Stev. 5. V Ljubljani, v sredo 31. januarja 1917. Leto IV. Francoski oklopni parnik „Gaulois", ki ga je torpediral nemški podmorski čoln, se potaplja sredi morja. Parnik je vozli baje tudi srbske vojake z otoka Korfu v Solun. Nemški parnik rešuje utapljajoče se Francoze in Srbe. Snaha. Roman. Angleško spisala Mrs. Hungersdorf. (Dalje.) Prišedši do enega teh ubožnih bivališč, ki se je pred njim valjal v luži neizogiben prašič, je zaslišal glas, katerega je bil jako vesel. Nekdo ga je klical. „Ali si ti?" je za-klical Monin glas. „ Pojdi notri, Geoffrey, rada bi govorila s teboj. Geoffrey je snel puško z rame, sklonil se je in stopil v nizko kočo z večjim veseljem kakor da je povabljen v kraljevski grad. Kaj je tudi grad druzega kakor stanovanje vladarja? Rodneyjeva vladarica pa je bila ta hip v tej skromni hišici. Sedela je za kolovratom, in nit je urno tekla skozi njene prste. Imela ni belih, skrbno gojenih rok, toda njene male, rjave roke SO' mu bile ljubše kakor najmehkej,še in najnežneje tačice prve salonske dame. „Tukaj sem", je vzkliknila s svojim veselim glasom, ki je odmeval potem še ves dan v njegovem srcu. Stara žena je sedela ob medlo gorečem ognju šote, kjer je kuhala obed za svoje sinove, ki so bili na delu. »Kolika sreča, da te srečam tukaj!" je vzkliknil Geoffrey. Sklonil se je k pridni predici in jo po kratkem obotavljanju poljubil, vkljub stare ženice, ki ju je opazovala s tiho radovednostjo in z začudenjem. Ženi se Geoffreyjevo vedenje nikakor ni zdelo graje vredno. Nasprotno, prijazno se je smehljala, kimala s staro glavo in mrmrala neko irsko prislovico o mladosti in ljubezni, kakor da je pogled na ta lepi ljubavni par vzbudil v njej spomin na davno minole čase, ko je imela tudi ljubimca in je gojila zlate nade. Vstala je, obrisala stol, ga postavila pred Geoffreya in ga prosila, naj se zadovolji ž njim. Potem se je obrnila zopet k ognjišču, vzela meh in je pihala v ogenj; kazala je na ta način než-nočutno zaljubljencema hrbet. Mladi mož se je z veseljem poslužil povabila, naslonil je roko na naslonjalo Moninega stola, vprl od sreče žareče oči v njen obraz in šepetal: „Kako dražestnasi!" In ponovil se je mali prizor, ki bi bil vzbudil kmetici ob ognjišču zopet mladostne spomine, ako bi ga bila videla. „Kaj pa delaš pravzaprav?" je vprašal Geoffrey, ko sta se spet vrnila v resnično življenje. »Predem za Betly; trga jo v rami in ne more delati, pa mora biti vendar izgo-tovljeno delo ob določenem času in ga oddati. Kmalu sem gotova, potem lahko greva domov". „Kadar te popeljem na svoj dom," je dejal Geoffrey, „te dam slikati v tej obleki, sedečo za kolovratom, in potem te obesimo v galerijo med druge." „Kje?" je vprašala Mona ter se hitro ozrla vanj. „0, doma, saj veš." je odgovoril gospod Rodney, ki se je takoj zavedel, da ni krenil na pravo pot. „Ali meniš v narodni galeriji?" je vprašala Mona ter modro nagubančila čelo. „0h, ne, Geoffrey, tega ne bi rada! Menim namreč, da ne more biti prijetno, če ogledujejo človeka najrazličnejši ljudje." „Dobro, pa ne pojdeš tja," je obetal. ^ ¦ „Ampak" vseeno moraš biti pripravljena na to, da te bode svet ogledoval, če že visiš v narodni galeriji ali pa ne." „Ali zakaj?" je vprašala Mona, trudeča se, da bi razbrala resnico z njegovega obraza. „Kaj sem drugačna od drugih?" „Zelo drugačna," je odgovoril Rodney. Ampak zaradi tega se nikar ne. boj. Saj to je dandanes baš moderno. Če nimaš kaj izrednega na sebi, nisi nič; zato si ukrojena po najnovejši modi." „Sedaj se hočeš pa norčevati iz mene," je rekla Mona z dražestnim usmevom in ga je uščipnila v uho; pa tako, da ga ni nič bolelo. Stara žena ob ognjišču, ki je zadnjih pet minut vedno nanovo vstala in zopet sedla, je pogledala sedaj še enkrat v lonec, potem se je zadovoljna oddahnila. Potegnila je lonec od ognja in ga postavila na tla. Nato je odcedila vodo in se zazrla zadovoljna v kadečo se vsebino. ,,Morda bi hoteli pokusiti malo," je rekla potem, okrenivša se h gostoma. „Lačni morate biti, gospodična Mona, po vsem delu, ki ste ga že opravili, Če bi se hoteli s svojim prijateljem ponižati in použiti kak grižljaj, vama je na razpolago in ga vama od srca privoščim. Krompirje debel letos... 