List 27. Tečaj LYI. i in po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Izubijani 8. julija 1898. 'M m Politiški oddelek. £ Revolta Gališki. Končana je krvava revolucija, katera je bila pred kratkim nastala v Gališki. Vlada jo je z orožjem v roki zadušila in ker so ječe prenapolnjene, ker je bilo več puntarjev ubitih, je pač misliti, da bo nekaj časa zopet vladal red in mir v tej veliki kronovini. Letošnja revolucija je bila skoro tako grozovita, kakor ona 1846 j samo da je bila sedaj v prvi vrsti naperjena proti židom. Ako pa preiskujemo vzroke, iz katerih je nastala, najdemo brez težav, da je ni provzro-čilo versko nasprotje, ampak da je posledica ekonomičnih gnala gališkega kmeta, beda razmer v Gališki. Beda ga je napotila, da je zdvojil nad vsem in začel požigati, pleniti in moriti, beda, katere so drugi krivi, ne on sam. Gališki kmet je objekt najbrezvestnejšega izsesavanja. Ne privoščijo mu omike, ker omika delà člověka svobodnega, a židje, šlahčiči in drugi parazitje, bi morali poginiti, ako se jih kmet otresel. Prvi izsesovalci gališkega kmeta so židje, ta rod, ki sicer nikjer ne delà, pa povsod žanje. Gališki židje, katerih je 12 odstotkov vsega prebivalstva, so prava ne-sreča za deželo in spravljajo kmeta na kant. V židovskih rokah se kupičijo največja bogatstva. L. 1867 je bilo v Gališki samo 38 židovskih zemljiščnih posestnikov, a od tedaj prihaja čedalje več sveta v židovske roke. L. 1870 je bilo mej veleposestniki že 68 židov, 1. 1887 jih je bilo že 280, a 1, 1880 celo 680 in to mej 3700 veleposest nikov. Pravi se tudi * da v 1874 do 1892. prešlo v last židov 43000 malih posestev in da je sedaj 73 od stotkov vse obdelane zemlje v njihovih rokah kar pa na najbrž ni resnično. liški samo 1,600.000 kmetskih posestev, mej njimi pa samo 105.000 tacih, od katerih je bilo treba plačevati nad 10 gld. zemljiškega davka. Zajedno 8 tem, da pre-hajajo kmetska posestva v last veleposestnikov, se zmanj-šuje še število živine, ker kmet nima gozdov in pašnikov. Bedo množi še naraščanje prebivalstva. Gališka je jako obljudena. Poprek stanuje 90 oseb na vsakem štirjaškem kilometru, a če se pomisli, da je večina sveta v rokah veleposestnikov, da si kmet ne more ne pri industriji ne pri trgovini ničesar zaslužiti, pač pa da ga pri vladajoči veli kanski korupciji odira kdor more, potem se ni čuditi, da živi v grozoziti bedi. Z gališkim kmetom nima nihče usmiljenja. Ear stori dyžava za Gališko. stori samo v prid veleposestnikov pa kmeta molzejo kar se da. Največja nesreča gališkega kmeta je žganje. V njem ) išče tolažbe, ž njim si preganja skrbi » žganje mu često nadomešča hrano. Gospedarji nesrečne Gališke so kmeta sistematično napeljavali k žganjepitju » ker so imeli od tega veliko korist. Šlahta je imela več stoletij izključeno pravico, točiti opojne pijače in zgodovinsko je dokazano, da so bili kmetje čestokrat vezani, kupiti vsako leto gotovo mero žganja od grajščaka. Ta privilegij na izkoriščanje pijančevanja je vlada odkupila veleposestnikom za 66 milijov goldinarjev. Marsi-kateri zapravljivi aristokrat si je s tem denarj em opo- mogel. ta denar je bil v pravém pomenu besede proč vržen, kajti vlada ni zanj dobila nič reelnega. Kupila je zanj samo pravico, točiti žganje, žganjarije in žganjarne pa so ostale v rokah grajščakov. Razmere so zdaj skoro prav take, kakoršne so bile predno je država dala vele- posestnikom rečene milijone. Veleposestniki, kateri so lastniki starih krčem, jemljejo v zakup propriacijsko pravico in jo oddajajo v podnájem židom. Ti morajo seveda grajščakom veliko večjo zakupnino plačevati, kakor jo plačajo grajščaki sami, kupovati morajo žganje pri graj Dějstvo pa je, da je čedalje manj zemlje v kmetskih ščakih in seveda stanovati v njih hišah ter so vsled tega primorani, ljudstvo še bolj odirati, kakor so že sami po naj rokah in da se čedalje bolj množe velika posestva, so že last židov ali šlahčičev. L. 1893 je bilo v celi Ga- sebi pripravljeni. Žid kupčuje z vsem. Žid daje na upanje in največ plačuje z žganjem in tako je siromašni a dobri in mar-jivi gališki kmet přišel na beraško palico, pádel v bedo in v obup, kateri ga je končno spravil do tega, da se je spuntal. Obžalujemo od srca vse grozovitosti, katere so se zgodilo, še bolj pa obžalujemo razmere, katere so pro-vzročile revolucijo, kajti revolucija ni bila posledica niti protisemitskih niti socijalnodemokratičnih agitacij, ampak jedino in izključno vnebovpijočih ekonomičnih razmer, katerih so krivi v prvi vrsti židje, poleg njih pa vele-posestniki, takozvana šlahta, in vlada. Vlada pa je ob koncu revolucijskega gibanja razglasila v dveh okrajih naglo sodbo, v triintridesetih okrajih pa obsedno stanje. Razgnala je nebroj društev in zatrla mnogo časnikov ter sploh začela preganjati vse, seda- njemu političnemu sistemu na Gališkem sovražne stranke ali z drugimi besedami, porabila je revolucijo, da podpre in utrdi politično moč šlahčičev in z njimi zvezanih židov. Konfiskovala je ustavne pravice, namesto da bi bila z zdravimi in energičnimi reformami naredila konec sedanjim razmeram. Nam se zdi to neodpusten greh, kateri ne more ostati brez odmeva v parlamentu in naravnost povemo, da se uprav sramujemo pred svetom, da imamo vlado, katera postopa na tak način. Najčudnejše pa je, da so se za dotične odredbe izrekli tudi ministri Kaizl, Baernreither in Wittek, kateri se sicer vedno postavljajo na moderno stališče, v tem slučaju pa so posnemali Windischgraetza in Haynaua. Povedali smo to, da se ne bo mislilo, da vsi Slovenci odobravajo vladne odredbe kajti drugi slovenski listi niso smatrali za potrebno protestovati proti vladnemn postopanju. ljudskih in meščanskih šolah na Nižjeavstrijskem. S tem so hoteli Nemci preprečiti ustanovitev čeških sol, katera po3tane neizogibna, ker se češko prebivalstvo na Nižjem Avstrijskem silno množi. Cesar tega zakonskega načrta ni potrdil. Umevno je, da to Nemcem ni po volji. Ogerska in Hrvatska. — Mej ministerskim predsed-nikom baronom Banffyjem in hrvatskim banom grofom Kuehenom je nastal iz doslej še ne natančno znanih vzrokov konflikt. Sodi se, da se hoče ban umakniti s svojega me3ta oziroma da je baronu Banffyju posreči, ga izpodriniti. Proti Schônerer-Wolfovemu izdajstvu — Nemska katoliška ljudska stranka je na dan sv. Petra in Pavla uprizorila v Bolcanu na Tirolskem siiajno manifestacijo, naper-jeno proti nemškemu radikalizmu. Na shod se je zbralo nad 10.000 kmetov. Shod je otvoril načelnik konservativnega kluba v Bolcanu. Prvi je govoril posl. Zallinger, za njim urednik Pranger, na zadnje pa posl. baron Dipauli. Govor poslednjega je bil znamenit tudi v narodnostnem oziru. Dipauli je naglašal zvestobo Tirolcev veri in cesarju ter rekel: O nemštvu, ki propoveduje odpad od vladarske hiše, ne mara Tirolec ničesar slišati. Mi ne potrebujemo plavic, tirolski orel je naše znamenje, črno-rumena je naša barva. Tirole Tirolcem Í Ne potrebujemo jih, potovalnih apostolov novopaganskega nemštva in si ne damo zapovedati od tujcev. Zagovarjali smo vedno pravične nemške interese in ako so v nevarnosti, vemo, kaj je naša dolžnost, Netenje narodnostnega boja v Avstriji je greh proti Avstriji. Avstrija ne more biti ne nemska, ne slovenska. Avstrija