Leto LXX Naročnina meaečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ea inozemstvo 50 Lir Ček. rai Ljubljana 10.650 ea naročnino ia 10.349 za inserate. P o d r a ž n i c a i Novo mesto. Štev. 188 a V Ljubljani, v torek, 18. avgusta I942-XX tS^^TA90'^ Prezzo - Cena L 0.80 SLOVENEC Izključna pooblaščenka ca oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. lzha|a viak dan z|utra| razen p onedelfka is dneva po prazniku. a Urednlitvo to oprava« Kopitar |eva 6, L|nbl|ana. | Redazione, Ammioistraztooei Kopitarjeva 6, Lobiana. 1 Telefon 4001—4005. \bbonameotl- Met* 18 Lire; Estero, mete A) Lire. tdiiionc domenlca. anno 34 Lira, hstero 50 Ure C C. tfj Lubian« 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 per le tnserzloni Fllialei NOTO mesto. Concessionaria esclusiva per la pubblicitd di provenienza italiana ed estera: Unione Pobblieiti Italiana S. A. Milana Vojno poročilo št. 812 Živahnejše izvidniško delovanje 14 angleških letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Izvidniško delovanje na egiptskein bojišču je bilo živahnejše, kakor prejšnje dni. Med dejovanjem patrol je bilo nekaj sovražnikov zajetih. Med številnimi in živahnimi dvoboji lovskih sknpin so nemški letnici sestrelili 14 angleških letal. Poleti sovražnega letalstva na Marsa Matruh in Tobruk so povzročili majhno škodo. Protiletalsko topništvo je zadelo in uničilo eno letalo vrste »Beaufighter«. Italijanski lovci so napadli neko drugo letalo, ki je spremljalo konvoj in letalo je padlo v plamenih v bližini obale Cirenajkc. Bern, 17. avgusta. AS. Švicarski vojaški strokovnjaki poudarjajo danes zjutraj, da so zaradi zadnjih izgub, ki so jih Angleži imeli na Sredozemskem morju, morali poslati v Gibraltar tiste ladje, ki so do sedaj bile v službi na drugih odsekih. Tanger, 17. avgusta. AS. Poročila iz Gibraltarja pravijo, da so v gibraltarsko pristanišče pripeljali več sto ranjencev. Ti ranjenci so pripadali posadkam križark in bojnih ladij, ki so hile poškodovane med zadnjimi bitkami na Sredozemskem morju. Ducejeva zahvala mornarici in letalstvu Rim, 17. avg. AS. Duce je oboroženim silam kr. mornarice iu kr. letalstva poslal naslednji oklic: »Častniki, podčastniki, tisti, ki imate kakn stopnjo, mornarji in letalcil V dneh 11., 12. in 13. avgusta ste po hudem boju uničili sovražnikove pomorske sile, ki so se še enkrat skušale spustiti v pustolovščine na rimskem morju. Sovražnik, ki jo ponavadi tako molčeč in pozen, je bil zaradi hudega svojega poloma prisiljen izpovedati izgube ter priznati vašo sijajno zmago. Na dnu Sredozemskega morja leže njegove ladje, ki so jih raztreščilo vaše bombo in vaši torpedi. Nemški tovariši so v bratski tekmi z vami noč in dan bili vam oh boku ter zadali sovražniku smrtne udarce. Častniki, podčastniki, tisti, ki imate stopnje, mornarji in letalci! V kratkem času dveh mesecev sto do najbolj žgočega ponižanja uklonili ponos tiste, ki je nekoč bila gospodarica morij, ste zmanjšali njen ugled in njeno moč. Italijansko ljudstvo je ponosno na vas. Pozdrav Kralju! Mussolini. Angleški konvoj je bil izredno močno zavarovan Tangor, 17. avgusta. AS. Letalski častnik, ki je sedaj v bolnišnici v Gibraltarju, jo podal izjavo o letalski in pomorski bitki na Sredozemskem morju. Rekel je: »Če niti tokrat nismo mogli prodreti, tedaj tudi v bodoče ne ltoino več prodrli. Odpotovali Ves lok ob Donu v nemških rokah Nemške podmornice potopile 19 ladij Obstreljevanje ozemlja pri Dowerju IT i 11 e r j e v glavni stan, 17. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Južno od doljnjega Kuhana in severozahodno od Kavkaškega gorovja prodirajo naša čete naprej v uspešnem napadu. Na obali Črnega morja so bili med letalskimi napadi potopljeni trije obrežni parniki, velika prevozna ladja pa je bila težko poškodovana. Severozahodno ob velikem Donu jo bil sovražnik uničujočo poražen in reka je bila povsod dosežena. Čiščenje ozemlja je še v teku. Ves lok ob Donu jo sedaj trdno v rokah nemških in zavezniških čet. Nemška bojna in srmoglavska letala so znova napadala promet v sovražnikovem zaledju. Vzhodno od Vjazme in pri Rževu so Čete vseh vrst orožja zapletene v težko obrambno hoje. Tudi včeraj so se ponesrečili številni sovražni napadi in sovražnik je bil oh mnogih protinapadih odbit in vržen nazaj. Na severnem odseku bojišča so bili na mnogih krajih sovražni napadi odbiti in pripravljene postojanke so bile s strnjenim ognjem razbite. V Severni Afriki so nemški iovei med letalskimi boji brez lastnih izgub sestrelili 14 angleških letal. Oh obali Rokavskega preliva jc najtežje topništvo obstreljevalo prostor pri Dovverju. Pri posamičnih dnevnih in nočnih napadih nad zahodno in severno Nemčijo in nad zasedenim zahodnim ozemljem so bila sestreljena štiri angleška letala. Nemška bojna letala so ponoči napadala z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami vojnovažno cilje v srednji in vzbodni Angliji. Kakor je že bilo objavljeno s posebnim vojnim poročilom, so nemške podmornice v Severnem morju in v obrežnih vodah severne in srednje Amerike, zahodne Afrike in na Atlantiku v zastraženih ladijskih sprevodih in v posamičnem lovu potopile 19 ladij s skupno 105.772 ton. Po-topjeni sta bili tudi dve prevozni jadrnici. Trije parniki so bili hudo poškodovani s torpednimi streli. Njihovo potapljanje pa se ni moglo opazovati, ker se je takoj začelo močno obrambno streljanje. Smrt turškega notranjega ministra Berlin, 17. avg. AS. DNB poroča iz Ankare, da je umrl turški notranji minister Tukzer. Potresi v Turčiji Carigrad, 17. avgusta. AS. Potresne opazovalnice so ugotovilo potres, čigar središče je bilo 240 km od Carigrada. Drug močan potresni sunek so ugotovili v zahodni Anatoliji in sicer pri Izmirju, Bakesirju in Manisi. Potresi v Čileju Santiago de Čile, 17. avgusta. AS. V Linij so potresomeri ugotovili potres, čigar središče je bilo v severnem delu Cileja. Potres pa ni napravil nobene škode in žrtev ni bilo. Usoda sovjetske mornarice Bukarešta, 17. avgusta. AS. »Curentul« piše, da je sovjetska mornarica razdeljena na dva dela: četrtina je zajeta na Azovskem morju in si ne more izsiliti prehoda skozi Kerško ožino. Druge tri četrtine so v popravilih po črnomorskih pristaniščih. Ker pristaniščem Anapa, Novorosijsk in Tuapse grozi nevarnost, se bodo morale zateči v Poti in Bat um. Pa tudi to zatočišče bo začasno, ker je usoda celotnega sovjetskega črnomorskega bro-dovja že zapisana s tragičnimi črkami. Iz Ria de Janeira poročajo, da je bila na Karaibskem morju potopljena neka brazilska pe-trolejska ladja. Berlin, 17. avg. AS: »Volkischer Beobachter« piše o zadnjih zmagovitih uspehih sil Osi na Sredozemskem morju in poudarja, da je položaj Angležev in Amerikancev na Sredozemskem morju vedno bolj težaven, ker so izgube ladjevja vedno večje. Kakor objavlja nemško vrhovno poveljstvo, so Angleži in Amerikanci v zadnjem tednu izgubili nad 200.000 ton ladij. Če k temu prištejemo še angleške in ameriške izgube zadnjega tedna na Sredozemskem morju, znašajo sovražne izgube 400 tisoč ton. K temu je tereba prišteti še celo vrsto vojnih ladij, hudo poškodovanih trgovskih parnikov, samo