'hvala bogu!" „Da, lep je," je odgovorila Mona, „in lačna sem; ako vam ne dela preveč truda, bi ga rada malo jedla." „Kaj mi je za trud, gospodična Mona," je vzkliknila Betty, „če je za vas!" „Ali nočeš tudi ti malo pokusiti Goeffrey?" „Da, rad"... je odgovoril obotavljaje se Geoffrey. „0, seveda," ga je prekinila starka, „dosti ste hodili, zato se morate malo okrepčati. „Ako smem torej prositi za krompir," je dejal Geoffrey uljudno, deloma ker je bil lačen, deloma ker je vedel, da napravi s tem Moni veselje. Stara žena je stopila k omari ter vzela iz nje dva krožnika jako čudnega vzorca, dvoje nožev in dvoje vilic. „Mogoče bi se vam hotelo tudi kapljice svežega mleka?" je vprašala ter po- stran 50 TEDENSKE SLIKE štev. 5 V-,.. Dolce far niente na bojišču : Laški vojak spi na krasni postelji na pogorišču mesteca po odhodu vojske. Pogorišče Solkana pri Gorici. stavila hkratu prednju majhen vrč mleka, ki je vseboval vsednevno krepilo uboge starke. Ker Mona in Geoffrey tega nista vedela, sta pila mleko in se veselila male pojedine, medtem ko ju je njuna gostiteljica iz ozadja smehljaje opazovala. Deset minut pozneje sta se poslovila od gostoljubne Betty in sta stopala roko v roki proti na-jemnikovi hiši. „Nisi mi še povedal, koliko vas je pravzaprav doma," je začela Mona razgovor. »Pripoveduj mi sedaj. Torej tvoja mati, potem Nick... ali še kdo? „Da, Jack je sedaj pač tudi že doma, — to je moj drugi brat, vsaj pričakovali so ga včerajšnjega dne. Violeta Manserghova je tudi večkrat pri nas; razun teh pa prihaja sedaj ta, sedaj oni". „Ali je Violeta Manserghova lepo dekle?" je vprašala Mona, ki je nehote zaslutila, da bi mogla biti to kaka tekmovalka. „Lepa ni; ampak oblači se izbrano in je jako prikupljivega vedenja. ,,Ah," je vzkliknila Mona resno. »Moja mati mi jo je določila za nevesto," je nadaljeval Rodney, ki — kakor večina moških — ni opazil malih znakov nevolje na obrazu svoje spremlievalke. „Ampak res čudno, ne razumem, kako da mi nisi tega še nikoli pravil," je dejala Mona s povešenimi očmi. „Zdi se mi, da sem že govoril o tem," je odgovoril Geoffrey, ki je končno spoznal pravi položaj. „Ne, še nikdar nisi pravil o njej. Ali si bil zaročen ž njo?" „Ne, nikoli," je odvrnil ogorčen, tako da se je čutila vso osramočeno. „Upam, da ni zaljubljena vate," je pripomnila zategnjeno. „Na to lahko zavžiješ strup!" je dejal Geoffrey veselo. „Prav toliko jej je zame kakor meni zanjo, namreč: nič." „To me jako veseli," je odgovorila tiho Mona. »Zakaj pa, ljubica?" »Ker bi mi bila neznosna misel, da je katera druga nesrečna zaradi mene. Zdelo bi se mi, kakor da počiva prekletstvo na najini ljubezni," je odgovorila Mona ter ga pogledala s svojimi resnimi očmi. „Žalostna mora biti zavest, da je lastna sreča povzročila nesrečo drugim". »Ampak ljubila bi me vkljub temu, Mona, kajne?" »Vedno bi te ljubila," je odvrnila deklica z milo resnobo, »bolj kakor svoje življenje; toda bala bi se za najino srečo" »Nikakega vzroka ni, da bi se morala bati, dragica," je odgovoril Geoffrey. »Moje srce je v dobrih rokah; ne poznam razun tebe nobene ženske, ki bi me ljubila in katero bi jaz ljubil." „Zdi se mi res, da me imaš zelo rad," je dejala Mona priprosto in položila svojo roko v njegovo. Molče sta stopala nekaj časa drug poleg druzega. „Da govoriva kaj druzega," je začela Mona čez nekaj časa, „ali se dame tvojih krogov v družbi zelo lepo oblačijo?" »Nekatere seoblačijoizredno neokusno." ,,Aii res? Mislila sem, da so vedno lepo oblečene. Ko sem bila pri teti Anastaziji v Dublinu, še nisem zahajala v družbe, ker sem bila preml?.da. Rada bi se videla enkrat v družabni obleki." »Tud' jaz bi rad to," je pripomnil Rodney. »To se pravi, ne sebe, marveč tebe, in sicer v prav lepi obleki, z golimi rokami, tako kakor sem te videl prvega dne". »Ali še veš?" je vprašala Mona z dražestnim nasmehom ter mu nalahno stisnila roko. »To bi se dalo prav lahko narediti. Mislim, da bi ti mogel preskrbeti toaleto." Govoril je hitro in nekam boječe ter gledal pri tem z veliko vztrajnostjo nekega osla, ki se je pasel na bližnjem travniku. Toda razsodba je bila ugodna. »Ali res?" je vprašala nadepolno. »Kje bi jo le mogel dobili?" V Dubimu mora vendar biti več dam-skih šivilj," je odgovoril Geof{rey; »lahko pišem kateri, če bi hotela priložiti mero." (Dalje prih.) štev 5 TEDENSKE SLIKE Stran 51 Naši škijaši na Tirolskem: Vojaki s skiji gredo na pozicije, oziroma z vrhov opazujejo laške postojanke. Mirovni pogoji sovražnikov. Centralne države so sporočile predsed-niku Zjed. držav, da ponujajo antantnim državam mir, Icer je vojna pravzaprav že odločena in je nadaljno prelivanje krvi le zločin. Pripravljene bi bile torej zaradi miru pogajati se, a svoje pogoje povedo na mirovnih sejah. Predsednik Zjed. držav, Wilson, je ta poziv naznanil antanti in prosil odgovora. Odgovor, ki mu ga je izročila antanta, je pa Wilsona temeljito poučil, da so si vojskujoče stranke glede pogojev miru nasprotne kakor noč in dan. Avstrija in njeni zavezniki so izjavili, da vodijo obrambno vojsko in da so ta svoj namen že dosegli S svojimi pridobitvami na bojiščih. Antanta pa v odgovoru predsedniku Združenih držav pove, da vodi osvojevalno vojsko in zahteva : Belgija, Srbija in Črnagora naj se vpo-stavijo, kakor so bile in plača naj se jim dolžna odškodnina. Izprazni naj se zasedeno ozemlje na Francoskem, Ruskem in