je Avstrija in ostane Avstrijai — Sijajna manifestacija v Bolcanu je vzbudila silno senzacijo. Revolta v Gališki. — Velikanski izgredi, kateri so se přiměřili zadnje tedne na Gališkem, so dali povod, da je vlada v dveh okrajih — Nowi Szacz in Limanowa — razglasila naglo sodbo. v triintridesetih drugih okrajih pa izjemne naredbe. To sredstvo je pomagalo v toliko, da se večji izgredi niso več přiměřili. Odločilno je v tem oziru seveda uplivalo vojaštvo, katerega je v Gališki nad stotisoč a je vender komaj zadostovalo za ohranitev miru. Vlada je sisteranje ustavnih pravic porabila v to, da je zatrla celo vrsto socijal-no-demokratiČnih listov in časopisov, ter dala zapreti več sto izgrednikov. Sistiranje upravnih pravic se splošno obsoja ker je bilo popolnoma nepotrebno. Mir in red bi bila vlada lahko tako naredila, saj ima dovolj vojaštva na razpolago, a da je sistirala ustavo, se smatra splošno kot dokaz, da hoče na ta način podpreti nesrečno Gališko vladajočo kliko šlahčičev, kateri so nastalih izgredov največ krivi. Volitve na Nemškem. — Ožje volitve na Nemškem so se vršile v znamenju koncentracije. Vlada je poklicala vse stranke na boj proti socijalnim demokratom in tomu klicu so se tudi vse stranke odzvale. Tako se je zgodilo, da so si liberalne stranke pri ožjih volitvah prisvojile celo vrsto mandatov, dasi so pri prvih volitvah popolnoma propadle. Jedino kon-servativnim in katoliškim volilcein se imajo liberalci zahvaliti za dobljene mandate. Strankarske razmere v drž. zboru so take, da nobena stranka nima odločilnega upliva in da bo imela prvo besedo katoliška stranka, katera je najštevilnejša in najkompaktnejša. Katoliški centrum je jamstvo, da ne dobi prevlade reakcija, je pa jamstvo, da se bode na socijalnem polju kaj delalo, kajti naj kdo reče o centrumu kar hoče, jedno mu mora priznati, da je resnično socijalnoreformatična stranka. y l j g : Novo italijansko ministerstvo. — Težak porod ! Po Rudinijevem odstopu je kralj dolgo časa zaman iskal moža, kateremu bi se bilo posrečilo, sestaviti novo vlado. Naprosil je najodličnejše može, naj sestavijo novo vlado, a vsak poskus se je izjalovil. Končno je to nehvaležno nalogo prevzel general Pelloux. Sestavil je ministerstvo, katero sme računati na podporo parlamenta, dokler nič ne stori — ki pa bo padlo tisti Politični pregled. Sprava. — Ministerski predsednik grof Thun kuje spravo mej Nemci in mej Čehi. Jeden del začete akcije je že končan. Posvetoval se je s pooblaščenci mladočeške stranke in s češkimi veleposestniki ter jim razložil vodilne misii zakonskega načrta o jezikovnem vprašanju. Ker se drži ta náčrt načel ravnopravnosti in jednako vrednosti vseh jezikov, se čehi niso izrekli proti njemu. Z Nemci se grof Thun še ni dogo var jal. Posredovanjem trgovinskoga ministra Bárnreitherja se mu je pač posrečilo, pridobiti nemško-liberalne veleposestnike iz češke za to, da se udeleže neobveznih zaupnih posvetovanj, a morda se niti to ne zgodi, ker so štajerski veleposestniki odločni nasprotniki vseh pogajanj in ker so druge nemške stranke z veliko strastjo napadle veleposestnike ter jim očitajo izdajstvo. Vse kaže, da se Thunovi poskusi izjalove in da ne pride do tega, kar Thun namerava, namreč, doseči mej Čehi in Nemci porazumljenje glede jezikovnega zakona in potem preklicati jezikovne naredbe ter jih nadomestiti z zakonom, uveljavljenim na podlagi § 14. Nepotrjen zakonski náčrt. — Deželni zbor dolenje-avstrijski je bil na predlog poslanca dr. Koliska lani sklenil, da mora biti nemščina jedini iu izključni učni jezik na vseh 263 trenotek, ko bi se lotilo težkega delà, bodisi s kruto silo za- in kako se utegnejo naše posojilnice razrušiti, ali bolje treti republikansko in socijalistično gibanje ali pa temu po- rečeno, na to je gledati, da se ne bi porušile. Ali je mar gubnemu gibanju narediti konec z reformami, socijalnimi in po-litičnimi. Ministerstvo ima malo nadej rešiti obupajoči položaj in zato namerava zasedanje parlamenta pretrgati, da dobi vsaj za nekaj časa proste roke. to tako lahko ? Nikakor ne normalnih razmerah je zelo Novo francosko ministerstvo. Melinovo mini- težko, denarni zavod osnovati. Kedar je pa enkrat ustanovljen, ga je v normalnih razmerah še težje razdreti. Pri Slovencih se tudi ni pripetilo, da se bil denarni sterstvo je padlo, ker so republikanski oportunisti in radi- zavod porušil. Pa vsaj tega tudi ne želimo. Kako nas še kalci skupno glasovali za to, naj se vlada ne opira na monarhiste, ampak samo na republikance. Ko pa je nastala potreba, sestaviti iz oportunistov in radikalcev novo ministerstvo, se brž pokazalo, da teh dveh strank ni lahko spraviti pod jeden klobuk. Šele po jako dolgih pogajanjih se je posrečilo, zdaj, ko je že četrt stoletja minolo, peče, da se je bila zavarovalna banka „Slovenija" za nas Slovence tako sramotno podrla. No, hvala Bogu, od takrat ni bilo več sestaviti novo vlado, katera pa v sebi nikakor nima jamstev sličnega zavoda, ki bi bil prišel v konkurs. Doživeli smo sicer pred nekaterimi 10 leti, da se je bila razšla nekaj trajnosti. Brisson, novi ministerski predsednik i je precej prazna let obstoječa posojilnica na Gorenjskem. Toda pri tej ni glava. Najmarkantnejši osebi novega ministra sta Bourgeois in nih5e škode trpel. Denar je bila v posojilnico največ vojni minister Cavaignac. Brisson se je v parlamentu představil s programom, kateri je tako sestavljen, da so se sicer lahko ž njim zadovoljile vse republikanske stranke, kateri pa je sestavljen samo za parado. Novo ministerstvo se označuje ena oseba utaknila, in to ga je čez leto dni ali koliko časa že zopet odtegnila, pa se je likvidacija te posojilnice kolikor mogoče enostavno izvršila. Občutljivejša je kot neradikalno ministerstvo radikalne stranke. Naj si ostane Brissonovo ministerstvo samo epizoda, je vender obžalovati, da je pahnilo v pozabo veČletnega ministra zunanjih del, Ha-notauce, kateri se je odlikoval po izredni sposobnosti in je bil znatno utrdil francosko-rusko zvezo, kateri radikalci niso tako naklonjeni, kakor oportunisti in monarhisti. Španjsko-ameriška vojska Španjsko gre znabiti za prizadete člane likvidacija neke posojilne zadruge na Primorskem, ki je lani redno poslovanje ustavila ; pa tudi pri tej ni čuti, da bi bili upniki kaj izgubili ; znabiti še udje ne bodo veliko prizadeti. 