na Sredozemskem morju pa so Angleži izgubili 52 letal. Helsinki, 17. avg. AS: Na karelijskem odseku bojišča je finsko topništvo razbilo 11 zatočišč sovjetskih čet, 8 sovjetskih postojank pa je bilo hudo poškodovanih. Ob Ladoškem jezeru je bilo sestreljeno sovjetsko strmoglavsko letalo. Bern, 17. avgusta. AS. Po poročilih, ki prihajajo iz Moskve, se vidi, da se je položaj rdečih armad na Kavkazu in pri Stalingradu še poslabšal. Nemško in zavezniške čete so se občutno približale Stalingradu in so še naprej prodrle v smeri proti Groznemu. V Moskvi menijo, da jo položaj mesta Groznega zelo omajan. smo iz Gibraltarja idealno opremljeni, kajti število parnikov je bilo manjše od števila vojnih ladij, ki so parniko spremljale. To so jo zgodilo prvič v tej vojni in sc najbrž ne ho več ponovilo. Izdani so bili izredni varnostni ukrepi. Spremljale so nas 4 letalonosilke in tri bojne ladjo in cela množica križark in ruUlrev. Imeli smo stare račune i letalskimi in pomorskimi silami Osi. Hoteli smo maščevati tovariše, ki so padli v juniju. Trenutek je bil ugodno izbran, ker smo menili, da so bojišča v Egiptu in na vzhodu izčrpala letalske sile. Menili smo tudi. da so naše pomorsko silo tako močne, da se Italija ne lin ponašala, da jo iz Sredozemskega ntorja izločila našo vojne sile. Toda vso so jo zgodilo drugače, kakor smo si mi predstavljali. Sovražnik je imol boljšo oči, kakor pa smo mi mislili. V nekaj urah smo izgubili dve letalonosilki, še prodno se jo začel boj. Ta izguba je vplivala na naše posadke. Napad Osnega letalstva pa jo bil tako silovit, da se jo izkazalo, da so tudi druge naše domnevo bilo jireveč optimistične. Kitka jo bila tako huda, da se je včasih podilo kar več sto letal hkrati. Včasih našo ladjo niso vedele, na katero letalo Iti smele streljati, ker so se letala bojevala tako na gosto. Italijanski lovci in posadko bombnikov so zlasti drugi dan bitko obnašali sijajno iu videlo so je. da so to posadko prav tako drzne, kakor posadke torpednih letal.« Zmage japonskih podmornic oh avstralski obali Brezpomembni ameriški poskusi na Salomonskih otokih Tokio, 17. avgusta AS: Cesarski glavni 6tan objavlja, da so japoinske podmornice, ki križarijo ob avstralski obali, potopile 10 sovražnih parnikov. V prvi polovici avgusta so tako japonske podmornice potopile 90.000 ton sovražnega ladjevja. Tokio, 17. avgusta AS: Približno tisoč japonskih uradnikov bodo v kratkem odposlali v južne pokrajine. Ti uradniki bodo dodeljeni vojaškim oblastem, ki vodijo upravo v zasedenih pokrajinah. V te pokrajine pa bodo morali v kratkem poslati še več uradništva. Tokio, 17. avgusta AS: Tomokazu je na razgovoru s časnikarji izjavil, da so Amerikanci in Angleži v zadnjem času doživeli dva velika poraza in sicer na Sredozemskem morju in na Salomonskih otokih. Ameriško vojno ministrstvo pa ni maralo objaviti podrobnosti o teh porazih in se krčevito drži tega, da so se ameriške čete izkrcale na Salomonskih otokih. Vendar pa je otok, ki so ga Amerikanci zasedli, popolnoma osamljen in obkoljen in ameriške čete so obsojene na počasno smrt. Ameriški vojaki na otoku se niti ne bodo mogli vojskovati in bodo samo služili za reklamo ameriškemu časopisju in ameriškemu radiu. Angleška letala nad Afganistanom Ankara. 17. avgusta. AS. Po poročilih, ki so prispela v turško prestolnico, so angleška letala letela nad ozemljem Afganistana. Na obmejni* krajo so letala vrgla več bomb. Ubitih je bilo 7 oseb, 4 pa so bile ran jene. Angleška vlada se jo pri afganistanski vladi opravičila in je plačala primerno odškodnino družinam žilev. Nemiri v Indiji trajajo naprej Indijsko ljudstvo ne mara kloniti angleškemu nasilju Bangkok, 17. avgusta. AS. Poročila iz Nag-purja pravijo, da je bilo poškodovano več železniških postaj in naprav v tej pokrajini. Zadružna banka in poštni urad v Nagpurju sta bila tako razdejana, da štrle v zrak satno še zunanji zidovi poslopja. Indijski uporniki so prekinili tudi brzojavne in telefonsko zveze. Iz Kalkute se jo izvedelo, da so tned nemiri bili ranjeni trije angleški častniki .med njimi neki general. Na demonstrante je policija večkrat streljala . Berlin, 17. avgusta. AS. Nemški tisk zelo obsežno piše o položaju v Indiji. Nemški listi obsojajo angleška nasilstva, ki naraščajo. Anglija so moti, če misli, da bo s krvjo in s silo prisilila indijski narod, da bi se odpovedal svoji svobodi. »Zw81f Uhr Blatt« piše med drugim, da so Angleži sedaj iznašli novo orožje in to orožje je »srčna napaka«. Angleška agencija Reuter je namreč objavila, da je Ghandijev tajnik umrl zaradi /•srčne napake«. Nemški list poudarja, da je bil Ghandijev tajnik najboljši sodelavec voditelja Indijcev, ki so se ga Angleži zelo bali, ker so menili, da je zelo nevaren. Bil je še zelo mlad in zelo zdrav, Angleži so ga spravili s sveta, ko so ga imeli v ječi. W Velika angleška in ameriška protiofenziva Maloverno občinstvo je verjelo tuji propagandi, da bo velika ofenziva zbrisala s ^veta sile trojne zveze. Churhill je o tem obsežno govoril, zlasti je poveličeval fronto v Afriki in vse to Churchillovo govoričenje se je nato prevrglo v bliskovite zmage držav Osi. Roosevelt je tudi pustil govoriti svojim glasnikom, češ' da naj obljubljajo kar najbolj bleščeča vojna dejanja. Ameriški predsednik je imel v načrtu, da naj se pridobe oporišča, na katera se naj potem naslanja ameriška nadoblast nad vsem svetom. Ta vojna dejanja so pripravljali njegovi najbližji sodelavci, zadnja pa ni bila njegova žena Rebeka, ki bi najbrž bila imenovana in to brez težav za vrhovnega poveljnika vseh zavezniških vojnih sil. Ta dejanja bi morala dokazati, da je bil Mac Ar-thur velik general, dasi je znal nositi elegantna meščanska oblačila in Roosevelt je bil tisti velik genij, ki je zatemnil Washingtona in Loncolna. Rooseveltov sijaj bi bil tolikšen, da bi vsi za vedno pozabili na Napoleona, Cezarja in druge malo vojskovodje v stari Evropi, ki bi postala sužnja Amerike. Toda tudi ameriška potrpežljivost ima svoje meje. Potem, ko so zavrgli vse svoje obljube, so voditelji zavezniških držav morali vendarle ohraniti nekaj prejemljivega. Ker so zatrjevali, da je bila mornarica trojne zveze že razbita in ker so svoje poraze opravičevali tako, da so ti samo izraz sovražnikove slabosti, so ti svetovni stratega morali nekaj dati množici kot dokaz svojih trditev. In tako jo priplavala na površje bitka pri Salomonskih otokih. Žalostna usoda je doletela branilce mednarodnega židovstva, kajti najbolj žgoč poraz tistega, kar bi moralo biti njihovo zmagoslavje, je zvezano z imenom, ki je tako priljubljeno v židovski zgodovini. Vendar pa je bil Salomon znan tudi po svoji pravičnosti. Zato je razkrinkal vsa poročila angleških in ameriških poveljstev in je poslal v domovino ostanke tistih moštev, ki so se rešili iz bitke, katera je postala himna slave za mlade narode. Že otroci vedo, da je v vojni važnejše presenečenje od sile. To vedo tudi zavezniki, ki so vedno dolžili Nemčijo in Japonsko, da sla izrabili presenečenja za zmago v tistem majhnem številu bitk. ki jih oni priznavajo za izgubljene. Kadar pa gre za dejanje, tedaj se ne sinemo