23. ^tAvilka. Maribor, dne 6. junija 1918. 52. letnik. List ljudstvu v pouk in zabavo. isfcaja mk četrtek te velja * ^oIMbo vred In v Maribora • poiOjanjem na dom za cdo leto 8 K, pol isto 4 K fn u leto 2 K. — NasofetriM« z* MemSBo S K, m fšr&ge ¿«Me • & Ki« IkmH »ara po ojega, plača m leto samo 7 K. — Narotetaa s« pošilja osi UprsvniKvo »Slovenskega Oon»??.^*'« r Maribom. — Ust m eSopoiOf« — Us»t „KatoMMgia «»Itn* dobivajo Htt brez posebne rsroeninf, — Pcsaraesa! listi »tonejo 36 vte. — Uredništvo: Korofta cest« štev. S, — ¡trimgfe! (« o« vrafefo, — Opn«»fBi KsnfSi»' e«i* Hev, 5, fn|«M naročnino, isseraie ia rskiajnaiik. £a tamta h piaiaje eaoctopoe petfivrite a enkrat 48 vin., ali kar je isto, 1 kvadrate! centimeter prostora 'itaae % vte, Z* reikmtn? oglase prtarens pOfttft. V SMfcftsiim ¡^Mata staiss beseda 10 vbt. — leseratf ie «prejemajo do torks opoktoe. — M&t&rte rstetamacije ta poitniae pmie. Romanje na Dunaj n ški uradnik, župan in bivši nakupovalec živine, je bogataš in oproščen vojaščine. Krambergarju v Ka-niži se kot nakupovalcu živine in županu dobro godi in torej nima želje po miru. Juhart v Slov. Bistrici je tudi lahko prav zadovoljen z vojsko, Jma dovolj vzrokov. Dr. Mravljak je večkratni milijonar in se mu . rav nič ne mudi govoriti za konec vojske. Thurn je bogat župan in notar v Ljutomeru, dr. J ar horniku tudi ni treba na fronto in Linhart je — tudi doma. Prav le povedala, petkova „Straža", ko piše: Slika z uboodm in .Dečim ljudstvom nimajo nobenega. Um ne veuo. kolik) ljudi umira meu nami od preslabe prehrane, ne vedo, kako naši ljudje vsled nadčloveškega trpljenja telesno in duševno propadajo. Naši travniki ginejo, rodovitost polj ponehava in unogradi pojemajo, hlevi se praznijo, poslopja razpadajo. Cesar ni v srcu, tega tudi ni na jeziku. De-putacija je na Dunaju o mirovni želji molčala, kakor da bi je ne bilo med nami, pač pa je razpaljevala narodnostne strasti proti onim, od kate-r.ii in med katerimi živi. To si bo ljudstvo zapomni-.o! Vsak, kdor se stori direktno ali indirektno krivega, da se voiska nadaljuje, bo od ljudstva sojen!" Da voditelji in govorniki pri nemčurskem odposlanstvu nimajo želje po miru, niti ni nič Čudnega. Dr Smiderer, Ornig, dr. Orosel, dr. Jurič, Paskolo, Ilojnik, Krambergar, Juhart, dr. Mravljak. Thurn , di. Jabornik in Linhart ne čutijo vojske od nje slabe strani, kakor jo čutijo drugi, je jasno. Oriig je milijonar, nobeden njegovih sinov ni na ironti izkusi» gorja vojske. Pač pa so ga izkusili slovenski naši kmetski možje in mladeniči. Mariborski župan dr. Smiderer je tudi milijonar in njegov sin je v varnem kotičku — a ne na fronti. Dr. Orosel še ni ne urice izkusil vojske in lepo mirno lahko kuje kot advokat iz pravd zlate rumenjake. Dr. Jurič je tudi advokat kot župan v Studencih oproščen vojaške službe; ni mu treba na vojsko. Paskolo je Lah ter kot župan fn nakupovalec v varnem zaledju. Obogatel ]e v voiski in ni se mu treba bati, da bi mu mimo ušes irčale sovražne krogle. Hojnik je penzijoniran želez- Kaj ste delali na Dunaju? Kmet iz ptujskega okraja nam pišie: Zadnjič ste prinesli v „Gospodarju" nekatera i mena onih nesrečnikov (škoda, da ne vseh), ki so šli tožarit na Dunaj svoje brate Slovence. Citali smo, kako so nas sramotiii, kako so se trudilda bi prepričali vladarja, da Jugoslavija ni potrebna. Seveda, {svojega namena niso dosegli, ker za nemškutarsko blebetanje nihče na svetu ne da ne počenega groša. Vsi pa tudi vemo, da nemškutarska drevesa ne bodo nikdar zrastla do neba — pobožne želje odpadnikov ]>n se ne bodo nikdar uresničile. Kot priprosti kmet, ki se dosedaj nisem mnogo brigal za javno življenje, vprašam nemčurske romarje: Zakaj pa niste na Dunaju nič govorili o nasilnih rekvizicijah, ki se dogajajo v naših krajih? Zar kaj niste povedali cesarju, da mora slovenski kmet za nadaljevanje vojske dati že skoro zadnje živinče iz hleva, da se pri tem godijo velike nepravilnosti , da pri tem nekateri popolnoma obubožajo, drugi pa se bogatijo in debelijo? Povedali tudi niste, da mora naš kmet za domovino oddati zadnje zrno žita, tako, da je družina brez kruha, dočim so nemčurski bogataši z vsem založeni. Pozabili ste tudi povedati, da moramo kmetje oddajati zdravo mast za 8 K, židovske centrale pa jo prodajajo ubogim slojem za 40—45 K. Opozoriti Vas tudi moram, da niste povedali, kar ko malo ¿metov je oproščenih vojaške službe in kako pridno se po mestih oproščajo gledališki igralci, a-gentje, veletržci in uradniki. Zakaj niste odprli ust, in povedali, kako tirajo naše sinove-uradnike v tuje zapuščene kraje, k nam pa nam vsiljujejo same tujce, ki nimajo srca do našega ljudstva? Se na sto in sto drugih reči, ki nas žalijo, ste pozabili, ker so vaša srca bila zakrknjena in napolnjena samega slepega sovraštva do slovenskega rodu, ker nočete, da bi slovenski kmet se mogel kedaj otepsti svojih tlačitel-jev. Tudi za mir se niste prav nič potegnili. Seveda ne ker ste se popolnoma zapisali vsenemški stranki, ki pravi, da vojska ne sme prej nehati, dokler ne bo Nemčija zagospodovala nad celim svetom. Taki ste! Sjoznali vas smo. Ljudstvo bo izre-kio svojo uničevalno sodbo nad vami. Načelo narodne samoodločbe bo zmagalo. Časopisje ima različne bralce; zato je tudi raznolika njega vsebina, da je vsakemu ustreženo. — Smer časopisa se že iz ene posamezne številke lah-jt , spozna, kakšni struji da pripada. Naša smer je poieg tega, da smo katoliškega naziranja, odločno narodna. Zamoremo torej ustreči le bralcem enakega raziranja; kdor ni z nami, njega v sedanjih časih, k"> je vprašanje našega osvobojenja na površju, ne „Pf«Bg®rM, (Januš Goleč.) (Dalje.) Edini Sultan je bil vojak in za nevarni položaj razsoden junalk, ki ¡¡;e smatral pod svojo častjo, da bi se vmešaval on kot vodja in voznik v ročni metež in suvež in tepež. Klofutnil je onega nasprotnika, ki ]e 8e vedno držal konje, da je poljubil v slovo prange rja, nato pa je naložil kar sam neovirano vzrok to-peža na voz in pognal konje v galopu s plenom vred proti domu. J, M .iJj.M&d Podsrečani so še krvaveli nekaj časa brez upa amage pod Šentpetersko premočjo, dokler se niso u-maknili prisiljeno z obilo puščano krvjo v svoje kote in skrivališča. Nekaj jih je obležalo na bojnem trgu, dokler jih niso spravile Podsrečanke z vodo k zavesti in vstajenju. Zmagoviti Sentpetrani so menili po pobegu nasprotnikov. da jim je odpeljala prangerja sama peklenska zloba. Sicer zmagovalci v bitki, pa vračali so se iz trga brez znaka zmage. Koliko veselja, koliko navdušenega juckanja je zaorilo iz 14 grl, ko so do-Bli kmalu za Podsredo svojega vodjo Sultana s pran-gerjem na vozu. Pa, o ti prangersko seme stoletne zavisti in sovraštva, počivalo je na vozu — brez — glave! n ' Okrogla in z Železnim ovekom k podolgovatem truplu pritrjena glava je bila odpadla ali v Podsredi ali med potjo pri odskakovanju voza. Kolovodja Sultan je predlagal odhod brez prangerjeve glavo , ki je zaostala nekaj na podsreči zemlji za. seme v poznejših letih. So bili Sentpetrani popraskani do ži- j vega, nekaj kapljic njih preponosne krvi je zdrknilo j v ponižno podsrečko zemljo, pa kdo bi se menil za I lahne rane, Če mu je nastavljen na usta do roba polni kelih zmage. Nikdo od ranjencev ni vekal ali stokal, vsi so peli ter ukali krog kamenitegla teleia — prangerja. Naši junaki so bili tako zmage pijani, da se niso več uvrstili v vojaško varno pohodno črto, ampak so korecali vsi ob obeh straneh na voz naloženega prangerja, pripravljeni braniti stoletja zakletega osvobodenca do zadnje kaplje krvi in celo do smrti. V ponoČnih urah, ko je vodil zmagoviti Sultan svoj pohod in boj za "davno, davno izgubljeni veneo tržanstva, šentpeterski generalni štab ni zlezel pod odejo in pernice. Vršile so se vsestranske priprave za dostojen sprejem gotovo zmagovitih bojevnikov in prangerja. Gabronov Kari je zabijal pipo v sod najboljšega vina, nežne ročice so vile venec iz smrekovih vejic, župan je razposlal po fari brzosele, da se zbere domača, godba, na pleh. Okoli 3. ure zjutraj, dne 11. aprila leta 1882 je bil na pipi najboljši šentpefran, povit smrekov venec in zbrana 12 mož broječa godba. Od veselja žareči se župan je odkazal na odliod proti Podsredi, da pozdravijo že na potu junake izvojevane tržke slave. V sprevod se je uvrstilo tokrat vse: bogati, pismarji in nriprosti moškega ter ženskega spola. Gospice prazničnih oblačil so nosile venec v zavesti, da bodo u-živale odslej kot tržanke med svetom več ugleda in imele več pravic do čebljanja nemškega jezika. Prehodile so kake pol ure hoda po cesti proti Podsredi. ko iim je oznanjalo že od daleč glasno u-kanje bojevnikov, da se vračajo v objem domače visi z uresničenjem že stoletnih šentneterskih želj m doslej še neutešenega hrepenenja. Ko je pridrdral voz v vidik Častnega sprevoda, je udarila godba poskočno, Županu so zaigrale v očeh solze veselja ; -ponosa, da je ravno on ona izvoljena oseba, ki bode prekrstila dosedanjo vas St. Peter v — trg! Voz s prangerjem je postal, svirajoča godba je utihnila, pristopija je gospica z vencem, da ovenča kamenitega, boga, župan je že hlastnil po sapi, da nagovori junake. Predno pa mu je ušla prva beseda, mu je padlo oko na prangerja — brez glave. Župan je pozabil na pozdravni govor, potipal prangerja po brezglavnem vratu in vprašal presenečeno ža lostno: „Kje pa ste pozabili glavo?" Vodja Sultan se je odrezal, češ: „Vsak boj tirja smrtne žrtve. Pri mrtvem pran gerju je glavno truplo ne glava, ki je majhna in n? znatna." Žui*an je odkinil neverjetno, gospica je okitila j mrliškega prangerja, godba je udarila koračnico, in | odpeljali ter odkorakali so v St, Peter brez pozdrav-1 nega nagovora. Župan je nameraval prijeti zvezdo j pozdrava prangerju, a ravno temu je bila vzeta — glavam Pri Gabrovem Karlu so luckali nato najboljše vino, podba je oviiiia in pihala v korak in krog peli so, plesali ter napijali prvoboriteljem tržanstva. Pa tudi na prangerja Sentpetrani niso pozalbili. Siromak, skozi stoletja je trpel kot rojen Sentpetran žejo v vinorevni Podsredi. Ponesli so ga kar v vinsko klet, da bi se odpočil vsaj kot mrlič v objemu srce budečega alkohola. Pranger bi naj ostal v kleti tako dolgo, dokler bi Sentpetrani ne prespali zmaKre in so pogovorili o dostojnem prostoru, kamor bi se naj postavil vidni spomenik s krvjo priborjene, pa novo-. rojene — tržke časti in slave. Sentoetrani so utrujeni od veselja, boja in ču-tia prespali celo predpoldne dne 11. aprila 1882, Pustimo novopečene tržane v ponosnih sanjah in malo pogleimo v premagano, stepeno ter hudo oropano — Podsredo. (Dalje prihodnjič.) Stran 2. moremo zadovoljiti, ker zlovoljen se bo hudoval nad neprestanimi spopadi z našimi gospodstvaželjnimi sosedi . Cas, v katerem živimo, je tako važen v političnem oziru, da smo kot političen list s politiko čudno obremenjeni. Sicer pa politika v naših očeh ni sama sebi namen. Znali bomo tudi kaj drugega povedati k: bomo z našimi sosedi res pravi sosedi, to je enakopravni, in bodo meje potegnjene med nami. Sedaj pa je politika, ki jo zasledujemo, potrebno orožje, da od protivnikov izvojujemo svojo prostost in si zagotovimo obstanek. Druge besede nimamo kot besedo graie nad državniki in nasprotnimi strankami, ki nas silijo iskati si samo omoč, če hočemo živeti. Politika sedanjega