0 novih likvi-dacijah naših denarnih zadrug pa ni slišati nikjer na Slovenskem, in tako se bode „Tagespoštino" škodoželjno koncu. Stoletna korupcija se grozno maščuje, Dasi tudi Ame- prorokovanje o bodočih podrtijah nekih slovenskih poso-rikanci ne napredujejo tako, kakor so upali, vender ni dvoma, jilnic na Štajarskem izjalovilo. Vendar moramo Slovenci ipak previdni biti. Če nam da doženo vojno sijajno General Shafter je v bližini Sant- jage izkrcal 17.000 mož in ž njimi krenil proti mestu, v čegar zalivu je španjsko brodovje stalo. Minoli teden je prišlo tam mej Španjci in Amerikanci do bitke, vsled katere so se Španjci morali umakniti v svoje utrdbe pri Santjagu. Tedaj učini, kakor jo je bil svetopisemski izgubljeni sin svojemu od 150 posolilnic, kolikor jih skoro štejemo, le ena to sramoto učini, da „krido" naredi, nam s tem večjo britkost bilo jasno, da pride kmalu do odločilnega boja. General Shafter se je pripravil na naskok na Santjago. V noči od očetu ? kajti oče je bil tega sina zopet našel, polomljeni sobote na nedeljo je admiral Cervera s svojim brodovjem po- denarni zavod se pa ne dá skusil uteči iz pristana Santjago, a ni se mu posrečilo. Prišlo urnik vec uravnati ; kajti te je hudo-povodenj, ki razdira mostove, dere bregove in delà je do pomorske bitke, pri kateri je bilo španjsko brodovje sploh grozno škodo. uničeno. Morda pade zdaj Santjago hitro, a čim se to zgodi, je Kuba na pol izgubljena. Filipine so za Španjsko že popolnoma izgubljene. Španjska je sicer pod poveljstvom admirala Camare poslala neko brodovje proti Filipinom, a to ne bo dosti opravilo. Brodovje je tako slabo, da přišedši v Suez ni moglo svarilo povemo naj iz Statistike avstrijskega po sojilništva, da so drugod v Avstriji večkrat slučaj i lik vi dacij in konkursa pri posojilnicah. 22 letih se je v Avstriji 4490 posojilnic regi naprej. Moralo je popravljati lad je. Ko so bile popravljene, pa tudi ni moglo odriniti, ker ni imelo premoga in ker ni mogla plačati prevoznine tem so se ustaši na Filipinih porazumeli z Ameriko in proglasili neodvisnost Filipin ter ustanovili republiko, katera je priznala ameriški protektorat. Poraz pri Santjagu utegne postati usodnega upliva za monarhijo na Španjskem. Republikanci se močno gibljejo in kdo ve, če ne bo kraljica-regentinja primorana, zapustiti z mladim kraljem Španjsko. strovalo, toda tudi 830 razšlo. Od teh 830 jih je re 739 likvidiralo, t. j. prostovoljno razšlo. V 91 slučaj i h pa je bil konkurs. Kako so se konkurzi vršili in izvršili, koliko so udje, koliko upniki izgubili, o tem seveda molči štatistika » o tem govore sodnijski akti. Da so ti žalostni i to je lahko razumeti. Kaj je provzročilo konkurs, si lahko mislimo. Bila so gotovo izneverjenja, goljufije, poman j lfcđ.tl*cl>&tl.el*tt> âteâfeâfe A^áftáfeáfcžfcdidfedfcáfcáfe tUtlicliáBílÉdficfeáKifctlitliáiáidbifc ít kljivo knjigovodstvo, napačna pravila, ki so morebiti do voljevala, da so odborniki tudi na posodo jemali ali po «I «I Obrtnija. =r* •a roki bili ali celo oboje itd. Znabiti je bil ta in oni zavod Ali pridejo posojilnice tudi na boben? Spisal Ivan Lapajne. v rokah in oblasti ene osobe; morebiti se drugi odborniki za zavod nič brigali niso. V nekaterih slučajih ni bilo nič nadzorstva; v mnogih slučajih se je teh in enakih grehov več nakupičilo. Zato svarimo vse upravnike Naj se nikdo ne čudi, ako govorimo o smrti naših slovenskih denarnih zavodov, da so vselej in proti vsem posojilnic, ki so večinoma komaj v plenicah še. Če tudi previdni, delavni in v denarnih rečeh do skrajnosti nepři denarnih zavodih ne velja pesniški izrek: „Kar se zaupni. Potlej se ni bati, da bi prišla slovenska posojil-rodi, smrti zori", v endar jetreba tudi na to misliti, kdaj nica na boben. 20 Hz Kmetijstvo. r\To V*« SřHÍI^o Slabo gospodarstvo. imel kdo od njih kako korist. Za posestnika gozda je jako koristno, da poseka drevje pri tleh. Kjer pa se štori lahko iztrebijo, naj se dřevo poseka kacih 30 do 35 centi-metrov nad zemljo, štori pa naj se izkopljejo s koreni-nami vred ter naj se tudi korenine porabijo za kurjavo. Ako hoře kmetovalec, da bo pri gospodarstvu na Mnogo, jako mnogo lesa se potratí tudi s tem i da se prepogostokrat kuri s surovimi, še ne posušenimi rejeni dobiček trajen, potem se mora tudi on ravnati po gotovih navodilih o tem, kako je vse pridelke katerekoli drvmi. Ta škoda se najbolje in najlaglje spozna ako se kmetijske stroke najbolje obračati v prid. Pravo ravnanje pomisli, da nam izdasta dva kubična metra suhih drv po teh navodilih se imenuje umno in pametno gospo- toliko ali morebiti še več, kakor trije kubični metri darstvo. surovih drv. Seka naj se torej jako zgodaj, les pa, kate- Mej premnogimi slabimi lastnostmi našega kmeto- rega smo namenili za kurjavo, naj se spravi in zloži v tudi ta, da trati toli dragoceni les, da sploh z gozda na primernem, prav zračném prostoru. valca gozdom slabo gospodari, tako slabo, kakor malokje drugod. Potrata drv, kakor tudi nepotrebna njih poraba > puščanje vrhov in dreves v gozdu itd., vse to škoduje gozdu jako mnogo. Ta zla so uničila že mnogo gozdov na veliko škodo celega deželnega gospodarskega stanja. Škode, katere si napravimo s takim brezmiselnim gospodarjenjem, ne nadomesti vsa strovna veda, zato pa se mora z vso odločnostjo in trmoglavosti našega kmetovalca primerno vstrajnostjo delati na to, da se odstranijo take nerodnosti in pomanjkljivosti. Potrata je na primer, ako posestnik ne da posekati i kjer ko je starega gozda, posebno ako ga ne da posekati tam prav gosto izpodrašča. Sekati je pa treba v času, izpodrastek še prav nizek. Ako se puščajo taka stara debla predolgo časa v gozdu, in še posebno ako rastejo gosto, drugo poleg drugega, se ovira pomlajenje, ovira se pa pomlajenje toliko bolj, čim starejši je izpodrastek. Povrh pa je v takem slučaju popolnoma nemogoče, posekati stara drevesa tako, da bi se pri sekanju ne poškodovala mlada drevesa. Pri posekavanju in odsekavanju takih starih dreves se namreč oddrgne lub premnogim mladim drevescem Najostreje pa se morajo karati in obsoditi oni ki puščajo v gozdu lesni drobiž, kakor na primer treske obtesanih debel ali pa tudi to se dogaja kar cela debla. Ze varčnost zahteva od nas, da poberemo v gozdu vse odpadke, do najmsnjše treščice in da jih porabimo, a tudi na snagi v gozdu mora biti njegovemu gospodarju ležeče. Posebno nevarno je, ako leži v gozdu vse polno suhljadi po tleh, kajti prav lahko in le prepogostokrat j i se primeri, da se suhljad, bodisi na ta ali oni način užge in da nastane gozdni požar. Čim snažnější bo gozd čim skrbnejše in pridnejše bo njegov gospodar odpravljal iz njega tudi najmanjše nedostatke, tem večje veselje bo imel do njega, tem bolje ga bo gojil in tem večjo korist mu bo donašal. Manjše skrbnosti kakor pri porabi lesa za kurjavo ne smemo imeti tudi pri njegovi porabi za stavbě in za razne izdelke. Da se torej v tem oziru ne potrati preveč lesa, ravnati se je po naslednjih navodilih: Les naj se seka po zimi in sicer takrat, kadar je sneg; i Debla » katera so namenjena za stavbě, naj se mnogo teh drevesec pa se tudi polomi. Vsled tega na- posekajo kolikor je le mogoče pri tleh; stane z gozdu mnogo golote, tako da večkrat treba Nobenega kosa, katerega smo namenili za stavbě posekati še izpodraščajoče mlado drevje ter prostor na ali za razne izdelke, ne smemo porabiti za kurjavo; novo pogozditi. Ako pa bi se bila taka stara drevesa o pravém in primernem času posekala in ako bi se bila odstranila, dokler je bilo mlado drevje še nizko, in sicer po zimi, ko je sneg mehak, ne bili bi ga poškodovali in stal bi tu mlad, že nekaj let star gozd in ne bilo bi treba z dosti velikimi žrtvami napravljati novih nasadov. Veliko lesa se potrati tudi tedaj, če se drva sekajo v gozdu in se pripravljena za kurjavo skladaj o v skladalnice. Pri takih prilikah se zdrobi mnogo lesa v treske, katere največkrat obleže v gozdu, ne da bi jih kdo porabil. Zguba lesa je v tem slučaju večja, kakor bi si kdo mislil. Najložje se da temu velikemu nedostatku priti v okom na ta način, da v gozdu tista drevesa, katera nameravamo porabiti za