za- ■ našati na izkušnje drugih. Zonet so so vdali ' skušnjavi in obvestili svet, da sta Anglija in Amerika tik pred tem, da dobita veliko bitko. Japonska pa, ki ni brez vzroka pohitela z zasedbo Salomonov, je po tej ogromni bitki lahko oznanila, da so propadli vsi ameriški upi na Tihem morju. Roosevelt je s Churchillovo podporo zbral vse še obtoječe zavezniške mornarice. Z njihovo pomočjo je hotel uničiti tisto ladjevje, ki ga je sovražna propaganda še pustila obstojati. Pozabil pa je, da ima pred seboj Japonce, mlad in močan narod, ki se naslanja na staroslavne zakone vojaške tradicije. Prostovoljci smrti so se brez oklevanja vrgli na svoje žrtve in največje sovražne ladje so takoj po začetku boja bile izločene iz boja. Ko je bilo nato vzpostavljeno ravnotežje odločno v korist Japoncem, so se zavezniki morali pač umakniti. To pa ni bil strateški umik, ko se v isti sapi omenja boj pri Aleutih, ti otoki pa so bližje Ameriki in jih Japonci zato težje branijo. Pa tudi na tej strani je bil zaključek za Amerikance porazen. Tudi na Aleutih so se Angleži in Amerikanci morali hitro umakniti, da so rešili, kar se je rešiti dalo. Te ladje so se morale zateči v oddaljena ameriška pristanišča. Tam bodo te edinice zakrivale svoje rane s še večjo propagando, da bi dokazale, da so tudi Japonci izgubili kakšno ladjo in kakšno letalo in da je mogoče zatreti prostovoljce smrti in ko bo ob koncu vojne Amerika brez ladij, bo tudi Japonska morala obžalovati smrt mnogih junakov. Churchill in Roosevelt še no vesta, da za mlade narode velja pravilo, da tisti, ki umre za domovino ni umrl, ampak živi z drugimi in uživa uspehe neizbežne zmage. Pred vrstami junakov, ki se vojskujejo za življenje in svobodo proti židovskim silam, korakajo na cesti slave vsi tisti, ki so v svojem življenju bili vsem v zgled in ki niso zastonj umrli. Bitka pri Salomonskih otokih, ki naj bi bila velika ofenziva zavezniških strategov in ki naj bi pomirila javno mnenje s kakšno prestižno zmago, je obsodila angleški in ameriški sistem. To je poraz starega sveta, ki z velikimi koraki hiti svojemu propadu nasproti in bo pri tem presenetil tudi najbolj optimistične opazovalce. Ta bitka je himna zmage trojne zveze, ki odmeva po Tihem morju in se priključuje fanfaram na vseh drugih boiižr.ih. »ARIJ«. Bangkok, 17. avgusta. AS. Nemiri v raznih indijskih pokrajinah so prisilili angleške oblasti, da so začele na veliko zapirati indijsko prebivalstvo. V Aminabadu je policija napravila velike kordone, da bi obkolila Indijce. Razvil se jo boj in so na obeh straneh metali bombe in streljali. Več rudarjev je bilo ubitih, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Policija je nato vdrla v razne hiše in zaprla ljudi, ki niso imeli nobenih zvez s spopadom. Smrt Gandhijevega tajnika Bangkok, 17. avgusta. AS. Izvedelo se je, da jc v ječi v Bombayu umrl Ghandijev tajnik Dcsi Mahaded, vodilni član osvobodilnega gibanja. O njegovi smrti je bilo objavljeno posebno uradno poročilo, ki je napravilo izredno velik vtis v vsej Indiji. Vzroki smrti še niso znani. V Indiji pa se vedno bolj boje za usodo Ghandija samega in drugih vodilnih članov indijskega kongresa. Zborovanje Indijcev v Berlinu Berlin, 17. avgusta. AS. V nekom velikem berlinskem hotelu so se zbrali zastopniki Indijcev, ki žive v raznih evropskih deželah. Sklenjeno je bilo zavzeti stališče do dogodkov v Indiji. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki obsoja angleško politiko preganjanja indijskega ljudstva, ki se bori za svobodo. Z vsesa sveta Francija Angleška letala so s strojnicami streljala na francoske ribiške ladje ob Atlantski obali. Ena ribiška ladja se jo vrnila z dvema mrtvima in tremi ranjenimi ribiči. Francoska vlada je zaradi tega nedopustnega napada vložila odločen protest. Francoska vlada je razširila propagando, da bi se ljudje vrnili iz mest v vasi. Med sedanjiimi poljskimi deli se je 50.000 oseb prostovoljno priglasilo za dela na polju, fJrčija Komisija, ki preiskuje izvor osebnega premoženja nekaterih osebnosti, je izročila sodišču bivšega ta jnika pokojnega predsednika grške vlade Metaxasa. Sodišče bo preiskalo vire njegovega premoženja. Pred sodišče pride tudi brat pokojnega predsednika vlade. Madžarska Vojno sodišče jo obsodilo na 12 let robijo gledališkega ravnatelja Ladislava Bekeffyja zaradi zločina veleizdaje. Bekeffy je sodeloval pri židovski komunistični skupini in jo pred nekaj meseci pri Goerju organiziral sabotažna dejanja, ki jih jo policija pravočasno preprečila. Turčija Turški časnikarji, ki so bili na potovanju po Nemčiji, gostjo nemške vlade, so se vrnili v Turčijo z nemškimi časnikarji, ki so gostje turške Vlade. Argentina Velikansko razburjenje je nastalo v vsej Argentini ,ker so v Itio de Janeiru ob cesti v Ga-veo našli truplo argentinskega vojaškega odposlanca polkovnika Gaya. Truplo je bilo skrito v neki podzemeljski jami blizu Čopacabane. Na truplu sta bili dve smrtni rani in sicer na glavi in na hrbtu. — Na obali morja v Riu de Janeiru pa so našli trupli žene in hčerke argentinskega letalskega odposlanca v Braziliji. Argentinski letalski od|)oslaiiec je pred kratkim odpotoval v Buenos Aires, razburjenje v Argentini pa narašča, ker šo ni razkrita skrivnost o umoru argen-ti Tiske«--! voiaškeJia odposlanca v BnsmUiia.. Osuševalna dela na kapiteljski cerkvi so se začela Novo mesto, 13. avg. Večkrat je bilo že poudarjeno, da je Kapiteljska cerkev v Novem mestu ena največjih umetnin, kar jih premore nuša pokrajina. Nj se zato čudili, da je pritegnila nase pozornost vseli tistih činilrev, ki bdijo nad ohranitvijo naših umetnostnih spomenikov. Temeljit pregled je odkril nevarnosti, ki grozijo cerkvi zaradi nedostalkov. Ti so povzročili, da se je v stenah kapiteljskega prezbiterija in pod kripto začela nabirati vlaga, ki bi v nekaj letih postala velika nevarnost za vso impozantno stavbo. Prvi uspehi teh pregledov so bili načrti za osušitev. Logično pa je iz skrbi za osušitev zraslo tudi stremljenje po temeljiti restavraciji relotne cerkve. Iz teh stremljenj se je porodil celotni načrt za restavracijo kapiteljske cerkve, s katerim bi ta novomeški umetnostni spomenik dobil lice in obliko, ki mu po umetniški pomembnosti gre. Po izdelanih načrtih za restavracijo kapiteljske cerkve bi bila prva naloga osušitev kripte, ker predstavlja vlaga, ki se nabira v njej in v njenih zidovih, uevaruost tudi za celotni prezbi-lerij. Tej osušitvi bi sledila ureditev kripte same, zlasti da bi se kripta zopet vrnila svojemu prvotnemu bogoslužnemu namenu V ta namen predvidevajo načrti postavitev preprostega oltarja med štirimi stebri v absidialnem zaključku in kornih klopi ob zaključnih stranicah. Stene kripte bi ostale brez ometa vsaj tako dolgo, da bi se temeljilo osušile. Da bi mogla kripta služiti svojemu prvotnemu bogoslužnemu namenu, bi po teh načrtih bilo treba tudi urediti vhode. Sedaj ima kripta le en dohod, imeti bi morala pa dva. Znova hi bilo treha odpreti dohod iz cerkvene ladje, ki je sedaj zazidan, dosedanji vhod z zunanje strani bi bilo treba zazidati in ga spremeniti v okno, kar je prvotno bil, zato pa odpreti nekdanji vhod pod sedanjimi stopnicami, ki vodijo v prezbiterij. To so »glavna dela, ki bi jih bilo treba izvršiti, da bi bila kripta zopet bogo-služno zvezana z ostalo cerkvijo. S kripto vred bi se uredila tudi vhodna veža, ki bi se naj spremenila v majhen cerkveni lapldarij, v katerem hi bili vzidani stari nagrobni spomeniki in grbi. Na-daljna etapa bi bila ureditev presbiterija. Notranje stene bi bilo treba očistiti ter sklepnike in rebra oprostili sedanjega ometa ter jim tako vrniti prvotno naravno barvo, stene pa naravno slikali v svetli barvi. Posebna elapa bi bila ureditev glavnega oltarja. Sedanjega malovrednega bi bilo odstraniti in postavili novega, ki ne bi motil arhitekture presbiterija in ki bi bil primernejše okolje Tintorettovi sliki, ki bi jo bilo treba ?opet restavriratl. Zadnjič je bil Tintorettov sveti Miklavž restavriran meil svetovno vojno na Dunaju. Končni fazi bi bili ureditev cerkvene ladje in pa terena okoli cerkve. Prva. nesistematična dela za ureditev kapiteljske cerkve so pričeli 1. 