Vinko Bitenc Sveta Zemlja (Koroika prlpovedka) Mnogo stoletij je že minilo od »Poslušava, oče,« je dejal starej- takrat. ši, Velimir, a mlajši, Gorazd, je Svobodni kmet Patovščan se je molčal in zamišljeno strmel v do- bil pravkar vrnil s slavja na Go- Hno. sposvetskem poJju. Vstoličenje no- »Star sem že, utrujen,« je spet vega vojvode Korotanskejja na povzel besedo oče; »mogoče so mi knežjem kamnu pod Krnskim gra- 'eta že šteta. Z lahkim srcem bom dom se je izvršilo po prastarem zapustil ta svet, če bom vedel, da običaju. Vojvoda se je moral ad- bosta vidva, moja sinova, prav tako kupiti z denarjem, z lisa.stim vo- Ijubila in spoštovala to našo zem- lom, z lisasto kobilo in je moral 'j°. kakor jo ljubim jaz in so jo priseči, da bo ljudstvu pravičen Ijubih moji pradedi. Poglejta to vladar, ki bo spoštoval njegov je- dolino, ta naš kraj, kako lep je! In zik in njegovo vero danes, na dan, ko smo vstoličili Posestvo Patovščana se je razte- nove.Ha ™>v°d°< .ki ™"! ™j bo zalo po položnem griču. Najrodo- favicen knez, je se posebno lepa, vitnejše njive, najlepši travniki, ta nasa sveta zemlja Ah mi oblju- razprostirajoči se ob vznožju ^jviča. blta'. dat J°, bosta \>u^ z .Yso duso so bili njei-ovn last. Kolikokmt je ln- c:e treba- f. ?,udl bonla zan)° Patovščan staf ob belem domu, dvi- P™ti nepnja elju?« gajočem se med gostimi sadnimi »Obljubiva!« sta hkrati odgovo- drcvesi. in nje.tlovi poglcdi so z Iju- rlla .slno,vl- VeUmir z odlocnim, beznijo objemali rodovitna polja Jasnim glasom, Gorazd pa tise, za- pod seboj molklo, s pogledom, obrnjemm v izpregovuri/oče. »Slavimo praznik ^ZZ 1^°*™ vstoličenja. Noveaa vojvodo, ki te,-.ml ™tdne,uFude-p „ sem se mu bil umaknil s knež e«a fz, leto,d™ je Pf^scan umrl. kamna, je ljudstvo takoj vzljubifo. .. ZaKospodanl je starejs. Sln Ve- Le posilcjta, kakšnc množice se D' ,.t , . , ¦ . . , zbirajo ob vojvodskem prestolu.« . »Bpdita slozna med seboj,« je de- ' ' jal oce na smrtni postelji; »posestvo Vsa Gosposvetska ravnina je od- naj ostane nerazdeljeno. Ti. Veli- mevala od vzklikauja množic no- mjrt bcdi ijospodar. tvoja dedišči- vemu vojvodi. na, Gorazd. pa je dovolj velika v »Tudi mi se udeležimo slavja,« je blngu in denarju. Lahko si boš po- nadaljeval Patovščan, »toda pozne- stavil svoj dom.« je, proti večeru, ko zagore kresovi. Toda brata sta se začela kmalu tZdaj bi rad govoril z vama nekaj prepirati. Gorazd se ni zmenil za drugega.« očetovo poslednjo voljo in je ho-79 tel, naj mu brat prepusti tudi polo- so se omamljeni razbežali na vse vico posestva. strani. Velimir ni hotel ničesar slišati o V jutro so se razmeknili oblaki, tem. Gorazd je iz kljubovalnosti sonce je posijalo na Gosposvetsko zasnubil hčer nemškega firaščakain ravnino, pozlatilo je pobočje griča. se poročil z njo. Zasovražil je brata Velimir je klečal ob zogljenelem in je v trmoglavosti celo zatajil truplu svojega brata. Široka razpo- svoj materinski jezik. Družil se je klina je zevala v tleh ob mrtveeu, z roparskimi vitezi in jih naščuval kakor bi zemlja sama hotela po- proti bratu. žreti elaveka, ki ni bil vreden, di\ Neke viharne noči so navalili na hodi po njej. posestvo mladega Patovščana. Go- »Tvoje maščevanje, mogoeni razd sam jih je vodil, jezdeč na ko- Bog!« je s solznimi očmi vzkliknil nju. Bliski so švigali po nebu, grom mladi Patovščan. Potem je dal na se je valil med oblaki. Pred silnim istem mestu zagrebsti truplo ne- naiivom se je tolpa umaknila pod sreenega Gorazda, ki si je bil sam drevesa. Ko je prenehalo liti, so kriv svoje poti v pagubo. napadalci naskočili grič. Tik pred Rod Patovščanov pa je živel na- belim domom pa je zdajci strahovi- prcj, stoletja niso mogla zatreti to zagrmclo. Strela ie udarila med njcgoVe jeklene volje. In živi še tolpo, s kletvijo na jeziku se je dandanes in se bori za svoje pra- Gorazd zrušil s konja na tla. Drugi vice v lcpi, sveti zemlji Korotanski. ¦^^^^¦¦•^¦^^¦¦¦^••^¦^^^ so ju kajpaila posmehljivo poj^ledo- t» tw%1a^11V^ v-k^»w*«3h& vali> i'n odšla. Na koncu va.sj sta sc , iz «Maclin perc» doisovorila, cla odkleta vsak na svoio Prl.pevKI »Zvončtarlev«____ stran {n ^ jjma b(J sreča mjU> S(} ^ ^^¦^^¦^¦^¦^^¦¦^¦^^¦^^= &ta žc k)e zopct sešla. Rečeno in tutii že storjcno. Poslovila sta sc in odšln OPLENAC vsak po svoji poti. Sreča ali nesreča, V belem hr.ma »redi Jume ^akor pač hočcte. pa je nanesla da v tihem grobu Vitez »pi. .. «ta se kmalu potcm spet srccala. lo- Vsak večer in vsako jutro da — joj! ^Cr sta pozabila doma