kurjavo, le posekamo, ohle-8timo in prežagamo, drva pa šele doma napravimo. Velika in vse graje vredna potrata lesa je tudi to če ne pazimo, da posekamo kar 4. Tesarji ne smejo preveč obtesati debel, katere smo oddali za stavbě ali za različne druge izdelke, in sicer tudi takrat ne, ako smo se pogodili, da oddamo okrogle ; . Posebno dobrega in redkega lesa ne smemo porabiti tam, kjer si s slabšim lesom brez škode lahko pomagamo Tam, kjer mora les dolgo trpeti, ne rabimo sla nado bega lesa, ker bi sicer slabši les večkrat morali mestiti z drugim ; Tesarski les naj ne bo nikdar predebel i posebno ne pri stavbah, čeprav ga dotičnik zastonj dobi; s tem tesarjem provzročimo preveč delà in se tudi stavbě po nepotrebnem preobložé z lesom » Pri tesarjih je treba paziti, da ne potratijo po mogoče blizu tal, nemarnosti preveč dobreda lesa za zagozde in za slične » ampak pustimo velike štore, kateri potem segnijo, ne da ostrorobate kratke kose » 265 ê 9. Vsak majhen nedostatek pri stavbah je treba koj popraviti, dokler ne postane večji, ker bi njegova odstra- nitev zahtevala tudi več lesa; 10. Lesa, katerega hočemo rabiti za stavbě ali za razne izdelke, ne sekajmo šele takrat, kadar ga rabimo, ampak vedno 2 ali 3 leta prej in to v primernem času za sekanje. 8. Končno naj še omenimo, da so večkrat tudi og-njišča kriva, da se porabi preveč drv. Zato je pa prav potrebno in bolemo mnogo koristi imeli od tega, ako si tudi ognjišča tako uredimo, da ne borno na njih po ne-potrebnem požgali preveč drv. Želeti je, da bi slovenski kmetovalci o tem, kar / smo povedali dobro premislili, Ako to store, se na podlagi svojih skušenj hitro prepričajo da smo pisali resnico in da je le tišti posestnik gozda u men gospodar, kdor se ravna po teh navodilih. Kmetijske raznoterosti. — Skušnje na tukajšnji podkovski šoli vršile so se dne 27. in 28. junija pred izpraševalno komisijo, kateri predseduje vodja gosp. dr. vitez Bleiweis, člana izpraševalne komisije sta c. kr. okrajni živinozdravnik gosp. Folakowsky in učitelj gosp. E. Šlegel. Kovačev brez šole bilo je 8, vsi so prvič podvrgli se skušnji, 6 bilo jih je iz Kranjskega, 1 Štajarc, 1 Korošec. 6 kovačev prestalo je skušnjo z povoljnim uspehom, dva morata ponavljati skušnjo po preteku enega leta. Učencev podkovske šole bilo je v I. tečaju 8, le eden šolal se je na lastne stroške, eden dobil je podporo od deželnega odbora goriškega, 6 dobili so podpore potem c. kr. kmetijske družbe. Razum enega so vsi učenci prestali skušnjo z povoljnim vspehom, dva učenca Grum Ivan iz Stare Vrhnike in Vidmar Janez iz Doba dobila sta red „prav dobro", učenci Vilhar Jožef iz Postojne, Demšar Jane/i iz Skofjeloke, Majcen Fran iz Kakovnika in Vižin Avgust iz Solkana na Goriškem red „dobro", Bukovnik Peter iz Tupalič red „zadostno". Eden učenec, Verderber Josip iz Moselna, mora ponavljati skušnjo čez 2 meseca. Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati, spisal dr. Janez vitez Bleiweis-Trsteniški, Ta knjiga je ravnokar v Blasnikovi tiskarni izsla in stane 80 kr. komad, po pošti 10 kr. več. ífcitlifltfe&t&tljflttl A «i................................................................................................«..............:» tliPoučni in zabavni del. !iH§i» 11111111111 > t * i iMiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii fin a a a Tolstoj in njegova delà. (Sestavil F. Juvančič.) (Dalje.) Ko so čuli njegov manifest, v katerem jim ob-ljublja za njihove rane in smrt čast in slavo pri po-tomcib, kričali so vsi: „Vive T Empereur!" „Vive Y Empereur!" kričali so pri vsaki priliki, pri vsaki ne-smisli, tudi jim ni preostajalo druzega nego kričati „Vive l'empereur!a ter dreti v boj, da bi naàli živeža, da bi si priborili Moskvo. Nikakor torej niso vsled ukaza Napoleonovega pobijali sebi podobnih. Z ozirom na vso to, Tolstoj nima dovolj sar-kazmov za vse one generale, ki so se prepirali o dis- pozicijah in načrtih boja, za vse dvorne karjeriste, ki so organizovali cele vojske v svojih kabinetih ter sestavljali plane na papirji. Junak vojne je starec Kutuzov, ki prepušča usodi položaj. Usoda pregnala je francosko vojsko ter dvignila rusko za njo. Starému vojskovodji ni bilo treba druzega, nego ne protiviti se ji. Kutuzov je ravnodušen vsemu nasproti, dobra in slaba poročila prejema z isto hladnokrvnostjo. V vsem vidi prst Božji. Tega starca postavilo je vojski na čelo narodno oduševljenje proti volji carja Alek-sander I. Temu patrijotičnemu navdušenju pripisuje Tolstoj silo, ki je tajnostno vodila vse. Tu ni bilo fraz, patri-jotizem javljal se je tu „prosto, neprisiljeno, organično", dispozicije in načrti so bili nepotrebni, vojskovodja je bil ravnodušen za vse. Toda kdo in kaj je delovalo v borbi z Napoleonom ? V tem oziru pripada aktivna uloga prostému vojaku. On nosi v sebi dušo domovine. V trenutkih strastnih spopadov, v trenutkih besne jeze na vraga ali ako je dolžen pokorščino sili, ki mu veleva storiti v gotovem roku kaj, zamore on vse. Z njegovim junaštvom seznanijo čitatelja opisi bitk, z njegovim značajem prizori iz ruskega tabora, z njegovimi zaslugami za domovino, z njegovo po-žrtvovalnostjo grozne slike z bojnega polja in iz bolnišnic. ^ Na straneh, ki so oddeljene „Miru", vidimo, kako je živela ruska visoka družba v prvi četrtini našega stoletja. Tu se dejanje razvija v treh točkah. Na prvih straneh vpelje pisatelj čitatelja v petrograjski salon. To je salon visokega sveta, kjer so se gibali vsi te-danji modni državniki, kjer so se spletke mešale z slavo-hlepjem, kjer si je ničevnost dělala karjero. — Kot drugo središče kaže se posestvo kneza Bolkonskega. To je pri-bežališče nezadovoljnih velikašev, ki vedo ceniti sebe, opozicijo tedanjemu redu — ali bolje neredu. — Tretje središče je dom Rostovih. Tu vlada moskovsko gosto-ljubje z vedno zadovoljnostjo in veselostjo. V vsakem iz teh krogov občuje glavna oseba „Vojne in Mira" — Pjer Bezuhov, Ki tipiški strinjav sebi dobro in slabo stran Rusa. On je mehkosrčen, pristopen vsemu dobrému, odkritosrčen do najivnosti hitro se vžalosti — toda nestálen in neodločen. Včasih je poln eneržije, toda brž popusti, radoveden je do smeânosti, poleg tega pa raztresen tako, da je v stanu pozabiti na svojo častno besedo, a v nevarnosti junašk in drzen. Ko se vrne Pjer Bezuhov iz tujine, kjer se je bil izcbraževal, vidi se v položaji člověka, ki ne ve kam bi se dejal. V omenjem Petrograjskem salonu, v katerega ga je naklučje přivedlo, pojavila se je njegova med- vedja nepripravnost in neopiljeni demokratizem v vsej svojej divjosti. On nikakor ne skriva svojega liberalizma, ki ga je pripeljal iz tujine seboj, premišlja o ruski repub* liki, o zmagi nad Napoleonom, o prerojenji grešnega rodu človeškega in o podobnih čudnih fantazijah, toda v istini poteka njegovo življenje v popivanji, škan- đalnih z&bavah in v brezđelji. Rahločutni visoki krog ni prav nič vesel take družbe. Toda vse to ne o vira nekoga izmed glavnih oseb tega kroga, da ovenča Pjerovo srečo s svojo hčerjo dvomljivega glasu. Ta zakon ne more zadovoljiti Pjera. Brezsrčna Helena ni nikdar ljubila na svetu ničesar razven lastnega telesa. In Pjer se spametuje. Pri vsej svojej nerodnosti pre-črta energično račune soprogi pri prvi