1937, ko je g. Crego- rič v ladji odprl 3 zazidana golska okna. Do I. 1940 novih del ni bilo. Tega leta so pozornost posvetili kripti ter stene in stebre očistili ometa. Lota 1941. so dela zopet počivala te rso znova oživela šele pred nekaj dnevi, ko je s sredstvi, ki so ostala iz prejšnjih let, s podporo Visokega komisariata iu s prispevkom nekega dobrotnika, pričela sistematična dela za osušitev kripte in presbiterija. Na podlagi načrtov so v teh dneh na severni strani presbiterija med obema prvima opornikoma že izkopali 5.80 m globok jašek, katerega dno leži pod dnom kripte. i)no jaška in njegovo steno bodo hetonirali in nato prekrili z betonskimi ploščami. Iz kripte bodo skozi stene prebite luknje, da bo zrak mogel stalno cirkulirati med kripto in med jaškom. Ker bo s posebnimi odprtinami v ploščah, ki bodo prekrivale jašek, omogočena cirkulacija zraka med jaškom in zunanjimi zračnimi plastmi, bo tako ustvarjena možnost za trajno izmenjavanje zraka v kripti, kar naj bi do-vedlo do popolne osušitve kripte. Pri teh delih in zlasti pri prebijanju lukenj skozi zid se je izkazalo, kako močno je že napredovalo zamakanje kripte. V steni so odkrili rela zbirališča vode. lo načrtih neznanega starega umetnika obnovil te zgrafite. Tako smo točno pred 11 leti, avgusta 1931, ko se je sploh prenovila vsa mestna hiša, dobili na novo to čudovito umetnino, na katero smo Ljubljančani ponosni in_k' jo radi pokažemo slehernemu tujcu, ki obišče naše mesto in si ogleda naš starodavni magistrat, pa tudi sami jo radi občudujemo. Tvrdka Dolničar & Bichter javlja globoko pretresena, da je njen soustanovitelj, gospod Hinko Rithter včeraj, dne 16. avgusta 1942, umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 18. avgusta 1942, ob 3. uri popoldne z Žal, kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ohranili ga bomo v trajnem in častnem spominu. Ljubljana, dne 17. avgusta 1942. Tvrdka DOLNIČAR & RICHTER in osebje. m": •1 III® ■ /•('T'*;.. - V.v <: • .; f - . y m V boju proti Jožef L<5bel: BHKTERIJRVVI BU seui mlajši kakor zdaj TI, ko sem se v CJttt-tlngenu spozna! z idejami nekega anatomlsta tauins-nje unlverae, Jakoba Henleja, ki je zagovarjal a skoraj istimi dokazi kakor Jih navaja dane« Tvoj Pa-steur prastari pojem »živega okuievalca«. Ce bolnik z oslovskim kašljem lahko okuai sto zdravih, je rekel tudi ilenlc, je nedvomno, da se Je Izvršilo neko razmnoževanje tistega, kar je bolezen povzročilo. Toda razmnožite? je mogoče razložiti samo na ta način, da so bolezen povzročila živa bitja. Samo tako je mogoče razumeti, kako more majhen delček, ki se ga je okužene naletel razviti tako velik učinek. Res je, da se to zgodi tudi z neživimi strupi, toda ti delujejo takoj, medtem ko Je pri okuženju med Infekcijo ln med Izbruhom bolezni veliko razdobje, včasih več tednov. In to dokaznje, da ne škodljiva telesa v človeku razmnožujejo ln Sirijo. V začetku je po Henleju kollčna patogene snovi premajhna, da bi mogla Izvajati večji vpliv. Samo kadar se dovolj okrepi, šele tedaj se pojavi bolezen. Jasno Je, da se anorganski atrupl ne morejo okrepiti, zato mora biti povzročevalee bolezni živo bitje. To dokazuje tudi pojav kužne bolezni. Kužna bolezen vzklije kakor rastlina, se razcvete In zamre. Drug dokaz Je videl v dejstvu, da Iste sile, ki nnlčujejo rastlinsko In živalsko življenje, uničujejo tudi okuže-valno snov. To so takozvana deslnfekcljska sredstva. In Henle se nI zbal trditi, da so bakterije vovražnlikl našega zdravja. Prav lato, kar danes trdi Tvoj Pasteur! Toda nauk starega Henleja se je porazgubil, nihče več se ga ne spominja, razen mene in morda še kakega starega zdravnika, ki tiči zaprašen nekje t najbolj zapuščenem kotu sveta. Ne čndl se torej, (e se za Pasteurjev nauk bojim late usode. Ns vsak način pa se drži Izbrane poli! Privedla T* ho do cilja. V znanosti se namreč često zgodi, da posrrdns ali i-eln napačna pot privede do nepričakovano širokega razgleda. Prav v zdravniški znanosti se Je to že često zgodilo. Pozdravljam Tc tudi v luienu matere In sestre Tvoj nče. T)r. Martin AIexlus Iz Pariza svojemu očetu dr. Bogo-slavu Alexlusu v Kronovem. Dragi očel Globok vtis je name naredilo tn, kar si pisal o starem Henleju, Taknj sein v knjižnici poiskal njegove spise In Jih prebral. Opazil aem temeljno razliko, ki Je med Henlejem In Paateurjem: pri Henleju gre za domnevo, pri Pasteurju pa vladajo dejstva. Tudi stari Grki so nekaj domnevali n elektriki, toda odkril jo Je šel Volta. Henle se je omejil le na predčut tistega. kar je pozneje Pasteur odkril. Oni |e zaznal le neko medlo luč. ta Je Jasno spregledal skozi drobnogled. Skozi drobnogled je opaall mikroorganizem, ki povzroči bolezen, prvo bakterijo, ki smo Jo dobili »In tlagrantl«, na mestu zločina, kot povzročitelja bolezni. Kaj to, če kaka bakterija povzroči bolezen samo na svlloprejklnlh ličinkah I Nekega dne je vlada naložila Pasteurju, da prouči bolezen sviloprejk, ki pomeni resno nevarnost za Tranrosko svilnato Industrijo. On, ki nI nikdar prej videl pridelovalcev svile, se je pomešal med nje ter delal med njimi več let, dokler nI odkril, da Je v svlloprejklnlh odpadkih, v jajčecih, t ličinkah In ▼ metuljih množica svetlih kroglic, v katerih je spoznal bakterije. Odkrnll jih je. In s tem je odstranil bolezen. Tako je Franciji poklonil nekaj miljonov, človeštvu pa dar, ki se ne da Izraziti v Sto-vllkah. Prvič se je zgodilo, da se bakterija nI suno osnmlla kot povzročiteljica bolezni, temveč tudi dokazala. Ali Je storil to Troj Henle? Njegovim teorijam •1 mogel verjeti ali pa ne. Toda Pasteurjeve bakterije moreš videti, če hočeš ali ne. Pastenr nI ostal dolgo sam. Njegovemu odkritju je kmalu sledilo drugo. Pred šestimi leti je drug znanstvenik. Nemec, ki se menda Imenuje Robert Knch, odkril bakterijo, ki povzroča splenltls, vranlčnl prisad. To je bolezen, na kateri trpijo večje živali In človek sam. Ml zdaj tu mrzlično Iščemo druge patogene mikrobe, ki jih bomo nekega dne nedvomno odkrili. MoJa glavna naloga je tale: oblečen v dolgn belo suknjo ter opasan t belim predpasnikom, kakor mama, kadar dela t