Rumunskem; škoda naj se popravi. Evropa naj se preosnuje, da dobimo poroštvo za trajno nadvlado, ki bo vpošte-vala narodnost in pravice vseh malih in velikih narodov, in ki bo ozemlja mednarodno uredila tako, da so zavarovana proti neo-snovanim napadom na suhem in na morju. Vrnejo naj se pokrajine in ozemlja, ki so se poprej v antanti združenim državam vzela s silo ali proti volji prebivalcev. Osvobode naj se Italijani, Slovenci, Rumuni, Cehi in Slovaki od tuje nadvlade. Osvobode naj se narodi, ki so podložni krvavemu nasilstvu Turkov; kraljestvo Os-manov naj se odstrani iz Evrope, ker je itak tujec zapadni kulturi. Nameni ruskega carja glede Poljske so jasni. Antanta hoče Evropo zavarovati proti brutalni pohlepnosti pruskega militarizma, ni pa imela nikdar namena zatreti nemške narode. V te označene namene hočejo v antanti združene države delati z vsemi silami in z vsemi žrtvami, da doženejo zmagoslavni mir, ki bo zagotovil njih srečo in blagostanje in ki bo rešil tudi bodočnost napredka in omike. To so bistvene točke zahtev naših nasprotnikov, kakor jih razlagajo kot odgovor na Wilsonovo mirovno ponudbo.. Naši sovažniki hočejo s takim pisarjen-jem ostrašiti nevtralne države in jim vzeti vsako sredstvo za posredovanje. S tem hočejo novega poguma dati svojim narodom, ki so, kakor ves svet, do grla siti krvave vojske in s tem hočejo naši sovražniki tudi vzbuditi v vrstah osrednjih sil misel, da je nemogoče vztrajati proti takim nasprotnikom. Mnogo je v tej noti zahtev ki so pesek v oči tudi podanikom osrednjih sil, ki pa so o njih sovražniki jasno prepričani, da so neizvedljive. Zanimivo je to: Angleški listi že nami-gavajo, da v tej noti za se Angleži ničesar ne zahtevajo; res ji torej pravijo, da se Angleži bore le za dobrobit Evrope in za bla- gor malih narodov. To seveda zamolče, da dobe popolno oblast nad Evropo, ako ji dajo tako lice, kakor ga kažejo v svoji noti na Wilsona. Položaj je sedaj jasen: Sovražniki imajo namen popolno uničiti osrednji Sili, zato pa mora govoriti naše orožje, ki zmagoslavno končno vendar le prisili sovražnike do trez-nejšega presojanja vojnega stanja. Napoleon in krušna karta. Stendhalova knjiga »Napoleonovo življenje" je danes posebno zanimiva, ker moremo primerjati dobo Napoleoove mladosti z današnjo. Napoleonovi veliki uspehi v Italiji so napolnili starca Aubryja, francoskega vojnega ministra, le z grdo zavistjo. Starec ni kot general nikdar ničesar dosegel, zato mladega Napoleona ni mogel trpeti. Napoleon je smatral topničarstvo za najboljše orožje, s katerim se doseže največ in najboljše uspehe. Zato je Aubry prestavil 25 letnega Napoleona kot generala v Vendeejo k pešcem. Napoleon se je povelju uprl, odšel v Pariz in živel ondi od 1. 1795 v velikem siromaštvu. Dve dami, ki ste ga obe ljubili, a ki ju je mladi Napoleon obe preziral, sta zapustili mnogo zapiskov o mladem generalu v tisti dobi. Stendhal je te zapiske priobčil. Iz njih zvemo, da je bil ubogi general strašno suh. Nosil je dolge lase (»pasja ušesa" so rekli tisti lasni modi) prav do ramen; po- stran 52 TEDENSKE SLIKE štev. 5 .Jassy: Iz nove rumunske prestolice, kjer je zboroval rumunski parlament: Zgoraj katedrala, spodaj gledišče. V drugi vrsti zgoraj starinska cerkev Treh svetnikov, spodaj vila, v kateri sta prebivala na begu rum. kralj in kraljica. gled mu je bil mračen, a oči so bile krasne in so se v razgovoru čudovito oživile. Njegova obleka je bila obnošena in uprav ubožna. Njegova usta pa so bila izredno lepa. V obče je imel Napoleonov obraz čisto grški značaj. Pri vsej ubožnosti pa je bil jako ponosen. »Spominjam se" — piše gospa de Bou-rienne — „da je takrat (v letih 1794—95) vladalo Maximum (zakon, ki je določal maksimalne cene in setev. Tako se ni smelo sejati preveč žita in se pridelki niso smeli prodajati dražje, kakor je določila vlada). Posledica tega zakona je bila, da niso kmetje na pariški trg ničesar prinašali. Ako je bil kdo povabljen na obed, je prinesel pozvanec vselej svoj kruh s seboj. Kadar je prišla k nam v goste gospa N..., naša soseda z dežele, je prinesla izvrsten bel kruh, od katerega je dajala polovico meni." Napoleon je hodil v gledišče, a vstopnic ni kupoval, nego mu jih je podarjal prijatelj, Talmy, takrat mlad, modem igralec. — Druga dama piše: ,,V oni dobi smo videli Napoleona skoraj vsak dan; prihajal je k nam cesto na obed, toda, ker ni bilo kruha in je dobil vsakdo le po 2 unci (60 gramov) na dan, je bila navada, da so povabljenci prinašali kruh s seboj. Napoleon in njegov mlajši brat Ludovik, njegov pobočnik, fin in simpatičen mladenič, sta prinašala svoji porciji kruha, črnega in polnega otrob. In, nerada to povem, pobočnik Ludovik je por-ciji vselej sam pojedel in mi smo dajali generalu naš jako beli kruh, ki smo si ga da-ali peči