časa zove se deklaracijska politika; druge ne poznamo. Kar je v majniški deklaraciji 1917 izražend, to je naša zahteva. Ne vemo, koliko obletnic bomo Še obhajali po prvi obletnici deklaracije . dokler se naše pravične zahteve ne uresničijo. To vemo. da ob vsaki obletnici bo izraz naše samoodločbe liolj glasen., slišen vedno dalje. Veis svet in celo nebo nai izve o vnebovpijočih krivicah, ki se nam gode Aii ne tečejo siroti solze po licu? Ali ne vpijejo zoper onega, ki jih izžema. Z lic se namreč v nebesa vzdigujejo in Gospod, ki se da. izprositi, se jih ne veseli. Da je naša politika res deklaracijska, oziroma, da jo deklaracija bila res izraz narodove želie po samoodločbi, o tem na podlaigi tolikega števila podpisov in izjav ne more nikdo dvomiti. Gro torej le za pravico samoodločbe. Pravica samoodločbe je na vseh merodajnih meistih narodom priznana, vsi državniki vojskujočih držav so za njo. Žal, da nekateri izmed njih niso bili odkritosrčno za njo, ampak besede zlorabljajo za nova podiarmljenja. Toda. načelo samoodločbe je svetovno priznano. Svetovna vojna se sicer za in proti temu načelu še bije in nadaljuje. Ali ker mir brez zmage tega načela nemogoč, lahko rečemo ne da bi bili preroki: Kakor gotovo bo vojne enkrat konec, tako gotovo bo sklep m'ru -. omenil zrnato naše samoodločbe in s tem tudi zmago naše Jugoslavije. Pf skega jezika« (Do:.:: Lepo si nas navdušil, dragi „Slovenski Gosp.". za pravice našega dragega jezika in s tem za pravice našega naroda. Pa vendar hočeš premilo opravičevati one, kateri znajo nemšiki in pridejo v skušnjavo. posluževati se brez potrebe nemščine. Ravno ti s svojo mehkobo, neodločnostjo in bojazljho tjo. no bi imeli kake škode, ali z upanjem, da dosežejo cake ugodnosti, škodujejo naši sveti pravici najhuje, Prvič s slabim zgledom: ravno kmet, ki ne zna nem-; čine, kaj rad šteje vse ugodnosti, napredek, bogat-srvc, ugled, katerega mogoče ima človek, ki je vešč nemščine, samo na račun nemščine, ne pa na. račun vseh drugih zmož osti, večje strokovne izobrazbe, pametnega gos odar enja in drugih vrlin. Drugič škoduje ugledu celega naroda: Kdo naj spoštuje naš je-7.ik-, če ga nt spoštujemo mi sami? Kdo naj spoštuje nas, če trep tamo pred kakim nemškutarskim uradnim slugo ali trgovskim vajencem? Kak ugled naj i-rna od ljudstvi izbrani župan, po samem cesarju potrjeni okrajni načelnik, če pozabijo slovenski, kakor hitro stopijo pred vrata kakega c. kr. urada? Kje bo ¿alf mož žrtvo\ ;1* bnetek in kri za narod, kateri za-irvi s o rod mogoče v samo neopravičenem upanju, ua mu bo davčni urad mileje odmeril davek, ugodneje rešil prošnjo aii pritožbo? Zato proč z neodločnostjo, Vi, kateri znate govoriti nemški; imejte to za sebe, pa ne škodujte s tem narodu, no dajajte slabega zgleda bolj neukim. Vedno imejte na misli, da je uradnik, trgovec, obrtnik radi vas, ne vi radi njega. Edino pravilno je, da tisti, ki hoče životi med vami in od vaših žuljev, — i na slovenski; epotrebno in nespametno pa je, da bi se zavoljo nje ■ kakšnih tisoč ljudi učilo nemški. Pa tudi vi. ki " znate nemški, bote največ storili za pravice naše naroda, Če ne sprejmete nobenega ■vam nerazumljiv a dopisa. S tem si prihranite tu-d' nepotrebni strošek, ki ga plačate raznim pisačem za branje in odgovor, in morebitno drugo škodo. In tako storite veliko več za naš jezile in naš narod , kakor vse pritožbe poslancev. Kvišku srca! Vse za naš materni slovenski jezik. Na svoji zemlji svoji gospodarji! Kako govori koroška Slovenka Odlomek govora, koroškega slovenskega kmets-kega dekleta na nekem slovenskem ^hodu na Spod,-Stajerskem : Prinašam Vam pozdrave 120.000 koroških Slovencev, ki izmed vseh Jugoslovanov najbolj trpimo preganjan;e in krivice. Že pred vojno koroški Slo-•venci nismo imeli nobenih pravic, a ko se je vojska iačela, dvignili so se naši narodni nasprotniki Nemci in odpadniki s tako surovo silo proti nam, kakor ot> času, ko so Turki pustošili po slovenskih krajih. Nemški volfcsrat je moililiziral svojo surovo nemško armado in začeli so goniti z nasajenimi bajoneti na doma ostale Slovence, duhovnike ter druge orllift- *U>VSSNNK i fEML no narodnjake, katere so sramotili, napljuvah, iOpb, , obijali, kakor se ne dela niti z razbojniki. Ker raso mogli koroških Slovencev ponemčiti s šolam1, so si hoteli Nemci ohladiti jezo nad nami Slovene, ob tanem ča^u, ko nfc bilo državnega zbora in numo i-meli nikjer pomoči. Prve dve leti vojne koroški Slovenec skoio še sam za sebe ni smel misliti „Slovenec sem." ivuo. pa |e celo hotel misliti,, da. ]e Slovan, je pa mora. imeti že testament pripravljen. Krivice, ki se nam koroškim Slovencem godijo, so tako velike, da jih moro poznati le tisti, kdor pri nas na tužnem ko-cskem živi Ko otrok pride v šolo, začne se nemšeo nekulturno delo. Večina šol dobi podporo od Siidmarke in od •-uilfereina, da le slovenski otrok na taki šoli ne-sliši nobene slovenske besede. Otroci ne znajo ne nemško in ne slovensko. Ako e-n na cesti srečajo. Te pozdravijo nemško: „Griiss Gott!" in če ga kdo vpraša, kaj pomeni to po nemško, pa pravi: „Jaz ne znam nemško." Na šoli Tolst: vrh, kjer ni nobenega nemškega otroka, so morali učenci več ur klečati, ker-so učiteljico pozdravili na cesti slovenski. Pri nas na Koroškem bi bilo treba na poŠtah, na kolodvorih, na vlaku, na sodnijS, na davkariji, na okrajnih glavarstvih, pri finančnih in pri vseh firugih uradih, tovarnah itd., da bi Slovenec peljal tolmača seboj, če hoče kaj opraviti. Od nobenega u-rada ne dobiš slovenskega pisma, nobene slovenske tiskovine; samo tedaj, ko so klicali naše fante in o-čete na vojsko in ko pobira/o vojno posojilo, takrat so nabijali tudi slovenske razglaSle, takrat je smel tudi Slovenec umirati in žrtvovati in niso ga poslali iz fronte nazaj domov, če ni znal „deutsch." Izmed več tisoč korošktih Slovencev, sta žali-bog padla tudi moja dva brata v vojni, pa ne zato , da bi nas koroški Slovenci še naprej preganjali, ampak za Avstrijo, ki nam za plačilo mora dati svobodno Jugoslavijo. Dragi slovenski Štajerci! Dolgo je bila meja. tu med Sta ersko in Koroško zaprta. Tri leta so jo stre-žili vo aki z nasajenimi bajoneti in nabitimi puškami. Slovenski Korošci nismo smeli k Vam, dragi Stajer-i i. A odslej se naj meja razbije za vedno. Naj nebo med Jugoslavijo nobenih deželni mej več! Prinesla sem iz občin tolsti vrh. Guštanj in Kotel j 1100 pod-r'sov za Jugoslavijo. Ti prostovoljni podpisi prosijo Jugoslovanski klub, da "naj ne odneha prej, da bomo rešeni nemških krempljev združeni s svobodnimi avstrijskimi in ogrskimi ter furlanskimi Slovenci, Srbi in Hrvati v srečne ši svobodni Jugoslaviji,! Novi predpisi namestništva za promet z živino na v Staje skem Cesarski namestnik grof Clary je preustrojd sraško vnovčevalniico in sicer popolnoma v smislu . da odločuje z živino v deželi v prvi vrsti le namest-ništvo. Po dosedajnih pravilih je imela deželna komisija precej moči, da bi bila lahko varovala težnje živinorejcev in konzumentov, če bi se bila ravnala po določenih predpisih. Toda že dolsedaj se ni cesarska namestnija brigala za. sklepe deželne komisije in je ni hotela niti sklicati, dasiravno je to zahteval večkrat deželni odbor in zlasti člana ekiscelenca grol Vttems in ; osi an ee dr. Verstovšek. Deželni odbor le za vzemal od začetka vojne stališče. da se morajo obrniti veliki dobički iz kupčeya-n]p v prid živinoreji, toda namestnija je temu vedno nasprotovala, ker je hotela s pridobljenim dobičkom kriti razne falitne fonde pri namestniji in razne izgube,' ki so nastale vsled nespretnega gospodarstva in ponesrečene Špekulacije raznih uradov. Ker se je od več strani pritiskalo na Dunaju glede ureditve v-ncvčevalnice in so nekateri Člani deželne komisije turi' odločno zahtevali, da se jim položi natančen račun in pojasni naravnost uničujoča krilJika revizorjev poljedelskega, ministrstva o celem prometu, si *e cesarski namestnik pomagal iz te zadrege kratkoma-lo s tem. da. je razpustil deželno komisijo in izdal nove predpise. Nova določila so osupnila vse prizadete kroge, tako, da se je že deželni odbor sam bavil s tem važnim vprašanjem in hoče tud dosledno variovati težnje živinorejcev. Cesarski namestnik grof Clary določa, da se ves dobiček razdeli in sicer po dve tretjini na splošno avstrijsko vnovčevalnico na Dunaju in eno tretjino pa. na cesarsko namestnija v Gradcu. Ta določba. je naravnost izzivajoča zlasti za deželo in za o, kr. Kmetijsko družbo, kateri sta delovali za povz-digo živinoreje. Velikanski dobički pri vnovčevalnici so po zaslugi cesarskega namestnika za deželo in za živinorejce izgubljeni. Deželno komisijo je sestavila namestnija tako, da ima za svoje namene vedno lahko večino. Slovenski Stajer bo, kolikor nam je dosedaj znano, zastopan le po deželnem odborniku dr. VerstovŠeku, katerega je cesarska namestnija imenovala za čl a.na. z odlokom z dne 14. maja. Naša zahteva je, da bi moralo biti v deželni komisiji zastopanih vsaj ena tretjina slovenskih Članov. Sicer je pa nalloiga deželne kkomisije tako omejena, da ne bo imela nobene moči in odločilne besede. Deželna komisija niti ne s»e s-klepati o raznih predlogih, ampak predsednik ima S. lumja 1918- ; pravico samo konštatirati, kakšna navodila, so se s-prožila v komisiji. Na ta način so od oblasti nanovo oškodovani ži-; vinorejci in konzumenti, ka^ti družba bo skrbela na j pritisk cesarske namestnije. da bo pridobila za njo i kolikor mogoče novih dohodkov, kar bo šlo vse na | račun naših kmetov-živinorejOtTj Ob obletnici deklaracije. Slovenci, pozor! Slovenci, posnemajte! Od vz-glednih rodoljubov, v St. Lovrencu nad Mariborom smo sprejeli za Tiskovni dom dosedaj največje darilo 2320 K in to-le pismo: „Prepričani, da je naš slovenski narod postal polnoleten, da rabii ^večjo hišo, večjo obleko in več hrane; prepričani, da! bode čim večja njegova izobrazita, tem večji njegov gospodarski napredek, tem večja njegova politična moč; prepričani, da bode k vsemu temu pripomogel nov Tiskovni dom kot kulturno središče štajerskih Slovencev; darujemo ob obletnici jugoslovanske deklaracije zanj podpisani šentlovrenški rodoljubi sedanjemu velikemu času tudi primerne darove v skupnem znesku 2320 K, in sicer: Lampreht Maks in Marija, kmetovalca, 250 K~ Skerbinjek Pavel in Julija, kme-iovalca, 200 K; Schweigeo Franc in Marija. 200 K; Brezočnik Anton in Katarina, 200 K; Paulič Jakah in Antonija, kmetovalca, 200 K; Horvat Friderik, župnik, 200 K; Ivuk Jožef, vojni kurat, 200 IC; Oblak Janez, kaplan, 100 K; Rododendron Franc in Marija kmetovalca, 100 K; Paulič Marija in Terezija, kmetovalki, 100 K; Pernat Alfons in Frančiška, kmetovalca, 100 K;. Ladinik Marija., mati-vdova, 100 K; Cipor Alojzija, kmetovalka, 100 K; Skerbinjek Milka,, kmetovalka, 100 K; Pernat Marija,, mati-vdova., 60 K; Peitler Jurij in Marija, kmetovalka. 