kuhinji, pripravljam juho, v kateri morajo bakterije dobiti vse, knr je potrebno za njihovo prehrano. Bakterije položim v stekleno cevko, ki je napolnjena s tako juho. Tu se ta majhna bitja razmnože v kolonijah. Zal pa rastejo ined seboj pomešane. ne ločene po posameznih vrstah. Nam bi prljalo. da bi bakterije v obliki paličic rasle v eni cevki, bakterije oblaste olilke pa v drugI cevki. Toda tega do-adaj še nismo mogli doseči. Prepričan pa sem. da ho-mo že našli pot do tega cilja. Za zdaj pa si še razbijamo glave oh tem tehničnem vprašanju. Vprašanje hI bilo morda preprostejše, če bi Imel oh strani tako pridno In Izkušeno kuharico, kakor je moja sestrica Lujiza. Toda ona jc žal tako daleč od mene, kakor sem jaz daleč, od rešitve svoje naloge. lipam pa, da TI bom inogel kmalu sporočiti srečen Izid. Tvoj Martin. (Dalje.) GOSPODARSTVO Rim postaja vedno bolj pnmehno industrijsko mesto. Pod fašistično vlado je doživel Rim velik razvoj kot prestolnica Kraljevine, še posebej pa izreden razvoj v industriji. V Rimu je bilo leta 1922 le 3000 industrijskih podjetij, leta 1939 že 4570. Medtem, ko je bilo leta 1922 zaposlenih v rimski industriji le okrog 60.000 strokovnih de-lavcev, jih je leta 1939 bilo zaposlenih že 139.000. Vrednost cest. Skupno vrednost cestnega omrežja v Italiji cenijo na 80 milijard lir. Od tega odpade 43.000 km na pokra jinske ceste, okoli 120.000 km pa na občinske ceste. Vendar je cestno omrežje še premajhno za potrebe velikega prometa. Na 312.000 km' j>ovršine pride okoli 185.000 km cest, torej 0.6 km cest na 1 km' površine. Najmanj cest ima Kalabrija: 0.15—0.2 km na kma, največ pa Piemont in Lombardija z 7 km cest na 1 km1 površine. Ureditev položaja bivše Južne železnice. Med Italijo, Nemčijo. Madžarsko in Hrvatsko je prišlo do nove ureditve položaja bivše Južne železnice, in sicer na konferenci, ki je bila na brionskih otokih. Na konferenci so , bili tudi zastopniki družbe ter lastnikov obligacij. Brazilska železarska industrija je zadnja leta zelo napredovala. Leta 1930 je znašala proizvodnja surovega železa 35.305 ion, leta 1940 že 185.548 ton, lani pa 209.000 ton. V istem razdobju je proizvodnja jekla narasla od 20.985 na 141.076 in 154.000 ton. proizvodnja vuljanega železa pa od 25.895 na 135.329 ton, oz. 150.000 t. Turško-romunski trgovinski odnošnji. Iz Ankare poročajo, da je prišla romunsko-turška trgovina v zastoj zaradi tehničnih zaprek. Romunija je protestirala proti nekaterim doba-! vam bombaža in je zaradi tega ustavilaa izvoz 1 petroleja v Turčijo. $\o£lne novica i Koledar Torek, 18. avgusta: Helena, cesarica in vdova Agapit, mučenec; Klara, devica; Krisp, spoznavalec; Flor, mučenec; Serapij, mučenec. Sreda, 19. avgusta: Janez Eudes, spoznavalec in ustanovitelj reda; Ludovik Tuluški, škof; Tekla mučenica; Timotej, mučenec. Lunina sprememba: prvi krajec 19. avgusta ob 12.30. Herschel napoveduje deževno vreme. Novi grobovi + Gospod Hinko Richter star. je v Ljubljani mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek, 18. avgusta ob 3 popoldne z Žal, kapela sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. ■J- Gospa Marija Koji? vdova Kosmač rojena Leben je v Ljubljani zatisnila svoje oči. Pokopali so jo v nedeljo, 16. avgusta na pokopališču pri Sv. Križu. ■f" Gospa Katarina Kušar, soproga poštnega poduradnika v pokoju v Ljubljani, se je preselila v večnost. Pogreb bo v torek, 18. avgusta ob pol treh popoldne z Zal, kapela sv. Marije, k Sv. Križu. -J- Gospod Viko Logar, mesarski mojster in posestnik v Cerknici, je spravljen z Bogom odšel v večnost. Za njim žalujejo starši, bratje in sestri. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožatje! Osebne noviee = Poročila sla se v cerkvi sv. Družine v Mostah g. Seibitz Miro, dipl. gradbeni tehnik, in gdč. Kocmur Justi iz ugledne krščanske družine. Novoporočencema obilo božjega blagoslova 1 = Poroka. V Zagrebu sta se dne 6. t. m. v cerkvici sv. Roka poročila g. inž. Adolf Brumat in gdč. Edica Stritarjeva, oba iz Ljubljane. Priči sta bila gg. inž. Kalan in inž. Meško. Iskreno čestitamo. Rdeči križ poroča V Poizvedovalnem uradu za vojne ujetnike, Puharjeva 2/1 naj dvignejo pošto iz Srbije: Ark Josip, Acimovič I. Done, Brate Milka, Čadež Auguštin, Golja Marija, učiteljica, Goslinčar inž. Bojan, Krivic dr. Rudolf, Kneisel I., Kalan dr. Ernest, Kremžar Marija, Kettner Emilie, Kra-mer dr. Albert, Korene Riko, Krume Lea, Lipov-ne Leopold, Legat Marija, Likozar Helena, Močnik Danilo, Mežnar Simon, Može Adolf, Memedovič Mina, Mišič Milan, Neubauer dr. Robert, Nikolič Dragovan, Prodan dr. J., Pešec Alojzij, Porekar Mladen, Pahor Karlo, Popov Boris, Pahor Milka, Polič Zoran, Podgajski Milenka, Ozim Rudolf, Omahen Melanija, Rigler Milena, Roganovič Mile-va, Suhodobnik Helena, Sušnik Ivan, Šuligoj Draga, Šeme Ana, Skuta Eužen, Špan Marija, Turk Neva, Vidmar Dana, Vogl Helena, JŠtorac, Za-vadlal Franc. V tajništvu poizvedovalnega urada, naj se javijo: Svojci Mihajloviča Mihajla, Krelj Zalka iz Brezovice, Rupnik Jakob, Rudolf Marija, Pengal Vekoslav, fin. podpreglednik, svojci podnarednika Rozmana Franca, Rado Lah, Micka Tramšek, Sever Josip, (Pod gozdom 4), Mihelčič Mara, Ilias Janez, Dobrila Jeličič. — Kdor je poizvedoval za Jugom Ivanom, komandirjem orožniške postaje, Rapuš Leopold. Kdorkoli ve za naslov inž. Bogiča A. Petroviča, peš. kapetana I. razreda. — Prodaja plemenskih krav. Po nalogu kmetijskega oddelka Visokega komisariata obveščamo kmetovalce, da bo v sredo dopoldne, 19. avgusta 1942 v gostilni Rostohar pri Karlovškem mostu prodaja plemenskih krav — Vreme na praznik in nedeljo. Po četrko-vem hudem nalivu se je ozračje močno ohladilo. Temperatura je padla, barometer pa se je nasprotno začel od petka naprej dvigati. V avgustu je bilo doslej zaznamovanih 6 deževnih dni in je v tem času padlo do 31.5 mm dežja. V petek je bil zaznamovan za avgust primerno nizek toplotni maksimum + 16.6° C, ta se je že na praznik močno dvignil na +23.4° C, torej nagel skok za dobrih 6 stopinj, v nedeljo pa je znašal maksimum + 23.6° C. Nasprotno se je jutranja temperatura od petka naprej zniževala. V soboto je toplomer zaznamoval jutranji minimum +11.6" C, v nedeljo +10.4° in v ponedeljek le +10" C. Barometer se je od petka začel počasi dvigati, do- segel je na praznik stanje 766.5, v nedeljo 766.9 mm, v ponedeljek pa padel na 766.7 mm. Praznik je bil brez dežja. Vreme lepo in prijazno za kratke izlete v razne smeri na periferij; mesta. Vreme ni bilo posebno ugodno za kopalce. Voda je bila zelo hladna. V nedeljo je bilo zjutraj močno megleno, čez dan je sonce ogrevalo prirodo, popoldne pa »e je vreme nekoliko skisalo. Od 16 do 16.10 je nad mestom padlo nekaj kapljic dežja. Bilo ga je približno 0.1 mm. Po nekaterih krajih na Gorenjskem je moralo močno deževati in so se tam najbrž vrstile hude nevihte. V ponedeljek jc bila nad Barjem gosta megla. — Dalije krasc vrtove. Kljub temu, da smo spomladi vsi naglašali načelo, naj se vsi razpoložljivi deli zemlje, vse parcele, pa tudi vsi cvetlični vrtovi spremene v nasade koristnih rastlin, zlasti sočivja in krompirja, vendar je ljubezen naših ljudi