sitnosti, katero mu ta provzroči. Po rodbinskem viharji čuti se zopet popolnem prostega člověka, ne vedočega, kaj početi s seboj. Bolj nego prej vznemirjajo ga vprašanja o smotru življenja v obče. „Kaj je slabo? Kaj je dobro? Kaj je treba ljubiti, kaj sovražiti. Čemu živiš — in kaj si — kaj je življenje, kaj smrt, kaka sila vlada vse." Čem bolj premišljuje vse to, na več nasprotstev pride in slednjič nehoté vzklikne, da člověk le to vedeti more, da nič ne ve — in še to ni njegovo, temveč stara prislovica. To je torej najvišja stopnja človeške modrosti. — Iste dvojbe, kakor Pjera, vznemirjale so dolgo i samega autorja „Vojne in mira". V njegovih priznanjih čitamo : „Iskal sem v vseh znanstvih, in ne samo, da nisem nič našel, temveč u veri! sem se, da vsi oni, ki so uže iskali, tudi niso nič našli. Toda ne samo, da niso nič našli, temveč jasno so priznali, da prav ne- smisel življenja, katera me je spravila v obup — je 1 0 jedina nedvojljiva veda, pristopna člověku." Slučajno naleti Pjer v družbo nekega masona in v kratkem je i sam mason z dušo in telesom. CMloči se služiti veri in delati dobro. Temno obzorje se mu nekako hipoma zjasni, duševni valovi se mu poležejo in mir mu pride v srce. Zdaj zdi se mu, da so minule vse dvojbe ia vse prejšnje napake, bodočnost pa se mn vidi čista in srečna, uvidel je svoj poklic v sreči sobratov. Prva skrb Pjerova po prihodu na svoje Kijevsko posestvo je, čim přeje osvoboditi kmete, zboljšati njihovo usodo odpraviti telesne kazni, zlajšati vse kar teži kmete, zidati šole in bolnice. Vse se čudi Pjeru, vsi ga h va- ■ lijo, in on ćutil je mir v svoji duši, kakor člověk, ki se je rešil težke preteče nevarnosti. V řevnici zdi se Pjeru vse to nekako čudo. Počasi začne oštro opazo-vati masonstvo in pride slednjič do tega, da je i tu še mnogo, mnogo nedostatkov. „Bratje moji, masoni, pravi Pjer, hodijo na zabave, plese, obede itd. ter se zaklinjajo, da so pripravljeni dati življenje za bližnjega, toda marsikdo od njih za uboge niti po rublju ne plačuje. Vsi priznavamo in pridigujemo kršćanski zakon „ljubi svojega bližnjega in pozabi, kar ti je hu-dega storil — zakon, vsled katerega smo v Moskvi postavili sto in sto cerkev — in včeraj — tepli smo 7» bičem vojaka, ki je bil ubežal — a svećenik in pro-povednik zapovedi ljubezni, dal mu je sam poljubiti križ pred mukami;" Z vsem tem se Pjer spnjazniti ne more in da bi na to ne mislil, vda se vsakovrstnim drugim zabavam. Uže iz tega je razvidno, da je Tolstoj v tipu Bezuhova dovolj jasno pokazal versko borbo, ki je njega samega mučila, dvojljivost dobrega in resničnega pri laži in zlu resničnega življenja. Plod vseh teh prevar pri Pjeru pa vendar še ni bil skepticizem, kateri si je pa vsled istih izkušenj osvojil trajno mesto v neki drugi osebi, v Pjerovem prijatelju Andrejů Bolkonskem. Stari knez Bolkonski in njegov sin Andrej sta tipični sliki med našo družbo. Stari Bolkonski je osoren, visok in patriarhalen. V svojem ponosu vpliva na vse, ki bivajo ž njim, vsi se ga boje, tudi hčer njegova, katero muči z vednim zapovedovanjem, svarjenjem in divjo ljubeznijo. Toda ona ne obupa. Življenje mlade kneginje Marije je prava kazen. Jedina vera jo tolaži. „Božji ljudje", popotniki, (staroverska sekta v grški cerkvi, koje pristaši vedno potujejo od kraja do kraja), so vedno pri njej. Ž njimi beseduje o vzvišenih stvareh in njihovo življenje kaže se ji idejalno. Popustiti vse posvetno, vedno popotovati v revi in potrebi ter v molitvi iskati rešitve — taki nazori so imeli upliv na mlado knjeginjo. Toda ko se spomni na ostare-lega otca, bila je uverjena, da ga ne more zapustiti ter je gorko jokala vsled tega, da ljubi očeta bolj nego Boga. Popolnoma nasproti jej stoji knez Andrej, tip skeptika, ki sledi le prtvdarku in hladnému razsodku. Knez Andrej si je v globoki zavesti svojega plemskega rodu ter se čuti vzvišenega nad vsemi ostalimi vrstami plemenitnikov. Dasi ga pa obdaja ves lesk in ponos plemenitnišiva, pokaža vendar takoj globoki svoj um, silno voljo, razumevanje svojih dolž-nostij, ko ga kličejo na delo resni interesi domovine. Tu nima časa misliti na to, kak utis bo napra\il na druge. Posebno v „Miru" čitatelj lahko opazi, da je Andrej vedno rad sam, da išče premén, da se ne vdá nikaki radosti življenja ter da je vedno pripravljen za vse obdolžiti usodo. Nasprotna pa se oseba kneza Andreja v „Vojni* kaže vedno v jako simpatični luči. Njegove zasluge so jasne, bori se drzno, čestokrat obupno. Ranjenega pri Avaterlicu in prenešenega v francosko bolnišnico lotijo se ga veliki dvomi. „Dobro bi bilo to, ako bi bilo vse tako jasno in prosto kakor se kaže to kneginji Mariji, vzkliKnil je pri pogledu na podobico, katera mu je bila sestra oběsila na prsi. In ou tu se je odloćil; „Nič ni resničnega razven ničevnosti vsega tega, kar je meni umevno in razven velićja nečesa nerazumljivega, visokega!" Z ničnostjo vsega razkrije se pred podobo smrti tudi nićnost prejšnjih idejalov kneza Andreja. Tak ideal bil je zanj Napoleon. Tu, ko sta se srečala ž njim, zdel se mu je ta veliki mož povsem majhen „s svojim pogledom brez sočutja, srečnim vsled,nesreće drugih/ Tu dospe z umom do vere, toda ne vé, kako najti v njej utehe. Nićesar v zamotanega ni v življenju kneza Andreja. Življenje mu je bilo prazno. Toda srečal je dražestno deklico, in ta mu je obudila rešilno ljubezen do življenja. Bila je to Nataša Rostova. t 267 Nataša je pristna duša iz hiše Rostovih, kjer se Notar v Ponkloštru R. Bračko premeščen ti nehoté takoj vse prikupi in priljubi: Stari Rostov čisla gostoljubnost nad vse, in grofica podpira ga z ljubeznivostjo in dobroto. Starši sin Nikolaj čuti se rojenega za vojno življenjo, kateri stan se mu zdi prvi na svetu. V taboru čuti se kakor doma, za vojno čast dal bi življenje. Krepek na telesu in zdrav na duhu je vedno vesel in zadovoljen, ker ne pozna ni prevár ni zvijač. In v resnici napravila je vojna karijera uže takoj v začetku, kakor tudi pozneje na Nikolaja prijetne vtise, srečen je tudi pozneje v svojem rod-binskem življenji s knjeginjo Marijo. notar v Zel. Kaplji M. Kreunz pa v Podklošter. nilnični kontrolor v Kopru Anton Pelko je imenovan viteljem Koprske kaznilniee, kaznilnični pristav v v Srnokor. Kaz-upra-Gradiški R. Z o ratty pa nadzornikom ženske kaznilniee v Begunjah. Docent na vseučilišču v Crnovcah dr. V. M i 1 k o w i c z imenovan profesorjem zgodovine na istem vseučilišču. Mil-kowicz je spisal znamenito delo o kranjskih samostanih. Družbe sv. Cirila in Metoda XIII. velika skup-šČina bo Četrtek dne 11. avgusta v Ribnici. Kako slove krstno ime Njegovega Veličanstva uradno slovenski? Profesor Fr. Levec je v „Učiteljskem tovarišu" priobčil článek, v katerem pojasnjuje, da bi se ce-sarjevo krstno ime sicer pravilno glasilo Fiančišek Jožef, Sestri njegovi Nataši čuditi se moraš vsled njene uradoma pa da se mora pisati Franc Jož^ef, kakor se naravne živosti in veselosti. Njen mladi, iskreni smeh, prihaja, kakor se pravi, od srca, čuje čitatelj na césar sam podpisuje že od 1848. Osnovalni shod društva «Naša straža», o kate- rega ustanovitvi so se dogovorili drž poslanci, je bii dne 6. ju- lija ob uri popoludne v mestni dvorani ljubljanski. Na osnovalni shod so prišli državni