25 K; Horvat Matilda, posestnica, 20 K: Paulič Rozina 10 K; Pušnjak Roman 10 K; Neimenovan 10 K: Pečovnik Marija 10 K: Brezočnik Marjeta 6 K; Karničnik Uršula 5 K; Ropič Ivana 5 K; Forneci Iva,na 6 K; T. Gornjak 3 K; ..avnik Marija 3 K; Arbeiter Frančiška 2 K: Arbeiter Pepca 2 K; Menhart Marija 3 K. Slovenci in Slovenke, razumimo veliki čas, darujmo velike «vote! Ob obletnici majniške deklaracije za Tiskovni dom! V St. Vidu nad Valdekom se je nabralo za Tiskovni dom v Mariboru svota 363 K;- darovali pa so: župnik Repolusk Fric 200 K; Repolusk Marijah K; Stalekar Marija, 5 K; Krajnc Jožefa 4 K; Dvorjalc Leopold 4 K; Tamše Alojz 4 K; Vivod Franca 3 K; Klančnik Helena 3 K; Stinek Helena 3 K; Skočaj Helena 3 K: Tisnikar Florijan 3 K; po 2 K: Kun Marija, Vivod Marija, Sešel Antonija. OpreŠnik Jera, Stalekar Antonija, StnJek, r Liza. Stalekar Mihael , Sia.ekar Fra odrobno narodno delo in bo nadzoroval naše gibanje. Slovenski tabor v Družmirju. Na Telovo napovedani slovenski tabor v Družmirju pri Šoštanju ie slovenjgraško okrajno glavarstvo prepovedalo. — Pri prave za shod so b le narav ost velikansko, že nekai dni poprej so pletle dekleta vence, da ozališa-jo prostore, možje in fantje so pa postavili tri velikanske mlaje, raz katere so plapolale slovenske tro-bojnice. Od vseh strani je prihitelo z vlsiki, peš in na okinčaaib vozovih na tisoče prebivalstva. Ko je pa liudstvo zvedelo, da je shod prepovedan, da mu torej ni dovol eno se rnzgovarjati s svojimi poslanci in zastopniki. se (ga Te polastTla velika potrtost in ogorčenje. Vlada je poslala v Družmirje 30 žandanev in vojake*z nasajenimi bajoneti, da razženejo zboroval-ce, oziroma da pre reči jo prihod ljudstva. Mnogo žarnih bramb in vozov so orožniki ustavili in jih prisilili- da so se morali vrniti. Na shod je prišel poslanec dr. Verstovšek. Ko je na zborovališče prikorakalo vojaštvo z nasajenimi bajoneti, jim je poslanec šel nasproti, je odločno ugovarjal pri zastopniku slovenfgraškega okrajnega- glavarstva ter zahteval odstranitev vojaštva, kar se je tudi zgodilo. Zbrane ogromne množice z! x> rov al cev je pozdravil vrli Družmirčan v priprostih besedah, nakar je poslanec dr. Verstovšek obrazložil pomen nameravanega shoda. Povdarjal je, da poslanci vsled prepovedi ne sme.o govoriti pred ljudstvom o miru, o prehrani, o tniih rakvizicijah, o zahtevi po kruhu in ne smejo črhniti niti besedice o samostojnosti Avstrije napram Nemčiji. Poálaaci ne smejo govoriti ¡.red ljuist>omo združenju vseh avstrijskih Jugoslovanov! pod habsburškim žezlom. Sklepčno je poslanec zaklical ljudstvu: „Narod, radu, se! Slovaa gre na dan! Iz krvi naših padlih ..unakov klije novo življenje, se rodi nepremagljiva ljubezen do domače grude, do slovenske domovine, do Jugoslavije. Te nam ne uduši nobena strahovlada. Narod, ne omahuj, trdno stoj!" Ve« popoldan od 2. do 7. ure zvečer je vladal vzoren mir in red, nik.,er ni prišlo niti do najmanjših izgredov. Krasne slovenske pesmi so se razlegale naokoli in navdušene pesmi po^oč se je slovensko ljudstvo - poslavljalo od gostol.ubnih Družmirčanov. Nemškutarji in vojno posojilo. Ornig je ce¿ai-ju pripd\ edal, da so 200 iniii.,onov K vojnega posojila ¡ odpisali njegovi pristaši. Ker se na Slovenskem Stajeriu sploh ni več podpisalo, torej so podpisali to \sa nemškutur.i. Slovenci, to imate sedaj zahvalo! Očka Ornig še nimajo dovolj denar a, ker so šli na Dunaj k cesarju, da b. si zaslužili „lož ü greš''I Tožili so sicer i o krivem, a : e ne čudimo, saj1 tistim, ki so zatajili svoj materni jezil:, nihče ne prisoja resnicoljubnosti in odkritosrčnosti. Tožili so torej očka-resnicoijub Slovence, da niso hoteli Slovonci podpisovati vojnega posojila, amuak so kupovali — nemška ¡ osestva. Resnica pa je, da so Slovenci že mnoao vojnega, posojila, podpisali, a da bi Nemci in nemškutarski vo„ni liferanti, ki so si v kratkem pridobili stotisoče in milijone, lahko večje svote podpisali — če ;ih so! — je umevno. Očka' Ornig, kako pa je z Vami? Ali sebe tudi meif tiste štejete, ki namesto vojnega posodila kupujejo posestva? Kupili so očka dve veli'M graščini v vrednosti več milijonov , eno so z velikim dobičkom prodali. Zakaj niste tistih svot, s katerimi ste graščine kupili, dali za vojno posojilo? Ali se pri žepu neha nemškutarski patriotizem? Kako „ipečen" je patriotizem ptujskega peka Orniga, kaže slučaj, kako je zaslovel o priliki obiska nadvojvode Franc Salvatorja v ptujskih bolnišnicah njegov kruh. Kako hinavščino so uganjali nemškutarski zastopniki pri cesarju, kažejo njihov-i surovi, odurni in obrekovalni govori. Sami zoper sebe so govorili, sami sebe, svoje lastne besede so pobijali. Da so tudi v tem očka-vodja mojster, so pokazali s svojimi odurnimi besedami pred cesarjem. Tožili so Jugoslovane, da hočejo raztrgati državo, da iz¡ odjedajo njeno e-notnost, a sami ,so zahtevali, naj cesar protiustavno uniči enotnost - države, naj se ločita od skupnih dežel na severu Galicija, na jugu pa Dalmacija, Zakaj so očka zahtevali to od cesarja ? Ali bo potem Ávsirija boli močna, bolj enotna, če se na jugu in na severu nekaj odščipne od nje? Ptujski očka to hočejo, <.:a i i potem Nemci v Avstriji imeli večino in bi lahko z drugimi narodi tako delali, kakor so v začetku vojne leta 1914. Vaše besede, očka. so podobnega okfrsa — kakor vaš kruh. Ljudstvo nas je poslalo k cesarju, to je zopet ena izmed neresnic, katere so -se na Dunaju govorile. Ljudstvo je že govorilo proti vam, za svojo svobodo. Kadar bo ljudstvo prišlo do besede in veljave, vas ne bo poslalo na. Duna', ampak v kot. Zadosti vas je spoznalo tekom štiriletne vojne. Ljudstvo ve tudi, kdo vas ie poslal na Dunaj: nemški Volksrati in pa povelje iz severa, iz Berolina. Nemčurji hor-ej. vojsko, a ne miru. celo onega med narodi ne mar,-'o. Liisti so poročali, Ali ste morebiti za te marke potovali na Dunaj? Ljudstvo ve tudi, kaj vas je gnalo tje gor. To je bila vaša mrž-n.ia do Slovencev, gnala vas je na Dunaj skrb za — svoje že e. Bojite se, da bi se naše ljudstvo os\oi o-dilo, rešilo teh tisočletnin pijavk. Bojite se, da lotem ne bi mogli več nas izkoriščati, na naš račun onoga-teti. Dozdaj se'je moralo l.;udstvo potiti za košček kruha, vi tujci in njih podre.¡111,ki ste imeli dobiček iz naših žuljev. Strah vas je pred ljuds!vom, ki se je iz dogodkov za časa. vojne marsikaj naučilo, spoznalo vas volkove v ovčjih oblačilih: spoznalo je njega, ki mu je kratil, jemal pravice, kelo zaviral njegov razvo;. In mi zahtevamo in ¡orno vedno zahtevali svoje pravice. Če tudi vi nemškutarski bogataši in n ih sluge popokate od jeze ali sko.rnite od strahu. S tega stališča nas tudi vaše dunajsko romanje in vse obrekovanje ne odvrne več. Štirje iz ptujske okolice. Z bojišča nam piše vojak iz ptujske okolice: Ker sem čital v dunajski „.Preši" imena nesrečnikov, ki so šli na uro gledat na Dunaj in so hoteli nositelja krone prepričati o jugoslo. anskem zmaju. Med temi sem našel tudi šti-riperesno deteljico od Sv. Vida Dri Ptuju. Od teh 4 mož se je leta 1914 hotel vsak z denuacilacijami proslaviti. Začnem pri najstarejšem, pri županu iz občine Vareja g. J. Žemljak. Ta mož naj pomisli, kdo je mu pomagal do prestola. Ali niso ¡ ri tem mnogo sodelovale Soštarjčeve klobaso in vino? Prepričan sem, da bi danes vsi volilci preklicali svoje glasove, ako bi bilo to le mogoče. Drugi junak je občinski svetovalec občine Pobrežje, Verdenik, zvest prijatelj gos tilne. Tudi on, kakor vsi njegovi drugi, ni nikjer od budi priljubljen, vsi štirje so znani kot Ornikovi 'i-veski. Tretji je Jožef Murko iz Gornje Pristavo, tu- di priganjač ptuiske nemčurteke gospode u. prijatelj c.ikovih kleti. Četrti, takoimenovani vodja vsega po-siiiaemštva v šentvidski župniji, pa se imenu ¡e Hans Sootarič, trgovec pri Sv. Vidu. Ta mož je že od nekdaj znan po svojin junaških Činih v zaledju in po svojih detauncijjacijaj). Čudim se, kako more on zastopati občino Dravce, ko ne Stanuje v njej in ni tam noben davkoplačevalec. Ko bi bili Dravčaui raje Or-niku naročili, da bodo dobile haloške občine, kjer ni «aj jesti in kaj obleči in je velika revščina, da posreduje za uboge prebivalce' za poceni obleko, obuva-ic in za potrebni živež, takrat bi ta deputacija imela gotovo vs,.-eh, a drugače je le velika ničla. Vojaški tukaj na ironti Iz dna duše obsojamo sedanjo nem-čursko go.ijO. Slovenci bi naj vedno ostali sužnji do-brorejenih ptujskih nemčurskih bogatašev. Mi bi ne smeli i ostati nikdar svobodni. Na račun tujcev bi moralo naše domače l.udjstvo samo hlapčevati raznim ! rivandrancem, gladovati in pretrpeti razne druge težave. L udstvo slovensko, s-amefcuj se! Otres' 'se tistih, ki te imajo samo za ljudi nižje vrste. Pozdravi svojo rešiteljico Jugoslavijo! — J. M. Trs Planina na Štajerskem na roboto za nem-štvo. Med one, ki so hodili na Dunaj k cesarju o Slovencih govorit neresnico, spada tudi Schescherko (Šešerko), trgovec in župan na Planiini. Ta svoje-glavnpž ni vprašal za dovoljenje ne občinskega starešinstva, ne občinskega odbora, temveč se je kar nekega dne na tihem vkradel na Dunaj z izgovorom, da gre po svojih trgovskih poslih. S tem svojim zvitim ravnanjem je postavil Schescherko pred svetom na sramoten oder ves odbor in strešinstvo, saj je hotel s tem javno pokazati svo;o misel, da so mu oni peto kolo. On sam hoče namreč pri občinskem vozu tvoriti štiri kolesa in voziti ž njim slovensko kamenje za takozvani nemški most do Adrije. Ptujski Ornig je v svojem govoru na vladarja naglašal, da so v odposlanstvu zastopani vsi trgi Spodnjega Stajer-ja in lepo število slovjenskin občin, ki prosijo o ¡pomoči, naj se ne ustanovi jugoslovansko kraljestvo. Tudi Planinci naj bi bili takšni? Dvomimo, da bi"ol> čina trg Planina hotela Siasitopifi proti Jugoslaviji! Sešerkova zvijača je to vendar storila na njen račun. Šešerko je občino pred svetom vpregel v roboto za nemštvo ter jo spravil ob čalst in dobro ime. Toda upajmo, da je delal račun brez krčmarja! Po § 56 občinskega reda je župan za svoja službena dejanja odgovoren občini, to je občinskemu starešinstvu in občinskemu odboru, oziroma volilcem. V stmi|slu določb § 37 naj zahteva tretjna odbornikov takoj od-borovo sejo. Ako je župan ne bo hotel sklicati, naj stori to njegov namestnik (prvi občinski svetovalec) pismeno. Na dnevni red točko: „Neopravičeno izigravanje trške občine Planina za južnoštaiersko od-padništvo v odooslanstvu na vladarja od strani župana L. Šešerka." Ako župan ne pride k seji, razpravlja občinski odbor brez njega, ako pride, mora dati vsa potrebna pojasnila ter mora pred glasovanjem oditi iz sobe. Sramotni pečat robote za nemštvo, katerega je pritisnil Šešerko na Planino, se da izbrisati le sledečim načinom: Občinski odbor skleni takoj po zgiledu vseh sosednjih občin i z, nr. o za u-stanovitev jugoslovanskega kraljestva ter naj odvzame Schescherku vsako zaupanje s pozivom, naj odloži žu anovan e tako; v roke prvega občinskega svetovalca, preskrbo z živili pa prevzemi kateri dr; trgovec. Izjava se naj pošlje Jugoslovanskemu klubu na Dunaj, cla se ž njo dokaže državnemu zboru in vladar i n ter svetu sploh nečeden način postopanja iužnoštajerskih posilinemcev. Za deklaracijo so Se še izjavili: Občinski odbor občin Limbuš in Grušova pri Mariboru, 80 občanov v Grušovi, 987 mož, žen, mladeničev in deklet župnije St. Jakob v Slov. gor.. Jugoslovanska strokovna zveza v Rušah, župani, svetovalci in več odbornikov občin Kumen, Cinžat in Rotenberg pri St. Lovrencu nad Mariborom, 110 podpisov iz župnije St. Lovrenc nad Mariborom, 58 iz Belskega vrha župnije Sv. Barbara v Halozah, 75 slovenskih služkinj v Gradcu, 188 oseb iz Gorskega vrha, 428 iz žu-mije Sv. Barbara v Halozah. 