do cvetlic bila še vedno tako velika, da se le niso hoteli odpovedati prav vsem cvetličnim okrasom in so sem in tja pustili kako gredico le za cvetje. Tudi to je koristno, ako ne ravno, kar se tiče lonca in mize, pač pa glede veselja, ki ga ima družina pri obdelovanju vrta. Z vse drugačnim občutkom stopa namreč človek na vrt, ako ga tam pozdravi bogastvo in prememba barv, kakor pa en sam ton te ali one kulture. Cvetlice so bile vedno naše prijateljice in jih tudi sedai ne smemo popolnoma pozabiti. Prav posebno še dalije so ljudje ljubili in še ljubijo v velikih množinah. Ta jesenska, oziroma pozno poletna cvetlica je res hvaležna, saj cvete od avgusta pa tja do Vseh svetov, ako je poprej ne pobere njena najhujša sovražnica — jesenska slana. — Sedaj se veselimo vsega razkošja barv, ki ga nudijo dalije očesu, od najbolj nežne bele do kričeče rdečih in pisanih barv ter najbolj različnih oblik, od dolgo-liste do takozvane »pompon« dalije, od malih z drobnimi cvcti, do orjaških, poldrug meter visokih in 7. ogromnimi cvetovi Dalija, ki spada v vrsto košaric, izvira iz Mehike, kjer jo domačini poznajo še divjo pod imenom »Akokotli«. Prvi jo je opisal 1. 1580 španski zdravnik Fernandez, iz mehiške rastline v sedanjo razkošno evropsko dalijo pa jo je prvi vzgojil učenec velikega botanika Linneja A. DahI ter sc po njem tudi imenuje. Drug izraz za dalijo je georgina, vendar v novejšem času označujejo z georgino prav posebno vrsto dalij, medtem, ko je dalija splošno ime za vso vrsto te čudovito lepe cvetlice. ^ju&ijana 1 Nakazila za milo dobe trgovc.i od današnjega torka, 18 .t. m. dalje v mestnem preskrbovalnom uradu, kjer naj se zglase z zeleno knjigo o prejemu blaga. V torek, 18. t. m. so na vrsti trgovci z začetnicami A do K, v sredo, 19. t. m. L do O, v četrtek, 20. t. m. P do S in v petek, 21. t. m. trgovci z začetnicami S do Z. 1 Mcslna zastavljalnica je zastavljenim predmetom dosedanjo dobo 8 mesecev 15. avgusta skrajšala na 6 mesecev. Stranke naj to spremembo u]>oštevajo, ker IkhIo odslej vsi zapadli predmeti že po 6 mesecih prodani na javni dražbi. 1 Ponedeljski živilski trg. Zaradi praznika in nedelje, ko je vladal na živilskem trgu jjočitek in odmor, je bil živilski trg v ponedeljek živahen in dobro obiskan. Trg se jc tudi primerno pre-skrbel z različnim letnim sadjem. Po daljšem odmoru je bilo na trgu lepo prvovrstno grozdje po 8 lir kg. Bilo je dalje nekaj zabojev breskev. Večja izbira jc bila na trgu drugega sadja. Mnogo je bilo lepih in debelih, zdravih in neobtolčenih hrušk-maslenk, ki so bile po 5.70 lir kg. Tudi jabolk je bilo v obilju. Domača jabolka so se primerno pocenila. Velike kopice paprike so bile naložene po branjevskih stojnicah. V ponedeljek je bilo dalje v obilju lepe in izbrane glavnate solate, za katero ni bilo takega tekmovanja, kakršno je bilo v petek pred praznikom. Manj je bilo na trgu domačih in uvoženih paradižnikov. 1 Katraniziranje Vegove ulice. Že prejšnji teden so začeli ponovno površinsko obdelavo dela Napoleonovega trga in Vegove ulice. Lani so sicer vse ceste okrog bloka vseučiliške knjižnice modernizirali, saj so vsa cestišča katranizirali, pri čemer so uporabili katran, ki ga v ta namen izdeluje mestna plinarna iz katrana, ki nastaja pri destilaciji premoga. Lani urejene ceste so se dobro obnesle, videti pa je bilo, da tanka zgornja površina ne bo mogla dolgo časa vzdržati prometa, če ne bo še enkrat obnovljena. Lani so KULTURI! OBZORNIK Izbor slovenske proze v slovaščini Poročali smo že o izboru slovenske proze v slovaščini, kakor jo je prevedel Koloman Geral-dini in izdal v lepi obliki pri Slovaški Matici kot 23. zvezek Prevodne knjižnice. Toda naša poročila so temeljila na ocenah slovaških revij ter nismo mogli natanko poročati ne katere novele so prevedene, ne kakšna je knjiga v celoti. Sedaj nam je prišla v roke knjiga, ki napravi na slovenskega bralca najlepši vti6. Tudi po načinu izdaje. Naslovno sliko je napravil znani ilustrator Joief Cic-cek ter simbolno ponazarja ljudstvo, kako stopa za križem, katerega senca pada na ves sprevod. Tiskana je na najboljšem belem papirju ter obsega 253 strani. Lepi knjigi je napisal prevajalec, naš veliki prijatelj in pesnik slovenske moderne poezije v slovaščino K. Geraldini kratek uvod, ki ga prinašamo v celoti: »Na vzhodnih obronkih Alp, na gornjem teku Save, pri Miru živi mali slovenski narod, ki je že davno vzbudil pozornost izobraženega sveta s svojo 6taro in visoko kulturo, s svojo zgodovino, polno trpljenja in bojev za obdržanje svojske kulture, vrednost, ki prehajajo že stoletja s pokolenja na pokolenje. Pokolenje Trubarjevo, Prešernovo, Krekovo, Koroščevo in Kulovčevo živi in bo živelo iz duhovnih vrednot, ki so privrele iz slovenske duše. Predstavljam vam la izbor iz slovenskih pisateljev. Sprejmite ga z ljubeznijo, z namenom spoznati duhovno življenje Slovencev, s katerimi nas veže staro prijateljstvo i.z Svatopolkovih dob, ko je prvi poslanik slovaške države, Zemežizem, poloval čez Slovensko v Rim. Obseg knjige mi ni dovoljeval, da bi dal več zgledov moderne slovenske proze. Predstavljam samo najbolj markantne pojave slovenske pripovedne umetnosti iz časa zadnjih dvajsetih let. Zahvaljujem se g. dr. Tinetu Debeljaku in pokojnemu PhC. Stefanku, ki sta mi pri sestavljanju te antologije pomagala z dobrimi nasveti. Turčinski sveti Martin, 13. oktobra 1941.« Tako pravi uvod v knjigo, ki je izšla z letnico 1912. Predstavlja pa devet slovenskih avtorjev z naslednjimi novelami: Ivan Cankar: Za križem (ki je dala tudi ime vsej zbirki), Sosed Luka, Prešce, Iz mojega življenja, Kral j Matjaž, Otroci in 6tarei, Sraka in lastovičke, Lisjak; Ksaver Meško: Starka; Ivan Pregelj: Matkova Tina; J. (?) S. Finigar: Naš vsakdanji kruh; Juš Kozak: Rodno mesto: 1. Vodnjak, 2. Pasarjev sin, 3. Res finita; Miško Kranjec: Na valovih Mure; Prežihov V orane: Odpustki; .lanez Jalen: Zarjavela puška. Taka je vsebina tega izbora, ki je dober ter lepo predstavlja dvajset let slovenske moderne od Finžgarja in Cankarja do najnovejših pripovednikov. Morda bi bilo dobro predstaviti še katerega (Velikonjo, Levstika) in mlajše, toda s tem bi ee povečal obseg, preko katerega prevajalec ni mogel, kakor se je opravičil v uvodu. Z veseljem sprejemamo ta izbor ter smo iz srca hvaležni Geraldiniju, da se nas je v tem trenutku spomnil in nas s tako ljubeznijo predstavil Slovakom. Prevod se lepo bere ter je tudi v tem pogledu opravil prevajalec odlično delo. Slovaški Malici smo prav lako hvaležni za lepo opremo in izdajo, kakor tudi uredniku dr. Janu Martaku, ki jo je uvrstil v zbirko Prevodne knjižnice. Morda pogrešamo uvoda v slovensko moderno prozo, ki ga je prevajalec prvotno predvidel in tudi že naprosil pri Slovencu. Toda tudi to 60 Slovaki od svoje strani lepo nadomestili: na ovitku je v kratkih besedah predstavljena zgodovina slovenskega modernega pripovedništva v zadnjih dvajsetih letih z markantni.mi besedami i,n zelo dobro, kar bomo še prinesli v prevodu, da bomo Slovenci videli, kako nas predstavljajo v svetu in kako dobro poznajo tam naše kulturno delo. Lepa knjiga velja broširana Ks 30. td. Najboljši