poslanci in nekaj druzih za-upnikov obeh narodnih strank. Umri je v ljubljanskem Leonišču čast. gosp. Fran G r e g o r i, župni upravitelj v Zatičini, v starosti 48 let. ki vsaki strani, kajti duše njene ne rani zlo življenja, svojim veseljem oduševlja vso rodbino. Veselo koketuje s svojimi čestilci, ki se divijo njeni krasoti. Začetkom smatra se zaljubljeno v kneza Borisa, prijatelja nje-nega očeta, potem v Denisova in slednjič v kneza Andreja. S poslednjim zapletla se je bila stvar daleč. Nataša smatrala se je kot nevesta Bolkonskega, toda to ni bila prava ljubezen, kajti nenadoma pokaže se v Nataši strast, ki upliva mogočno na razmere. Neki Anatolij Kuragin, mlad, lep člověk, s kojim se je bila _ Shod na Rakeku. Politično in gospodarsko društvo srečala Nataša, zmeša jej glavico. Le slučajnost reši Za Notranjsko je priredilo dne 29. t. m. na Rakeku dobro jo padca. Pjer Bezuhov, ki pozna Kuragina, pove Na- obiskan shod, na katerem so bile sprejete naslednje resolucije : Katoliško-politično društvo v Vipavi je dne 29. junija priredilo dobro obiskan shod v Šturijah, na katerem je poročal poslanec V. kurije gosp dr. Krek o delovanji drž zbora. taši, da je on davno uže oženjen ter da jo le vara. Od žalosti in studa obupala bi bila skoro Nataša in le v versk ekstazi našla si je uteho potrta njena duša. Pjer Bezuhov bil je drug Natašin otročjih let „Gospodarsko in politično društvo za Notranjsko" naj kakor je to želeti tudi od drugih političnih društev najhitreje vloži pritožbo na c. kr. vlado proti sklepu čim naše sem. Žalost in kesanje dělala sta Natašo v njegovih očeh le še prikupnejšo. Čutil je uže, da njegovi poseti višje sodnije v Gradcu, s katerim se je kršila naša držav-ljanska jednakopravnost in odvzela nam možnost, iskati si svojih pravic v našem lastnem jeziku ; naši poslanci se pa pozivljejo, da nemudoma in z vso energijo v zvezi s češkim, poljskim in nemškokonservativnim klubom dosežejo pri c. kr. v hiši Roslovih zanj niso povsem brez nevarnosti. Tu vladi razveljavljenje tega sklepa — in sicer z izvajanjem naj-zamenil je večno mučivše ga vprašanje o brezumnosti strožjih konsekvencij v slučaju nasprotstva s strani zavezanih klubov ali c kr. vlade. II. Naši poslanci se z ozirom na ža-lostno stanje naših pstlamentarnili razmer pozivljajo, da še pred zaključenjem parlamentaricnega delovanja v sporazumu s vsega zemskega s premišljevanjem o njej. „Ako je po-slušal, kako so ljudje blebetali ali ako je sam govoril o ničevih stvarih, ako je čital o podlosti in nesmislih zavezanimi klubi dosežejo od vlade zagotovilo, da se bodo ljudskih, ni se več čudil in jezil se ter povpraševal, osnovale slovenske ljudske in strokovne šole povsod, kjer imamo čemu blebečejo ljudje, kajti mislil je nanjo, pri za to pravico v Ljubljani pa da se ustanovi slovensko misli nanjo izginile so mu težke misli in čutil se je v drugi, svetli oblasti duševni, v kateri ni moglo biti niti pravičnega niti krivičnega, v oblasti krasotě, v oblasti ljubezni, za katero je živel. a (Dalje sledi.) frJfrćfr. frifr. fr. fr. fr, fr fr fr. frifr, fr. fr. fr. fr. fr, fr. fr fr. »fr fl| I I I I I BÉ BIÉÉIW mjààààjâËaaËkk Es» M Novice. vseučilišče. III. Današnji shod odobrava spravo, sklenjeno mej slovenskima strankama na Kranjskem, z iskreno željo, da se ta sprava točno vzdrži in v krátkém razširi na vse točke javnega delovanja ter da omogoči povsod sodelovanje najboljših močij v obci prid in blagor prebivalstva. IV. Političnemu in gospodarskemu društvu se nalaga dolžnost, da pri prihodnjem zborovanju stavi primeren predlog v svrho ustanovitvo zadrug in društev, ki naj pripomorejo kmečkemu stanu do zaslužka «T....................»........................................................ m www wwwwwwwwwww wwwwwwwwwwwwwwwww& in delà, oziroma produktivnih zadrug in posredovalnic za za-služek primerno pozameznim krajem na Notranjskem Osebne vesti. Državnim pravdnikom v Ljubljani imenovan deželnosodni svetnik Fran P r e u z v Mariboru. Pravni praktikant v Ljubljani Oskar Dev je imenovan avskul- tantom. Konceptni praktikant pri okraj nem glavarstvu graška okolica dr. Fr. Žolgar je poklican na službovanje lija. Otvoritev črnomaljskega vodovoda bo dne 11. juto slovesnostjo združile bodo prizadete občine Črnomelj, Semič, Kot in Petrovavas proslavo 501etnega vladanja cesar-jevega. Slavnostni govor bo govoril dvorni svetnik Š u kl je. Višji ravnatelj tržaškega poštnega in brzo- v naučno ministerstvo. Fran Majer otvori Odvetniški kandidat v Celju doktor javnega ravnateljstva dvorni svetnik Pokorný pride v svojo odvetniôko pišamo v Soštanju, Gradec. Nam Slovencem je v tem jako ustreženo, ker dvorni odvetniški kandidat dr. Josip A b r a m pa v Trstu. svetnik Pokorný nima kar nič smisla za pojem ravnopravnost. 268 — Cerkvene vesti. Ekspozit na Vrabčah čast. gosp. Jernej Primožič je prezentován za župnijo Goriče. — Se-meniški duhovnik čast. gosp. Jos. Kržišnik je nastavljen za kapelana na Črnem vrhu pri Idriji. — Župnik v Gojzdu čast. gosp. Leopold Ri h ar je imenovan za župnika v Nevij ah pri Kamniku. — Cesarica — bolna. Y soboto se je izvedela ža-lostna vest, da je cesarica bolna in sicer se jej širi srce. Zdaj pojde v kopališče Nauheim iskat zdravja. — Narodna slavnost v Sežani dne 3. julija je nad vse pnčakovanje sijajno vspela. Priredilo jo je pevsko društvo „Ljubljana" na korist „Narodnega doma" v Trstu. Slavnosti se je udeležilo 7000 oseb. Sosebno mnogo udeležnikov je prišlo iz Trsta. — Zlato maso so dne 5. julija darovali kanonik ljubljanski prečast. gosp. Andrej Zamejic, vpokojeni župnik čast. gosp. Jož. Jereb in ekspozit čast. gosp. Andrej Sit ar. — Cerkvico v čast sv. Cirilu in Metodu so se- zidali rodoljubi v Padriču • pri Trstu, da ž njo proslave pet-desetletnico cesarjev(ga vladanja. Cerkvica se blagoslovi dne 10. t. m. — Vseslovenski koncert v Pragi. Ta misel se je sprožila v odličnih Čeških glasbenih krogih. Ysak slovanski narod naj bi poslal na koncert svoje najodličnejše pevsko društvo, Slovenci seveda zbor „Glasbene Matice". — Bolnica cesarja Franca Jožefa v Kandiji. Povodom svojega petdesetletnega vladanja dovolil je cesar konventu usmiljenih bratov v Kandiji, da nosi bolnica njegovo ime „cesar Franc-Jožefova bolnica v Kandiji". — Zaveze slovenskih učiteljskih društev letno zborovanje združeno z jubilejnim koncertom bo dne 1. in 2. avgusta v Ljubljani. — Nadvojvoda Leopold Salvator je v nedelio dne 3. t. m. přišel s svojo rodbino na grad Mokrice pri Krškem, kjer ostane čez poletje. — Spomenik župniku Mesarju se razkrije v nedeljo, dne 10. t. m. v župni cerkvi sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici. — Zaklad v podporo revnim dijakom slovenske národnosti iz Trsta in okolice. V Trstu se je osnoval poseben odbor z nalogo, da nabira prostovoljnih doneskov za potreben zaklad v podporo revnim dijakom slovenske narodnosti iz Trsta in okolice. Ta zaklad naj bi v spomin in v proslavo 501etnice vladanja cesarja Franca Jožefa nosil cesar-jevo ime in pospeševal narodno prosveto tržaških Slovencev. — «Der Siiden», Organ fur die politischen, culturellen und wirtschaftlichen Interessen der Kroaten und Slovenen, je naslov novemu časniku, kateri je začel izhajati na Dunaju. Izda]atelj