837 iz makolske Župnije, Štaierc-revček, zakaj se togoiiš? Iz Makol se nam piše: Odbori vseh šesterih občin naše župnije so že koj od kraja, ko se je začelo podpisovanje, so izdavili za deklaracijo in za Jugoslavijo. Razun tega pa st Še nekatere rodoljubne mladenke začele po občinah nabirati podaise posameznikov in so jih tudi nabrale prav lepo število, namreč: Sv. Ana 129, De-šno 189, Makole 47, Pečke 103, Stopno 1GG, Staten-berg 203. Stajerčevi zeleni kušarji so okoli plazili in I udi na vso moč plašili in strašili z najneumnejšimi grožnjami, n. pr.: orožniki bodo vse tiste, ki so podpisali, polovili in tirali pred sodišča; vsak bo ustreljen, kdor podpiše; vso živino mu bodo pobrali; in mnogo drugih takih neslanosti A kljub vlsemu temu pa vendar toliko nodpisov! Staierc-revček, čemu se togotiš? Zastonj so vsi tvoji zlobni napori. Narod slovenski se vzbuja in se ne da Dokončati. Naprej zastava slave' Girstma.vr Franceli zopet poskuša svojo srečo. Prihodnjo nedeko bo govoril na nemškem s:iodu v Velikovcu na Koroškem. Skušal se bo maščevati za svo' prisil en beg v St "Janžu. Francelj, le pojdi-na Koroško, na Štajerskem (e itak nihče ne smatra za resnega- Mogoče te bodo prihodnjič koroški nemšku-tarji kandidirali. Mnot;o sreče, gospod Francelj! 8*®an 4. SH*mK®SBI ftOSPOHAE i. llULife i£lfi< Za Tiskovni dom v' Mariboru so darovali p.t.: Marijina dekliška družba v frančiškanski cerkvi v Mariboru 61 K; na sedmini Marije Hauptman v Sv. Križu 45 K; Ornik Liza, Sv. Jakob v Slov. gor., 2 K; Ferme Gothard, župnik, Novaštiita, 80 K; žup-ijani pri Sv. Jerneju v Ločah, nabrala dekleta Mar riiine družbe 265 K 35 v; Graniola Ivan, desetnik, Baukomp. 6-38, vojna pošta 192, 6 K; Herner L«op., Sadvanje, 2 K; Kurbus Alojzij, Sv. Benedikt, 10 K. — Prisrčna hvala! Dr. Anton Jerovšak, ravnatelj v Mariboru. Tedenske novic Današnja številka „Slovaškega Gospodarja" je aopet izšla na osmih straneh. Tovarna nam je zopet poslala vagon papirja, vsled česar zopet malo bolj prosto dihamo. Nemškim listom se ni treba tako bo-»iti za papir. Nas Slovence bi paš povsod radi pritiskali k tlom Pisarna Slovenske Kmetske Zveze za Štajersko združena a Poslovalnico spodnještaijerskih slovenskih poslancev se nahaja v Mariboru, Koroška cesta. prvo nadstropje, desno. Pisarna daje članom Slovenske Kmetske Zveze pojasnila v gospodarskih, vojaških, davčnih in drugih sličnih zaidevah, pomaga z nasveti, sestavlja vlog« in prošnje na oblaistnije itd. itd. Birmovanje in kanoniška vizitacija v dekaniji Braslovče se začne v župniji Šmartno na Paki dn« 13. julija 1918. Biseromašnik. Preč. g. župnik .ložef KolariČ v Smartnu na Paki nastopi dne 9. junija t. 1. biserno leto mašništva. Dal mu Bog tudi dočakati biserni jubilej! Nevarno obolel j« i. g. Alojzij Suta, župnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Nahaja se v bolnišnici v Ormožu. Priporoča se vsem častitim sobratom v molitev! •i Dr. Franc Tiulič. V St. Lenartu v Slov. goricah je v petek, dne 31. maja, od kapi zadet umrl okrajni in ¿¡striktni zdravnik g. dr. Franc Tiplič v 49. letu starosti. Rajni dr. Tiplič je bil rojen v Ver-že]u. Kot visokošolec je bil član „Danice." V St. Lenartu se je posebno ob začetku svojega nastopa pridno udeleževal političnega in društvenega življenja. Govoril je na političnih in izobraževalnih shodih. Bil je predsednik Slovenskega katoliškega političnega društva za šentlenartski okraj in odbornik mnogih drugih narodnih društev. Dr. Tiplič je bil slovit zdravnik in s.došno priljubljen. Neizprosna smrt ga nam je iztrgala nenadoma v najlepši moški dobi. Prenaporno delo v teh strašnih časih mu je izpodje-dlo korenino življenja in v nedeljo, dne 2. junija popoldne smo ga spremiii k večnemu počitku. Redkokdo živi v tako srečnih rodbinskih razmerah, kakor je živel pokojnik in redkokateri zdravnik je tako pri-ljudstvu priljubljen, kakor je bil umrli dr. Tiplič. S svojo veselostjo je vsikdar ohrabril trpečega bolnik;', navdal z novim upanjem skrbečo mater. Ljudje niti verjeti ne morejo, da bi ne bilo tega veselega obraza več med nami. Kako priljubljen je bil, je kazala o-gromna udeležba pri pogrebh. Pri hiši žalosti mu je zapel mešan zbor žalostinko, na grobu pa moški zbor srce pretresujočo „Blagor mu." Prof. Voglar mu je govoril z ginljivimi besedami zadnji pozdrav ter tolažil vdovo in otročiče in jih zagotovil, da bo ohrar nil ves narod Slovenskih goric pokojnika v najlepšem spominu. Od vnetega rodoljuba sta se še poslovila vlč. g. župnik Pšunder in učitelj g. Vauda. Grof Bienert umrl. Na Dunaju je dne 3. t. m. umrl na pljučnici grof Bienert, bivši avstrijski ministrski predsednik v letih 1009 in 1910. Praznik Srca Jezusovega — narodni praznik Jugoslavije. Jutri bo katoliški jugoslovanski narod kar najslovesneje obhajal praznik presv. Srca Jezusovega. V makarski škofiji v Dalmaciji je vsled obljube iz leta 1915 jutri zapovedan praznik. Po drugih krajih, kjer prebivajo Hrvatje, ga bodo zelo slovesno blavili, pdsebno še v Bosni in Hercegovini, pa tudi v kraljevem Zagrebu, kjer se jutri vrši velika procesija v čast božjemu Srcu. Pa tudi Slovenoi bo mu kar najlepše jutri častili in slavili božje Srce Jo zusovo. Težko bo najti župnije na Slovenskem, ki > i jutrišnji dan ne imela nobene slovesnosti v čast bož jemu Srcu. Ce kateri, tedaj sodi praznik božjega Sr-•a, da postane narodni praznik Jugoslavije. Postavimo Slovenci in Hrvati naše delo za svojo državno svobodo pod posebno varstvo božjega Srca Jezusovega, zaobljubimo se, da bomo v bodoče vsi katoliški Jugoslovani obhajali praznik božjega Sroa. kot slove-Mn praznik in božj« Src« bo blagoslovilo na&t ve- liho dala ia nam bo pomagalo ilo lepie, jftavnej&e pri-k»dnjosti v avobodni Jugoslaviji pod vlaflo naiega jugonlov«n«kega kralja Karla, I. Ali ni lep ta nai načrt? AH ni morda vreden, da ga izvršimo? Pittpftted v nsIoMh. Od Sv. Tnojioe m Halo-zak s« nam piši: Na trojiško nedeljo so obhajala tukajšnja dekleta Marijine družbe prelepo in v celem ginl ivo cerkveno slfovesnost. Blagoslovila se jim je nova krasna zastava. K temu veselemu dogodku so jim prihitele kakor čestitat mladenke drugih Marijinih družb v dolgih procesijah s križi in zastavami in v spremstvu gg. duhovnih voditeljev: največja iz Ptu.;a, potem iz Hajdine, nadalje sosedne-haloŠke: iz Gore, Leskovca, Sv. Vida in Žetal. Nad 300 deklet, t. j. vse domače in nekaj solsednih, je prejelo ^veto obhajilo, velika krasna cerkev trojiška je bila natlačeno polna pobožnega ljudstva, ki je hvaležno poslušalo slavnega govornika g. dr. Hohnjeca iz Maribora. Ker so tako številni sestanki Marijinih družb navadno posvečeni tudi poduku, izpodbudi in izobrazbi, je sledilo v Bralnem društvu Še zborovanje, na katerem se je govorilo o vsem, kar naj diči Marijino družbenico, trdno katoličanko in značajno Slovenko. Prvi je nastopil v zanimivem in šaljivem, samo njemu lastnem predna&anju organizator mladine g. dr. Hohnjec sam, Ki je posebno opisal narodno brezzna-Čajnost in naglašal, da morajo vzeti rešilno idejo naroda in domovine v svojo zaščito pred vsem dekleta in žene, ker žena odločuje usodo narodov. Podobno je govoril g. poslanec Brenčič, da je naklonil Bog našemu slovenskemu narodu dvojno dobroto: lepo zemljo in vrle krščanske matere, kar naj imajo naša dekleta vedno pred očmi. Za njima je govorila cela vrsta deklet: Palova iz Hajdine, Prectikakova ,od Sv. Vida, nadalje Mimika Žnidarič in Genofeva Trtinek iz Gore, Amalija Topolovec in Terezija Podgoršek iz Leskovca, Nežika Petrovič iz Ptuja, Urša Vogrin iz Žetal. Deklamacije sta imeli Gerčka Kmetec in Neža Podgoršek iz Leskovca. Se več bi jih nastopilo, ako bi čas dopustil; in kako so prednašale te mladenk» neustrašeno in prepričevalno! Vs« zborovanje, prvo Marijinih družb v Gornjih Halozah, nam ostam v spominu z utisom, kakor ga je označila v sklepnem govoru domača družbenica Gerčka Kurež, da je mladenke ne samo trajno navdušilo, temveč bo obrodilo sad dela za versko življenje in za srečo slovenskega naroda. Končano pa je bilo slavje z deklamacijo domače družbenice Nežke Ornig na presvitlega cesarja, in razšli smo se s prošnjo na novi društveni za-stavi krog Marije: „Z božjim Sinom varuj nas in družbo našo vsaki čas I" Trg Ljutomer v zastavah. Zavedni ljutomerski tržani so razobesili povodom obletnice majniške deklaracije zastave. Žal, da so se nekaterniki ustrašili, in niso upaji okrasiti svojih hiš z zastavami. Želeti j» v bodoče malo več discipline. Ali je morda župa' Thurn prinesel iz Dunaja kako strašilo seboj? Hrvati za slovenske otroke. Na Primorskem gre za hrano še bolj trda kot pri nas. Otroci trpijo največ, ker ni kruha in ne mleka. Na Hrvatskem so se usta ovili odbori, ki skrbijo za sprejem In pre-hrar\p ubogih slovenskih otrok. Dne 1. junija se je pri eljalo v Zagreb 140 slovenskih otrok iz Primorskega, ki ostanejo na prehrani pri dobrosrčnih bratih Hrvatih. Linhart umrl. Iz Ptuja nam poročajo, da je v pondeljek, dne 3. junija, nagle smrti umrl „Štajercev" urednik Karel Linhart. Iz Dunaja, kamor je hodil tožarit Slovence, se je vrnil ves pobit in zdelan. Kmalu nato ga je Bog poklical na odgovor tudi za vse krivične besede, ki jih je pisal in govoril zoper Slovence. — Linhart mia za seboj burno življenje. Najprvo je bil Slovenec, potem je prestopil k socialnim demokratom in ko so mu pri njih postala tla že prevroča, je šel k odpadnikom in je postal urednik „Štajerca." Postavljal in Šopiril se je kot voditelj šta-jerčijancev. Za časa njegovega uredovanja je bil , Sta:ero" na višku podlosti. Strupeni in nesramno 'Sani so bili njegovi članki. Danes Linharta ni več, kakor tudi Straschillov ni več; slovensko ljudstvo je pa še vedno in bo tud; vedno ostalo na svoji lastni zeml i Slovenska Straža. Občni zbor Slovenske Straže se vrši v kratkem; zato je neobhodno potrebno, da se sestavijo odbori podružnic Slovenske Straže in da prično z delom. Slovenski Stajer, na plan! Strmino se v krepko narodno obrambo proti onim, ld nam hočejo oropati najlepše dele zale naše jugoslovanske s» mlje na Slovenskem Stajerju. Oživimo podružnic t Slov. Straža! Darove za Tiskovni dom in slovensko šolo v Mariboru sprejema7tudi prodajalna Cirilove tiskam v Maribora, -«G Koledar za slovenske vojake za 1. 