in najcenejši slo-venski tednik je »Domoljuba namreč zaradi slabega vremena morali površinsko | obdelavo zaključili kar hitro. Zadnje dni so že na novo katranizirali Napoleonov trg in del Vegove I ulico do vseučilišča. Sedaj bodo katrauizirali še ' zadnji del ceste do Kongresnega trga. Videti je, da to pot zelo skrbno delajo, saj delavci še preden se začne pravo delo, z železnimi krtačami na-libajo cestišče, drugi pa za njimi s sirkovimi metlami pometajo prah tako da je cesta res čista, šele nato poškrope cestišče s segretim katranom, ki ga takoj nato (»osipajo z drobnim peskom, ki bo tvoril gornji sloj cestišča. I Mehanična delavnica v Mestnem doma. Marljivi ljubljanski poklicni gasilci in reševalci, ki so stalno zaposleni, bodisi z delom, za katerega so nalašč nastavljeni, namreč z reševanjem, oziroma preprečevanjem elementarnih nesreč, bodisi pa s svojim delom, za katero so izučeni. Skoraj vsa dela, zlasti mehaniška in kovinsko obrtniška, pa tudi druga obrtniška, ki so za reševalno postajo potrebna, izvrše poklicni gasilci sami, tako da prav nič ne obremenjujejo materialnih izdatkov mestne občine. Da je ljubljanska mestna gasilska in reševalna postaja na tako visoki in sodobni stopnji, je v veliki meri zasluga dela gasilcev samih, ki imajo v Mestnem domu nekaj delavnic, zlasti kovinsko delavnico. Potrebovali pa so že dolgo mehanično delavnico za popravilo številnih motornih vozil, ki so v garaži Mestnega doma. To delavnico so pričeli delali leto«, načrte zanjo pa sta napravila vodja poklicnih gasilcev inž. Gričar in podvodja tehnik Rozman. Za delavnico so uporabili večji prostor, kjer je bilo do-sedaj staro skladišče. Ta prostor so gasilci sami lepo betonirali in prepleskali in obzidali, kakor je treba. Napravili so tudi globljo jamo, kakor jo taka delavnica vselej potrebuje, da namreč mehanik more stoje od spodaj navzor popravljati avtomobile in mu ni treba pod avtomobilom ležati. Višek spretnosti gasilcev pa predstavljajo vzidane pritrjene in pa premične traverze z dvi-galnim žerjavom in s škripci, s katerimi more en sam mož še tako težko vozilo premikali v f>o-ljuhni smeri po delavnici. Vse te dragocene naprave, ki bi sicer mestno občino veliale težko tisočake, so gasilci napravili sami iz starega železa, tako da ni bilo mestni občini za novo delavniro žrtvovati niti centezima, pa je le znatuo pridobila na vrednosti svojega premoženja. Naznanila GLEDALIŠČE Urama: Torek. IS. avgusta ob 17..10: »Zaljubljena /.ena«. Izven. Zelo znižan« cene od 10 lir navzdol. — Sreda IS. avgusta ob 17.30: »Vdova Hošliuka«. Izven. Zelo /.ni ane cene od 10 lir navzdol. — Četrtek, 20. avgusta: Zaprto. — Petek, 21. avgusta: Zaprto. — Soiiola. 22. avgusta ob 17.30: »Poročno d«- I rilo« Izven. Zelo znižane ccne od 10 lir navzdol. RADIO. Torek, 18. avgusta. 7.30 Melodije in romance — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Operna glasba — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.43 Koncert sopranistku Rezike LipuSček-Koritniko-ve — 13 Napoved času — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnegi Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 1.1.20 — Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanlSIn! — 14.15 Koncert radijskega orke«tra, vodi dirigent D. M. fiijanec, so-delujo violinist Karlo Rupel. Simfonična glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert pianista Bojana Adamiča — 17.45 Pisana glasba — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glnsha — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogoiikov v slovenščini — 20 30 VojaSke pesmi — 20.45 Koncert trla Emone — 21.10 Koncert komornega /.bora. vodi dirigent D. M. fiijanec — 21 35 Koncert l.tnbl Innskcirn komornega tria (M Lipovšck) — klavir. A. Dermelj — violina, C Scdlbaurr — čelo) — 22.15 PisRna glasba — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE Nočno službo imajo lokarne: dr. Kmet, Rlelvclsova cesta 43, mr. Trnkozry. ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar Šetenhurgova ulica 7. POIZVEDOVANJE. Našla se Je mala črna denarnica z inalo vsoto denarja. Dohi se v Lipičcvi ulici štev. 2, pri g Zamann Ludviku. Zlato broško sem izgubila v nedeljo, 16 t m. od 16 do 18 n« cesti od Karmeličank nn Selu do eostilne »Scdnilce«. Ker je. drag spomin, prosim najditelja, d» jo izroči proti dobri nagradi v upravi »Slovenca« ali tam poizvo za naslov. opravljeno žetev; v tem »mislu naj bo tudi pridiga ter naj te na koncu opravi slovesni Te Deum. Na to zahvalno sveto mašo naj pozoveio vse ljudi. Ta zahvalna sv maša ee je opravita po vseh cerkvah 16. t. m. Polaganje meddržavnih kablov skozi Hrvatsko. Te dni se mudi v Zagrebu komisija nemških strokovnjakov, ki dela na tem, da sc čimprej položc skozi Hrvatsko kabli za mednarodni promet na progi Zagreb—Zidani most—Celje—Maribor in da lje v Nemči|o. 2 (J&KOHjsk&Oa Namestnik gauleiterja na Gorenjskem. Pretekli četrtek se je mudil namestnik gauleiterja Thimel v Kranju. Obiskal je uradne prostore okrožja. V kranjski mlekarni se je zelo priznalno izrazil o delovanju tega obrata. V svojem govoru delavcem nekega velepodjqtja je ugotovil, da je gorenjski delavec sposoben zadostiti posebnim zahtevam vojne. V uradnih prostorih DA F je dal jasne smernice za bodočnost in [>ozval uradnike, naj pridno sodelujejo za dosego zmage. J Spodnjega JjtnjeKikaga Smrtna kosa. V Št. Lenartu v Slovenskih goricah je umrl industrijalec Rudolf Brucker, star 71 let. V Pletovarjih pri Sv. Juriju ob juž. žel. je umrl 76 letni Anton Brglez. V okolici Braslovč so umrli: Ivan Grah, usnjarski pomočnik, pre-užitkar Franc Rojnik iz Spodnje Grče, posestnik Alojzij Stopar iz Letuša, preužitkar Franc Tavčar iz Orle vasi, mesarjeva žena Leopoldina Vovk, posestnikov sin Franc Strnad, zidar Anton Prevodnik, preužitkar Rovšnik, vsi iz Podvrha, in kolarski pomočnik Ignacij Cizej iz Št. Ruperta. Poročili so se v Celju: Maks Flajs z Justino Razboršek, Anton Pilih z Albino Pungcršek, Avgust Maček z Marijo Catar, Viktor Jug z Marijo Vidic, Vinko Mešič z Ano Pantnar, Rihard Ba-nič s Frideriko Hiickl, vsi iz Celja; Mihael Turn-šek iz Celja z Marijo Kugler, Friderik Obad iz Celja z Elfrido Levičar iz Maribora. V Braslov-čah sta se poročila posestnik Jožef Prislan in gospodinjska pomočnica Jožica Smole. Nesreče. Pri podiranju dreves si je zlomil desno nogo 18 letni Jožef Veber iz Podkorena pri Mariboru. Slaščičar Jakob Kokot, star 25 let, iz Maribora, je padel s kolesa in si zlomil levo koleno. 56 letna hiš. posestnica Leopoldina Kranjc iz Maribora si je zlomila nogo. J/z. fbivaika Poglavnik je obiskal v Podsusedu vojake-re-krute pravoslavne vere. Kasarna pravoslavnih re-krutov, ki so jih te dni novačili, se nahaja v Podsusedu, kamor se je 11. t. m, podal Poglavnik, da jih obišče. Poglavniku je podal stanje polka zapovednik podpolkovnk Vjekoslav Turkalj. Poglavnik jim je govoril lep govor ter spraševal po njihovih rodbinskih zadevah. Poročilo pravi, da so bili vsi rekruti srečni, da so govorili s Poglav-nikom ter so pripravljeni boriti se za Nezavisno Hrvatsko Državo. Konec proslave letošnje žetve. 