, če smo lačni, utrujeni, neprespani, bolni. Zato se ne more z gotovostjo reči, da bomo imeli v krvi pod 0,5 promila alkohola, če bomo popili le pivo. Včasih je tako, včasih ne. Seveda pa je odstotek odvisen tudi od osebe, ki pije. Drobna in suha oseba bo imela v krvi prej preveliko količino alkohola kot velik, močan možakar. Po mnenju nekaterih strokovnjakov ustreza šilce (0,3 dl) žgane pijače pollitrski steklenici piva ali četrtini litra vina. Verjetno pri nas popijemo od vsega največ vina, zato si poglejmo količino alkohola v krvi pri popitnem vinu. 1/3 vina bo pomenilo 0,5 promila alkohola v krvi, 3/4 do 1 liter od 0,5 do 0,8 promila, liter in pol od 0,8 do 1,5 promila, dva litra vina od 1,5 do 3 promila, dva litra vina od 1,5 do 3 promile alkohola v krvi, če popijete tri litre vina, pa bo v krvi 5 promilov alkohola. In kako ta popiti alkohol deluje na možgane? Do 0,5 promila alkohola v krvi so znaki zelo majhni ali pa jih sploh ni. Le malo bolj zgovorni smo, nekomu je topleje, nekdo pa dobi večjo korajžo. Te nizke količine najbolje zazna alkotest ali pa žena, ki moža zelo dobro pozna. Od 0,5 do 1,5 promila alkohola v krvi so znaki malo bolj očitni. Človek je vesel, dobre volje, zavore popustijo. Posebno rad se zaklepeta in pove vsakomur, kar mu gre. To še posebej velja za pogovore z miličniki ali šefi. Ljudje imenujejo to stanje vinjenost, okajenost in podob- no. Količino alkohola med 1,5 in 2,5 promila imenujemo pijanost. Kaže se v tem, da človek veliko govori, je nerazločen, nepremišljen in agresiven. Poleg tega so ljudje, ki toliko popijejo, tudi napadalni, nesramni, merijo cesto (za to imamo Slovenci vrsto izrazov). Ker jim pade koncentracija, vinjeni ne vidijo opozorilnih znakov, tako pri delu kot v prometu. Stanje, ko ima človek med 2,5 in 3,5 promila alkohola v krvi, imenujemo težka pijanost. Pokažejo se znaki globoke narkoze, zaspanost, utrujenost, onemoglost, težko dihanje, bruhanje, uhajanje vode in blata. Med 3,5 in 4 promili pa nastopi komatozno stanje in nezavest. Če poskušamo takega človeka zbuditi, nam to navadno ne uspe, krvni tlak mu pade, srčni utrip se mu upočasni. Ko je konec 1842. leta zelo pozoren in lepo vzgojen Anglež, sir Henric Coul, spoznal, da ne bo uspel, kot je dejal vsako leto, poslati pisma z novoletnimi čestitkami prijateljem, je poklical na pomoč prijatelja, slikarja Johna Harsleya. Slikarje napravil risbo, s katero je pričaral novoletno vzdušje, jo odnesel k litografu in naročil 400 izvodov. Litograf je natisnil 1000 primerkov in višek poslal neki prodajalni knjig v londonskem Bond Streetu. Skeptični knjigarnar je čez noč ugotovil, da so vse novoletne čestitke pošle, čeprav jih je prodajal po šiling. Od takrat že skoraj dve stoletji in pol ljudje na vseh krajih sveta svoje novoletne želje družini, znancem, prijateljem in poslovnim prijateljem pošiljajo na poslikani čestit- ki, na kateri voščijo srečo. 1970 se je začela industrijska proizvodnja novoletnih čestitk in se je razširila po vsej Evropi in svetu. Enostavno in prisrčno z nekaj besedami, brez filozofije, izražamo željo, naj nas v prihodnjem letu spremlja sreča. A kaj lepšega še želeti?