skrivaj in dovažati iz Sensa, kjer e imel moj mož posestvo. Če bi nas bil cdo ovadil, bi to zadoščalo, da bi prišli pod giljotino (t- j. izgubili bi glavo)!" Torej že I. 1794—95 so poznali maksimalne cene, prepovedano je bilo pod kaznijo peči bel kruh in celo generali so morali jesti črn kruh, poln otrob. Tudi takrat ni bilo kruha, tako da je bil celo Napoleon prisiljen prepustiti malo porcijo mlajšemu bratu, sam pa je hodil rad v goste, kjer je dobil bel kruh. Vekoslav Spindler: Brez doma. (Dalje.) Tolažil se je na vse mogoče načine, vendar skoro celo noč ni mogel spati. Čez polnoč sta z Anico prerešetavala razna važna gospodarska vprašanja, kako ukreniti eno in drugo. Takrat je ona utrujena zaspala, on pa se je nemirno valjal sem in tja, in vedno zopet in zopet je stalo pred njim s plamenečimi, krvavimi črkami zapisano vprašanje: kaj bo z malim Ivančkom in Metico, če mamica v njegovi odsotnosti umre? In črke, krvave in plameneče, so rastle v vesoljnost, v neizmernost... Komaj je proti jutru malo zadremal, že ga je zbudil glasni vrišč po vasi; vpo- klicani so se zbirali in odhajali, kamor jih je klicala dolžnost. Ko sta prišla k njemu triletni Ivanček in poldrugoletna Metica, ko sta se oklenila njegovega vrata in ga poljubljala vroče in s solzami, ga je nekaj kakor klešče prijelo za srce, a glej, tam v neizmernosti je s krvavimi črkami zaplame-nelo vprašanje: kaj bo z vama, če mamica umre, ko mene ne bo? Davilo in tiščalo ga je vprašanje, skoro nestrpno se je ločil od svojih tako ljubljenih otročičkov. Nič ni vedel, kdaj in kako je prišel iz hiše, slišal je le še jok in ihtenje svoje Anice in svojih malih... Par minut kasneje pa se je kakor iz sanj zavedel — in je že korakal po cesti proti mestu, odkoder ga je vlak odpeljal k njegovem kadru. Kakor brez volje, kakor v polzavesti je vse to šlo mimo njega. Zvečer pa, ko je ležal tam v nekem starinskem poslopju med tisoči drugih tovarišev na slami, ko je poslušal njih vpitje in kletve in pridušanje, mu je zopet tem jasneje stopila pred oči ura ločitve od dragega doma. Zaril je obraz v. slamo in bridko, bridko zaihtel. „No no, otrok," je začul poleg sebe surov, pijan glas, „Kaj se nam boš tu cmeril! Pa pojdi k materi domov, če ti pri cesarju ni prav". Peter je stisnil zobe in potlačil jok. In potem so prišli napori vojaškega življenja. Kot topničar je kmalu šel na bojišče. štev. 5 TEDENSKE SLIKE Stran 53 Iz osvojenega rumunskega mesta Buzeu: Polje s koruzo. Voz z vodo. Rumunska hišica v okolici. Trg za zelenjavo. stran 54 TEDENSKE SLIKE štev. 5 j: (a "o es S O > »3 a Z i u 09 O es C « E S Kje vse je bil, kod vse je hodil? Koliko je pretrpel telesnih naporov — in koliko duševnih muk v mislih na svoj dom?! Saj so ga pošiljali z enega dela bojišča na drugi, sedaj je bil na ruskem, sedaj na francoskem, sedaj na srbskem bojišču. Pretrpel je grozo gališke zime, videl je rodovitne belgijske poljane in argonske gozdove, videl je častivredno Savo, zahrbtno Drino in še mnogo, mnogo sveta. A čudno! Kamorkoli je prišel, povsod ga je spremljalo vprašanje: Kaj bo z malima? Nekaj časa je dobival od ženke poročile, kako je doma. Tudi glede sebe je vedno zadovoljivo poročala. Nekoč pa so prenehali vsi dopisi, in vsa njegova pisma so ostala bre2 odgovora. Hotel je dobiti dopust, da bi šel domov pogledat — ni šlo. Hotel je od drugih ljudi izvedeti, kaj je ž njegovo rodbino, pa živa duša mu ni odgovorila. Tedaj se je bojazen v njegovi duši potisočerila, in njegovi tovariši so se čudili, da je hodil včasi okrog ves izgubljen, bled in kakor nezavesten. Nekega dne pa je sovražna granata padla v njegovi bližini. Njemu je otrgalo desno roko pod lehtom. Nezavestnega so ga spravili v prvo bolnišnico, kjer je ležal precej dolgo. Potem pa je šel z vlakom po Rumunska luka Brajla na Donavi — zavzeta od nemških in bolgarskih čet. ranjence v drugo bolnišnico bolj v ozadju. Kakor hitro je bil nekoliko pri zavesti, je zaprosil strežnico, da mu napiše pismo za ženko. ^Ni ji pisal glede sebe popolne resnice. Čakal je odgovora, zaman. Pisati je dal drugo pismo, čakal odgovora — zaman. Vse to ga je potrio, da je poprej ponosni Peter bil kakor trepetlika, brez vse volje, tirez vsega veselja do življenja. (Dalje prih.) Razne vesii. Nadvojvoda Evgen hvali naše vojake. Povodom Najvišje podelitve velikega križa reda Marije Terezije Njegovi c. in kr. Visokosti presvetlemu gospodu maršalu nadvojvodi Evgenu je deželni predsednik grof •Attems brzojavnim polom izrazil najudanejše čestitke v svojem imenu in v imenu kranjskega prebivalstva. Nato je dospel naslednji brzojavni odgovor: Deželni predsednik grof Attems, Ljubljana. Vam in prebivalstvu Kranjske se najtoplejše zahvaljujem za dobre želje, ki me najiskrenejše vesele. Hrabri Kranjci so se v zadnjih bojih zopet posebno