1918 je po polnoma razprodan in se torej na tozadevna na ročila ne moremo ozirati. — Tiskarna st. Cirila. Roparske tolpe. Iz Posavja se nam piše: Z ozirom na notico „Roparska tolpa" v „Gospodarju" z dne 16. maja 1918, št. 20, naznanim, da tam ob meji med Hrvatskim in Štajerskim prihajajo takozvani o-grski cigani. Imel sem 17 lgt opraviti z njimi tukai ob kranjski meji. Kadar je bil v Novem Mestu kak semenj in so vedeli, da so orožniki doma, so se vselej pojavili pri kmetih. Ciganke so pa nosile ukradeno blago. Metliškim orožnikom se je vendar enkrat posrečilo, prijeti pri Korlovcu 5 ciganov po im©nu. Nikoli*. Tri vozov» ukradenega blaga so imet' zako- ¡>aa«ga t zemlji. Pripeljali so t» t Mntlii» 4 ¿rejs tri dni so tatovi, oairoina «igrani pobegnili i» «tftnii-8kih naporov in i» zdaj jih niso vlovdi. Pri vas na Sts>rsk«m so ropali na Vidmu ob Savi. Orožniki ¡aO aaprli domaČe ljudi, kateri so bili po kriv»« obsojeni v Celju in so že sedeli po tri in št ri m«s«ee po nedolžnem v zaporih! Naenkrat se iave, da so "domači ljudje nedolžni, da so bili storilci ogrski cigani* ki so zažgali tudi «no hišo. Domač ne, ki bo bili nedolžni, so izpustili. Poslanec Rošltr j« dvakrat inter-peliral v državnem zboru, da b1 dobili odškodnino , ker so bili popolnoma po n»jo;*'nem zaprti, a le ne vem, Če so kaj dobili. Cigank« pridejo podnevn prosit, ogledajo hiše in ponoči pa pride tolpa ogrskih ciganov ropat. To se godi že od nekdaj tu na ti meji, ker je prepovedano iti našim orožnikom na Hrvatsko, Hrvatskim pa na Slovensko. Ako bi se smeli varnostni organi svobodno premikali, bi bilo veliko bolj varno in bi se roparske tolpe hitro iztrebile. — To Vam pišem zato, da veste, kako stoji varnostna stvar ori nas. Ko bomo imeli jugoslo\ ansko državo, bo tudi zato boljše, ker bodo oro?n V.i lahko povsod hodili, kar pa zdaj ne smejo, druigače kot na svežem dejanju, da bi preganjali bežeče.?» storilca — Bivši o-rožnik. Uinor se je ngodil v majšperški fari pri Ptuju. V vasi Skrbijo, p. d. pri Voglarjevih, je bila v soboto, dne 1. t. m., gospodinja sama doma. Hčerka ja . $la k sosedu v dnino, sin pa je gnal živino na pašo. I Proti poldnevu pride sin s paše domov in hoče iti v l hišo, Ker so bila vrata zaklenjena, pogleda skozi o-] kno, pa o groza! Nudi se mu strašen prizor: Na tlen vidi svojo mater in poleg nje sosedovega 171et-■ nega Janeza Geiser, oba v mlaki krvi. 2ačne grozne I vpiti. Liudje na bližnjem travniku vidijo istočasno vojaka z nahrbtnikom bežati proti hosti. Sumi so, da bi bil ta vojak, najbrže kak dezerter, umoril obe osebi. Takšne reči se godijo v času te strašne svetovne vojske. In kljub temu si še Nemci in nemčurji želijo nadaljevanje vojske. Zdi se. da Bog 1« zastonj kliče ljudi k poboljšanju in ¡ okori. Gospodarske novice, Kako se nam godi v ptujskem okraju? I« Mu-retino nam piše prijatelj lista: Navajeni smo že slabega ravnanja od strani ptujskih nemčurjev. Vendar kakor ravnajo zadnji čas, je že nevzdržljivo. Kmet bi moral vse dati za ničevo ceno. Ce pa pride kaj kupovat, pa še ne dobi niti ene suknje za denar, ki ga dobi za eno kravo.. Ce se pritožiš, da je predrago, pa se trgovec osorno zadere nad teboj: „Pa pusti, če je predrago!" Ko se pa dela cena lanetskim pridelkom in živini, pa mora biti kmet tiho. In ako kmet, ki ne zna nemški, kaj prosi v slovenskem jeziku, se zadirajo nad njim v oholi nemščini. Ko mora gnati živino za erar, je še tako za plačati ogledni list, živinski potni list, pristojbina od va|ge in tako dalje. Pred kratkim so si ptujski nemčurji izmislili, da še lahko iz kmeta izderejb za vsako živino 80 vinarjev sejmske pristojbine. Tako naj torej kmet trpi vse stroške. Se vrv na rogovih oddane živine mu vzamejo. Ptujskemu Ornigu pa se živine ne sme odvzeti, ker je plemenska. Kakšna je potem pa naša? Ce bi kmet le Še imel samo eno kravo, pa bi se mu vzela, ker menda ni plemenska. Ko se bo kmetom odvzela vsa živina, bodo taki meščani lahko kme' im prosto prodajali svojo živino za velikansko ceno, Ker. je njihova živina plemenska! Kdo od kmetov bi pač potem še ne želel priti od nemčurske samopašne vlade pod Jugoslavijo! Oddaja žita. Posestniki, ki so oddali v maju žito, naj takoj zahtevaio od okrajnega glavarstva obljubljeni sladkor. Za 100 kg žita mora dati okrajno glavarstvo nagrade 2 kg. za 50 kg torej 1 kg in za 25 kg Vt kg sladkorja. Kdor ne dobi, naj se takoj pri- tOŽl. Rok za prostovoljno oddajo žita se je podaljšal do dne 10. junija. Občine, ki so hočejo znebiti nasilne rekvizicije, še lahko do tega časa oddajo določen« množine žita. Tudi zvišane cene še ostanejo v veljavi. Obenem ima tudi vsak, ki je oddal žito, pravico do nagrade v sladkorju, Semena ni več. Mariborski okrajni žitni nadzornik nam naznanja, da je razdelil že vso semensko ajdo in Droso. Cene za klavne prašiče se bodo baje zvišale za polovico, Ko dobimo natančne podatke, bomo jih objavili. Svinjska rdečica grozno gospodari. Z Dravskega polja dobivamo poročila o širjenju svinjske rdečice. Dolžnost politične oblasti je, da upelje prisilno cepljenje svinj proti rdečici. Cepljenje je naljboljše sredstvo proti tej kugi, ki napravi v naših krajih vsako leto na stotisoče kron škode. Župani, pozovita okrajno glavarstvo, da. pošlje živinozdrlavnika cepit svinje. Svinjam pa dajajte tudi pridno sveže pitne vode. Hleve večkrat potrolsite z nevgašnjenim apnom* Trta že cvete. Vinogradnik iz Svetinj nam poroča, da je opazil letos že dne 24. maja prvi cveteči grozd. Zdaj je ocvetelo že vse grozdje. Letos smo gl<* de trtnega cvetja za 14 dni naprej, k^ti lansko le«: je naš poročevalec opazil prvi cvet d..^ 6. junija. JU druga leta je grozdje cvetelo naveidno Se le v sredi junija. Ce ne bo v poletju vreme preveč neugodno , imamo j*ričakovatf zopet dobro vinsko kapljico. ¡Grozdja pa j« trta nastavila toliko, kakor še nobeno po-priPnj» Into. K a» po 4—6 groailov }e na nnl ml»- b. junija lili. SLOVENSKI ©OSPORAR. Stara i. $Bb. Vinogradniki, 3«d«j pridu« Škropit« u žv««l»j-I». Boga pa prosimo, da oaa obvaruj« »»ur]*. Slama j» ršeraj (in* S. t. m.) zjutraj poškodoval* fižol im ra«n« drug« n«Žn« rastlin«. Stari ljud *« P Mil tj«, da bi bila, slana m«saoa junija. Dopisi. raaeu^ Maribor. V petek dae 7. junija bo vojna upra a postavka 30 5 cm možnar na dvorišča hleva Gotzove pivovarne Elizabetna cesta 4, da si ga občestvo mer * ogledati od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Plače ti je treba zato 20 v, ki se porabijo v prid sklada za okrepčev 1 šč? vojak v na kolodvoru. Maribor. Pred tukajšnjim porotnim sodiščema« re pretekli pondeljek in torek zagovarjal 651etni Anton Tonolnik, posestnik in gostilničar iz Cogetine , aaradi zavratnega umora svoj« žene Frančiške To-pclnik in zaradi poskušenega zavratnega umora So-laatifc«. Elbl, nezakonska hčer® njegova prv« žen«. Med obema zakonskima j« vladal prepir. Nekega jutra so našli Frančiško Topolnik in Solastiko Elbl s krvjo obliti v postelji. Na tleh pri postelji je ležala krvava sekira. Anton Topolnik je mojo spečo ženo ubil s sekiro in ker s« j« na hru&d zbudila Sol as tika Elbl. j« tudi njo udaril s sekiro po glavi. Žena je bila mrtva, Elbl je pa okrevala. Anton Topolnik je umor tajil, toda Solastika Elbl je z vso gotovostjo priiala da j« Anton Topolnik ubil mater in tudi njo udaril s sekiro po glavi. Porotniki so spoznali To-polnika zavratnega umora žen« Frapčjške Topolnik krivega, nekrivega pa poskušenega tzavratn«ga u-mora Solastike Elbl in sodišč« j« desetkrat predkaz-novanega zatoženca obsodilo na vie&ala. Selnica ob Dravi. Romanje k Sv. Antonu »a Pohorju bo dne 12. junija. V Selnici bo sv. maša ob 6. uri zjutraj in potem procesija r Puščavo, kjer bo ob 8. uri sv. maSa, Št. Ilj v Slov. gor. Prihodnjo nedeljo se bod« tekaj vršila poroka Ferclo Dreierja, posestnika v Selnici, z mladenko Nežiko Hauo iz znane odlične slovenske rodbine Haučev« v Cer5axu. Zavednemu slovenskemu paru: Obilo sreče in božjega blagoslova! Sv. Trojica v Slov. gor. Zdravnik dr, Brunon Weixl se j» vrnil iz vojaška službe ter zop«t ordini-ra pri Sv. Trojici. Sv. Ana v Slov. gor. Tukajšnje Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 16. junija, v prostorih pri gdč. Seyfried-ovi veselico z vzporedom: Slavnostni govor g. profesorja dr. Josip H o h n j « c a iz Mari-hora: krasna. Času primerna icra „Marjetka" in vei Šaljivih nastopov. Sedež 2 K, stojišče 1 K. Pridite , prijatelji našega društva, daljni in bližnji, mnogoštevilno l , .L Sv Benedikt v Slor, gor. Nad vse nepričakovano sijajno se je obnesla prireditev našega izobra ževalnega društva. Po Štiriletnem samotarenju so nas zopet sprejele stene društvene dvorane. Okoli 500 ljudi je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Sosedi in domaiini so prišli z velikimi upi, kateri so se jim tudi v najboljši meri izpolnili Splošna sodba je, da so vse igralke in igralci igre »Tri se »tre« jim poverjene vlog« zadeli tako dobro, da si boljše ni mogoče predstavljati. Veliko radosti sta nam naredila neotradljiva tamburaški in pevski zbor, prisrčna je bila zabava pri šaljivem srečolo-vu in še bolj pri šaljivih licitacijah. Gostilna Škrlec je s svež m pivom in izbornim vinom, da celo z večerjo zadovoljila vsaksgar. Hvaležni smo bralne mu društvu, da nam je v teh dneh duševne m o re, skrbi in žalosti naredilo vsaj nekaj ur radosti Na splošno željo se bode igra »Tri sestre« pono vila v nedeljo dne 28. junija. Nastopita zopet pevski in tambu a§ki zbor. Na svidenie! Sčavnlca pri Radgoni. Pretreslo me je, ko sem slišala, da si je drznil naš učitelj g. Ozmetz izprego-voriti v pošteni Šlča,vniŠki slovenski gostilni: „Proč od mene, kateri ste podpisali Jugoslavijo!" Mi, ki smo podpisali Jugoslavijo, pa rečemo: Proč od nas, nemškutarji! V naši slovenski Sčavniški dolini ne maramo narodnih odpadnikov. Kaj pa je pravzaprav g. Ozmetz? Zagledal je luč sveta na naši slovenski zemlji in sicer nekje, pri Ljutomeru. In zdaj zatajuje svoj materni jezik. To in še mnogokaj drugega naj bi bilo zgled za našo šolsko mladino! Res se sramujem reči, da je v našem kraju več takih zaslepljen-oev, ki so naročniki „Štajerca" in se ravnajo samo po njegovih naukih. Zato pa ti ljudje trepečejo kakor trepetlika prod odpadniki, da se jim ne bi zamerili. Zato so tako zamišljeni, da niti ne vidijo, kaj se godi okoli njih. Mi pa. ki smo podpisali našo deklaracijo, se ne damo več komandirati od odpadnikov — prišel še bo čas obračuna. Ljutomer. V Gradcu je umrl bivši tukajšni po-* Star Mauritsch, rojen Kamenščanec. Ze v zgodnji | svoji mladosti re zatajil materni jezik ter je bil tukaj" naš najbolj zagrizen narodni nasprotnik. Truplo se je sežgalo v Zitavi na NemSkem. — V trgu se prod bolnišnica, Gottvreissova ustanova. Ponudniki se nai oglasijo v občinski pisarni. — Na Telotvo so pričakovali naši narodni odpadniki v trgu revolucijo, češ: da bodo Slovenoi razbijali po trgu in napadali trgo '' \ £vpan f« 'dal oznaniti, naj prebiva*» zSSDftft? *a- ■ ■ ti klU 3K»ViJ «teit i -us i ¡»ro svoj« hi&e in izložb», a bil j« to 1« pra«u» strah, i 5&$e]o sedaj raanašaloa t«h vesti, Lintoater. V Olomueu na Moravske« je umrl j babinski rojak g. Karel Kfeela, načelnik tobačnih skladilS t Pavloviou, star Šele 52 let. Smrt ga je na-! Sla ravno pri čitanju „Slovenskega Gospodarja", ka-j fcaraga j« rad prebiraL Vrlemu narodnjaka rečni pokoj! Središče. Proslava obletnice jugoslovanske de klaracge, ki jo je ob nenavadno veliki udeležb' priredila mladina katol. izobr. društva 80. maj a. je bila za nas zopet nov nagib da naj vstrajam > t svojih zahtevah po lastni državi in da se loj ne damo strašiti od nobene nasprotne sile. Sla -' nostni govornik g. dr. Hohnjec je nam v svojem obširnem govoru jasno prikazal, kako opravičen« so naše zahteve. Jugoslovanska ideja je ideja pr.