lista je slovenski rojak gosp. Jakob Puki, inspira-torja in faktična lastnika lista pa sta drž. poslanca dr. Fer-jančič in Spinčic. List velja na leto 2 gld. 50 kr. Naročnino je pošiljati upravništvu na Dunaju, I. Plankengasse št. 4. Prva številka je spretno urejena in dobro pisana. Priporočamo ta list v obilno podporo, saj je očitno, da bo mogel svojo važno nalogo izpolnjevati le tedaj, ako bo našel zadostne podpore doma. List je namenjen v podučevanje Nemcev in v informacijo slovenščine in hrvaščine neveščih politikov, vzdr-ževati ga pa moramo sami, saj je v našem lastnem interesu, da je javno mnenje o nas dobro informirano. — Brzojavna postaja v Zagorju se je odprla dne 1. julija Nova postaja ima omejeno službo. Ob jednem z otvoritvijo te postaje se je opustila samostojna postaja Toplice-Zagorje. — Nova narodna trgovina. Na Dvorném trgu v Ljubljani je otvoril slovenski rodoljub L. Schwentner knji-garno, zvezano s trgovino * in s papirjem. Priporočamo tega vr-lega narodnjaka vsem rojakom v podporo. Svoji k svojim — to bodi naše geslo. Samo v tem znamenju smemo upati na zmago. — Odvetnikov na Kranjskem je po zadnjem izkazu 32 in sicer jih je 18 v Ljubljani, 14 pa izven Ljubljane, Odvetniških kandidatov je 17, izmej katerih jih biva v Ljubljani 14. — Kmetske posojilnice ljubljanske okolice računa ki zaključek z dne 30. junijem 1 1898. kaže: Aktiva: Gotovina 4908 gld. 19 kr. Naloženi denar ji : 275.396 gld. 37 kr. Posojila: 468064 gld. Kreditni zneski : 21 gld. 56 kr. Inventar: 463 gld. 72 kr. Zastarele obresti 5989 gld. 59 kr. Pasiva: Deleži : 11.324 gld. Rezervni zaklad 19.116 gld. 86 kr. Hranilne vloge 713.987 gld. 10 kr. Naprej plačane obresti 2050 gld. 10 kr. Neizplačana diridenda 54 gld. Upravno premoženje: 754.843 gld. 43 kr. Denarni promet: 1,413.354 gld. 38 kr. — Nova učna knjiga za meščanske sole. V kratkem iziđe dr. Tomaža Romiha slovenska računica za meščanske šole. To je zadnja knjiga katero še potrebujemo za meščanske šole, katerih Slovenci nimamo niti ene, dočim jih imajo celo v Dalmaciji 10, na češkem pa nad 200. Nedostajanje me-ščanskih šol je najboljši dokaz za to, da še vedno nismo spoznali pomena in vrednosti omike. — Krošjarenje v Ljubljani. Dne 1. julija je stopil v veljave zakon, s katerim se je odpravilo krošnjarenje v ljubljanskem mestu. — Iz prisilne delavnice ljubljanske je ušel 22. let stari prisiljenec Jožef Guggenberger od št. Lorenca v šmo-horskem okraju. 0 — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu ju-niju 1898 je 115 strank vložilo 27 715 gld. 531/2 kr. 68 strank vzdignilo 12.284 gld. 44V 2 kr 30 stránkám se je izplačalo posojil 10.490 gld. stanje vlog 488.445 gld. 02^2 kr. denarni promet 84.480 gld. 08 kr. — Iz šale — istina. V Šiški pri Vodniku sta dva trgovska pomoćnika ogledovala neko staro puško, ne vedoč, da je nabita. Jeden pomočnik je v šali nameril na svojega tovariša in pritisnil na petelina. Puška se je sprožila in — nesrečni fant je ležal nevarno ranjen v krvi. I V — Utonil je dne 3. t. m, v Smartnem prostak peš-polka št. 27. Simon Koely in sicer pri kopanju — Samomori. 721etni dimnikarski mojster Ivan Turk je skočil v Ljhbljanico. Morda je slučajno pri kopanju utonil, a bržčas si je v pijanosti sam končal življenje. — Topničar Jernej Brezovar se je dne 3 t. m. v vojaškem zaporu iz strahu pred kaznijo oběsil — V Celovcu se* je iz istega vzroka ustřelil narednik pešpolka št. 17. Jožef Stupica. — «Konstitucijonalno društvo», ki je bilo za časa nemškoliberalnih vlad na Kranjskem uprav vsegamogočno, se je postavilo na nemškonacijonalno podlago in se je prekrstilo v „Deutscher Verein". — Za notarja v Kranju je imenovan namesto umr-lega Globočnika gosp. Anton Šlambergar, doslej c. kr. notar v Ljutomeru. — Živela pravica! V Gorici je policija ukazala raz „Šolski dom" sneti slovensko zastavo češ, da je ta zastava izzivanje Lahov. Isto tak ukaz je izdalo okr. glavarstvo celjsko glede slovenske zastave, razobešene v Laškem Trgu. Živela taka pravica, ki je specifično avstrijska. Velika gimnazija ljubljanska je končala 7. julija šolsko leto z zahvalno službo božjo, pri kateri so peli gimnazijski \ pevci novo Foersterjevo skladbo: „Missa in honorem s. Aloysii Gonzagae". Iz tiskanega, 85 stranij obsezajočega „Izvestja" povzaioemo tele podatke: Gimnazija je imela letos 16 raz-redov, v primeri proti lánskému letu jednega manj, ker je bil peti razred razdeljen le v dva oddelka, dočim je ta razred od leta 1892/3 sem imel tri oddelke. Začetkom leta je bilo vspre-jetih 689 dijakov, koncem leta jih je ostalo še 638. Pri klasifikaciji je dobilo 70 dijakov prvi rrd z odliko, 412 prvi red, 46 drugi red, 23 trojko, 81 pa sme po počitnicah izpit iz pojednega predmeta ponoviti, 6 radi bolezni ni bilo izpra-šanih. Po napredku najboljši je osmi B razred (sami Slovenci), ki ima izmed 39 učencev 13 odličnjako . Zelo velike so vsote, katere so morali dijaki vplačati, da se smejo poučevati v sedanjih kakor v robče znano, povsem nedostatnih in zdravju škodljivih prostorih, kajti vsprejemnina in prispevki za učila so znašali 1100 gld. 40 kr., šolnina pa lepo vsoto 8580 gl. Od vplačevanja šolnine je bilo v prvem polletju 196, v drugem pa 231 popolnem oproštenih, dva sta plačevala polovico šolnine. Prav izdatne so tudi podpore, katero uživajo učenci na tem zavodu. Ne glede za veliko podporo, katero dobivajo revni dijaki pri „Jeranovi dijaški mizi", potrošilo se je žanje iz podporné zaloge za nakup obleke v gotovem izplačilu 455 gld. 70 kr. Kranjska hranilnica je podarila 200 gld., ki so se porabili za nakup šolskih knjig manj imovitim dijakom. 91 dijakov je uživalo nstanove v skupnem znesku 8756 gld. 46V2 kr. Iz tega je pač razvidno da bi marsikateri dijak ne mogel Studirati, ko bi za olajšavo njegove revščine dobrotniki mladine ne skrbeli v toliki meri. — Dne 8. julija so se začeli ust-meni zrelostni izpiti, h katerim je oglašenih 79 abiturijentov. 0 — Vrhniška železnica. Železniško ministerstvo je po-daljšalo dobo za zgradbo železnice iz, Ljubljane na Vrhniko do 1. junija 1899. Elizabetin red. Ob priliki jubilejne svečanosti ustanovi naš cesar Franc Jožef I red, ki se bode dajal samo zasluženim ženam ter se bode nazival po avstrijski cesarici Elizabetin red. — Grajsčino Frohsdorf pri Dunajském Novem mestu, kjer je dolgo let samotařil zadnji burbonski pretendent na francosko krono, v Goriškem franČiškanskem samostanu pokopani grof Chambord, je kupil cesar za svojo hčer nadvojvodinjo Marijo Valerijo. Přemeten slepar. V Lvovu je policija aretovala nečega finančnega uradnika, kateri je državo tekom let osleparil za več tisoČ goldinarjev. Ponarejal je namreč nakazila in na njih podlagi dobival pri deželnem plačilnem uradu pokojnino za nečega sodnega svetnika, kateri že dolgo počiva v grobu. Sele pri odmerjenju osebne dohodarine se je izkazalo, da je dotični penzijonist že davno mrtev in sedaj seveda ni bilo težko dognati, kdo je zanj dobival pokojnino. — Nesrečno mesto. Mesto Stryi je — kakor poročajo iz Lvova — 1. t m. grozen vihar skoraj popolnoma raz-dejal. Utrgal se je oblak, ki je poplavil mesto in okolico ter napravil — zlasti na polju in vrteh — velikánsko škodo. Strela je udarila v razne hiše ter v vojašnico, kjer je ubila