odlikovali. Maršal nadvojvoda Evgen. Vojaški domovi. Pod predsedstvom knezonadškofa dunajskega, kardinala dr. Friderika Piffla se je ustanovil »Avstrijski centralni odbor v ustvarjenje vojaških domov". Temu odboru se je pridružilo še več osebnosti. Vojaški domovi bodo zabavališča, v katerih se bodo ob prostem času zbirali vojaki v razvedrilo. Prostori in pritikline se bodo zaprosili pri vojaški upravi, opremo bode preskrbel odbor v zvezi z osrednjima uradoma vojnega skrbstva z nabiranjem po deželi, ki je že dovoljeno. Pokroviteljstvo podjetju sta prevzela cesar in cesarica, ki tako stojita na čelu prvemu mirovnemu dobrodelnemu podjetju. Vsak po en vojaški dom dasta ustvariti celo na svoje stroške. Darove v denarju nabira anglo-avstrijska banka na Dunaju. Mraz in zima. Končno smo dobili mraz in sneg ter ž njima pravo, a zdravo zimo. V soboto, 20. jan. so imeli na Dunaju — 6'8° C—9'2° C mraza, v severni Nemčiji in v Galiciji imajo do^— 15° C, pri nas pa okoli — 7° C. Na Češkem imajo poprečno — 17° C, na Moravskem — 14, na Šležkem — 15, v Bosni — 9, v Srbiji in'Bolgariji — 13° C. Še hujši mraz je seveda v Sibiriji in v Skandinaviji, kjer imajo poprečno — 26° C. Za reveže, ki nimajo kuriva, zadostne obleke in obuvala so se začeli hudi časi. Ljubljanska občina je pre- štev. 5 TEDENSKE SLIKE Stran 55 Trg v zavzetem rumunskem mestu Brajla na Donavi. Žitnice (ogromna skladišča) v rumun. pristanu galaškem. skrbela vsaj najrevnejše šolske otroke z obuvali. Seveda je pa še mnogo mladine, ki nima najpotrebnejše zimske obleke. 1430 nemških listov ustavljenih. Iz Berolina poročajo, da od začetka vojne doslej je bilo ustavljenih 1430 nemških časopisov. Pred vojno jih je bilo 13 000, ustavljenih je torej ena osmina. Šole, kruh in kurivo. Zaradi nedo-stajanja kuriva so po nekaterih krajih šolsko dobo skrajšali. Na Češkem so nekaterim šolam pobrali skoraj vse kurivo, ker ga manjka pekom za peko kruha. Otroci so brez šol, a doma starši tudi nimajo kuriva; zato je želeti čimpreje milejšega vremena. Angleške ženske. Iz Londona poročajo, da dela skoraj pol milijona žensk noč in dan po angleških tovarnah in skladiščih ter da se imajo angleške armade le ženskam zahvaliti za svoje uspehe. Slovenke v Bukarešti. Vojaški župnik Kozak poroča „Mirovemu" uredniku, da je našel v Bukarešti celo kolonijo slovenskih deklet in žena. Ko je 24. decembra v frančiškanski cerkvi v Bukarešti opravil za nekatere slovenske vojake božjo službo ter po maši s sojim slugo molil slovenske molitve, so slišale to nekatere v cerkvi navzoče Slovenke. »Začudil sem se, ko pridem pred svoj hotel ter me neka dekla po slovenski pozdravlja, roke poljubi, in je polna veselja, da vidi duhovnika, ki zna slovenski. Vprašal sem jo odkod je to zvedela, pa mi odgovori, da je bila v cerkvi in cula slovensko molitev; čakala je (slugo) Lojska, ko je šel iz cerkve in je ž njim šla k hotelu. Pripovedovala mi je, da je tukaj dosti Slovenk, nekatere so bile tudi vjete, ker je bilo prepovedano drugače govoriti kot romunski, one pa niso znale. Pretrpele so v ječi dosti. Lojzek je prišel zvečer ves rumen ter pripovedoval, da je bil pri puncah v gostih, da so ga pogostile prav božično. Ena njih ima tukaj svojo mater, pri nji prebivajo tudi druge, ki delajo nekakšne preproge iz slame ter zaslužijo 5 K na dan. Drugi dan sem imel pri maši celo slovensko kolonijo." Narodno bogastvo Romunske se da težko izračunati, ker na Romunskem ne poznajo ne osebne dvhodnine, ne kakega davka na zapuščine. Statistik Angelescu ceni vrednost vseh romunskih zemljišč na 19 milijard in 100 milijonov frankov, mestna zemljišča na pol milijarde, mineralične zaklade na eno milijardo in 200 milijonov, kapital trgovcev ter industrijalcev na pet milijard in posest zlatega denarja na 300 milijonov. Skupno narodno premoženje bi torej po tej statistiki znašalo 28 milijard in 200 milijonov frankov, dočim je državnih dolgov dve milijardi in 200 milijonov. Čistega narodnega premoženja bi torej bilo po tem računu 26 milijard, dočim je romunski trgovski minister Xenopol svoj čas izračunal, da znaša romunsko narodno premoženje le 23 milijard. Kako je to premoženje med romunsko prebivalstvo razdeljeno, se spozna iz sledečih številk: 2248 oseb ima na leto dohodka 102 milijona frankov, 1,240.000 je pa oseb, katerih letni dohodek ne znaša več kakor 600 frankov na leto. Ukrajinsko gibanje za svobodo. Ime kozaškega hetmana junaka Macepe nam je dobro znano, toda njegov politični pomen in njegovi politični cilji so se šele seda], v svetovni vojni pokazali v pravi luči. ^oljaki so Ukrajino v gospodarskem oziru močno pritiskali. Radi tega so se Ukrajinci v začetku 17. stoletja vzdignili, da se otresejo te nadvlade. Na čelu tega napora se je postavil hetman Bogdan Hmelnicki, ena najstarejših