-. vice, ker se temelji na naravnem božjem in zgo j dovinskem pravu, pa se mora prej ali slej brez ) dromno tudi ostvanti, Oč&rajoč je bil za vse po gled na živo sliko treh jagoalovanskih sester Slu venke, Hrvatice in Srbkinje, ki so nam s svojim ¡spodbudnimi deklamacij&mi t pestrih narodmu nošah s kraljico Jugoslavijo na čelu nudile neza boravni užitek. Enako smo z največjim zanimati jem sledili predstavljanju poučne Dr. Krek ove igre »Tri sestre« ter se obenem čudili, kako se preprosta šolska dekleta in fantje umejo tako hitro prihgoditi igralskemu odra. Vsekakor j« to sad marljivoati naše katol. mladine, ki ae ne straši, če je treba tudi del svejega potrebnega počitka žrtvovati v korist narodne prosvete. Zavedna mla dina! Stopaj neustrašeno dalje po začrtani poti našega nepozabnega Evangelista! Držeč se vsikdar zvesto katoliških načel nas nedvomno privedeš v krilo težko pričakovane svobode. Dolič pri Ptuju. Naš Šrajnarj«v Juža je tudi na tu e stroške z nemiurji romal na Dunaj. Doma so ljudje bili sic*r praznično obleč«ni, mesenega pa niso za*živali, da bi mu izprosili boljšo pot, ko jo je imel lani v toplice. Tedaj je namreč za čelo goreti pod njim, pa tako se niti tedaj nt po j smodil, kakor z zdaj ni m romanjem in svojim če ; dnim rekvirfranjem. In ta posmod mu^Jostane."f P j Juršinci. V naši okolici j« nekaj županov, ki j se bojijo podpisati deklaracijo. Zakaj st« tako straho- j petni? Ali s« res bojite Orndka? Vest«, kaj se to pni- ! vi? Grdo j«. Če j« mož, ki ja roj«n od Slovenke, pa nima toliko poguma, da od se pridružil svojim tova- j rišem in bi se podpisal za Jugoslavijo, ki nas bo o-tela iz krempljev nemškutarjev in Nemcev. Čudno je. da so možje, katera imam v mislih, takoj na nogah, če ja treba podpisati zaupnico Ornigu, če pa s« je treba pridružiti onim, ki hočejo boljšo bodočnost slo venskemu kmetu, tedaj pa se poskrijejo. Pri prihodnjih volitvah bomo temeljito obračunali s takimi bo-jazljivoi. Št. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo dne 16. junija se vrši popoldne po večernicah v novi šoli obini zbor Ljudske hranilnice in posojilnice in Strojne zadruge s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1917. 4. Poučni govor o raznih gospodarskih zadevah. 5. Slučajnosti. Udeležijo naj se shoda, v obilnem številu ne samo člani, ampak tudi vsi gospodarji in gospodinje, mladeniči in dekleta! Črešnjevec. Marcelin Gaberc se je poročil z Ivano Kline. Poročal ju je brat ženina, vlč. g. Martin Gaberc, župnik od Sv. Križa nad Mariborom. Nabralo se je za dijaško kuhinjo v Mariboru 105 K. NovoporoBencema obilo sreče! Sv. Anton na Pohorju. Tudi letos se bo tukai slovesno praznoval god sv. Antona, našega farnega patrona. Po stari navadi pridejo procesije iz raznih župnij Dravske doline in tudi od drugod. V sredo popoldne okoli 5. ure slovesen sprejem selniških romarjev pri križevi kapeli. Ob sedmih potem pridiga i > večernice. V četrtek, dne 13. junija, bo rano sv. o-pravilo ob šestih za selni&ke romarje, pozno ob desetih, Vmes bo več tihih sv. maš. V nedeljo, dne 16. t. m., bo tukaj lepa nedelja. Bo tudi dvojno sv. opravilo: prvo ob šestih, pozno ob desetih s procesijo. Ta dan bo tudi pomagal tukaj č. o. Filip iz Maribora . bo eovoril 0 tretjem redu. Vsi prijatelji in častilci-sv. Antona, tega nubeznjivega in čudodelnega svetnik«. pridite! Prosili ga bomo tolažbe, sreče, miru in tu (i zdravja v teh viharnih časih, pa bomo tudi molili za naše iunake-vojake žive in rajne in za našega ljubljenega cesarja Karla, za cesarioo Žito, za armado in domovino. Braslovče. V nedeljo, dne 2. junija, smo proslavili obletnico majniške deklaracije. Udeležba je bi-ia ogromna. Velezaslužni organizator mladine, prof. dr. Hohnjec, ja v lepem ¡»oljudnem govorn razpravljal o mogoftnem stremljenju, o visokih oiljiii in svežih upih našega naroda, Iz navdušenja, ki so ga izzvala njegov«, izvajanja, lahko sklepamo, da nam Slovencem nlhča več n« more iztrgati nafte ideje iz na-Sih src. Mladenka A. Prislan nam ja navdušeno de- sin! kla«ir«Da, GragorSiiav „Jtfarodai «to*". pota« s« i«fc-leta prav spratno uprizorila igro „Božja dekla." — Mnogi, ki si ta igra niso mogli pogledati, s« povabljeni, da t« štora T nedeljo, dna 16. junij«., ko ae bo ponavljala. Braslovče. Braslovšk* požarna hramb«, priro^ di v nedeljo, dne 0. junija, ob M. uri popoldne, pet-dajansko igro „Vnukinja čarovnice." Cisti dobiček a« spomenik padlih vojakov braslovške občine. Trbovlje. Bralno društvo v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 16. junija, ob 3. uri popoldne, ¡r dvorani Društvenega doma ljudsko igro v petih dejanjik „Deseti brat." Vabimo k obilni udeležbi! Rajhenburg. Zopet ja majniko)va Kraljica utrgala cvetko in jo posadila v svoj nebeški vrt. Dn« 21. maja smo spremljale na zadnji poti Marijo Jazbec iz Leskovoa. Umrla j« v nežnem cvetu, stara fea le 10 let. Bila je članica Marijine družbe, vneta fia-stilka Marijina. To j« pričal tudi njen pogreb. T n«beškem vrtu zdaj cveti, in večna lu5 ji naj svetij, RaihenburR. V nedeljo, dne 9. junija t. 1., v tukajSnji krasni lnrSki cerkvi daroval prvo sv. m&-io «. g. Mihael Pribožič, doma na Raztezu. Prijftgo ral mu bo vli. g. dr. Anton Medved, profeso» i« Maribor«. Zagorje. NaS rojak Franc C«pin se ja povrnH i« italijanskega vojnega vjetništva. Sedaj sa nahaja v bolnišnici v Faldbahu. Sv. Ema. Dne 1. m«qa je premimi ta dolgi mučni bolezni in po opsraciji v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu blagi, spoštovani in povsod priljubljeni cao* Martin šket, mlinar in posestnik, v starosti 61 let. Prepeljali «o ga na splošno želj® domačih k Sv. Emi. Rtjnki Martin je bil dalei na okoli poznan in povsod spcStovan, kot vrli in pošteni igralec, ki je s svojimi poštenimi Salami marsikoga oživel in kratkočasil. Pogreb je bil dn« 5. maja popoldne od njegove hiše. Spremljali so ga k večnemu počitku domači in sosedni preč. g. ispnik (od Sv, Petra), ob velikanski udeležbi hvaležnih faranov, na pokopališče k Sv. Emi. Počivaj blagi mož v mira! Bodi ti domača žemljica lahka! Za Tiskovni dom t Mariboru so darovali p.t.: Obersfci Jerica, Gornje Pleterje, Sv. Lovrenc na Db^ pobu. 5 K; na Rostiji g. Felicijana pri Roikovih v Vnmbahu se nabralo 21 K; Caf Janez, ministrant, Sv. .Rupert v Slov. goricah, 1 K: Cal Jožefa, 'Sv* Rupert v Slov. gor., 1 K; Novak Frančiška, Šmarje pri Jelšah, 10 K; Neimenovan v Mariboru 20 Kj_ Jv Uršič, Smolinci, Sv. Anton v Slov. goricah, 2 K; Jv Gornik, Sv. Ilj v Slov. goricah, 1 K; Kmetijsko dru-Stvo v Rečici 40 K; Žagar Marija, Podlog, St. Vid pri Planini, 10 K; na gostiji Apolonije Hameršak v Podvincib 20 K; župni urad Sv. Peter na Kronski gori 60 K; na gostiji Tomaža Slana in Alojzije Novak v Med.;imurju nabral I. Rakovec 18 K; cerkveni pevski zbor v Gornjemgradu 20 K; C. in kr. narednik iz Belgrada, 5 K. — Prisrčna hvala. — Dr. A., T e r o v g e k, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru. Ustnica isradiiSit^ja« Polička vas in S t. Ilj: Ce je res, da smejo imeti tujci več živine in če za oddano živino dobijo nadomestek, opišite vse nspfanko. Imeti pa moramo natančne dokaze v rokah. Žadevo bomo spravili v razgovor na viSjih mestih. To vendar ne gre, da bi imel tujec več pravice kot kmet-domačin. Porcn čaj te nam torej vse podrobno. — L u d o v i k P u č-n i k in tovariši: Veseli nas, da ste tako navdušeni za Jugoslavijo. Vračamo krepke jiigioslovapske pozdrave. Dopisa pa ne smemo priobčiti. — S i e r n i ng na Gornje-Avstrijskem: Vaš dopis bi bil zaplenjen« Cenzura kaj lakega ne prenese. — Slovenoi 4 p e š p « 1 k a, 1. stotnija: Ne smemo priobčiti. — Brestrnica: Mož menda niti ni prišel tako da^ leč. Ce bo treba, ga bomo skrtačili. Vaš dopis pa je iožljiv. — D r a ž a v aj s — Lj o čne: Se enkrat, pov-darjamo, da za prasce ni najvišjih cen. Kakšnih cen ?e Vam je treba držati, je težko določiti. Najbolje je, da se držite krajevno običajnih cen. — Vojak 8 7> p e š p o 1 k a, B r a t o n e č i c e. — Bi bilo zaplenjeno. — Bole vode: Nečitljivo. — S o b e t i n o i: Mož, ki tiiko prodaja slovensko čast svoje občine, res ne zasluži, da bi županorval. Tudi taki, lei Klečeplazijo za oemčurji, biodo izginili. —■ D, o 15 č pr-5 S v»i Urbanu: Hvala! Smo poprej imeli stavljeno e-nako poročilo. Vaše pride v „Stražo." — S č a v n i-ea pri Radgoni: Ce imate kake pritožbe zoper, Vašega učitelja, naznanite jih poslancem. — I n s e-rentom: Pri najboljši volji nam ni bilo mogoče s-praviti vseh inseratov v to številko. Božja pot na Sv. UrSuli. Kakor lansko leto bo tndi letos v romarski cerkvi na Sv. Uršuli do konca meseca, septembra vsak pondeljek sv. maša in s;~er ob 9. uri dopoldne. Duhovniki mor , maševati mdl ob drugih dneh, ker je mežnar ob poletnem času vedno na gori. Za vino in hostije skrbi cerkev. Romarje se opozarja, da se nahaja slovenska gostilna v, cerkveni hiši pod cerkvijo. Prid vrh planin, riževe \ «.vi iHS ■£>;>•: U ..... i i «trm 4 jGLOVEHSKI OSSVPOmB. JL>> terij»ixe ¡ tevitlce-29. maja 1918 2 58 31 79 Trat, Dona j, 1. junija 1918 76 20 27 48 32 83 aj;.liiKMiWB^WWBWWt»1 '¡MHfaWmW» I Euft liesed» »tan« 10 rmanev. xx~9*upi *e: xx j Premog Lesna imovina I Catar v Celju kupuj vedno žagan les mehak m trd. stavbeni ali tesan les, okro gel les. les za jame, kostanjev ali hrastov les iu se naj mn pošljejo tozadevne ponudbe. 693 ___ iiiiiMBi m--m" ----- —• V»* Kupim kobilo. 4 do 7 let staro, H do • 5 pesti visoko, sicer lepega ne pretežkega život», za enov-¡.reino vožnjo vajena, pohlevna in v vsakem oziru brez napake. Kupim če tudi dobroohranjeno konjsko opravo ¿a lahko vožnjo. Takojšnje ponudbe s popisom kobile oziroma konjske oprave i» z naz-nanilom cene uaj se pošljejo na npravništvo Siov. Gosp. pod M. V. Ž. P. 675 Za vojne Invalide z 81ov. Štajerja želimo nsknpiti maajša posestva, in gospodarska poslopja poleg potrebne zemlje, ki bi naj sluiila kot domovi za vrnivše se vojnike. Ceaa K 8000 do 10.0 0. Ponudbe z natančnim opisom posestva se pošljejo na „Štajersko deželno komisijo » Gradca, Ha ne Sachsgasse št. 1. Deželna komisija za vračajoče se vojnike. 685 Kupi se manjša trgovska hiša, n» dobrem prostora z nekaj posest" ; vom. Cenjene ponudbe z natanč" j nimi podatki na naslov: Filip I*; i laker, Št. Ilj pod Turjakom pri s Misli ajah. # _ 659 ; Kupi se večje posestvo aa Spod- i njem Štajerskem ne daleč od Ma- ; ribora Pojasnila daje upravaištvo i pod „Posestvo št. 666." ^ Jesenov, hrastov, orehov, bukov m druga okrogle in razrezane trde letove kupnje tvrdka Viljem Her-batscbek, Dunaj VII./». 637 Kupim kadi sta slive v dnbrem stanu. Kdor hoče prodati, naj mi naznani. J >žef 8ver, Buch pri Hart-bergu, Štajertko. 634 Sadike od pese (rane) itr» v veliki množini na prodaj Martin Muršec. Cirknica pri Št. Ilju v Slov. gor. 710 Kupim posnemalnik „Idelotte*, nov *li malo >-abljea. Ponudbe na naslov: „Melotte" pošta Cven pri Ljutomeru Štajersko. 692 Kupim ali tudi v najem vzamem dobro vpeljano trgovsko hišo, čs moifoče z nekaj posestvom ter v bližini železniške postaje, najraiše kje na Spodnjem Štajerskem. Ponudb* je poslati pod „Trgovina št. 640" na upravo Slovenskega Gospodarja. Domačo slivovko, vinsko žganje, tropinovec, vinski kamen, strd, čebelni vosek, kupi vsako množino in plača najbolje : J o s. Š e r e c, trgovec v Mariboru, Tegetrhoff-ova ulica št. 57. 677 X S*r<»olge hlače iz usnja od srne se oddajo ca tivila ali predajo. H»r-2 Želim kot prodajalka v trgovino a meianim blagimi, zmožna nemščine in flotenščioe v govoru in pisavi, dobra spričevala. Več pove uredništvo tejfa linta št. 7(1. Izvrstna kuharica, ki zna vsa dela tudi pri kmetiji in dragih go-spodinjzkih del zna tudi orgljati. želi službo v teka tega, leta v žup-nišče. Naslov pod znamko kuharica št 618". (polno valčno omrežje) z «iekt-i ar ur» vse v obrato brez pogreš-ke ob tir ski brzovlak-postaji se proda. Donisi pod „Uoodna prilika M <>853" na anončno ekspedi-cijo Haasesteln & Vog er A. G., i Dunaj 1. Schulerstr. I . 