15. t. m. so se zaključile uradne proslave letošnje žetve po vsej Hrvatski. Te proslave so bile doslej v največjem obsegu ter so imele vsenarodni značaj. Posebne slovesnosti so bile v Zagrebu ob priliki umetniškega tedna, ko so na prostem dajali največji umetnostni zavodi svoje prireditve, tako Narodno gledališče kakor tudi pevska društva ter folklorni instituti. Zaključile pa so se te slavnosti z okrožnicama zagrebškega nadškofa Stepinca ir pravoslavnega metropolita Germogena, ki sta ukazala zahvalne molitve po cerkvah. Tako je n »M- j škof Stepinac v svoji okrožnici poslal dušnim pastirjem navodilo, naj se običajna zahvalna nede- I lja še posebej praznuje kot zahvala za dobro I II primo che pa$-sa consiglia... Prvi mimoidoči svetuje... va.1 incontro alla Fortunat Con un piccolo sa-criticio d/ 12 Lire puoi svegllarti m 11 ion ar 10 fra qualche sett/mana. — Per non dimenticartene: compera un b ig/ietto oggi stesso. Po/d/ sreči nasprotil Z malo žrtvijo 12 tir se čez kak teden lahko„ zbudiš kot milijonar. Še danes k up t srečko, da ne boš pozabili REGALA MILICNI a c h i acquista un b i c l i e t to per L. 12•— DARUJE MILIJONE tistemu, ki kupi srečko z« Lir 12'— Dolgin - Debeluh - Ostrogled Risbe: ROM — Besedilo po K. J. ERBENU 81. ZATO GA VRZE OB TLA, DA JE ZABOBNELO KOT BI PADEL MEH S STOI PA 82. IN V HIPU JE BILA VSA DOLINA PO,. VODO KAKOR VELIKO JEZERO. DEBELUH SAM JE KOMAJ ZLEZEL IZ NJE. A^ i»VV* ia-K, 374 »No skrbi, Zalika, kako bova prišla na Gradišče!« ji reče spremljevalec Davorin. »Ko sem bil zvečer med turškimi stražniki, sem zvedel za ključe, ki zapirajo podzemel-sko pot. Nntihoma sem si jih prisvojil, ko sem šel pod Rožčico. Brez njih ne moreva na grad, kajti vrata so močno zapahnjena. Po tej skrivni poti pa bova neopužcna prišla k svojim. < 375 Nato tiho stopata Davorin in Zalika, preoblečena v turške obleke, proti vasi. Zalika stiska spotoma majhno podobico Matere Božje, sveti spomin očetov iz turških bojev, na srce, ter prosi Boga za pomoč. Tako sta prišla do Strelčevc domačije. Blizu za njima je sledila Almira. llodila je tako tiho in tako oprezno, da je nista niti slutila. 376 V Strelčevi hiši ni bilo nikogar. Vse je bilo mrtvo in zapuščeno. Spravila sta se po stopnicah v klet, od koder vodi, kakor vesta, skrivna pot na grad. Tu pa sta opazila, da je bil zid razkopan, tisti zid, ki je zakrival ta skrivna vrata v podzemeljski rov. »Bog ve, kako so našli Turki ta skrivni vhod,« opomni Davorin Zalo. Zala pa sc samo čudi in groza jo obide. MALI OGLASI V malih oglasih velja pri iskan|a službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskib oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malib oglasih pa je beseda po ^ 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase je treba plačati tako) pri naročilu. 1 štelo: Uradnica s svojo posteljnino, Išče v sredini mesta Cisto In udobno sobo. Ponudbe na upravo »Slovenca« po(l i-Cltta ln mirna« st. iliOS. fotM> iiC^^l j Žiitttil| Prodani lepo parcelo 11 koz po zelo ugodni ceni. Po- dobrih mlekaric, prodam, nudbe v upravo »Slov.« Trnovo, Karunova ul. 7. pod »50.000« št. 4005. Ljubljana. Kupujte pri naših inserentih! Umrla nam je naša ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Katarina Kušar soproga poštnega podurudnika v pokoju Pogreb drage poojnice bo v torek, 18. avgusta, ob pol 3 popoldne z ZaL iz kapelice sv. Marije lin pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 16. avgusta 1942. Žalujoči: Ivan, soprog. Josip, sin, in ostalo sorodstvo B Služte 1 Dobe: Šteparico sprejmem za stalno. Zar-nlk Alfonz, (Oajeva) Via Verdi 9.. Upokojenec samski, v pomoč gospodarstvu, so sprejme. Hrana ln stanovanje v hiši. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4606. Kurivo LJUBLJANSKI INEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 In 18.3C Tvegana ljubezen — sijajni domisleki Kralj cirkusa V glavnih vlogah- Clara Calamai, V. Riento, F. Coop itd. kino union - tel. 22-21 Film. ki je dosejrel največji uspeh, film, ki se-vsem dopade, je pač film Komedija lahkoiivcev V glavnih vlogah: Dina Galli, Antonio Gandusio kino slooa - tfl. 27-30 Filmsko veledelo po noveli slavnega H. Sudermanna Ljubezni nasproti Eden najlepših lilmov sezone! Igralci: Fritz van Dongen, KristinaSoderbaum kino matica - tei.. 22-41 Za dobro voljo Reklama. Na vlaku si skupina potnikov krajša čas z razgovorom o pomenu in važnosti oglasov v časopisih in drugod. Nekdo pripomni: »Saj je tudi v živalskem svetu mnogo ležeče na reklami. Lejte, kokoši nesejo jajca, prav tako tudi race. Toda ko so race opravile svoje delo, lepo tiho molče; kokoši pa razglašajo svojo pridobitev na vse štiri vetrove.« -, Potniki ga gledajo, kakor bi hoteli vprašati, kaj pa hočeš s to primero? Mož jim razloži: »Na zgledu sem vam pokazal, kaj premore reklama: kokošja jajca se prodajajo, račja pa ne.« * Pol litra preveč... »Ti, Štipko! Ali ni to čudno? Kadar si ga privoščim eno merico odveč, pa vse po dvoje vidim. Kako bi se tega znebil?« »Veš kaj? Eno oko zatisni!« * Zareklo se fi je.., »Te dni sem tirala,« pravi gostom lastnica penzijona, »da povzroča dve tretjini vseh bolezni, ki mučijo ubogi človeški rod, nezmerno uživanje jedi.« — »Je že mogoče,« odgovori neki stalen gost; »vsekako pa ugotavljamo, da v tem penzijonu že mesecc in mcsece ni nihče zbolel.« • v • Jiv ■ , v Vsemegočnemu se jc zdelo prav in jc poklicni k Sebi po kratkem in hudom trpijo-nju svojo verno in zvesto služabnico/ ženo, sestro, sestrično in teto, gospo Kojič Marijo vdovo Kosmač roj. Leben Neizmerno potrti sporočamo to žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem. Predrago pokojnlco smo položili k večnemu počitku v nedeljo, dne 16. avgusta 1912 ob štirih popoldne. Spremili smo jo iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu. Slovesna sv. maša zadušnica je bila v ponedeljek, dne 17. avgusta v cerkvi sv. Male Terezike na Ivodcljevcm. ki jo je pokojnica srčno ljubila. — Vsem. ki so darovali cvetje in prišli spremit blago pokojnlco na njeni zadnji poti, srčna hvala! Posebej hvala za skrb docentu dr. Matku, dr. Pavšlču, ki je storil vse, čč. sestram v Slajmarjevcm domu, ki so pokojnicl lajšale zadnje ure ter pevcem in pevkam Mladinskega doma, ki so se od pokojnlce poslovili s pesmijo! Vsem še enkrat: prisrčna hvala! Ljubljana, Borovnica, Vrhnika, dne 17. avgusta 1912. Žalujoči mož N i k o , brat Franc in ostalo sorodstvo. V cvetju mladosti nas je za vedno zapustil naš zlati Viko Logar mesarski mojster in posestnik v Cerknici Cerknica - Ljubljana - Kočevje, dne 17. avgusta 1942 Neutolažljivi starši, bratje, sestri in sorodstvo Neizprosna usoda nam je iztrgala iz naše srede našega predobrega očeta, starega očeta, brata, strica, gospoda Hiiiho Rictiterla star. Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 18. avgusta 1942, ob 3 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Kamnik, 17. avgusta 1942. Hinko, Mirko, inž. Jože, Rihard, sinovi; Milka roj. Špeletič, Anica roj. Mihevc, sinahi: Janček in Metka, vnučka; Ivanka in Angela, sestri — ter ostalo sorodstvo. Za Ljedsko fljfcarce v lijobljanls Jože Kranarii izdajatelj: inž. Joži Sadja Urednik: Viktor Cenžifc