rumunskih cerkva. kateremu se je res posrečilo premagati poljsko vojsko. Ustanovilo se je ukrajinsko kraljestvo do Lvova, Haliča in Holma, Hmelnicki pa si je nadjal naslov ukrajinskega vladarja. Hmelnicki je dobro vedel, da bodo Poljaki poskušali si zopet pridobiti Ukrajino; bal se je tudi, da bodo Ukrajinci novemu navalu Poljakov podlegli, ker so bili že nad eno stoletje zapleteni v vedne boje s Tatari. Da bi Hmelnicki zagotovil novo ustanovljeno kraljestvo, je iskal zaveznikov. Pogajal se je na vse strani, končno pa se je pri-klopil moskovski državi. Zdelo se mu je, da je ta zveza že zaradi tega dobra, ker je moskovska država soseda Ukrajine, s katero jo veže ista vera in isto nasprotstvo napram Poljakom. Leta 1654. se je sklenila pogodba v Perejeslavu. Nato je bila Ukrajina popolnoma samostojna z lastno upravo, z lastncK vojsko in lastnim sodstvom; Ukrajinci so si smeli voliti sami svojega het-mana, ki je smel voditi lastno zunanjo politiko, seveda ne proti Moskvi in carju. Rusi pa se niso dosti ozirali na to pogodbo, ampak so kmalu začeli poskušati napraviti iz Ukrajine popolnoma rusko deželo. Posebno car Peter Veliki je stremil za tem ciljem, kar je očitno pokazal že s tem, da je po svoji volji razpolagal z ukrajinsko vojsko, ne meneč se za hetmanove ugovore. Za časa Petra Velikega je leta 1687. postal Macepa ukrajinski het-man. Pošteno se je trudil, da bi mogel izhajati s carjem Petrom. Toda kmalu je uvidel, da mu preostajata le dve poti: ali se podvrže popolnoma carjevi volji in trpi, da se krši pogodba iz leta 1654., ali pa se loči pri prvi priliki od Rusije in skuša ohraniti samo-samostojnost Ukrajini. Macepa si je izvolil zadnjo pot. Političen položaj ni bil brezupen. Švedski kralj Karol XII. je bil namreč premagal Petra pri Narvi ter je zmagoslaven prodrl skozi Poljsko celo do Saksonske. Usoda vzhodne Evrope je bila v rokah Švedov ^Ma-Iz Jassyiai Cerkev sv. Nikolaja, zgrajena v 15. stoletju, cepa je računal, da le zveza S Švedi zagotovi svobodo Ukrajini. Karolu X1L se je zdela ponudba Macepe ugodna, kajti upal je, da bo s pomočjo ukrajinskih kozakov popolnoma premagal Ruse. Toda vojna sreča je bila tokrat na strani Rusov. Švedska vojska je bila.8. julija 1707 pri Poltavi od Rusov popolnoma razbita. Tu so se tudi Macepine sanje o svobodi Ukrajine naenkrat in nepričakovano razblinile v nič-Macepa se je zastrupil. Ustaja Macepe je bil zadnji poizkus z orožjem v roki zabraniti rasificiranje Ukrajine. Ukrajinci so bili vsled te nesreče tako potrti, da se niso zganili, ko jim je bil 1. 1764. za vedno odvzet hetman, in se je leta 1782. razdelila Ukrajina v ruske gu-bernije. Toda navzlic vsemu temu so upi in sanje Macepe še naprej živele v ukrajinskem stran 56 TEDENSKE SLIKE štev 5 Vojni kurat toiaži težko ranjenega bojevnika na poti na kolodvor. narodu. Te nade in sanje je v 19. stoletju ^nova poživil pesnik in rodoljub Taras Šev-čenko. Pojavilo se je ukrajinsko gibanje, ki je pritegnilo nase vedno večje mase ukrajinskega naroda in ga prepojilo z ideali Macepe in Ševčenka. Vojna, katero vodimo sedaj proti Rusiji, pa je morala napolniti srca ukrajinskih rodoljubov z novim upanjem. Kakor Macepa pred 200 leti, tako upajo tudi ti sedaj, da je prišel trenutek, ki bo odločil o bodoči svobodi Ukrajine. Ukrajina je v teku časa postala za Rusijo velikanske gospodarske važnosti. Iz Ukrajine dobiva Rusija večino svojega žita, Ukrajina sama producira 88 odstotkov vsega ruskega sladkorja. V zadnji četrtini pre teklega stoletja se je Ukrajina tudi na industrijskem polju zelo visoko povspela, ker ima obilico premoga in železa. Ukrajina xJaje glede cele ruske produkcije 62 "/o litega železa, 58% jekla, 70% premoga, 99 "/o antracita in 50% soli. Vrhu tega pa je Ukrajina, ker leži ob Črnem morju, največjega pomena za rusko trgovino in promet. 70 "/o celotnega ^ruskega izvoza gre skozi pristanišča ob Črnem morju. Rusija nima brez Ukrajine takorekoč življenske moči v sebi. Ta velikanski gospodarski pomen Ukrajine je jedro sedanjega ukrajinskega gibanja. Ukrajinski rodoljubi skušajo doseči, da se zanimajo za to gibanje tudi nasprotniki njihovih tiačiteljev. Nedogledne bi bile gospodarske posledice za Rusijo, če se od nje odcepi Ukrajina. Toda Ukrajinci ali Malorusi, ki jim je bil največji pisatelj. Gogolj, hrepene^po svobodi vseh dežel, kjer žive Malorusi. Žele torej, da se pridružijo Ukrajini tudi veliki deli Galicije in Bukovine ter se osnuje veliko ukrajinsko kraljestvo. Ponosne sanje, ki se ne uresničijo nikdar več. Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro. verižico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite se ga z dopisnico takoj. štev. 5 TEDENSKE SLIKE Stran 57 Generalni Feldmaršal pl. Mackensen s štabom na rumunskem bojišču. Rusko mesto Azov ob Azorskem morju, kjer je prebival nekaj dni rum. kralj s kraljico, ki sta danes že v Petrogradu. /. Številka »Slovana" je v tisku ter kmalu izide. Imela bo 2 krasni umetniški prilogi. Naročite si „Slovana" takoj! Miši snedle denar. Nekemu kmetu na vzhodnem Štajerskem, ki je menil, da je denar najboljše shranjen doma, so miši snedle devet 20kronskih bankovcev. NeosvobojenI Lahi. Laški zunanji minister Orlando je trdil, da je spočetka vojne v Italijo pribežalo iz Avstro Ogrske na laška tla okoli 200000 iredentovcev. Naše notranje ministrstvo pa je dognalo sedaj, da je pobegnilo le okoli 3000 Lahov v Italijo in sicer 2100 iz Trsta in Primorja, 700 iz Tirolske, ostali iz Dalmacije in Istre- Ujetniško delo v raznih državah. Na Nemškem porabljajo vojne ujetnike za poljsko delo. Na Francoskem grade z njimi ceste, porabljajo jih za pristaniška in poljska dela. Vojni ujetniki na Ruskem delajo največ na železnicah; tisti pa, ki razumejo rusko, opiavljajo razne druge posle in službe. Tako n. pr. je osobje na cestnih železnicah po manjših ruskih mestih večinoma sestavljeno iz avstro-ogrskih vojakov. Milijonarka umrla lakote. Iz Sarajeva poročajo; Po svojem nezaslišanem skopu-štvu in sebičnosti znana milijonarka Ana Dugonič je te dni tu lakote umrla, stara 72 let. Starka zaradi skopuštva ni imela nobenega posla in niti postrežnice. Živela je skrajno revno in zakurila si je le v najhujšem mrazu. Zadnji čas je tri dni ni bilo nič na izpregled, zato je policija šiloma vdrla v stanovanje in našla starko v revne cunje zavito mrtvo na tleh, dočim je bila na divanu lepo zložena svilena odeja. Sko-puhinja očividno niti v najhujši sili ni imela srca, da bi se odela z njo. Starka je umrla lakote, kakor je pokazalo raztelesenje. Sorodnikov ni zapustila nikakih ter dobi celo njeno premoženje njena domovinska občina Mostar. Člani kluba „Isabella" v umazanih srajcah, dokler bo trajala vojna. V Parizu se je osnoval pravi vojni klub, ki ima svoje prostore v najodličnejšem delu mesta. Osnovali so klub najbolj znani humoristi in karikaturisti. Glavna mjsel je: pobijati previsoke cene za pranje. Člani kluba, ki se imenuje „Klub Isabella", so se obvezali po vzgledu kraljice Izabele, da ne slečejo svojih srajc prej, dokler se ne sklene mir. Prsa srajc, ovratniki in zapestniki imajo biti s svojo »nevtralno" barvo merilo patriotizma. Nositi neoprano srajco spada k dobremu obnašanju. Madame Thebes umrla. Znana moderna čarodejka madame Thebes je v Parizu umrla v starosti 72 let, a pravzaprav se je pisala Ana Savigny. Pred kratkim je izdala svoj almanah za leto 1917., v katerem je prerokovala, da se bo leta 1917. svetovna vojska končala. „Prosvitljeni" Pa-rižani nič ne zaostajajo za Berlinci, in Francozinje in inozemci so radi hodili k pariški »čarodejki", da jim je napovedovala bodočnost V tem oziru torej Parižani nič ne zastajajo za našimi Ljubljančani in Ljubljančankami, ki tudi radi posečajo svoje „čaro-dejke". Nakaznice za čevlje so uvedli na Nemškem, in sicer za vse vrste čevljev brez izjeme. Za najfinejše usnjene čevlje, ki so pa sedaj že zelo redki, dobi nakaznico vsak, kdor izroči par nošenih, a še porabnih čevljev z usnjenimi podplati, a nakaznica se glasi samo na dva para čevljev za celo leto 1917. Krompirjev močnik. Stlači dva v oblicah kuhana krompirja in dve žlici moke, sukaj z vilicami in potem še z rokami, da zasukaš močnik, ki ga skuliaj in zabeli s prežganjem kakor jajčnega. Če je premokro, dodaj še nekoliko moke, Omelete so prav rahle in se lepo delajo, ako primešaš testu v oblicah kuhan, pretlačen krompir. stran 58 TEDENSKE SLIKE štev. 5 IVAN 3AX in SIN Ljubljana, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo Šivalnih strojev, Icoies, pisalnih strojev in :: strojev za pletenje (Strickmaschinen) :: Brezplačen ^ Zahtevajte pouk v ve- > cenik, ki ga zenju '!^M^^r/7^m/P\ dobite Tovarna v /Lža^-^^^m^^Mir [ brezplažno Lincu usta- ^Ivi^^^^' ^^^^]/' poštnine novlj. 1867. ^^-4-^ -Si^ prosto. I Specialni oddelek platna | v trgovini I S3rC ^^^^'^'^^ Jadviga Sare | I Ljubljana, Šelenbursova ulica 5 nudi še priložnost za dobri in ceni nakup : rjuh, brisalk, prtov, prtičev, brisalk, odejnih rjuh, blazin, pernatih blazin, pernic, žepnih rut. :: ŠVICARSKA VEZENINA :: Za vojake zimsko perilo. i Krema za kožo [namesto pudra. Proč s pudrom, ki samo luknjice zamaši ter povzroči brezpogojno sčasoma gube v obrazu. Vzemite Dr. A.Rix, biserno puder-kremo belo, rožnato ter krem. Ta krem-puder je oblastveno preiskan, popolnem neškodljiv, ni nikaka šminka. Dame dobe takoj motno, nežno polt. Je za negovanje kože in lepote nedosegljivo dobra ser varčna v uporabi. Škatlja za poskus K1-65. Velika škatlja, zadostna za 4 mesece K 3-30 Odpošlje se strogo diskretno. Kosm. Dr. A. Rix laboratorij Dunaj. IX. Laiiergasse 6/0. Po