671 Umivalnik, nočna omarica, miza, j rabni predmeti tudi orodje staro železo se proda. Maribor, Nagy- i jeva ul. 10., M. Franki, III. n. 684 i Entivprežue vozove konjsko oi ra-vo proda Ferk, Maribor, grad 6.-6 Enonadstropna Vzamem učenca na tri leta takoj. Starost 16 let naprej. Za hrano in obleko se bo skrbelo. Usnjar g. Marčič, Slov. Bistrica. 61». V župnišču Sv. Andraž nad Polzelo, pošta Velenje se sprejme dekla. 559 v Mariboru s 14 stanovanji se takoj pr da. Naslov v upravništvu pod „Hiša št. 690,. Zadruga v Račah prodaja železne mline za zrnje. Franckovo cikorijo t^r dobi v kratkem žico s trnka-mi (Stacheidraih). 617 Imam iz kamnoloma Donačke gore vsakovrstne mlinske kamne na prodaj. Tudi žrmlje za domačo rabo. Jožef Planina Rogatec, Šta-iersSco. 657 Poskrbim vsakemu železni mlin ta vsako vrsto zrnja mleti; lahko en sam otrok žene. Cena 105 K. Lie si vsak sam po nje pride, mu lahko vse razkažem. Janez Deutsch-man, Selnica ob Muri. p. 8v. Ilj v 81. goricah. 608 Sprejme se na večje posestvo kjej je tudi gostilna, poštena snažna dekla. Znati mora dojiti, perilo prati nekaj svinj opravljati pa tudi v kuhinji nekaj pomagati. Plača po d>-govoru. Vstop 1. junija. Služba je 1-lizu cerkve in bliiu kolodvora. Naslov pove upravniš-Slov. Gospodarja pod „Dekla št. &''ž_ Viničar, ženjen iairajši brez malih otr -k, razumen in pošten, če mogoče r, varščino, se sprejene letošnjo jesen za velik vinograd v br- žiškem okraju. Pogoji ustno. Pole,' plače ima na razpolago ora-nico in svinjake ter roleko. Ponudbe na upravništvo tega lista, pod „Viničar" št. 584. XX XX Kmetovalci, pozor I Mline za vsako ] viBto žita, kateri melje moko in zdrob se naroči pri M. Šumer, Konjice. 298 \ Na prodaj novo zidano eno in dvo nadstropne hiše v mestu, davka in občinskih doklad proste z velikimi in majhnimi stanovanji proti solncu obrnjene, se prodajo pod lahkimi pogoji. Vpraša se pri Jožefn Nekrep v Mariboru, Mozart-■trasse št. 69. _ _48S Dobroohranjen dvovprežen voz (kočijal se poceai proda. Maribor, Magdalenski trg 2 605 i XX *tu±t>*: XX Pridn.i prodajalka, nemškega ia slovenskega jezik* tešča se sprejme v večji trgovini. Stan vanje in hraua v hiši. Ponudne pod „Priilna prodajalka" sprejme uprav ništvo 1. 1. št. 662. Išrcm dobro gcstilno v najem: Mily Ngveržuik 8tolni trg 12. 677 Nagrobne s, omenike priporoča kamnosek Koban Fra c, Kače. 667 Stara postelja iz rrehove^a lesa se zsmeaja ia živila. Studenci pri Mariboru. FeldstraBe 8. 664 Modri predpasniki za ženske in miške ktkor tudi cele obleke in čevlje zamenja za nilo, cvirn in za šivanje. Maribor, Dižavna cesta 24. 678 Trda poste'j *a 8 — 4 kg zabele in 10 kg biušne moke in 80 jajc se odda Klobučarma Leyrer, Maribor. Gosposka td. 22. 687 Neznano kam je odšla od doma 3 . maja Antonija Modic, stara 65 let, bfgunka iz Gorice, malo slaboi mna Oblečena je vsakiianje s pre Ipasuikom ter ruto na glavi. Prosi se, da mi oni, pri katerih je, piše, da pridem po njo, oziroma jo na stanovali e pripelje proti p. vrnitvi vseh stroškov. I.auka Peček, Nova vas 7>;. Ptuj. 697 U oga dekla je pozabila bcljšl dežnik na plo»u pri Vili „Alvi«s" khten ni od dekle, zato prosi tisto žensko in moškega, ki Bta dežnik našla, da pošteno proti lepi nagradi vrneta. I rosim, d j se najdeni dežnik odda v upravništvu si. Gosp. v Maribora. 87» ■ Pč. m mlinarja, kateri mora hiti zmozen s mostoino opravlj»ti vsa ! dela na dra ski m mlinn. Pla^a po dogovorn N stop s '.O. junijem I t. 1. bul. biuharič, Ormož. 66J j Ve»j cerkverik, pošten in zanes- j ljiv, prost voj^ščiue, oženjeu brei ; otrok, išče službo nair je i>a de- ' želi, na Kranjskem ali Štajerskem, j Ponudbe prosi na upravmfctvo te- j ga lista pod „Ceikun k 6^8Í i Dekla se «prejme tak'j v Rošpa- j ha 135 pri g. Gros p Msribor. 676 ■, 6 leten fant želi priti kje v ka | ko slovensko pisarno. Na>lnv: Fr. j Ksžmaa, Zbigo/ei 83, Radgrna. \ U2 j Na stanovanje in hrnno se vzame za prihodnje ^lsko leto gospodična iz meščanske šole aii učiteljišča Naslov v uj>rai n Stvu pod 680. Kdo «prejmo novorojenčka v bližini Maribora na prebrani? Ponudbe z navedbo zahtevanega plačila na gospo H. Oiwirk, Ma ibor, Gosposka ulica 40. 641 Soba s hrano vred v Mariboru za dv« gospo lični. Pr»skrbi se nekaj ži eža zravem Ponudbe sprejme npravništvo pod „Soba" v Mariboru. 694 V začetku iraj» mi je bilo ukradeno v Ptuju „Stirla-kolo" v dob-brem stanu. Če kdo fcaj «na, naj sporoči mil a' policiji v Ptuj ia dobi 1«« K darila. «68 Iz Taškenta v Rusiji vraivši vjot-kiki so prostjo naj por čajo materi Tereziji Aaierlah v Draaljab, ako je kateremu kaj znanega o tam se nahajajoče m Jakoba An-derlmh: Stari saperni lager 11. baraka. Stroški se povrnejo 693 zjava -T»' sem dne 1. aprila 1918 v hfamp(>rjevi gostilni pri Gornji Kaugoti žaiil g. Ivan» Koman-erja. Moja, očitanja i*o brrg podlage, j»j! je preklicajem ia obžalujem. Jurij Pšajd. 663 Ženski čevlji nizki, št. 39 — <¡0 ponošeni, toda še močni «e za K 80'— prolajo ali za živila zamenjajo fri Commission „Mehlata" Gradec, 8teyrerg. 60 II, 615 Modro gallco dam za živila. G. Kalhaasuer, Celovec. Frohlichgifie 29. 656 Kozo in kozliče lahko dob te, ako hočete za nje dati kako svinjo ali prase. Več naznani npravništvo Slov. Gospodarja pod „koza" število 624 Vino in sadni mošt, motno, pokva rjeuo, zavreto kakor tudi diši po plesnobi se popravi. Prosi se vzorec poslati na našlo'.- Peter 8ker-bec pri deželnem odboru Gorica. Primorsko. 63 Prodajalci e konzumskimi predmeti lahko označijo svojo trgovino, če tvoj naslov izročijo Iučebni tovarni Hugo Polak, Kralj. Vinogradi pri Pragi Juugmanova nlica 33. Telefon pisarne ,-495, telefon tovarne 64 55 600 Močna kuhinjska postelj s pokri-valom se odda za moko pri J. Bre-gar, Gosposka ulica 16. Maribor. ¿EPSPOM IN! Doprsna slika v naravni velikosti se Vam pošlje, če mi pošljete fo togratijo. Posnetek popolnom* podoben. Cena K 18'—. Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Klostervriesg, 25, Partere. 683 Za oslabele vsled starosti, za slabosti v želodcu in proti izgubi telesne moči je staro »ino-konjak že več stoletij snan kot priznano krepčilno sredstvo, ki oživlja dub in telo. Pošilja 4 pollitersie steklenica franko «a K 88'-. Vino belo in rdeči ba!gundec od 53 1 naprej d -kler je še kaj zaloge po K fi'f-0 liter. Benedikt Hertl, vele posestnik, grad Uolič pri Konjicah, Štaj. 612 vseh vrst, juta, odpadki novega snkna, krojaški odrezki, raztrgane nogavice, raztrgano moške in ženske obleke, stare posteljne odeje, koče, kosti, konjske repe, svinjske ščetine, kupuje po najvišjih cenah M. Thorinek & Co. Celje. Trgovci | in nakupovalci od hiše do hiše dobijo boljše cene. 311 MAlVSfliA. {3 pomnožen natis.) Knjiga pod naslovom „Solzna Avstrija" s 27 bojnimi pesnimi, stane s pošto vred 1 K 80 vin. Knjiga „Pevajoči slavec" s 30 lepimi narodnimi pesmi stane 1 K 70 vin. Pošlje se znesek v novih neobra-bljenih poštnih znamkah ali pa po poštni nakaznici. Na brezplačna naročila se ne morem ozirati I Na-ročuje se pri Matiju Belec, pri 8v. Bolfenku v 81ov. goricah, via Ptuj, Štajersko. 98 Slovenske gospodinje so povsem znane kot modre in varčne in vendar se dado glede na čistilna sredstva t. j. nadome stila z» milo preparati od naših škodljivcev, podpirajo s tem nam nasprotne narode v dvojno škodo. — Namenil sem se tem naše c. gosp. opozoriti na to, da je bolje zanesti se na domač na, podpirati slovensko trgovino in industrijo, kar je tem bolj mogoče, ker jamčim, da postrežem vsakega s kat najboljšim nadomestilom mila po zmerni ceni Razpošiljam po povzetju kar najboljši pralni prašek v zavojih po 5 kg za K 10 — ^ Prosim Vas Vašega zaupanja tet naročite še danes eno poštno po-šiljatev teg» sredstva. Blago je iivritno. Mnogi, našim ciliem : sovražni so že od nas Slovencev obogateli; mogoče se odločite dati S svojema domačinu vsaj skromea zaslužek Naročite takoj dokler še traja zaloga. Edvard l.ackuer, trg. agentura Celje (poitai pro-i dal.l 67« __________________________ tmulaJLft»^ SpodnjeitajersVa ljudska posojilnica v Mariboru, reg. zad. z neom. zavezo vabi člane na sPI I®? cehti obrali ki se vrši dne 20. junija ob 10 uri predpoldne v posojilnišlsih prostorih Sloln* ulica št. 6. DNEVNI RED: 1 Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obenem zboru 2. PoroCilo načelstva in nadzorstva in odobrenje račnnskega zaključka za 1. 1917. 3. Razdelitev čis.ega dobička za leto 1917. 4. Volitev nadzorstva 5. Voiitev treh članov načelstva namesto tistih treh, ki glasom pravil odstopijo. 6. Slučajnosti. Ako bi ob 10 uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrš. isti dan v istih prostorih ob 11. uri novi občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu udeležencev. NAČELSTVO. 691 N^kypotinla konj. Lastniki konj, ki hočejo s roje konje (konje za tovor), ki so bržčas sposobni za vojno, prodati pro stovoljno, naj iste prav kir.Mu naznanijo pisarni ces. in kr. evidenčnega častnika za konje v Maribora. Nakupovalna kom sija p.ide nato v kraj, katerega lastnik konj pravočasno naznani. Nakupovali se bodo tudi konji (konji za tovor), ki 30 prejeli lota 1918 evidenčne liste. Evidenčni list se mora brezpogojno prinesti seboj. Kupna cena dogovorjena z lastnikom konj, se gotovini takoj izplača C. kr. evidenčni častnik za konje v Mariboru. 678 Naši izvirni ročni m":ini z napravo za drobljenje, regulirani za fino mletje in za šrotanjp vsake vrste žita, s posebno trdimi in trpežnimi kovinskimi ploščami, ki se lahko izpreme nijo prekašajo vse druge to£ade»ne fa-brikate. Jamstvo m vsak m!in Obrazec 1 z mahalmm kolesom, seboiemalcem, lijakom in ročnico v eni uri se zmelje 25 kg K 160. Obrazec II s polžem (namesto s sebojemalcem) lijakom, ročmeo, v eni uri zmelje okrog 25 kg K 120. Obrazec lil z ročmm mahalnim kolesom brez polža v eni uri se zmelje okrog 15 kg K 95. Pošilja preti predplačilu brez poštnine (pri povzetju se poštnina zaračuna) generalno zastopstvo Razpošiljalniea TINTNER, Dunaj III./72, Neulinggasse 26. 674 POZOR! POZOR! Velika zaloga gotovih volnenih oblek za moške, dečke in otn ke, modre obleke za birmo cajgnate obleke in hlače proti rabilnim listom (Bezugscnein) še ceno prodaja Ignacij Božič, brojaö za gri spede In g< spe, Maribor, Tegeihof-cva ulica št 34, nasproti hotela „Stadt Wien". B03 Bencie—motor se proda. 10 konjskih moči 1100 obracov veni minuti. Fabrikat „Dion de Bouton" z Poš-evo vžigal-aico. Cena 2800 K. Jakob Drevenšek, p. Sterntal pri Ptuju. «u l 6. junija 1918. ■ Zimski viharji ____ BUiVBilSKl OUBBOBAB. SENZACIONALNA NOVOST! Ste*B 7. so se umaknili • 9 . lnajniKu ? V zapuščenih strelskih jarkih in na bojnih poljanah vzhoda klijejo trave, cvetlice in bogato snopje. • . * Pot do velike žetve končne zmage in splošnega miru kaže 8.vojno posojilo. IISI«aill«9SIVSl!l Kdor hoče domovini služiti in svojce varova'i naj podpiše na 8. vojno posojilo potom 672 posojilo za vojaške vdove in imrnim na nm ■J v , pri c. kr avatrisk. skladu sirote, zavarovalni oddelek Pojasnila auje in priglasnice s -reje.t.a ekspo-sitnra v Maribora, Sodnijska ulica 14, t?r okrajne poslovalnico v Celju, Brežic h, Slov. Gradcu, Ptuju. VABILO na m Kmečke hranilnice in posajiln, v Poljčanah, reg. zad. z neom, zavezo, ki se bode vršil v posojilničnih prostorih v nedeljo, dne 30. junija 1918 ob 8. uri popoldan. DNEVNI RFD: 1. Poročilo načelstva, 2. odobritev rs ., z kij. za !. 1917, 3. volitev načelstva. 