tri infanterijste ter jih mnogo ranila. — Morski psi. Iz Anverseja javljajo, da je v luki Numla navilo veliko morskih psov na belgijâki brod, ki se je prekucnil. Psi so požrli 14 mornarjev. — Nezvesti ženin. Y Bruslju se je zbralo 29. junija 1.1. pred ondotnim magistratom okoii 500 žensk. Tako da je bil ustavljen ves promet. Neki mož se je hotel tistega dne civilno poročiti, česar pa ženska vojska ni hotela dovoliti. Mladi mož je bil namrej svoji hudi nevesti nezvest, dasi je imel že dva potomca. Ko sta se torej pripeljala ženin in nevesta, ju je ženska druhal napadla ter jima mej silnim krikom zabranila vstopiti v magistratno hišo. Uboga nevesta se je od strahu onesvestila, ženin pa je utekel v varstvu policijstov. — Znatna defravdacija. Na Reki je 261etni kompto-arist Geza Bauer v službi pri firmi Fischer & Briill svojemu gospodarju defravdiral 26000 gld. in ž njimi pobegnil. Doslej mu niso mogli priti na sled. — Mesec je mrknil dne 3. julija. Mrak se je začel ob 9. uri zvečer in je trajal do polnoči. Videl se je tudi v naših krajih prav dobro. Seveda je ta redka in zanimiva pri-kazen obudila veliko radovednost. y — Čudna državica. Na otoku Java se nahaja državica, katera ima svojega kralja. Ta sme sicer kraljevati, ali ukazati sme samo to, kar sklene državni svet, kateri obstoji iz treh — žensk. — Ubegel tat. Po dolgem zasledovanju se je lansko leto posrećilo ujeti nevarnega tatu, dezerterja Barošića, kateri se je v obleki nadlajtnanta vozil na Dunaju, v Krakov, v Pešto in v Karlove vari ter na potovanji okradel svoje sopot-nike. Vojaško sodišče je premetenega tatu obsodilo na tri leta v ječo, iz katere pa je v ponedeljek pobegnil. Ubeg Barošića je obudil veliko senzacijo. — Ženska emancipacija. V Curihu se je vršilo v nedeljo ljudsko glasovanje, naj se ženskam dopusti izvrševati advokaturo. Predlog je bil z 22.000 proti 20.000 glasom sprejet. Posledica tega je, da začne v kratkem cela vrsta žensk izvrševati advokaturo, — Umor v ječi. V záporu okrajnega sodišča v Hohen-mauthu je ondi zaprti potepuh Karasek nečega druzega ž njim zaprtega potepuha Hruško ponoči zadavi! in to brez*vzroka. Domneva se da je Karensak blažen. Sjpomenik cesarja .Aleksandra III. se razkrije konca meseca avgusta v Moskvi. Dotičnih velikanskih slavnostij se ud^leži tudi car Nikolaj. Največji kolodvor na svetu je v Bombayu ter se zove Viktorijin kolodvor. Ta kolodvor so zidali 10 let, ter je veljal nad 50 milijonov kron. Stavba je iz granita in mar-morja ter je zidana v staroindijskem slogu v obliki podkve. Pročelje ima več stolpov, kupolo in mnogo krasnih kipov. Nesreča na železnici. Mej postajama Bjalistok in Lapi petrohradsko-varšavské železnice se je peljal nedavno kmetski voz z dvanajstimi osebami črez tir, baš ko je přišel vlak, katerega ni bilo več možno ustaviti. Vlak je šel črez voz ter deset oseb tako hudo poškodoval, da so na mestu umrle. — V «Snops» ní za svinje. Jeden voditeljev belgijskih so-cijalistov, poslanec Vandervelde, ki je hud nasprotnik žganja, kateri napravlja veliko kvara tudi mej belgijskimi delavci, je govoril na nekem shodu. Vedel je, da ima mej poslušalci mnogo prijateljev žganja, zate je měnil, da se mora poslužiti v svojem govoru posebno krepkih razlogov. Omenil je med drugim, da je neki prešič popil cel sod žganja ter vsled tega poginil, Uspeh teh besed je bil nepriČakovan. Neki poslušalec v ozadju ni mogel krotiti svoje jeze, da se je povžilo po ne-potrebnem toliko žganja, ter je zaklical: „Prav se mu je zgodilo, saj žgenje ni za svinje!" — Vpliv vremena na nervozne ljudi. Obče znano je, da slabo vreme kvarno vpliva na bolne ljudi, a da lepo suho vreme prija bolnikom. Nervoznežem pa je lepo vreme zo-perno in vpliva nepovoljno na astmo. Vzrok temu je neznan. „Obzor" meni, da se tolmači ta pojav s tem, da so pri jasnem nebu solnčni žarki jačji, toplejši, nervoznežem pa je baš gor-kota zoperna in kvarna. iz Ljublj teden da Izgubila se je 261etna gospodična Zofija Pammer ie. Izginila je brez sleda. Policija se trudi že dober Tudi neka 141etna Ma- najde a vse zarnan rija Jenko iz Ljublj obe dekleti odpeljal motne hiše. izginila. Splošno se meni da je kak Člověk ki odvaj dekleta v sra- Loterijske srećke Linču dne 18. junija t. V Trstu dne 18. junija t. V Pragi dne 22 junija t. 76, 71, 29. 87, 46. 27, 25, 18 16, 34. 53, 89, 71, 90, 44. Rusija napreduje. Rusija je veljavnost svojih za-konov o sodni organizaciji v evropski Rusiji razširila na vso svojo osrednjo azijsko posest. Listi slave to ne le kot velik napredek i ampak tudi kot politično pomemben korak, ker je s tem srednjeazijsko ozemlje še tesnejse združeno z Rusijo. Aut — aut, to je načelo primorskih Lahov. Župnik in drž, poslanec Zannetti si je dovolil na nekem shodu govo- Lahi so ga koj napadli in riti o krščanskem socijalizmu, zahtevali, naj odloži mandat. a M priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Tržne cene. V Ljubljani dne 22. junija 1898. Pšenica gld. 13. kr. rž gld. 9.50 kr., ječmen gld. 7.50 kr., oves gld. 8.50 kr. ajda gld. 10.50 kr., proso gld. 7.50 kr., turšica gld. 6.40 kr. leča gld. 13.- kr., grah gld. 12.- kr., fižolgld. 12'- kr Vse cene veljajo za 100 kgr.) Razpošiljava samo zasebnikom odrezek dolg dostno moško obleko stane samo 3-10 4-80 7-50 8-70 10-50 12-40 13 95 dobre fine finejše angleške grebenčaste J pristne ovčje volné Blago odrezek vrhnje sukne črno salonsko obleko mičnih barvah peruvien odrezek gld. 25 kr. meter in višje; loden dosking, blago 1 odrezek 9 gld. 95 kr. državne železniške uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto vejot blago, kakor blago finančně uniforme razpošilja tovarniških cenah žandarmerijške reelno solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga iesel-Amhof v Brnu. Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor ! občinstvo opozon, 0 blago veliko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je naj-boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratobol. Tudi zastaraní kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (27) »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potřebuj em sem od jih z a moje znance. Jaz dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z dr a vil ni sok vs im prsobolnim. S poštovanjem. Rudolf Au s i m. Na Dunaji, 20. marca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Gena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto navsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali papopoštnem povzetju. Geniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajo se na za- htevo zastonj Zrinjskemu, poštnine prosto. Lekarna Brodjovin, Zagreb, Zrinjski lekarne Z r i n j- tu ka j v Lj ubijani pomagaj Milana 99 Princ Line odhod parnika Tartar Trojan Princ » 16. julija . avgusta dnij Prodaja vožnjih listov se pricne pred odhodom Margaretska ulica Cena vožnjega lista III. razreda s popolno hrano in vinom pri vsakem obědu v luki v Genuvi kakor tudi na parniku. Iz Zagreba Newyork stane 75 gld. Prodaja tudi železniške vožnje liste za vse po staje severne Amerike. Izključivo prodaja vožnje liste Zagreb j Margaretska ulica 10. Posredovalnica za prevažanje ljudi in blaga • in onkraj mor ja Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.