vsaki fotografiji napravimo umetniško dovršene povečane slike v vsaki velikosti. Povečane slike 42x53 cm stanejo samo 24 K. Naročila sprejema upravništvo Tedenskih Slik v Ljubljani. Išče se Rožič Anton, fui'i^ Starejša oseba, vsakemu kmečkemu delu vajena, naj se zglasi. ' Karoiina Schwarschnig, veleposestnica v Majš-pergu, pošta Ptujska gora pri Ptnju. štev. 5 TEDENSKE SLIKE Stran 59 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI Delniška glavnica 8,000.000 kron. =: STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1.000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, €»:lovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. , 2°/o rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Zima se oglaša! Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na: Specijalni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo: Za dame! Vrhne pletene Jopice in dušogrelcl z rokavi kakor tudi brez rokavov. Športne čepice iz voine in svile. Spodnja krila, iz volne, crepe de sante, svile, listra, klota, batista i. t. d, Komblnaže, srajce, Jopice in drago perilo, pleteno iz volne, bombaža in sifona. Predpasniki pisani, beli in črni v vseh modernih krojih. Stezniki v različnih kakovostih od najcenejših do najboljših. Nogavice črne in v modnih barvah, volnene, svilene, flor itd. Gamaše iz sukna, pletenine in triko. Rokavice glace, pletenine in triko. Žepni robci iz platna, sifona in batista. Za gospode! Srajce likane iz sifona in cefirja v najboljših kakovostih. Srajce za šport 'v vseh modernih oblikah, iz cefirja in makp. NoiSne srajce v različnih oblikah. Normalno perilo kakor: srajce, jopice, hlače iz voine in bombaža. Tetra perilo, zdrav, priporočeno. Nogavice volnene, mako in bomba-žasie v različnih modnih barvah. Ovratniki in manšete, najboljši izdelek. Kravate, naramnice itd. v veliki izbiri. Rokavice glace, pletene in triko. Žepni robci v vseh kakovostih. Dokolenice, gamaše, rokavice in druge v to stroko spadajoče potrebščine za zimski špori in turiate. Za dečke in deklice! Športne jopice za deklice. Sviterji za dečke v vseh kakovostih in velikostih. Športne čepice v različnih oblikah in barvah. Gamaše v vseh velikostih. Nogavice od najcenejše do najfinejše vrste, za vse starosti, iz volne, bombaža in flora. Biserni triko in normalno perilo kakor, hlačke, jopice, kombinaŽe (žabe) v vsakovrstnih kakovostih iii velikostih. Tetra perilo za dojenčke, higije-nično priznano kot najboljše. Predpasniki za deklice iz perilnega in belega blaga, kakor tudi za male dečke iz močnega moleskina. Največja in najpopolnejša izbira v tej stroki. Posebno priporočamo različno vojaško perilo iz čiste volne in velblodje dlake, dalje galoše ameriškega in švedskega proizvoda v vseh velikostih, veliko zalogo dežnih plaščev od najcenejših do najfinejših, in najmodernejše bluze iz svile, bar- žuna in volne. — — LJUBLJANA H. & E. SKRBERNE Ljubljana Mestni trg 10. specijalna trgovina za pletenine, trikotažo in perilo. Mestni trg 10. Na debelo in drobno! Na debelo in drobno! 100 lit. zdrave domače pijače osvežuje in gasi žejo. Vsak st more z malimi stroški sam izdelovati. V zalogi so: ananas, jabolka, grena-dine, maline, muškatne hruške, pomaranče, dišeča perla, višnje. Ne ponesreči se nikdar. Te domače pijače se poleti zauživajo lahko ohlajene in pozimi tudi gorke, namesto ruma in žganja. Tvarina 'z natančnim predpisom stane K lO*— fraiiko po povzetju. Za gospodarstva, tovarne, večje gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje. drogerija pri angelju v BRNU --Št. 645, Moravsko.-- Jan Qrolicli, Zajamčen uspeh! Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago Bujno lepo oprsje dobite, če rabite med. dr. A, Rixovo prsno kremo oblastveno preiskano, jamčeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3-30, velika pušica, ki zadostuje za uspeh K 8 80. Kosm. Dr. A,Rixlaborat, Dunaj IX., Lakierer-gasse 6|0, Razpošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Parfumerija A. K,anc in drogerija „Adrija". Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. JVlazlIo za lase varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. po 3 in 4 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Zadostuje steklenica. Spričevaha na razpolago. I Poraunajte naročnino! Vss! tiskovine občinske urade, odvetnike, notarje, gostilničarje, zasebnike itd. Ima v zalogi tiskarna pRAG. (^RIDAR. Ljubljana, Dunajska cesta št. 9 s tarine (staro pohištvo, posodo, obleko, slike I. t. d.) In _ umetno zobovje kupuje sssssssss in prodaja A. DERGANC. brivec in starinar, Ljubljana, FrnaiiSkanska ulica Stev 10. .SLOVAN' XV. letnik mesečnik za književnost, umetnost In prosveto priobčuje pesmi, romane, novele, povesti in razprave najboljših venskih pesnikov, pisateljev in znanstvenikov. Vsal