4volkov nadzorstva, 5. slučajnost. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure na istem mestu in po ufeia dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. 689 N a č e I s t v o. Za o ljubeznjive dokaze srčnega sočutja pov lom prebritke izgnbe taše ljubljene hčerk» i sestrice Mik lIJE Š^mPEBL izrekamo em cenjenim udeležencem pogreba prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. g. domačemu župniku Jožefu Sinko za tolažilne obiske med boleznijo, za vodstvo pogreba in krasen ginijiv govor ob odprtem grobu. Enako najtoplejša zahvala preč. g. domačemu kaplanu Franca Škof in g. Jožefa Toplak, za udeležbo in sodelovanje pri pogrebu. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sosedom, ter vsem, kateri so jo v tako obilnem številu spremljali na njeni zadnji poti, kakor tadi vsem mladenkam Marijine družbe, posebno onim, ki so nesle njeno krsto na po-kopaliiče, pavkam, ki so ji zap o v slovo. Priporočamo drago pokojuico v molitev in hvaležen spomin izglas. Na daželni sadjarski in vinarski šoli v Maribora se ob začetku šolskega leta 1918/19 razdeli teč prostih mest. Kdor se poteguje za iako prosto mesto; mora biti pristojen na Štajersko in star najmanj 16 let. Nekolekovane prošnje se naslovijo na štajerski deželni odbor, priložiti se mora: Krstni list, domov-aica, spričevalo o stav.jenju koz in zdravstveno spričevalo, nravnostno spričevalo in šolsko odpu stnico. Prošnje se morajo oddati najpozneje do 15. julija t. 1. osebno pri ravnateljstva deželne sadjarske in vinarske šole v Maribora, kjer se dobijo tudi natančnejša pojasnila. Gradec, dne 4. iraja 1918. (Kienr.) Staj. deželni odbor. EBELNI VOSEK ter vošči ne kupi veletrgovina ANTON KOLENC v Celju, vsako množino in sicer vosek po K 20'—, voščine po K 5"— kg. more vsak od 1 komada LURION krema-voska za Čevlje skuhati četrt kilograma najboljše kreme za čevlje Cena 2'— K. Dobiva se povsod! Montanwachs - W e r k e in hvaležen spomin. BH| II ^ • V Sv. Lovrenc v Slov. gor., dne 9. maj* 1918. H JLP 61 Mfl ffifi 1« M ilAlilla .kril ■■ W Nussdorferstrasse št. 20. Jaaez in Alojzija, starši Franc, Hoji, Antoi, bratje. Vsem, ki so našemu dragemu pokojniku, gospodu Francu Schneider-ju, u&duditeljn v Cez&cjavreih pri X.^*tex»«TU, skazali zadnjo čast in ga spremili k večnemu počitku, posebno veleč, duhovščini, e. kr. urad-ništvo, veleč, učiteljstvu, g. nadae. Cvahteju za prekrasne besede, slavnemu pevskemu drnš-tvn ganljive žaiostink^. cezanjevskenu gasilnemu društvu, vsem prijateljem in z»ancem izrekamo naprisrenejšo zahvalo Cezanjevci pri Ljutomera, 16. maja 1918. Žalujoča rodbina Sehneiderjeva. « s . S9BB£IBi*8ETCS3«sS ,1.4 it Zahvaljujemo se vsem sosedom, znancem in prijateljem yA izkazano sočutje povodm smrti in pogreba ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka gospoda !>o»3at*i3Ki2, v JUreniaaftosa dolu Pasebno se zahvaljujemo velečasfciti da-hovščini, g. nadučitelja in vsem posestnikom. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Vsem kličemo: Bog plačaj ! Jarenina, dne 8. maja 1918. Žalajoča žena in otroci. ZAHVALA. Povodom smrti preljubljenega in nepo- z&baega moža in očeta gostilničarje. t Stsremtrgn, ki je dne 20. maja po dolgi bolezni previden s sv. zakramenti mirno t Gospodu zaspal, nas veže dolžnost vsem se zakvaliti, ki so blagega pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Posebno pa milostijivemu gospodu kanoniku Antonu Šiander za večkratne tolažilne obiske in č. g. kaplanu A, Kosi za spremstvo k pogrebu ter občinskemu odboru in sploh vsem znancem in prijateljem bodi najtoplejša zahvala in od Boga plača. Priporočamo dragega pokojnika t molitev in hvaležen spomin. Stari trg, dne 27. maja 1918 Žalajoči 06t*li, o l Str»i t. SliOVBNSKI GOSPODAR. <». mnija .lili VABILO na redni občni zbor Hranilnega in posojilu. drustia pri Sv. Emi, j rej. «»drug» r neon», z&t., ki se bo vršil dae i 8. junija 19J8 ob 4. uri pop. v posojilničnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2 Odobritev rač. zaklj. za 1. 1917. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev, načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. 667 N a č e 1 s t v o. mm rediti cé£rst zl Kmečke hranilnice in posojilnice v Bučah, registr. zadr. a neom. e»t., kateri se vrši v nedeljo, dne 9. junija 1918, po rani službi božji v župnišču. Dnevni red: 1. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načel stva in nadzorstva. 3 Odobritev rač. zaklj. za leto 1915. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se po § 32 zadr. prav. pol ure pozneje na istem protoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, kateri sme brezpo gojno sklepati. 655 Posojilnica v Gornji Radgoni VIII sprejema prijave na VOJNO = POSOJILO. Sv, Boltok tr Slov, gor. Tukajšnja posojilnica naznanja, da zniža obrestno mero, za nove vloge od 1. junija state vloge od 1. julija naprej po 3' 2 O g Kdor s tem ni z*dovoljer, lahko med tem časom vzdigne svoje vloge. — Načelstvo. 650 Razglas. Podpisana zadruga razglaša, da bo obrestovala hranilne vloge od 1. julija 1918 dalje po 3Vlo. Vlagateljem, ki se ne strinjajo z znižanjem obrestne mere, je dano na prosto voljo, svoje ; vloge dvigniti pred potekom tega roka Hranilnica in posojilnica pri Sv. Jurju ob južni žel., reg. zadr. z neom. zav. 654 8 vinarjev (zaeoodepiniea) Vas etaae moj ee-aik,katerega Vam aa z ah ter» pa iljem zaitanj. Prva tavarsa ar Ivan Konrad, e. i« kr. dvorni dobavitelj v Mosta (Brta) št. 196» (Čeika.) Nikljaste ali jeklene aaker-are K 26.—, 28,— 30.—, iz bele koviae (CMoria-srebra), goldin ali jekleae Remont, ure z draj-nim pekreTaai K 85.—, 40.—, 50.—, 60.—. Budilke K 16.—, 18.—, 20.—. Triletno jamstva. Pošiljanje po povzetju. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. (S Dok.) • * m posojilo Mlin „kmetski prijatelj* Zopet nova Pfeiferjeva iznajdba manjših demaeih mlinov na kamenje ca goniike a roke in ge-peljnom s stolam aa pet gitnic za finejšo pšenično, žitne, koruzao in hajdovsko moko in 4 vrste zdrobi za kuha. En šolar lahko melje. Mlin je 1 m 20 c/a» dolg, 60 c/m 1 m 85 c/m visok Btaaa 500 E, nlin na kamenje brez stola in sitni« 300 K, aalia brez iteU jeklene šajbe 209 K, mlin krez rtala na železne šajbe 190 K. Vsakemu kmeta je pač dovolj znano, daialini saaaoaakameaja aamcrejo najiaejio, najboljša in redila« maka napraviti. Ce s« kamna po dolgi rabi ogladita g« t navadnim klepačom skleplata in sta zopet za rabo kakor neva. Med tem če se pri drugih mliaik šajbe ali valarji obrabijo, so za zavrečti. Med vojno se slikani ceniki ne-morejo pošiljati. J. Pfeifer tovaraa za stroje in mline v Hočah pri Maribora. 866 Vino la sadni moit, »osise, jv? kvarjeao, zavreto kekcr tudi duh po plesnobl se psprsrf. i/rrr! s« rzoiec poalsti ca nssior: ¿star Sksrbec pri atmeinesc odbora Gorica, Primorsko. 68 t 'O Davka prosto 51/2°/o državno posojilo po H 92 50 Da^ka prosto 51l2°lo držav, zadolžnice po K 96 — Podpisovalec sprejne 7a% bonifikacije in pri amortizačnem državnem posojiln vrhutega že bonifikacijo enomesečnih obresti. Državno posojilo se bo vračevalo v letih 1924—1958 potom žrebanja. Driatine zacsollnice more lat^iik počeni s 1. sept. 1923 odpovedati v svrho povračila z dnevom zapadlosti vsakega kupona na dobo šestih mesecev. Ugodnosti avstro-ogrske banke in blagajne za vojna posojila pri najetju posojil v svrho podpisovanja vojnega posojila. To vojno posojilo sprejmo za plačevanja davka od vojnih dobičkov. Ugodnosti podpisovalcev pri prodaji predmetov ob demobilizaciji. Podpisuje se od 28. maja do 2. julija 1918. Podpisuje se In dolie pojftstlila P" poštni hranilnici in poštnih uradih, pri davkarijah, državnih blagajnah, pri avstro-ogrski banki ia njenih podružnicah, pri vseh bankah, bankirjih, hranilnicah, zavarovalnicah, kreditnih zadrugah in; njih zvezah. (B Duk) Licitacija konj» V mesecu junij 1918 se vršijo licitacije konj, ki so potrebni odpočitka, v naslednjem redu: V stabilni konjski bolnišnici v Mariboru dne 22.. v Radgoni dne 4. in 18., v Šoštanju dne 16., v Kracju dne 10. in 24., pri vnovčevalnici konj v Ljubljani dne 6. ob 9. uri — K licitaciji se dopuste le taki ponudniki, ki se izkažejo s kupno le-g timacijo, potrjeno od politične oblasti, da so poljedelci. Ugodnosti za kupce se razglase o priliki licitacije. Kupec kakega konja mora vplačati razen kupnino tudi v ubožni zaklad Razen licitacijskih konj se oddajajo proti reverzu tudi konji, potrebni odpočitka, v svrho poljskih del za dobo do štirih mesecev. Prošnje za take reverzne konje, naj se pošiljajo na stabilne konjske bolnišnice in razpe-Cevalnice konj. «38 PRISTAVN1K (S A F E Jti) popolnoma trezen in pošten ter vojaščine prost samec ali vdovec brez otrok se išče za večje gozdno posestvo. Prosilci, ki razumejo raznn poljedelstva in živinorejo tudi sadjarstvo s cepljenjem divjakov in čebelarstvo, imajo prednost. Ponudniki, ki imajo skušnje v kmetovanju v hribovitih krajih, naj pošljejo svoje ponudbe, z navedbo zahtevane plaže pri prosti hrani in stanovanju, označbo dosedanjega delovanja in naslovov pri katerih se lahko povpraša, pod naslovom „Šafer" na upravništvo tega lista. Na neugajajoče ponudbe se ne bo odgovorilo. 648 Naznanilo. Vojnogospodarska-skupina c. in kr. graškega vojaškega poveljstva poziva vse kmetovalce Štajerske, Koroške in Kranjske, da predložijo ustmeno ali pismeno predloge v svrho sklepanja pogodb za sajenje ali dobavo zelenjave in sicer gori imenovani vojnogospodarski skupini ali pa bližnjemu vojaškemu urada ozir. orožniški postaji, kjer se dobijo natančnejša navodila. Sklepale se bodo pogodbe za sajenje in dobavo za ves del, ali za samo eden del pridelka zelenjave (z*lje ohrovt, korenje, koleraba. pesa, bela re, a, čebula), pri čemer sme pridržati zase vsak pridelovalec množine za lastno rabo. iša zahtevo da voja-ka uprava potrebno množino semenja za zelenjavo. «7$ lupujem po najvišjik dnevnih cenah strd, vosek, suhe gobe, janež in knmoo. IVAN RAVNIKAR, Celje. POSOJILNICA V GORNJI RADGONI 1 re^istrovana zadruga z neomejeno zavez*»* | Hranilna vlflifp se sPrejemai° od takega in lil (Lliimu ilbgO se obrestujejo po najvišji obrestni meri. Obresti sr pripisujejo brez posebnega naročila koncem vsakega leta h kapitalu. Hranilne knjižnice drugih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice c. kr. poštne hranilnice št. 93.871. Rentni davek plačuje posojilnica sama. P/1Qnii!fl se pod naia8°dneišimi pogoji rUoUJlia in sicer na vknjižbo po 5%, na po roštvo po SVa^o- Izposojuje se tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema posojilnica v svojo last. Tozadevni stroški ne presegajo nikdar 7 K. Pro šnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris starih posojil dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. -• 9 •- iT ril H (1P 11PP 80 vsa* toreti *D Pete* 9. do 12. U (tUlllC uiu are dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, se uraduje naslednji dan. Ob uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Posojilnica izplačuje tudi Obresti Tfljniil posojil brez vsakega odbitka. P/vjnnniln se dajejo, prošnje sprejemajo in vsi rUJdolillu drugi uradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Uradni prostori '¿¡S?.' aopn,iJ ti ■»loinlk: KfttoiiBro tiskovno Irnitvo. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. o